POSLOVNO ZDRUŽEVANJE
Z zakonskim predilogom o združcvanju v gospodarstvu, ki je sedaj zaradi uzakoaitve pred zvezno ljudsko skupščino, ustvarjamo med drugim široke možnosti za poslovno združe-vanje gospodarskih organizacij. Poslovna združevanja so pri nas doslej malo znana ne saruo zato, ker zakonodaja zanje ni dajala velikih možnosto", temveč tudi zato, ker jc razdelitev skupnega dohodka, predvsem pa razpolaganjc s skladi gospo dar&kih orgaoizacij preprečevalo razvoj teh oblik združcvanja. Za take omejene možnosti so bili razlogi. Vsako združevanje na poslovai osnovi pomeni maanreč, da se gos|xxlarska organiza-cija delno odreče samostojnosti in prenese nekaterc pravice na nekd organ izven gospodarske organizacije. Na drugi strani po-meni ustvarjanje novih sredstev izven neposrednega vpliva banke, <o je ;takih spedstev, ki jih banka ne more uporabljati pri realizaciji svoje kreditne bilance kot instrumenta za izva-janje gospodarske politike.
Gospodarski in družbeni pogoji za združevanje
Potrebno je bilo, da so se izpolnili tako družbeni kakor go-spodarski pogoji za organiziranje poslovnih združenj. Družbeni tako, da je delavsko upravljanje postalo del zavesti delavskega razreda, prej, preden se dopusti odpoved, čeprav tudi najmanj-šemu delu pravic delavcev v gospodarski organizaciji, to je prenos pravic na organizacijo, ki je izven neposredne sestave proizvajalcev. Ce bi nasprotno dopustili poslovna združenja prcd konsolidacijo delavskega upravljanja v gospodarskih orga-BJzacijali, bi pod raznimi vplivi nastajale vrste generalnih di-rekcij, ki jih poznamo iz časov administrativnega upravljanja, 8 primes;o administrativnega zoževanja pravic gospodarskih organizacij. Ne glede na pozitivne gospodarske učinke poslov-nega združevanja smo morali počakati, da je delavsko uprav-Ijanje zraslo kot osnovni činitelj v razvoju novih proizvodnih' in družbcnih odnosov.
Gospodarska potreba po ustvaritvi poslovnega združevanja je popolnoma dozorela na sedanri stopnji razToja. Skupna pro-izvodnja Dckaterih proizvodov (koprodukcija) in njihova skupna prodaja, vsklajevanje proizvodnih prograinov, asortimaja in ka-kovosti proizvodov (kooperacija), sknpen naknp in uporabljanje licenc, skupon nakup surovin in materiala, skupno opravljanje doldčcnih gospodarskih uslug (ekspedita. prevoza blaga itd.), gkupna razi5kovanja in konstrukcijska dela, skupno osvajanje ali organiziranje podjetij, pomožnih naprav, skladišč in podob-nih enot — vsi ti smotri poslovnega združevanja pomenijo na-daljnji razvoj proizvajalnili sil, in to brez splošno družbenih investicij, to je praviloma na osnovi sredstev in skladov samih proizrajalnih organizacij. Narasle proizvajalne sile pa terjajo nadaljnji razvoj z določcno neposredno medsebojno koordina-cijo in vzklajevanjem proizvodftje in druge aktivnosti gospodar-gkih »r^anizacij.
Družbeni organi, organizacije in poslovna zdrnženja
Organiziranje poslovnih združenj je torej v velikem gospo-clarskem interesu družbene skupnosti. Tudi v tem pogledn se krijejo interesi gospodarskih organizacij in družbene skupnosti in ceprav nastajajo poslovna združenja po svobodni -volji samih gospodarskih organizacij, je vpliv družbene skupnosti sam po sebi razuinljiv. Tu ne grc za državne organe, čeprav imajo dolo-čene ingerence v ugotavljanju, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za ustanovitev združenja, in pri nadziranju delovanja, kakor tndi  pri  registraciji   pri  gospodar&kih   sodi.ščih.
Tak družbeni vpliv izvršujejo predvsem gospodarske zbor-nice in strokovna združenja. Te organizacije, ki postanejo bolj samostojne v opravljanju svojih družbenih poslov kakor doslej, bodo dajale pobudo za ustvarjanje poslovnih združcnj in za iskanje najprimemejših oblik združevanja zaradi razvoja koope-racije, koprodukcije, medsebojnega izkoriščanja zmogljivosti itd. V tem pogledu so imele zbornice in strokovna združenja doslej oraejene možnosti. Sedaj lahko nasprotno v tc namene iŠčejo raznovrstne organizacijskc oblikc, ker določa zakon samo najbolj splošne okvire poslovncga združevanja, niedtein ko so konkretne oblike zadeva  samih gospodarskih organizacij.
Ni pa vsako poslovno zdrnžcvanje smotrno in v skladu s splošnimi potrebami. Tržno gospodarstvo, čcprav ga plansko usmerjamo, nainrcč lahko pripelje tudi do škodijivih korakov v tem smislu, da. želijo posamezne gospodarske organizacije do-seči na tržišču posebeit položaj z združevanjem. Zato tržišče ne more biti ©dini odlotilni činitelj. čeprav je pomemben čini-telj v spodbujanju tako k novi, širši in boliši proizvodnji. Zato zakonski pTrdlog ne dopušča poslovnega združevanja s smotri, ki so nasprotni načclom enotnoga gospodarskega področja, plan-skega nsmerjanja gospodarstva in gospodarskeja sistema. Razen tega zakonski predlog nc dopnšča takega poslovnega zdmže-vanja, na temelju katerega se delavski sveti in upravni odbori
združenih podjetij odpovejo osnovnim pravicam delavskega upravljanja nli prcucsejo na zdraženja taka pooblastila, zaradi katerih izgubijo združena podjetja poslovno sposobnost in last-nost samostojnc gospodarske organizacije.
Nov činitelj v razvoju gospodmrstva
Poslovno združenje upravljajo zastopniki združenih gospo-dar&kih organizacij. Ustanovijo ga s pogodbo, ki jo sklenejo te organizacije. Tako jc zagotovTjeno, da bodo upravljali po-slovna združenja proizvajalci in cla se bo upravljanje gibalo v okvirih delavskega upravljanja. Ce poslovno združenje usta-novi posebno podjctje, ima to podjetje delavsko upravljanje ka-kor vsako drugo podjetje. Tako se v poslovnem združenju vzpo-stavlja splošni mehanizem delavskega upravljanja dražbenih sredstev za proizvodnjo.
Poslovna združenja ne bodo samo prispevala k nstvaritvi novih povečanili zmogljivosti na osnovi že razpoložljivih sred-stev, temveč bodo tudi olajšala družbeno planiranje. Družbeni plani lahko v prihodnje računajo s tem, da bodo samc gospo-darske organizacije s svojimi skladi ustvarjale nove izvore suro-vin in aktivirale nove proizvodne možnosti. V usmerjanju go-spodarskega razvoja lalrko družbeni plani računajo z novim einiteljem, ki bo sara v povečanem obsegu pospeševal rarvoj proizvajalnih sil, in tako lahko družbeni plani razlikujejo tisto, kair so gospotlarske organizacije sposobne same napraviti prek svojih poslovnih združenj, od tistega, kar mora izvršiti družbena skupnost kot celota.
Razumljivo je, da so sredstva, ki so na voljo relativno skrorana. Toda nova razdelitev skupnega dohodka gospodarskih organizacij in spodbuda za povečanje produktivnosti ter s tem za nenehno naraščanje sredstev gospodarskih organizacij bo pripeljala tudi do širšega uporabljanja sredstev pred poslovnih združenj in do tega, da bodo družbeni plani čedalje bolj računali z novo akiivnostjo ter združenj kot sestavnega dela gospodar-skega sistema.                                          dr. Nikola Balop