VtjTii]! iloroikl 6n*m& t Združenih državah. Velja sa vu leto.........$6.00 Za pol leta...............$3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inocemstvo celo leto... $7.00 iJjtt slovenskih v Ameriki IRm largiil Kovenian OaOj I tn the United State«, m >*» lined every day except Sunday! and legal Holidays. W 76,000 Reader*. TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered a m Second Class Matter, September 21t 1903, at th« Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March S. 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 152. — ŠTEV. 152. NEW YORK, FRIDAY, JUNE 30, 1922. — PETEK, 30. JUNIJA, 1922. VOLUME XXX. — LETNIK XXX. VELIKA STAVKA ŽELEZNIŠKIH DELAVCEV V SOBOTO, OB DESETIH ZJU TRAJ, BO ZASTAVKALO 400 TISOČ USLUŽBENCEV V ŽELEZNIŠKIH DELAVNICAH IN NA DALJNI TISOČI BODO SLE DILI. — URADNIKI SO I5NE-NJA, DA BO MOGOČE VZDRŽ ATI PROMET. — PROTEST PROTI SKRČENJU PLAČ RAZVALINE V HERRIZf. ILL. New York, 28. junija. — Uradniki zveze izvrievalnih načelnikov železnic sy sklicali za danes i jut raj konferenco v svojem glav nem stanu na at. 61, Broadway, da se posvetujejo o ultimatu zvezanih železni«" a rak i h unij, ki ne predstavlja po mnenju vseh nič drugega kot izjavo, namena, da bo v soboto zastavkalo v celem 750.000 mož. Brzojavka, naslovljena na Thomas de Witt Cuylerja, ki nače-ljuje zvezi, je prišla malo pred otvorjenjem konference od Bert Jewell*, načelnika železniškega departmenta Ameriške delavske federacije. Jewell je v brzojavki zahteval razveljavljen je ali igno riranje povelja železniškega delavskega sveta, tikajočega se skrčenja plač, sklicanje konference z zastopniki unij, ki naj bi se vršila takoj, zopetno uveljavljenje prejšnih delavnih pogojev ter odpravo kontraktov s katerimi so dajale železnice gotova dela podjetnikom, stoječim izven pravosodja železniškega delavskega sveta. V te zahteve se ne bo nikdar privolilo, kot so izjavili železniški uradniki in vsled te^ra so se lotili razprav z idejo v glavi, da je stavka neizogibna. Medtem pa se je glasovanje unijskih članov glede stavke hitro bližalo svojemu koncu. Glasi se da, je pretežna večina ljudi glasovala za stavko. Poročila iz Chieapa od koder se je središče boja železniških uslužbencev premaknilo v New York, javljajo, da nadaljuje generalni komitej unij uslužbencev v železniških delavnicah s svojimi sestanki, da sestavi program za stavko. Chicago, 111., 29. junija. — C hicago Tribune poroča dane« da J" bilo včeraj zvečer «z Uu » t ' hicagu povelje na stavico.ki <-e tiče 400.000 uslužbencev v ž *z-niških delavnicah po eeii de/eli >n ki se bo pričela ob desetih zju-* raj, dne 1. julija. Chicago, 111., 29. jnl^a _ Da-se je objavilo tukaj naslednje : Frvi korak v nameravani stav- ki uslužbencev Železnikih delavnic v protest proti od'oeitvi delavskega železniškega sveta '/dr. držav je bil storjen, ko je v pie-f"Mi noči razposlal J V/. Kline, piedsednik medna rod :, v bratovščine kovačev, pomagačev in drugih brzojavke, v katerih se daje čla"'iin organizacije polnoinoč, la prekinejo z delom v soboto, ne 1 julija, od desetih zjutraj. Vključeni so tudi dclavci v 'vrnicah Pullman \ o?ov. Preteča stavka je napravila soboto enim najbolj pomembuih dni v svetu železničarjev in železnic. Dne prvega julija bo namreč uveljavljeno skrčenje tovornih prevoznih pristojbin v 7iiesku $400,000,000, katero skrčenja je odredila Meddržavna trgov.sk i komika, a obenem tudi 13"» mi-Ijonov dolarjev znašajoče skrčenje plač Železnikih uslužbencev, katero je odredil železniški delavski svet Združenih držav. Samo plače uslužbencev v železniških delavnicah se je skrč;i:> na $60,000,000. železniški uradniki pričakujejo, da bodo izdana po zakijuee-uju štetja glasov v Detroit-i še na-daljna povelja na stavka ij sieer za delavce na prograh. _ Kljub preteči stavki usluž^^-cev v delavnicah in na progah so uradniki mnenja, da bo mogoče \zdržati promet, ker niso p.\ skrčenju plač prizadete štiri velike bratovščine ter nadalje premikači in organizacija brzojavnih uradni ko v. Stavka uslužbencev v železniških delavnicah je protest proti skrčenju plač in razveljavljenju sedaj obstoječih določil od str?ti: železniškega delavskega sv ta ter ruoti navadi železnic, da dajejo >v»ia dela privatnim podjetnikom. ki ne spadajo pod pravosodje delavskega sveta. Delavc1 na progah so glasovali le glede sk«-venja plač, od katerega so piiza-oeti. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEV-NIK V ZDR. DRŽAVAH. "^tJ DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI, ITALIJI in ZASEDENEM OZEMLJU ■e potom naše banke !«vršujejo sanealjivo, hitro in po nizkih cenah. Vfaraj ao bile ds&c rene sledeče: Jugoslavija: KazpoAltja ns tadn le pofite In Izplačuje "Kr. pofttni čekovni ursd In "Ja«JraD8ka banka'' v Ljubljani. Zagrebu, Beogradu; Kranju. Celju, Mariboru, Dubrovniku, Splitu, Sarajeru ali drugod, kjer J* pač sa bltro Izplačilo natugodneje. 300 kron ____ $ 1.20 400 kron ____ $ 1.60 500 kron ____ % 2.00 $ 3.30 $18 50 $36.00 1,000 kron .. 5,000 kron . 10,000 kron Italija, In sasedeno ozemlji: Razpošilja oa zadnje potita in izplačuje "Jadranska banka** v Trstu Opatiji in Zadrti. 60 lir ---- $ 2.90 500 lir .... $26.00 100 lir----$ 5.40 1000 lir____ $51.00 300 lir ____$15.60 Z« poftUJatve. ki presegajo znesek dvajsettisot srou aH pa ^ratiaoč Ur 4avo|jujeaM> p« mogočno«! 1 še posebni popust. Vredroat kronam, dinarjem in liram aedaj nt stalna, menja se večkrat in nepričakovano; is tega razloga asm ni mogoče podati natančne oene vnaprej. Ml rsčunlmo po ceni onega dne, ko nam dospe poslani denar v roke. ' Glede izplačil v ameriških dolarjih glejte poseben oglas v tem listu. Denar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order all pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK . N• w York, N Y. ~ ^^ttLZ ♦ . *.........I TTTMFiBlii . . . : , , Siika nam kaže ,zor š «. k j< i so se vršili li< ji m-d un:jskimi majnarji in skebi v K«r-rin. Ill Na de*ni v okvirju je col. W. E Swai^on. p .velju i »■ i čatnik illinojškega regimenti, ki "e b!1 mobiliziran v Chicagi ' **• .i':;! povel:a za ouhoil v H«*rrin. PREDSEDNIK ZA KONEC ANTRACIT. PREM06ARJI OSTRI BOJI DIVJAJO PREMOGARSKE STAVKE SLUTIJO KONEC STAVKE PO VSEJ IRSKI Administracija pripravljena s silo izvesti rešitev, če ne bodo dosegli nobenega dogovora. Optimizem je sledil konferenci Na Irskem so izbruhnili boji med mtd predsednikom J. L. Lewisom republikanskimi četami ter nered-ter predsednikom Hardingom. nimi. — Redne čete so zmagale Washington, D. C., 29. jun. — j Wilkesbarre, Pa., 28. junija.— Predsednik Harding je prevzel .Razpoloženje optimizma kot «ra osebno poveljstvo nad aktivnost-1 ni bilo opaziti izza prekinjenja mi vlade, da se napravi konec >tavki premogarjev. Razposlal je pisma in brzojavke zastopnikom United Mine .Yorkers ter zastopnikom bitumi-noznik in antracitnili delodajalcev, v katerih se jili oficijelno vabi na konferenco v Beli hiši v soboto zjutraj, ob desetih. John L. Lewis, predsednik U. obratovanja dne 1.-aprila, je pre-\Iadovalo danes po vseh antracitnili pokrajinah Pennsvlvanije. Upa polne novice glede konference med John L. Lewisom. ki «o imele za posledico takojšnjo prekinjenje sej antracitnega generalnega mezdnega komiteja ter opustitev načrtov za neposredno izpremenitev prekinjenja obrato- Mine Wokers in voditelj stavk", ^»nja v dejansko stavko, so na se je osebno oglasil pri delavskemu tajniku Davisu ter sp ejel povabilo v imenu stavkujočih pt-emogarjev. Pričakovati je, da se bo štiri i:i polnile vse ljudi, zaposlene v antracitnili premogovnikih z upanjem. da bodo nazaj v rovih sredi julija meseca, če ne že preje. Kmalu potem, ko je mezdni ko- dvajset okrajnih predsednikov I mi*ej zaključil, svoja razmišlja-United Mine Workers obenem s n.ia se je tozadevna novica razši-tremi eksekutivnimi uradniki rila po celem okraju ter izpre-vdeležilo konference in poleg te-' menila mrkost treh mesecev ne- ga še ravnotako veliko število delodajalcev. Iz predsednikovega povabila jf-tazvidno, da ne namerava vsiliti članom konference noben«*g.-t o-sebnega načrta, katerega je mogoče pripraviti za uravnavo stav ke. Predsedniku Lewisu in okr predsednikom je ]>isal: zaposlenosti v veselje in radost. Številne veselice so se vršile tekom preteklega večera in nadalj-ne se namerava vprizoriti danes zvečer. Tomaž Kennedy, predsednik splošnega medzdnega komiteja, je izjavil, da je pričakovati neposrednih razvojev tako v industri- — V soglasju z zadnjo nefor-' ^ mehke-a Premoga kot v oni malno razpravo vabim s tem oficijelno vas, da se sestanete z menoj v eksektivnih uradih Bele hiše v soboto, dne 1. julija ob desetih zjutraj na konferenco, na kateri se bo skušalo ugotoviti metode, na temelju katerih bi bilo mogoče pričeti s pogajanji za uravnavo premogarske stavke. Povabila sem tudi poslal drugim okrajnim predsednikom ter prizadetim zvezam bituminoznih in antracitnih operatorjev. trdega na temelju konference Lewisa s predsednikom Hardingom ter drugimi vladnimi uradniki. PABNIK NA SKALI. Newport, R. T., 29. juniji Parnik ''Providence", ki se nahajal na poti iz New Yorka v Pall River, je nasedel na višin: je pri Fort Wetherell na skalo. Fot-Če bodo mogli priti delodajal-1 mke se -ie opravilo ob devetih ei in premogarji na temelju svojega lastnega načrta, bo predsednik Harding zadovoljen, a v slučaju, da ne bodo mogli priti do dogovora, ki bi neposredno napravil konec stavki, bo ustra-jal pri razmišljanju o kompromisnem načrtu. Če se bo izjalovil i tudi ta kompromisni načrt, bo spravljena v tek vladna mašlne-rija, da kontrolira položaj. Predsednik Lewis se je posvetoval s tajnikom Davisom skozi dve uri, nakar je Davis odhitel v Belo hišo ter ^ posvetoval s Hardingom skoz^c»o uro. zjutraj tukaj na kopno. Nikdo ni bil poškodovan. Parnik je nasedel danes zjutraj ob tr^h ii. sicer s tako silo. da je prišel za celih sto čevljev na skalo, predno se je ustavil. Na krovu je bilo 281 potnikov. Dublin, Irska, 28. junija — Izza jutranje zore se vrši o^tei boj med rednimi irskimi repuhli k an skiin i četami ter nerednimi katerim poveljuje Riorv O'Connor, pri čemur «rre za posest ne rednih irskih republikanskih čet Domneva se, da bodo izgube pre cej velike. V boju se uporablja fklopne avtomobile možnarje ir -trojne puške. Nekako fl)<« mo/ se nahaja v boju na strani vladr in ropotanje strojnih ročnih pušk spremljajo eksplozije bomb? ter streli iz 'dvanajstfuntnih koov artilerije. Orange Ilall, katero so zasedli ustaši kot pribežališče za katolike iz Belfasta, se je tudi napadlo Č asnikarji ne smejo v bližino bojne črte. Ob poldevetih zjutraj se je bitka še vedno vršila naprej Bakrena kupola na Four Courts je bila razdejana in ambulance odvažajo neprestano ranjene. Posadka v Four Courts je odgovorila odločno na ogenj napadalcev ter se ni hotela udati. London, Anglija, 28. junija. — V nekem sporočilu iz Dublina n<* Evening Standard se glasi, da so se ustaške čete pod Rorv O'Connor jem umaknile. Ustaška posadka v Fowler Memorial se je baje udala vladnim četam. Belfast, Irska, 28. junija. — Brezžična brzojavna sporočila, ki so dospela malo pred polnočjo iz Dublina, izjavljajo, da se boji še vedno vrše. Kljub silnemu streljanju se vendar domneva, da je bil ubit le en mož. Dublin je bil ločen od Belfasta. v kolikor pride vpoštev telefon, a brzojavna zveza obstaja še vedno. ŽENSKA KOT SSNATOR. PRODAJA PIVOVARNE. St. Louis, Mo., 29. junija. — Naprave Wiliam J. Lemp Brewing Co., najstarejše in največje pivovarne v deželi, so bile prodane na javni dražbi za $588,500. Vrednost poseetva se je .cenilo na pet miljonov dolarjev. Milwaukee, Wis., 29. junija. — Demokratje iz Wisconsina so postavili kot svojo kandidatinjo za urad zveznega senatorja Mrs. Ben C. Hooper. Ona zahteva, naj se predloži suho postavo držav* ljudskemu glasovanju. ADMIRAL KLINE UMRL. Bound Brook, N. J., 29. junija. Tukaj je umrl pod-admiral George Kline v starosti 58 let. Bil je sin nekega nemškega grocerja v Flemington, N. J. ter je služil 35 let v zvezni mornarici. M0RK8 RATHE NAUA ARETIRANI NEMŠKA VLADA IMA BAJE V SVOJIH ROKAH VSE, KI SO SE VDELEŽILI ATENTATA — BOJ PROTI MONARHISTOM OSTREJŠI. — SOClJALISTI ST VORIU ENOTNO FRONTO — RABUKA V BAVARSKEM PAR LAMENTU. — DEMONSTRANTI IN POLICIJA. Berlin, Nemčija, 29. junija. — (Poročilo Ass. Press.) — Policija je danes tiradno izjavila, da so umorili nemškega zunanjega ministra Ratheanaua Redeči: Ernest Werner Teehow iz Berlina ter Fisher in Kanuer iz Meklen-burga. Policija je prepričana, da se omenjeni trije še vedno nahajajo v Nemčiji, ker nimajo dovolj sredstev, da bi ušli čez mejo. Njihov avtomobil so našli v neki garaži v zapadnem delu Berlina ter so jih tudi po avtomobilu indentificirali. Policija ima popolen opis vseh treh. Teehow je star enoindvaj-se let, ostala dya pa po petindvajset. Fnauer je bil član Kap-povega štaba začasa Kappovega puča. Teehow je odpotoval v nedeljo iz Berlina, ostala dva sta pa od-la v ponedeljek v severno smer. Aretiranih je bilo veliko oseb. o katerih doremeva policija, da so vedele za zaroto. London, Anglija, 29. junija. — Soglasno z nekim poročilom na Central News agenturo iz Berlina so bili aretirani morilci nemškega ministra za zunanje za.leve, dr. Waher Rathenaua. Berlin, Nemčija, 29. junija. — v bližini Prankfurta an der Oder. petdeset milj od Berlina, je bil soglasno s policijo aretiran šofer avtomobila, ki je vozil pretek-'o soboto atentatorje, ki so umoril i nemškega ministra za zuna nie zadeve, dr. Rathenaua. Obenem je prijela policija tudi lastnika dotičnega avtomobila. Berlin, Nemčija, 29. junija. — Policija je objavila uradno obvestilo, da so morilci inozemskega ministra neki Ernst Werner Teehow iz Berlina, Fischer, alias Vogel iz Saške in Knauer. alias Koerner iz Meklemburške. Vsi aretirani so baje člani mo-narhistične zveze Konsul ter prejšnji člani brigade stotnika Ehr-hardta, ki je nameravali pred dvemi leti strmoglaviti vlado predsednika Eberta in kojega ime se je imenovalo v zvezi z u-morom ministra ter voditelja Centruma, Erzbergerja. Berlin, Nemčija, 29. ?unija. — Boj predsednika Eberta ter kan-celarja Wirtha za neoporečno av-?< riteto berlinske zvezne vlade se bo pričel danes s sestankom ministrskih predsednikov vseh nemških držav, ki hočejo razpravljati o položaju, ki se je razvil na temelju zavratnega umora zunanjega ministra, dr. Rathenaua. Konferenca se bo v prvi vrsti pečala s postavo za obrambo republike, katero je predlagala zvezna vlada. Gre pri tem za določbe, katere naj bi se za stalno vtelesilo v zakonik naroda in potom katerih naj bi dobila vlada orožje, da se uspešno bori proti monarhističnim ko varstvom. Namen, da se ustvari tako postavo, je obstajal že pred umorom dr. Rathenaua ter je bil osnutek vsled tega dogodka hitrejše odobren od kabineta. Sprejem odredbe je odvisen od dve-tretinske večine v državnem zboru, ker je vsled številnih določb potreben amendment k ustavi. Vsebina predloge ni bila dosedaj še objavljena. Zagovorniki odredbe, med kate rimi igrajo tri radikalne stranke ter soeijalni demokratje glavno ulogo, so mnenja, da se bodo morale vršiti nove državno-zborske ' volitve, če predloga ne bo sprejeta v zbornici. Medtem pa skuša vlada udej-stviti določbe predsednikovega dekreta-, katerega se je izdalo v glavnem, da se zadosti potrebam sedanjega položaja. V svojem bistvu je to neke vrste obsedno stanje, ki je dosti prožno, da lahko vzame vlada položaj v .o*e, dokler ne bo sprejeta predlagana postava za obrambo republike. V že itak zmedeni položaj so posegle sedaj še nemške strokovna organizacije, ki obsegajo dva-njast miljonov mož ter so še oja-čer.e od večinskih neodvisnih so-cijalistov ter komunistov. Te « r-panizaevije stopajo pred vlado z zahtevami tako različne vrste, da je prišla vlada v resne nepri-!ike v svojiih odnosa jih s posameznimi nemškimi državami. Berlin, Nemčija, 28. junija. — Med ljudmi, ki so demonstrirali zaitran umora Rathenaua in med policijo je prišlo včeraj v Dann-tadtu do hudega spopada. Demonstranti-so vdrli v stanovanje poslanca dr. Osanna ter ga pretepli. Policija se je morala poslužiti orožja. Oddanih je bilo več strelov česar posledica so bili trije mrtvi in petindvajset ranjenih. Nadalje je razburjena ljuSska množila napadla uredništvi dveh monarhističnih listov ter razbila vso opremo. Tudi v Karlsruhe na Radenskem je prišlo do velikih nemirov. Burni prizori so se odigrali včeraj v bavarskem deželnem zboru. Vsi socijalisti so zapustili zbornico v protest proti vsenemškini govorom, ki so odločno kritizirali Ebertove odloke glede varstva republike. Ministrski predsednik grof ITu-go ercehfeld je rekel, da se Bavarska ne bo brigala za Ebertove odloke, ker so preveč enostranski. ROSSI MORA DANES UMRETI. Ossiningf, Y., 2& junija. — S solzami v očeh je trdil Michael Rossi, ki mora umreti danes zvečer v električnem stolu v Sing Singu, da je Ustrelil Antona Orlando iz Tuekahoe v sarno-ob-rambi ter ni hotel vrjeti jetni-škim paznikom, ko so mu povedali, da ni hotel governer Miller upoštevati njegove prošnje za iz-premenjtev smrtne obsodbe v dosmrtno ječo. — Mož, ki me je napadel, je bil veliko mlajši od mene, — je kel. — Moral sem se poslužiti o-rožja v* samo-o>iramfoi. Dejstvo, da je živel v moji hiši skozi leta, kaže, da nisem gojil nobenega sovraštva do njega. Pozor! Sorodnike in mano« Je zopet mo. goče dobiti Is starega kraja, ker je bila dosedanja postava (triprocentna kvota) podaljšana za nadaljni dve leti. Dobiti sorodnike in znanee i« kraja imajo prednost ameriški državljani in oni, ki imajo prvi papir. Kdor želi dobiti koga iz starega kraja, naj nam pi5e za pojasnilo; točna in solidna postrežba jamčena. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street r : New York nar naj aa bla*ov&n po- ■UJatl ptt Money Order, fri aprem*uibl k-ttja naročnikov proalmo, da ao nam tadl prejšnjo bivali*^ naznani, da hitreje najdemo naalovnlka. Q L A 8 NARODA Mrtland« Btr«at, Borough of Manhattan. Now Y«rfc« N. Y. TelepKona: Cortiandt ?87« ZLOČINSKI WALL STREET 1 I/. Washiujitoiia ]>riha.jajo k;ij rinliia poročila. V njih se glasi, da je zasnoval n«*\vyorški Wall St. zar'i»to, k<>je cilj je lnl jucpreeiti priznanje sedanjega Obre^nnovega režima v Mehiki. Kaj pa ima Wall Street opraviti s priznanjem Obregnila, ko je to vendar stvar zvezne vlade v Washingtonu ter prav posebno državnega tajništva t Ver kot domneva navaden človek, ki je le megleno poučen o značaju z' ■finskih mahinaeij ameriških borzi-janeev, kot zastopnikov in mešetarjev velekapitala. Wall Street n in s tem tudi velekapitalistom. pred-vsem onim, ki so interesirani pri produkciji petroleja, gie za to, da vlada v Mehiki večen nered, da se vlade tam menjajo vsaki dan in da posreduje ameriška vlada s svojimi bojnimi ladijami in mornariškimi vojaki, kadarkoli bi bili ogroženi nenasitni interesi ameriških petrolej- resnico in pravico. Dotieni rojaki nekaj zna. ker je bilo &e zadnje jim pa še pomagajo k večjemu čase v slovenskem časopisju pri-trpljenju. Vprašam vas, kakšno je,občen«, da jim je profesor napra-vaše .srce? Kam ste djuli Kristu- vil iz kače klopotače tako okusilo sov nju!:: Ljul>i svojega bli/jijegu jvd. da so jo dijaki zelo hvalili, kakor same ur a sebe ? Kje s<> ujego- j enkrat prej pa mislim, da celo i/, vi nauki: lačnega nasiti, žejnega1 krokodila. napoji itd? Premislite malo Kri- Imamo pa' med nami nekega tiso v« i življenje in boj med njim študenta, ne samo sedem žalosti, in farizeji, in premislite danda-jže osmo študira! Xe vem, ali so našnje življenje gospodov baro- mu njegovi profesorji napravili nov in življenje ubogih trpinov ter kačjo pečenko ali krokodilove. Po zakaj se dandanes bojujemo. Iz-j mnenju vseh. ki znajo praviv.no prasijte svojo vest, ali delate čast >-'»diti, je moral jesti ob< je, in sicer l$ogu ali hudiču. Zatorej kličem|bolj slabo napravljeno, kajti tak*. vsem rojakom: Stojmo trdno ra-'nazarensko ga je grizlo po glavi uio ob rami in zmaga bo gotovo .n trebuhu, <1 i je na ±2. junija re-n asa. Potegu i mo klobuke na čelo, vež metal iz sebe svoje slabosti v ne pa na nos, ker se burimo za na- neki "delavski" list. Čestitali s;> šo pošteno pravico! [njegovemu napredku naši 1'antje Pozdravljam vse rojake sirom ter mu dali naslov "kompanijsU. A met-ilk e in želim vsem sta v kar- soeijalisrt le ima še kako iskrico jem končno zmago. Zgoraj ome-Jkje shranjeno tistega, čemur j>ra-njenkn rojakom pr. želim, da bi vijo tudi "talent", se mu mora vsaj v tem atrajku obogateli, po- enkrat posvetiti prava zarja do-sebno želim Francelnu iz Coppers- (brodmšle mu pameti. , dale in Jošku iz Morrelville, ker. Srečke za žrebanje starega umi- * . rajočega Fordovega avtomobilčka! Lenina bo operacija ozdra- je dotični gospod prodajal in ker|A]'a* Peter Zgaga Rekli so. da je bil 21. junij najdaljši dan v letu. Zame je bil j>etek. 22. junija, še daljši. V soboto namreč plačo dobim. • * * Marsikateri osel dela denar, do-čim denar marsikogar osla napravi. * ^ * * i Slab je tisti redkobeseden mož, ki svujt' redke' besele } repogosto uporablja. SlugasUroanska Ustanovljena 1. 1898 SCatnl. 3frftturfa Inkorpc-rirar^a 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Par novic iz sovjetske Rusije, povzetih po kapitalističnih listih : — Lenin je mrtev. — Leninu se na boljše obrača. — Lenin bo še šest mesecev ži- : t a najbolj potrebna. Stavkar. fje šlo potem narobe, je bil stari Morgan town, W. Va. ji.vtomobil«'~ k prodan za par "ca-Morsfantown je točka, na kat«ri pak >v" od poštenjaka, napred-se navadno \ stavi potnik, ki je njaka, socijalista in ljubitelja de-j namenjen v- to okoli«-«. ilavskih doiarekov. Torej ni bil na — Lenin bo poleti na kmetih. — Leninovi zdravniki so izgubili vse upanje. — L^nin je veliko boljši. — Lenin bo komaj še en dan izven nevarnosti, je mrtev. v . — Leninu se na boljše obrača itd. Lepa. krasna, vsega poželjenja vredna dama j«* stopila < svojim V mestu te čakajo " furmanu* V ';,,l'ljene srečke izžreban. Ljudje živel, ki f ura jo, pa ne kot se glasi neka hočejo zdaj seveda nn krščansko — Lenin jo vesela starokranjska zdravja:' r.uu.liški in soeijalistični pravici j _ Lenin "furmani že iurajo en sodček zre-' SV°J denar nazaj. Jaz ga bom že j lega vinea"o ue, ne tista, ampak zahteval, veleceiijtiii gospod! Ali furaj«. in prevažajo pttnajve- one l>a njegova visokost nio-i grešne premogarske duše, ki se ldla listi 1,Klli deklici dati, kateri J /daj vojskujejo za vsakdanji sem Jaz srečko daroval, da se boj krilil. veselila v avtomobilčku, ko bo iz.|»icuiia uama je stopna s svojim j Po dolinici, ob kateri prebiva žrebali. Sedaj ko to pišem, se ima i triletnim sinčkom v cestno karo ' največ naših Slovencev, so male dot i.'-ni denar v svojem ča- — Dva niklja, gospa, — je re postaje Osage, Pur>glo\ve itd., iz ditern žepu če l^.i še sploh im:i, kel konduktor. Vaš sinček ima že Nemško politično društvo v Mari-kater h ]irid- tudi večkrat kaka ':H2ti ofeet v peči iriji tudi nekaj' dolge hlače. ! boru. novica, včasih o delavskih revolu- • | — je tako, — je odvr-j Sp. dnj. -taj.-i >ki Nem.-i cijah, včasih pa malo "ringelšpi- Oprostite, za take go<]x>de j--'nila in koketno privzdignila kril-la" v naše slovenske liste. »koda črnila in papirja. Resnica j Ce — se bom pa mesto sina jaz Zdi-j živimo v času velikega'1,1 je pa s:ilamensko zdra- voz;ja z;is;tonj. Le j>ogl Glstiri Prodwvlnft: BUDOL* PEH1>AN, lKJth gt.. Cikala««, a Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 10« l'e«ri Ar«., Latmlm, a Tajnik: JOSEPH PISH'LiR. Ely. MJrx. Blagajnik: GEO. L. BKoZICH, M lun. Blagajnik neizplačanih smrtnla: JOH N MOVEBBt, «24 Bf. 2nd An* W. Lhiluth. Miaa. ▼rfcml ilnralki Dr. JOS. V. 6KAHEK, 8« E. OtUo HU^t, N. 8., Plttatoorgh. P*. N«4v«rn1 ANTON ZBAŠNIK. Room'Jin'. Bak. vvelt Bid-, e..r . l»ianiond and Grant Streets, Pittsburgh, l'a. MOHOB M1.AU1C, 2003 So. Lawndals Av«. Chicago, IiL IBANK SKKABEC, 4822 Waslilngton Street, Oenvar, Ool«. FerotnJ *4bw, LEONARD 8LABODNEK, Box 480, EI/. Mina. GRECOH .7. PORENTA, Black Diamond. Wa h. SHANK ZORICH. «217 St. Clair A*e., Cleveland. O. Mrnitvalnf odbor: VALENTIN PIBC, Bl» iTeadow Ave., KoekUale, J odet, llL PAULINE EKMKNC, 6H» — 3rd Street, La Salle. IIL JOSIP STEaLE. 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CEL ARC 70« Market Street, Waukegan, III. r l ---- J^lnoHno uradno glasilo: "Ola« Kjiroda"*. 1 t-n , V«e atrarl tikajoče ne uradnih *a«lev kakor tudi denarne po«lja-tro naj se |>ofiliJjij(» na giavrega tajnika. Vee pritožbe naj se i>oSUJa na predsednika i>orctnega odbora. ProSnje za sprejem novih članor ln .Solnljka spričevala naj se poftilja na vrhov aepa zdravnika. Jugoslovanska Katoliška JednoLa se priporoča vsem Ju^^glovanom aa obilen pristop. Kfior fceii install »^'an te organizacije, naj se cgiaal tajulku bljlžnega dro^tva J. S^, S. i Za ustanovitev novlb društev •e pa obmlte um gi. ujnlka. ho«« druitvo se lahko vitanovl 1 fl čianl aH članicami Iz Slovenije, (ilasilo se je, da so ^banditi" v Taiiipieo, <-eiitruiimj 't!'.u],e.Ina"- ^winla z jokanjem va- da J,;i L'1*11- limam kratka pitrofejskih polja v Mehiki, odvedli 11 Amerikaneev. )1u<1j "! ,H *» . . - , . . ... . . .. , J.rompirju, pravijo, mokrota K<»t ])or(wajo sedaj iz \\ aslnn^tona )»a s«> to "'oave-J,;,^,. na plan. (iospod >e >e »otovo spominja, kd mi je toitl, da «i\i napadajo v l i-t u Pro sv ta. če ne motim tam lejte. jaz >kili ma^natov. Seveda z jokanjem boljša letina - posebno trota ško- , , r ^ . x . , iuuje. Kaj nam torej koristi 1110- ,ist" ^osv<-ta, če se ne motim tam j «ta se prepirala deli je ilisrenirali ameriški kapitalistični zarotniki, kii^rota solz; Le kerajžo! ,;z Valley. Pa., zaradi na-' -<;«>tran Stareera mačka. Sledn.,i.- so Iliarea ali aprila izdflali tozadevne liaerte V New Vorktl! l'..-lcjte naše tukajšnje sloven-'«,retlka l,ri tukajšnjeui soci.jaii-[je odločil me/, da ira odpelje ter odšli nato na lire mesta V Melliko, da jih izvedejo. j^«" »'ante v naši kruhobm-bi. čast' k: ihli- katere pa /daj oil j v čolnu na isoko morje ter junak.,v. ki se "apatia s svoj m m.j tvkanjem i hiram potopi. Irze j)o vzgletlu kraljeviča JMarka. društ v '•t* ['•►II: ičn Nemec ze in 1 v S! name-[m »r-. »ča 11. r- o ven i ji' Pretep med rudarji. Kmia:j-i \".it .'in Mraz in Fran Ivane v Hrastniku -ta bila zaradi nekeira dekleta ž.* dalj I V* ta namen -e j • 1 ravljal »> llmr, borskili, ci ! j r.;h cev in uemškut ai * konstituiral pri-ob>tojei- i/, m ari ir. ptujskih Nt-m-iev, i ie že or ■■ i- vraštvu. Ko ;e •>••! Mraz dekletom proti koloniji. Ivane napadel in brc« v sede zabodel v lev.» roko. a>a v .-o-s svojim sra je «ike be- de od strani vlade Z»lružen«* držav, kajti v slučaju takega priznanja, hi imela mehiška vlada proste roke ter delila ameriškim petroh jskim interesom v Mehiki pravieo z isto žlie«» kot domačinom ali pa drugim inozeineem. Mehiškemu finančnemu tajniku de la Huerti, ki je hil nekoč proviznrični predsednik ter velja kot poštenjak, s« je pred kratkim posrečilo skleniti dogovor z veliko finančno skupino v Združenih državah in temu odgovoru naj lii sledilo priznanje Ohregonove vlade. To so hoteli gotovi interesi na vsak način preprečiti ter inseeiiirali zaroto, koje žrtev je postal med drugimi tudi prejšni načelnik Tajne službe Združenih držav, Bie-laski, ki je sedaj sam ]>e1 rolejski magnat. To je zopet nov vzgled, kakšnih sredstev se poslužijo kapitalistični interesi, kadar so njih koristi ogrožene. i 'r Id storila kaj slienega kaka delavska organizacija, kakšno kričanje bi bilo po listih in koliko hrupa. Sedaj pa navajajo le dejstva brez vseh komentarjev ter čakajo nadaljnih razvojev. Vrana ne izkljuje vrani oči. in tudi ta afera bo naj-! brž zaspala kot so že številne slične. Edina posledica pa bo morda ta, da ne bo vlada Obre-gona še dolgo priznana in da bodo ameriški petrolejski interesi še nadalje gulili mehiški narod ter skušali omejevati njegovo suverenost. i tat! i koga odstopajo tako t'< iant je iuba ? pride preko deinarkaeijske črte z revolverji in puškami <»b-j »•rožen ' scab", mu naložijo okoli/nso 1)15 uaia/anih skebskil. ušes orUtnih' domačih kranjskih, da jih mora] v bolnišnici prebavljati. Ce je ka-1 ka iin])'»rtiraua stvar iz starega kraja tlobra ali ne, so zatLŠiiiee precej dobro zdravilo nega stavkokaza. \'el:i tukajšnji ^ekspert ra in joka v nekem delavskem li-1 hI Tn vašega socijalist ičnega Rečeno, storjeno. , Naslednjega dne je ]>a žena hu-/aradi katerih ptičkovjd(( jokaJa Ljudje jo vprašali, ili tisti h klubu, o ka-!,„ . ka za mafkom ložil pravila v odobrenje. po j>ra vilili ho novo društvo varovd' n< loške narodni* iu gosp« d:tr»k»-i: 11 • • i-t - -1 I r pripravljalo udele/iei Neinc? pr ra/!.ih \ • »i;i v,ih. te rib s-uti gosn<'n krvavo ]>.>!rebuje Vva ča^t LM-t gospodu napačno ime "zavtdni >u, o pri/na va, da jih si hn i s- -cijalist" ' ker •-<> je i;.vedelo, da .i • jceal v li-■stu Proletarcu :':!. junija, samo da Maček moža š< O, n<', — odvrnila. — k je že zdavnaj doma. *oda Smrtna kosa. ni. za umaza- j si mašču je nad tistimi, • [krili javnosti iroljufijo ' dolarjev, ki jih ki so ml nekako o je odne Te dni se bodo končale ameri-Otroci bodo šli na po- V ' rosti s Kolen«-!>.»!. nj rad' 1 I. stu Njemu se gotovo skebi simili-j jo. Oji pravi, da to ni po socijali-l stičnih jiraviliii. To ti je boritelj!n:,!>,v'}rk' Pozdra v sel iijegov najboljši prijatelj Taki ptički naznanjajo !jud m Planine v iv silit <-il nice. Primerno bi bilo. da bi šli v ti-ni času stariši za dva meseea v šolo. In ko bodo stari pametni, naj bi se otroci kaj naučili od njih. o je umrl v visok', sta t dvorni svetnik Fran«* o ;ia i/ Sv. Kuperta na 111. Dr. Wilkbald lin>adiuaii zdravnik \ Stradeiin nad Radgono, je umrl lii hi! p* kopan na tamoši - nu pokopališču 0:1 veliki udeležili av-sirijskeua obnvjnega Neništ \ a. celo i/, ts.'-> ' š.c • Mil je tirtraniza-tor \.sei> uporo\ obmejnega Neiu- Razne tatvine. I-iublj-Ifi.-ski tvrdki Zalta Zi-11a I )un 1 jski eesti je bilo 11 k rano železa v vrednosti oii.uui) Iv. \rad"'io ži-le/o prodajali na ■sb-rj-vcMi vrtu. Tatovi so p..d ključem. Kn jigovodji -Fuliju Su.šlerš čn v J.jubljani je bilo u'cradeiio kolo, vreilno 10(M> 1 i-on. i\ 11 • 01etnieo rojstnega dne vstanovi-i l.elj dSKd. br. .los. ^Ianteij. Mnogo obiskovalcev imamo se- Na vprašanja, če se bom ude-Ž:1 "Slavčevega'* ]>iknika dne i 1 G. maja. odgovarjam, da ja. Toda ki pridejo KOt s«'"1 ' a d i. vele jo lilije ne bom nosil, na Slavčevi maška- šiva proti -111 v na primer v 1! sploh. Nagrobni 11 ivor mu žal v na v/očnost i številnih kat » liških 11 u h o n i 1; o v bi\ ši maiibor ski protes-tfErtski pastor in pisatelj Mahnert. K pegrelni je priše' med drugimi tudi emureški žup nik / obema kaplanoma. V Rihembeiiku na (loriškem jet Aretacija neznanega zločinca. Končno aie' rali neštetokrat /arad. "azadh zlečinov predkazno-\aneoa Mojz'ja Polaka iz ptujskega raja. ki je meseca februar.;.« umoril v P>.dineih ]»ri Ptuju znane umrl v V i kt or ('ebron. se najraje tam drži, kjer se tobak j proda k« in da se mu lažje obesi na la oči kakšna »izdava — oprostite, 11 ik s!:..raj bi se zago\ oril! Ka Dop 1S1. New York City Ker je bilo zadnje tri nedelje radi slabega vremenu le malo vde-leznikov na raznih slovenskih prireditvah, se je nadejati, da bo prihodnjo nedeljo t. j. 1. julija pup. vse pohitelo v prosto naravo, mi lahki Slovenci pa seveda v prijazni j«', a Johnstown, Pa. Parno prebiram vsak dan novi-v <;. N in najbolj me pa zani- vatbe. Nedavno sem došla dekle-so osre-ila sledeče; J0I111 Mai-t-si je vztd za ženo Frančiško bi se zagovoril! Ka- se iz Setniear. Oba sta doma od Vrb-ovinka ceste zabliska ameriška za- nike na Notranjskem. John tava. Lep konjiček in na koniič-«s;ilb doma i/ Nemške vasi ribni-• ku (skoraj lepa punca tkor V pokoj je sel, noročajo i/ Kamnika, tam-' velet r.* ovca If osen feh l:i. Zločin je izvršil Polak v družbi llek«* V mošlcega oreoblečene zen-sk«> na ta način, da sta Rosenfel-du v pozni noči ]>onujala na prodaj jajca in ira s tem izvabila v trgovino, kjer sta ga umorila. Po-iaku k«»t skrajn«) premetenemu /.Ioči 1 i'*u se je jmsrečilo skrivati se do sedaj pred orožniki, končno je vendarle prišel v roke pravice, j-Nahaja s(» y utariborskeni zaporu. i Ne grt \'neriška [tvoriti posebn«* šole, v katerih se j"' vesten uradnik, dober prijatelj ili suhaški agent je. ka- in vesel družabnik. Posebno pa gaj veliko »i lili sapo vzelo) tako škega okraja na Dolenjskem, si je'k" zamore uspešno loviti kr- 'S'1"'' "kremwrit znača j — druga, tretja itd., 'vzel za t«»varišieo v tem živi jen ju 1 šilce postave. Boljše bi bile šole. tako da jih je bila cela divizija.,^020 Pavlič, doma iz Novega 111« Obsule so listi kompanijski kur-l>ta na maj«) dopisi, kateri poročajo o se-lskeb« dk in tako milo klicale. cenjene 'd. da nji stavki. K;n- se tiče tukajšne -■tavke, je še precej povolji, pa bi bilo veliko boljši kakor je preveč te stavkokaške so- Kmerald park v Glendale, kjer se drge nn-d nami. Zapisati pa mu-bo vršil piknik Slovenskega sa-jram, da izmed \.sch tukajšnjih mostojuegr« bolniškega in podpor- narodov smo mi Slovenci največji nega društva. Kakor vselej, tako Jtrdovrat-neži Nam se prav nič ne bo tudi v-daj vse preskrbljeno, da smili ne frak, ne cilinder. Kakor bodo gostje veseli in zadovoljni.( Za plesaželjne bo skrbela Jugoslovanska godba s svojimi izbor-mmi valčki in poskočnieann. Pa tudi nekaj koncertnih t<»ek bomo slišali. Izžrebal«) .s«* bo krasno žensko uro zape.stnieo. Pa tudi kegljanje se bo vršilo za visoke dobitke v zlatu. Poleg tega 1m) še -tioraj povsod, tako imamo tudi tukaj par rojakov, ki imajo še usmiljena srca, da skrbe /a uboge barone, da ne hodijo preveč razcapani iu lač-ni na plesišča ter 11a druge zabave. 7. žalostnim srcem moram pripomniti, da vsi dotični rojaki, razen enega .se štejejo za dobre katoličane, v resnici so ]*a ven, da so jih res zvabile -ke m. Postaje za čiščenje žita. in ne gre drugače. — kajšnji iradpošfar -Josip Modic. ki; Kakor 001*0-ajo iz lieograda, jc vlada je prisiljena o- se -je po-lovil «■«! ura staj za čištčenje ži-ia. Potre«bni stroji se IhnIo nabavili \ Nemčiji na račun reparacij. kako se da tudi doma napraviti Dolenjskem Anton Ožbaft J zdravo iz Sodrovsiče na Doleiij-! * * * 'janiire neznano žen-ko utopljen- ko. ki je ž»- vsaj mesec dni b-žaki v vodi. Ft.opljenka je s1ara pri-bližno let. Znakov kake |>n škodbe ni bilo na truplu. Pokopali so jo pri Sv. Lenartu. » V ? Najdena utopljenka. Zavoglu so potegnili iz I.jub- je poročil s Frančišku Povprečni Amerikanec ti nam- približno jiolovieo tned vrste stav uarjev in stavl.arie. ., „ ____________ .......... Oh, saj kako srce bi pa vendar'/.«nitovanjski dan Jakob Zrne, do-jtrehaw ™aI° "rizti- S(' tudi moral imeti, da ne bi šel k takim'ma Orasuiplja na Dolenjskem, j-"'itozuje. angeljčkom, k«d .so te naš«* punč-! Nevesta Marija Bradač je doma! e' Da si ne boste napačno tolma-'J7- Škocjann Strajnar iz Iške vasi pri Ljubi ja-. ni. Dalje na Bhvabiku je obhajal I poP,Jf vse; kar te'"*e- Tn > ne Zlata poroka. Majaronova i/ Borovnice, u-edna ro«lbina, znana že od neki j kot sl-:o/ in skoz narodno za-■dna. je praznovala v krogu svo-li domačih zlato poroko Ivana nn Helene Majaron. na Dolenjskem. — čili besedi "naše punčke"', jaz še'IJrupnih oheeti niso imeli, pač pa nimam na žalost nobene delnice. Ma malo ženitevanjsko potova-Na enak način poskusite tudi i>) Rojak (_>sbalt je peljal po po- »nnotro lepih dobitkov vnake vrste I mlačiteži, ker Mlužijo Bogu in hu-tako za otroke kot za odrasle. Za- Jiču, kljub temu, da čitajo vsako-bave 1m) torej dovolj, pa tudi mo- j vrstne časonLse. kako .se «k1 milo nebo brez vse ga sredstva. Marsikatera mati plaho gleda, kje bo dobila za dru gi dan hleb kruha, da bo nasitila želodeke svojim malim otročič-komi, ker se njih očetje borijo za. drugih naselbinah, če še niste,'s"vo.i'» izvoljenko k vodopa-kjer imate enak položaj. Oeprav'dom v Niagara Falls. ()«1 New je omen jen ena kompanija dobila! Vorka do ( hicage se je vstavil v par drugih izkoriščevalcev, ven-jve^ mestih. dar je bil najzanimivejši prizori Kvelethu so vzeli državljan- naših žen Ti in deklet, odkar tukaj'-*ke pravic«- sledeči rojaki: A. stavka obstoji. Ženski spol ima'Mertelj. Marko .Markovič, Primož nekaj več vpliva v takih slučajih.j*^vak in Josip Peric. Sam kompanist je prijazno govo-' Dela se povs^id malo bolje, le' ril / ženskami, ki so stale in dol -1plače so nizke. go demonstrirale na kompanijski * Spomlad je letos tukaj joko zemlji v p> ičo deputv-šerifov, kar^^dnja; imamo že en mesec ja-[ l?i moškim nikoli ne pulili. To je -t"de. Boro\-niee so ponekml tudi bil precej dober "trick". Ue zrele ter sploh vse lepo kaže. V tfori omenjenem mestu Mor-j Mesta .severno od Dulutha lepo -^antownu so visoke šole. Ne misli-! napreduje j o. posebno pa E velet h. te si. bogve koliko nadstropij je, Zadnji napredek je nova ura v da gre za Wsovino, ampak dija- "^venskem zvoniku, ki bije vsa-kov je preeej od vseh vetrov. Mo- č'etrt ure. rate si misliti, da njih profesor že Matija Pogorele. Vsak previden vlagatelj vpošteva pri naloži t vif svoj ega denarja Sigurnost in dohodek Vložite Vaše~prihranke prijnas na "Speciatflnterest Account" ker uživate te prednosti v polni meri. SIGURNOST vloge Vam je zajamčena v pokritju z najboljšimi ameriškimi bondi, čisti DOHODEK pa iznaša 4% na leto. ^loge se lahko začnejo s $5.—, vse nove vloge, ki se vlohjo do 10. jul^a obrestujemo že od 1. julija t. 1. Glavno zastopstvo JADRANSKE - BANKE lUr-V A Frank Sakser State Bank 82 Cortiandt Street New York City GLAS NARODA, 30. JI X. 1922 Vladimir Levstik: VIŠNJEVA REPATICA, NA POVRATKU IZ EVROPE. • (Nadaljevanj«.) "Zato, k<*r ni moj", se je odrezal študent nesramno. "Petkrat sedem j«* petintrideset, ne osemindvajset, gospodična; kadar poberete svoj robec, napravite si ▼orel, da ne pozabite." "Kakšen kavalir pa štel'* j« vzkliknila pun i ca, tresoč se od frneva. "O. kar se tiče ure. je stvar drugačna; Gvidon vam ni povedal vsega. Zastran mene. pra vi mama, bi ura lebko bila. saj jo plaeamo, in Gvidon je osel. k le nairaja; živ kr^t <*a ne bi po-jprešal. Ampak, je dejala, nerotl no je s tako slabo oblečenim in struktorjem; kakšna zadrega, Pe bi prišel grofu pred oči. Mi -nif fini ljuidje. Rovan pa ne pozna bontona. in še j»r<'kr;itko hlače n«> si v nameček: kar precej bi stopnicah, stiskaje pe ti in šk-ipaj* z zobmi. "Pa moja lepa salonska suknja po naj novejši študent o vsk i modi. s škri ei. ki flemdr kroja." in za ta.... tal v de r|«n, ko l jo nojpo v p mu bon toni Že rdravr FrW »bm i jo doli do mer ? Za se kron me t i rja vražji ni dovolj dobra zanje hovetra j iškavega gro-;ij. zalega." j*> škr i* na ulici, "s.ij pri-burn brcal s to «.vn kratkih hlačah, vse-v p^meh!" i bi bil obrnil hrbet človek zmogel vse; deseterno je [meči kockajo med seboj za tako zameril Smučiklaslji, da ga noče J dožnost; lehko bi tudi vlekla kar-pustiti v njegovo bližino; videl bi (te ali žveplenke. Hočeš T je vpra-ga vsaj mimogrede, vsaj toliko, šal v negotovim glasom. da si zapomni obraz! Radoved nost. s katero je pasel misli okoli grofa, je dobivala vse znake strasti. "On da bi ne bil nevnren Vidi?"' je mahal v ponedeljek popoldne. klateč •se z Rožmarinom okrojr Polilinove hiše. "0>*e je gotovo ne br.ini. češ. morda pade zaslužni križec. Pa tudi brez križca je .';jst; še vzeti mu je ni treba. rja se zabava ž njo. Stara je reva in trepeče fred njim kakor ti." "Jaz?"' Rožmarin se je udaril po prsih. "Videl boš. kako trepe-eem." "In grofa." je nadaljeval Rovan. <(*rrofa ni dosti prida: vsak aristokrat je zmožen vse«>a. to veš dovolj sem ti razlagal. Homo eni .nulla fides neqne reliirio, bi rekel ^alust." "Sama je. zapuščena predi nevarnosti." je vzdignil po« t in zavil oči k profesorjevim oknom. "Tliogi angel, nikogar nima razen na.iu dveh'" "Kajn dveh?" se jo zagrohotal Rovan. "Kaj sva j? midva in kaj|smrtjo hi si VP"dar privoščil k( hko ! rumove torte." jP vzdihuj, me "Za to je še časa. bedak. Xe u-' mirati zanjo _ Živeti in delati je; najina stvar; moj sklep je storjen, prijatelj." Rožmarin je hvaležno pogledal j in ga popadel za rokav: "Tvoj sklep? Govori, brat. in svetuj kaj boljšega ; jaz sem obupal. Vso noč sem škrtal v blazine ter sklepal račun z življenjem." se je povrnil v tragiko, čuteč, da je treba izmol^ti patos minute. "Ah. da. rešiti jo in žive-! ti še naprej od njene krasote, če je mogoče! Toda pripravljen sem." "Tak molei že. priskuta; romn- j ni so romani, življenje pa živlie. 11 je — kdor ljubi zares. jra varuje. nikar pa da bi kockal zanj. O najini dolžnosti." je povzel odločno. "seve ni dvoma. Toda ulica me dela nervoznega, in s suhim arrlom ne govorim, ker ie že-' ja sovražna velikih idejam, povabi me v samoto na mokroto." Rožmarin ,ie nestrpno pokimal in prešte] drobiž. "V slaščičarno ne maraš? Pred Te dni se j" vrnil iz F* rope Samuel Vauclain. prelsednilc Paldwin Locomotive Works v Philadelphi ji. V Evropi j.- natančno preštudiral tamošnji železniški sistem. Spremljala ga je njeuo-va ln-i. katero vidite na d ki. moreva zanjo Da. bi lehko z,1 vdala irrofii s tvojimi «=onefj ?" | ž^kujoč svoj junaški na "»rt. "N"u. dobro; stopiva k 'Bokalu. Dalje prihodnjič.) "Molči, begokletnik: življenje ! lamjem za njeno rešitev!" jej v/klinil tovariš /anosno. 'Ti ne?'j "•Taz1 Kdaj ie c-ledal Rovan' h ali a čem, ali denar in večerja sta bila vredna vpoštovanja; rajši je goltal poper, kat-r-^a mu j. nntretial. zda i t Razstava zajcev v Mariboru. Prvo zajčierejsko društvo za Hoveni jo v Mariboru priredi dne in <\. avo-usta letos v Mariboru Jurčičeva ulica 7) veliko raz«>ta-oostavim in počakam: ko pride Ivo domačih zajcev. Razstava naj f. mu ' fdšt e jem. kar mu gre. | predoči gospodarsko vrednost z Sie<-r pa vem bral v romanih, da j-»žirom na uporabo zajčjega mesa verni zal.iuhlj^mei in viteški tek-lin kožuhovine. na življenje'" Ocrorčeno era ie po ' 'meril z očmi ter dodal; "Eh. do-f -ti >i zal- /e najina daritev " "Samokre« imam". cp je nadu--eva? p^.-r « -Prer] hišna vrata se Izpred ljubljanske porote. tolažeč s ga dne" grmele n njih «rlas , raštvo „ . T)n" - illMi-ia oktobra Tf>20, 4. glede na tat- s prerokbami s. Stu,lenega pri 1'osto.jni, ki je nico je v .rojem govoru pondar-J jobdol/en. da je v zvezi in po do-'jal, da je bil 8. marca 19'2 Pela-Ije iz bede ter stopi -spod med" -"'T' du" *** /ve-Jm.v tolovajski tovariš Anton gospod ,! V eni roki prapor, v1'"' skl,PnoJ ............ ^rimškom Zrimš,-k ravno zaradi te drugi bojni rog. pozove svojce iž njihovih smradmh dup< l ter •Ci S.iupno / aui->iumi /jruiisiKoni z.iinisek ravno zaradi te«ra zb^Č-i na cest« s Planin- v Strnišče za- na, zaradi katerega se je danes vratno usmrtil ltiletnega Alojzija1 Pelan zagovarjal, "olwojen Jia 12 i/ njihovih smradmh dupel ter , - . ,„ - T ^Ko^arjai, obsojen na 12 zmelje Silo zlatega Meta magari CV^;1 UU je 12 !et težke ječe; Pelan je pa za- v dtitin barikad ... T, sanje 1 ? "T ,1 , STa ^ P°la-,hteval» izročimo Italiji, da mu dajale krila in r,stl, okro- ' , • volov m voza ter ga IkkIo tržaški porotniki. mu dajale krila in rastle (.kro«'' A , .V......'/V" '"'r'1 8001,1 Tržaški porotniki. njega kakor stena, sredi katere je ^ t \ gostilničarju. PonudiU smo Pelana italjanskim živel, ošaben vsi,z žalitvam, vzlie ^''^l+nFV11-I™* ^e so nam pa nazna- tlaki sv, j j,, sam. |'lU /a hJ 1U 25\ resllm^u predsednika porotnega šega mesta in se pripravlja za to 1 j ^ lir Je Pa še shra- sonata nadsvetnika Pernuša so se pok Ion i t ev kakor za svet obred. • pri gostil uiearki An. Kranjče- podali porotniki v posvetovalnico .. * r . VI Kozličku. Dal le ie n* \o- poklonnev k-anor za svet onreti. i • " ... . rr . . • w na Kozljeku. Daiie ie na \n- se mesto je ob pamet; nova1 , • ,, , J ' . J pa i. • - i • 1 ... . .^»rej J eJan tudi obtožen, da je dne kusr.i je prišla in prepojila zrak s1.,- - • avgusta 1!)2U na P an ni s Fr svojim strupom. Kar procesna se %, n , , . , , • i. . n • • - i ™ 11- i: k radi- \Vrmdischgratzu dela za njun! Prvi sel Pohlin, -n , ., '^"c1'11^11 ... .t i!oi< navzdol. Mari je njih zgodovina L. f ... 0 L- :i i ilrnirAn i n . . ».tAl;.«:*.«-, l' — »Mnn že v šoli ni bil nič kaj prida \1,1 s da vprašanje o tatvini 50 kg gonilnih jermenov. Predsednik porotnega senata, višji svetnik Pernuš, je razglasil (in je bil sposoben za v^ slabo. Ni hiti sami grofje i ^^J"1' 'st\U h*> ko zgodovina! 8at0 ^^ s katero se je obsodil >red v, liki i1919- na ls ur zajKua. Zaradi !.ViaJ1 v dosmrtno ječo. V razlogih je predsednik povdarjal: Odgovarjajo' določilom našega kazenskega zakonika, bi se bil moral Pe- dent, 1 * prenaglo jih je popadlo;! SPIošno -j'' P«*kn priznal svoje}!** obs;-bi Z zaničljivo ukrivljenimi usti !1,'dil. da ni vodel, če strelja na se je oziral po mestu; en sam mu-da je strel jal samo za-zej nadvojvodskih ulic. patriotic-!'0 l1Tfrti denčiku. ker je slišal v nih spomenikov in znakov čeafe-|1,,nD' v g<^du šum. Pelan ni nja do vladarske hišet |t'>jil. da je kridel v Jugoslaviji kaj drngega nf-ro peti,,.,.,,^,«. in trinoštvo. klečanje pred veliki-' ' ' .... mi in teptanje po malih iz veka !la,tvm d vodstvom odličnih arheologov, je razvnokar razkril tam dirkališčem o-stanke velikanskega javnega trga. sledove globokega umetneira jezera ter starodavno cesto, ki je vodila preko planjave k svetišču. Stonehenge je bil edini prostor v Angliji, kjer so se rnzna plemena lahko sestala, vršila svoje športe ter tržila med seboj s koristnim blagom in okraski, brez vsake nevarnosti, da so temu ah onemu razbije črepinjos kamenito sekiro. V trenutku, ko so učenjaei spoznali resnični značaj dirkališča, ki izgleda popolnoma moderno ter je o-valne ali jajčaste oblik'*, in kakorliitro se je razkrilo staro tržišče, j^ postalo vse izvanredno jasno. ^li vemo. da so imela v onih starih davnih časih svetišča ali m«1-sta, kjer se je d«.prinašalo žrtve, svoja pos.-bna pravila, katerih si ni nikdo upal kršiti. T » je bil surov, buren čas. ko se .fe spore ponavadi uravnalo s starodavnimi nadomestili moderne avrnmatične pi-št<»le ali noža. Očividno bi ne bilo za svetišče ničesar dol.reLra. če bi se verniki po svoji lastni volji pobijali na j>osvečenem prostoru in vsled tega so si .svečeniki reservirali sami z verskim obredom, je moral pustiti svoje ka-menite sekire, loke in sulice ter konečno svoje gorjače zunaj. Te tega niso storili ter skušali napraviti kraval. >o se tega kmalu kosali, kajti star<«lavni svečeniki niso bili le telesno krepki !n močno razviti ljudje, temveč so držali v svojih pesteh tu-li avtoriteto bogov. Kakorliitro je bih. torej gotovo, da lahko Stonehenge uveljavi svoja pravila glede miru. so pričeli ljudje uvidevati. da je to »elo dober prostor za trgovino, ki je obstajala takrat le v izmenjavi produktov ali barantanju. Ce si je v onih dneh poželel kak človek kake stvari, je slednjo lahko dobil potom enostavnega prs^esa. da je razklat črepinjo ČIo-veka .ki je bil lastnik dotične stvari. To postopanje j>a nT ravno pospeševalo organizirane trirovine. V Stonehenge pa je moral Človek ali kupiti dotično stvar ali pa oditi brez nje. Javni trg >e vsled tega neprestano naraščal krog velikega kamenitega svetišča. Nato so prišle na vrsto igre in različni športi. Vse to s,, svečeniki rade volje pospeševali. Brez dvoma so dobili svoj delež pri dobičkih za varnost, za katero so jamčili. Tako se je polagoma razvil Stonehenge v mogoče največje kombinirano svetišče, dirkališč- in tržišče. V tem pa obstaja cel m skrivnost Stonelienge-a. Skozi številna stoletja ni nikdo vedel, kdo s,, bile one starodavne roke. ki so dvignile te velikanske skale in zakaj se jih je dvignilo. Legende so izjavljale, da je T>i 1 Stonehenge nekoč svetišče in gotovi ostanki so jasno pričali, da so se nahajale med obredi, katere se je vršilo, tudi človeške žrtve. Pozneje, ko je postala znanost obširnejša, je dokazala, da je bil Stonehenge polco vodi je bil v onih časih, ko cest > niso obstajale, skrajno dobrodošel, ('e spravimo skupaj vse te dokaze, se komaj moremo izogniti sklepu, da je bil Stonehenge glavna borza onih dni. Resnična starost Stonehenge-a je seveda nepoznana.. Dnrdi, svečeniki prvotnih Britancev, so se posluževali Stonenenge-a v zgoraj navedene svrhe že najmanj dva tisoč let pred rtristom. To so bili tudi ljudje, ki so postavili-zunanji krog skal. Takozvani inozemski kameni pa so bili na svojemu mestu že davno pred dnevi Druidov. Postavila jih je tjakaj mogoče kolonija Afrikancev. ki pa niso bili Egipčani. Najti je namreč spomine na neko mogočno pomorsko silo v neolitski ali novo-Kameniti dobi. ■ci je pričela pred pričetkom zgodovine ustanavljati kolonije po celem teda-ji znanem syetu. Dr. Cope Whiteliouse iz New Yorka. od lični egiptolog. opozarja na pričevanja egipčanskih zaprskov. v katerih se glasi, da je obstajal velik mornariški narod, živeč zapadno od Nila. ki je ogrožal supremacijo Egipta, ko se je slednji nahajal na višku svoje moči. Soglasno s teorijo Mr. "Whiteliouse-a je moral ta naroti. kot velika mornariška sila. pustiti za seboj sledove po celem tedaj dostopnem svetil, kamorkoli so priplule njegove ladije. On je mnenja, da je značilna kamenita zgradba, znana kot FingalFs Cave, na škotskem. povsem jasno človeškega izvora, to je delo človeških rok t"r je mnenja .tla je najbrž delo tega pozabljenega afriškega plemena. Vsled tega je tudi povsem primerno domnevati, da je starejši del Stonehenge-a stvaritev istega naroda, kajti oba dela pripadata že bolj napredovani perijodi iste kamenite dobe. z vsem značilnimi znaki surove veličine. Razkritje nekega svetišča zapadno od Nila. ki kaže isto tehniko kot je ona Stonehenge-a, potrjuje teorijo, da je ta mornariška sila. koje obstoj je popolnoma pozabljen, posejala celo Evropo s svojimi kamenitimi spomeniki. Gotova stvar je. da so vršili v starodavnih dneh številni stri-šni prizori v notranjosti velikega kroga. Če so bili oni, ki so polnili Stonehenge ob dnevih dirk in sejmov varni v kolikor so prišli vpo-štev njih posvetni sovražniki, je bilo obenem tudi dosti pomilovanja vrednih nesrečnežev. ki so se z grozo ozirali na prihod teh dni slovesnosti in zabav. Ti nesrečneži so obstajali iz. Človeških žrtev in izven zunanjega kroga velikih kamenov so našli znanstveniki globoke jame. polne človeških kosti, ki predstavljajo očividno ostanke človeških ž-tev. Oprav so bili gotovi obredi starih Druidov izvanredno okruti, so bile vendar številne njih ostale verske ceremonije zelo lepe in nežne. Njih vera je priznavala duhove na zemlji, v rekah in gozdovih in tudi višja božanstva, kot naprimer solnce in luna. V deželi sladoleda. ADVERTISEMENT®. Znano je da se razmeroma r.'k-jer na svetu ne použiva toliko sladoleda kakor ravno v Združenih državah. "Tee Cream*' se tu ne smatra več kot poslaščica, ampak kot hrana .ki se použiva po leti in po zimi. Po ravnokar izdanem poročilu mlekarskih izvedencev v Cornell College of A-grienlture v Ithaca. N. Y„ se je letna produkcija sladoleda skoraj podvojila tekom zadnjih deset let. L. 1021 pa se ni izdelalo toliko sladoleda kolikor 1. 1920. prebitek smetane se je bržkone v po rabil za maslo. Ceni se, da je 1. 1920 prišlo na vsakega prebivalca povprečno f,5 običajnih porcij za deset centov. 1. 1921. pa le AG takih porcij sladoleda. Skupna produkcija sladoleda v I. 1920 je znašala skora j 25« miljonov galonov. a 1. 1921. za 41 milijonov manj. Zanimivo je. da prva cenitev o produkciji sladoleda je bila napravljena I. 1911. katerega leta se je izdelalo v Združenih Državah le 138 miljonov galonov sladoleda. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. Ako hočete kuDiti fjotovo farmo, ali pa neobdelano zemljo za farmo, ne kupite prej. dokler ne izveste, kako Izborn« prilika se vam nudi v okolici mesta Ashlanda v državi Wisconsin. kjei- Je že več kot stodvaiset slovenskih in hrvaških Tarmerjev. Naseljenci, ki kupijo zemljo ali farmo od Edward PoDpel Company, dobe po zmernih cenah rodovitno zemljo, lahke pogoje za odplačevanje zemlje ali farme za mrvooo let in v začetku denarno pcmoč, ki nimajo dosti denarja. Sedaj ie najboljši čas v letu za nakup zemlje ali farme, kajti sedaj se lahko na lastne oči prepričate, kako zamorejo razna semena roditi v tel okolici. Pičite čimprej po podrobnosti o naši zemlji in farmah ter po na5 zemljevid slovenskih In hrvaških naselbin v okolici Ashlanda. Mr. Edward Poppel prodaja farme v okolici Ashlanda že trinajst let. Vsak slovenski in hrvaški farmer v okolici AsHanda aa dobro Pozna, ker so skoraj vsi Slovenci in Hrvatje kupili farmo z n|eQovim nosredovanJem. Več Slovencev in Hrvatov se le naselilo na farme v tej nkollcl že pred desetimi ali več leti. Če se odločite, ooledati si farme v Ashland, vas bomo peljali k vašim roiakem. da si Aaledate tudi njihove farme ter da vam oni povedo, kako je na farmah v tei okolici, oredno se odločite fcupl-t> tukaj farmo. Naš urad all office se nahsla v i*tem pcs'rD'u kot Ashland National Bank. vsledčesar boste lahko dobili naš urad. ko pridete v Ashland. Pišite za podrobnosti na nasfev:— Edward Poppel Company Dept. 11 Ashland. Wis. Glede izplačil v ameriških dolarjih! Po odredhi finančnega ministrstvu v Jugoslaviji je sedaj tam bankam pod kaznijo j>rejiovedano izplačevati čeke in nakar žila t ameriški!) dolarjih Izjemno i»a 5e vedno lahko lzplačuj«/ino ameriške dolarje strankam, ki imajo potovati v Ameriko proti predložitri vlzlranega potnega lista v uradu JADRANSKE BANKE v Ljubljani aH t Zagrebu. Vsak tat potnflc, ki im» plačat! poln! vofcnji listek, ram ore dobiti v ameriškem denarju protivrednost od tri Uhoč frankov, to je približno dvesto petdeset dolarjev. V AVSTRIJI, ITALUI IN ZASEDENEM OZEMLJU pa vedno labko brez ovir vsakemu izplačamo ameriške d"!arje. Xa nakaznici ali naročilnem listu naj vidno napisano, kje se bo potnik zglasil s potcim listom za BprejCi dolarjev, v uradu JADRANSKE BANKE r Ljubljani ali Zagrebu. Poleg zneska, ki naj se izplača v ameriškem denarju, se nam mora poslati tudi za ]>oštnino in druge itroške kakor »ledi: Za Izplačila do $10.— po 50 centov, za Izplačila od $10.— do $30.— po $1.—, za izplačila, ki presedajo znesek $50. — po 2 centa od vsakega dolarja ali po $2.— od sto. Denar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order all pa New York Bank Draft. \ FRANK SAKSER STATE BANK «2 Cortlaodt Street New York, N. Y. GLAS NARODA, 30. JtfN. 1922 Tri leta. 1 Norela. — Ba?ki spisal Antov Čehov. Za "Glas Naroda" prevel O. P. ■ i .TL11 Bša 20 ADVERTISEMENT (Nadaljevanje.) Tako Jart'ev kot Kostja sta bila rojena v Moskvi ter sta ljubila to nifsto ter ga predstavljala vsakemu drugemu. Oba sta bila prepričana. da je Moskva značilno mesto in da je Rusija značilna dežela. Na K rimu. v Kavkazu ali inoze*mstva sta se čutila neudobnim in slabe volje in domnevala sta, da je sivo moskovsko podnebje zelo prijetno in zdravo. Kadar je udarjal dež ob šipe ter se je zgodaj stemnilo, kadar so zidovi cerkva in hiš izgledali kot sive lise. ob dnevih, ko človek ne ve. kaj bi nataknil nase. kadar gre iz hiše, — takrat sta bila prijetno dirjena. V bližini postaje sta konečno vzela izvoščeka. — V resniei bi bilo čedno napisati zgodovinsko igro, — je rekel Jarčev, — a ne glede Ljapunovih ali Godunovov, temveč iz časov Jaroslava ali Monomaha . . . .Jaz sovražim vse zgodovinske igre, z izjemo monologa Pirnena. V bližini Dmitrovke sta se j rijatelja ločila in Jarčev je odšel v svoje stanovanje na Nikitski eesti. Sedel je napol dremaje ter razmišljal o snovi, katero naj izbere za svojo igro. Naenkrat pa se mu j»- zdelo, da čuje velikanski šum in klice v nekem nepoznanem jeziku, ki je bil mogoče oni Kalmukov. Vid»-1 je vas. zavito v plamen in v bližini gozdove, j« ki it e s snegom ter blesteče se v svitu ognja. Vse t<> je videl popolnoma natančno t^r tudi divje može na konjih, ki so dirjali semintja. — Polovei. — si je mislil Jarčev. Eden teh divjakov, strašen starec, z okrvavellm obrazom, je privezal na svoje sedlo deKivo ki je imela beli obraz Rusinje. Ta de-kliea je zrla žalostno, proseče . . . Jarčev je vrgel glavo nazaj ter se prebudil. — Moja prijateljica, moja draga prijateljica, — -je šepetal. Ko je plačal voznika ter odšel po stopnjieah navzgor, se ni mogel otresti svoje zaspanosti. Videl je še vedno vas v plamenih, gozd in deklico, privezano na sedlo jftarca. Ko je konečno prišel v svojo sobo. je že napočilo jutro. Dve-sveči >ta goreli na klavirju. Na zofi pa je ležala Polina Razsndin, oblečena v erno obleko ter s časopisom v roki. Morala je brez dvoma igrati ]>ozno v noč ter čakati na-Jarčeva. da pride domov, a ker ga ni bilo od nikoder, je najbrž legla na zofo ter zaspala. — Izmučena je, — tf je mislil Jarčev. Skrbno je vzel iz njenih rok časopis ter jo pokril z odejo. Ugasnil je sveri ter odšel v svojo spalnico. Ko je lezel v posteljo, je še vedno mislil n;» svojo zgodovinsko igro. Dva dni pozneje se je oglasil pri nj^m T.aptev za trenutek ter mu povedal, da je Lida zbolela na difteriji in da sta .Tulija Serge-jevna in mala Olga na'fzli b'bzen od nje. Pet dni pozneje pa je prišla novica, da sta Lida in Julija okrevali, da pa je dete umrlo in da so Laptev i zapustili svojo vdo v Soloniki ter pohiteli nazaj v Moskvo. . • V« "* .....* f r XIII. T.nptevu je pristalo skrajno mučno ostajati dolgo fasa doma. Njegova žena je bila neprestano 7 doma ter izjavljala, da mora skr-?>eti /a obe dekliei. a Laptev je vedel, da ne hodi tjaka-j v namenu, da poučuje deklici, temveč da joka v sobi Kost je. Prišel je deveti dan, nato dvajseti in nato štirideseti, a Še vedno je moral hoditi na pokopališče, da posluša rekvijem. Noč in dan se je mu"'il z mislimi na onega nt*r»-.'nt*tra otroka t »t skušal potolažiti svojo ?eno z vsakovrstnimi vsakdanjimi tolažbami. Le redkokedaj je šel v skladišče ter prej|ve] večino svojega časa z dobrimi deli. Poslužil se je najmanjšega izgovora, da je mogel ostati celi dan z doma. V zad-njem asu je nameraval oditi v inozemstvo ter študirati tam nočna pribežališča, kajti ta id»-ja ga je sedaj zopet zanimala. Pilo je nekega jesenskega dne. Julija je ravnokar odšla k Lidi in Saši. da joka. dočim je ležal Laptev na zofi v študijski sobi ter razmišljal, kam naj gre. Ravno v istem trenutku je objavil Pjotr Polino Razsndino. Laptev je bil vzradošč*n. Skočil je pokonci ter šel. da sprejme nepričakovano obiskovalko, ki je bila nekoč njegova najbolj tesna prijateljica, na katero pa je v zadnjem "asu skoro pozabil Ni se irpretnnila niti za las od onega večera, ko jo je zadnjikrat videl ter bila prav taka kot vedno. — Polina. — je rekel ter ji pomolil nasproti obe roki. — Kako presenečenje. (V bi le vedela, kako me veseli videti te! Vstopa. Polina ga je pozdravila in ne da bi odložila svojo suknjo in klobuk, je odšla v študijsko sobo. — Prišla sem k tebi le za eno minuto. — je rekla. — Jaz nimam <*-asao. da bi govorila neumnosti. Sedi in poslušaj. Meni je vseeno, '"e bi vesel videti me ali ne. kajti jaz se ne brigam niti malo za milostne pozornosti vas, vladarjev stvarstva. Jaz sem prišla k tebi le raditega, ker sem bila že na petih drugih mestih, a povsod zadela na odklonitev, čeprav je to zadeva, katere ni mogoče preložiti. Poslušaj, — je nadaljevala ter mu zrla v oči. — Pet dijakov mojega znanstva. ki so topi in neinteligentni ter obenem tudi revni, je porabilo plačati pristojbine in sedaj ko jih izključili z vseučilišča. Ti si bogat in tvoja dolžnost je iti naravnost na vseučilišče ter plačati zanje. — /C veseljem, Polina. — Tukaj so njih imena, — je rekla Polina ter mu izročila listek. — Pojdi takoj. Dosti časa boš imel potem, da uživaš svojo domačo srečo. V tern trenutku je bilo čuti neki ropot pri vratih, ki so vodila v ^prejemnico. Najbrž je bil domači pes. Polina je postala rdeča ter skočila pokonci. — Tvoja Dulcineja prisluškuje — je rekla. — To je strašno. Laptev je bif razžaljen vspričo te žalitve Julije. — Nje ni tukaj. Pri deklicah je. — je rekel. — Ne govori o njej na tsk način. Najino dete je mrtvo in ona tuguje za njim. — Lahko jo potolažiš, — je odvrnila Polina ter zopet sedla. — Imela bo dvanajst nadaljnih otrok. Ni ti treba dosti pameti, da spravljaš otroke na svet. Laptev se je spomnil, da je čul to ali nekaj sličnejra ža pogosto v onih starih dneh in to je vzbudilo v njem spomin hi romantiko preteklosti, na dni. ko je bil sam. mlad ter je domneval, da lahko stori kar hoče. ko ni imel še niti ljubezni do svoje žene, niti spomina na svojega deteta. — Pojdiva skupaj, — je rekel. Ko sta dospela na vseučilišče, je Polina počakala pri vratih, do- Električne veternice V vročini zaostaja produkcija. Električna vetrnica ali iz-frpovalna vetrniea. postavljena na primeren kraj bo ohladila zrak, da se l>o delo nadaljevalo skoraj brez prestanka. Vetrnice so sedaj razstavljene v naših izložbah. Lahko pa dobite tudi iz. našega Power Bureau brezplačno x\avodilo, kako lahko napravite vaše delavnice bolj udobne. The N ew York Edison Company zA tour Service General Offices: Irving Place and i 5th Street fortruinlce, kjer me razkazuj« In rasatavlja električne priprav« a udobnost občinstva. 20 Norfolk St 10 Irving Place 124 West 4id St 151 East 86th St 15 East 115th St 362 East 149th St 555 Tremont Ave čim je šel Laptev v urad. Kmalu se je vrnil ter izročil Polini pet potrdil. — Kam greš sedaj ? — je vprašal Polino. — K Jarčevu. — Jaz pojdem s teboj. — Motil ga boš pri pisanju. — Ne, zagotavljam ti. ne bom ga motil, — je rekel ter se ozrl vanjo proseče. Polina je imela na glavi črn klobuk s črnim trakom, kot da žaluje ter kratko oguljeno suknjo, od katere so mahali žepi proč. Njen nos je izgledal daljši kot ponavadi in v njenem licu ni bilo kapljice krvi, kljub hudemu mrazu. Laptev je rad hodil z njo, storil vse, kar mu je ukazala ter poslušal njeno godrnanje. Šel je naprej ter razmišljal, kaka velika no tranja sila mora tičati v tej ženski, ki je bila mikavna, čeprav je bila g~da, robata, nemirna, vedno slabo oblečena ter razkuštrana. Šla sta v stanovanje Jarčeva skozi kuhinjo, kjer sta našla ku harieo, staro majhno žensko s sivimi lasmi. Bila je v zadregi ter rekla s sladkim usmevom: — Prosim, vstopite. Jarčeva na bilo doma. Polina je sedla za klavir ter pričela igrati neko težko etido. Rekla je Laptevu, da je na sme motiti. Radi tega je pričel listati v neki knjigi. (Dalje prihodnjič.) o r o Cerkovnikov Tonček in Robi-dova Micika sta bila ženin in nevesta. Včeraj so ju oklicali v tretje ;n danes ob desetih se bo vršila poroka ITra je odbila Sele devet, vendar je tuintam stopila marsikatera mladenka na prag ter zvedavo zrla proti vaški cerkvi, ali se že bližajo svatje. Da ob takih prilikah poročen-ca mnogo kritizirajo, opravljajo in obreknjejo. je znano. Resnici na ljubo in št Vidčan-ksm na čast moram pripomniti, da so naša šentviška dekleta ln ženice sicer večinoma pomene, tihe in miroljubne, vendar pa kakor povsod, tako je tudi med njimi nekaj takih, katerim je opravljanje nad vse ljubo. V obraz ti je sicer sladka ko med. a za hrbtom — gorje tebi! In cvet te družbe se je začel danes stekati ter krenil naravnost pod vaški zvoni?\ da zadostno napase svojo radovednost in da si obrusi jezike nad novoporoČencema. Končno je vendarle napočil za-željeni čas. Iz rodne hiše, oddaljene par streljajev od cerkve, je stopila nevesta Micika ter se v družbi brata in sestre bližala cerkvi. — Bila je čednega ter zelo resnega o. braza. Črna svilena obleka, snež-nobel venec na glavi — vse to ji je čudovito lepo pristojalo. Zrla je v tla, kakor bi hotela prikriti objokane oči. Ko so dogpeli do cerkovnikove-ga stanovanja tik cerkve, je pristopil tudi ženin Tonček. Tudi on je bil črno opravljen, na prsih p* je imel belorudeč šopek. ADVERTISEMENT NAZNANILO. V globoki žalosti naznanjamo vsem .sorodnikom, prijateljem in znancem, da naju je dne 6. junija 1922 za vedno zaspala naša ljubljena mati ANA ZRIMEC na njenem domu na Igu pri Ljubljani v starosti 72 let. Zapustila je žalujoče: Doma: Anton Zrimec, soprog. Prance in Mihael, sinova. Apoloni ja, hčer. V Ameriki: Josip, Janez in Anton, sinovi. Mrs. Tomšič rn Mrs. Kotnik, hčeri. Naj ji bo lahka domača žemljica in naj v niiru počiva! Lic je bil rudečik Kakor roža", oči živih, skratka — lonček je bil izredno lep mladenič. Odkorakali so v cerkev. Sedaj je zašumelo pod zvonikom kakor v panju. "Joj, ali ste jo videle, kako se je prevzetno držala, kakor bi bi la ona prva, ki je postala nevesta." tako klepeče Letnarjeva Po Iona. "Pa kako je bil Tonček gizdav! Kakor bi hotel vsemu svetu pokazali. da je priženil tisočake," mo druje mati Mehačka. "I. meni se pa to čudno zdi" hiti Mihova Malika, "da ga je Mi cika hotela. Ona ima gotovo tri tisočake in marsikak posestnik ji je ponujal roko v zakon, toda vsake mu j. odrekla. Na. tega pa gre Je mat. ko še svoje hiše nima." "Ej, pa da bi že vsaj cerkovnik ne bil! Vsem gospodom se bosta morala klanjati, hlapcaj bosta vse žive dni," pripoveduje Degljev ka. "Cerkev bo morala pometati.* "Spovednico bo pomivala —' "Pajčevine bo ometala, brrr—' "Ej, pa tale Tonček še prav nič trden ni." ropota Radeekova Mi ca. "Lansko leto je vedno hodil okrog zdravnikov." •'.Taz bi ga že ne hotela," prav Šuštar jeva Franica. o kateri je bi lo splošno znano, da ji je ženin Tonček že od nekdaj prav posebno _ v v vsee. Kdo ve, kaj bi bile še vse nagro-madile na ubogi žrtvi, da se niso oglasili zvonovi in oznanili, da se je pričelo eerkveno opravilo. Druga za drugo se napotijo v cerkev, seveda ne toliko iz poboz-nosti kakor iz radovednosti. Kmalu za tem pa pridrdra doli iz Ljubljane izvoacek z iskrim konjičem in lepo kočijo teh obstane po naročilu ženinovem pred cerkvijo. Odpeljal bode namreč no-vrporočenca v Ljubljano, od tam pa nojdeta z vlakom na ženito-vanjsko potovanje. Ko mine cerkveni obred, stopita jz cerkve najprej nevestin brat in sestra kot drug in družica, za njim? pa prideta roko v roko ženin in nevesta. Tiha sreča jima sije z obrazov. 1 Takoj za t€m pa planejo iz cerkve ljubeznive nevestine "prijateljice", gnetejo se okrog novn-poročencev ter jima z neizmern« sladkim* besedami čestitajo in voščijo vse najbolje . "Oj, Micika, veselim se tvoje sreče!" govori jej živahno Mihova Malika. "Bolje ti bo, kakor ne vem na kakšnem gruntu, cerkov-niška služba tukaj v Št. Vidu nese lepe denarce. Poleg vsega to- ^ ga se ti pa ne bo treba peči po eele dneve na solncu." homeric "Toča ti ne bo pobila," hiti \ Degljevka. ^ "Suša tudi ne uničila," skoraj r,NLAND KRETANJE PARNIKOV* K ©daj približno odplujejo ii New Torka. PR. MATOIKA ANTON IA PRES. ARTHUR LA LORRAINE kriči mati Mehačka. "Gospa bo," kima Letnarjeva, Jq^JSia Polona. "Oh, Tonček." zaropota Radeekova Mica, "lahko si vesel — Tvoja Micika je vredna zlatega denarja, četudi bi ne imela nobenega krajcarja." "Bog vama daj srečoV* vzdih* ne Šuštar jeva Franica. "Da. da. Bog vama daj srečo!" kriče vse navskriž. Nevesta ni mogla vsem odgovarjati, ee bi tudi hotela. Nalah-fco in komaj vidno j® prikimov*-la. A še manj se je menil za njih čestitke ženin. Parkrat mu je zai-gral krog usten zanieljiv posmeh, češ, poznam vas. Ti in a vike! Tembolj pa se je trudil, da je Čimprej prišel z nevesto do kočije. Ko sedeta vanjo, skoči izvošček na kozla, nakar oddirja čili konjič po bli-skovo proti beli Ljubljani. Sedaj so zborovalke pod zvonikom hitro spremenile svoje obraze in svoje besede. Med glasnim 5u- ruSCANIA MANCHURIA PARIS 8EYOLITZ MANCHURIA P. GARFIELD CONTE ROSSO ROCHAMBEAU MAJESTIC OROUNA PRES. TAFT N. AMSTERDAM PRES. WILSON ZEELAND OROPESA ST. PAUL RELIANCE BERENGARIA t julija — Cherbourg 1 Julija — Hamburg t Julija — Braman t julija — B r«m«n t Julija — Cherbourg 1 Julija — Bremen 1 julija — Hivn I JuMJa — Cherbourg 4 ju'lja — Cnarbourt B Julija — Genoa • julija — Hamburg K julija — H .K julija — B reman 5 Julija — Hamburg B julija — Cherbourg 6 julija — Genoa • Julija — Havre • Julija — Cherbourg t julija — Cherbourg • julija — Cherbourg • julija — Boulogne • julija — Tret 8 julija — Cherbourg • julija — Cherbourg 10 Jun. — Hamburg II Julija — Hamburg 11 julija — Cherbourg LAPLAND ANDANIA ROTTERDAM HOMERIC LAFAYETTE OROPESA HUDSON RESOLUTE MONGOLIA FRANCE 22 Julija — Cherbourg 12 Julija — CheOttir§ 22 Julija — Boulogne 22 julija — Cherbourg 22 julija — Havre 22 JuiIJa — Hamburg 22 JuiIJa — Bremen 25 Julija — Hamburg 2« julija — Hamburg Julija — Havre p. VAN BUREN 26 julija — Cherbourg CARONIA MAJESTIC RYNDAh VANDYCK AMERICA AQUITANIA PARIS YORCK minnekahda PRES. POLK 8AXONIA FINLAND CRETIC B E RE N GAR IA RELIANCE P. GARFIELD /AUBAN OLYMPIC PRES. 1f JuiIJa — Hamburg MANCHURIA 12 julija — Hair.burg MONROE 12 JuiIJa — Cherbourg IB Julija — Boulogna 1B JuiIJa — Havre G. WASH'QYON IB JuiIJa — Cherbourg MAURETANIA 1« JuiIJa — Cherbourg ARGENTINA 11» JuiIJa — Trel KROONLAND 15 julija — Cherbourg HANOVER 19 Julija — B» imen pres. ADAMS 19 JuiIJa — Cherbourg CHICAGO 20 JuiIJa — Havre SUSQUEHANNA 20 JuiIJa — Bremtn 9ELVEDF.RE LA 8AVOIE ZEELAND PRES. TAFT 8EYDLITZ LAFAYETTE KROONLAND PARIS PRES. WILSON LAPLAND ARABIC HANOVER 29 Julija — Cherbourg 29 Julija — Cherbourg 29 Julija — Boulogne 29 julij« — Hamburg 29 Julija — Cherbourg I «vg. — Cherbourg * avg. — Havre S avg. — Bremen 1 avguata—Hamburg 2 avguata—Cherbourg 9 avg. — Hamburg 5 avgusta—Cnerbourg » avg. — Genoa 8 avgusta—Cherbourg 8 avgusta—Cherbourg 9 avgusta—Cherbourg 9 avgusta—Hamburg 10 avg. — Tre% 12 avg. — Havre 12 avgusta—Cherbourg 12 avgusta—Cherbourg 16 avg. — Bremen It avg. — Havre 19 avgusta—Cherbourg 23 avg. — Havre 26 avg. — Trel 26 avausta—Cherbourg 2» avg. — Genoa 30 avg. — Bremen ADVERTISEMENTS. Smrt solčavskega puščavnika. Y Solčavi je nedavno umrl bG-mom. ki je nastal med njimi, so [letni starček, ki je bil zanimiv 01 i-s« culi vzliki: "Hm. s kočijo se vozita, na starost bosta pa peš hodila!*' "Oj ti prevzetnost!" "Pa prepirala se bosta. Dobro sfm videla, ko je ženin gredoč iz cerkve stopil čez cerkven prag z levo nogo naprej. To pomeni kreg in prepir!" •"Ne bosta srečna,"ne!*' Ura v zvoniku je odbila enajst ter opomnila klepetulje, da je ča* pripravljati kosilo. Kazšle so se vsaka na svoj dom — —. Prorokovanje klepetavih jezl^-nie pa se ni izpolnilo. Tonček črvi s svojo žensko zelo srečno Tn zadovoljno in Miciki ni kar nič zal, da je vzela cerkovnika Tončka. ginal. Naučil se je sam citati in pisati ter precej dobro tudi nenušči- ne in latinščine. Prebival je dal j! direktni in edini parnik za DUBROVNIK In REKO ki se kur. z oljem In pluje hitro - CAMERONIA -5 julija Nizke cene. V devetih dneh v Jugoslaviji. Pulujtt; na enem izmed trrh morskih velikanov, ki (.Klplujtjo vsukt-ga torka iz NVw Ycika. Vsi putnlki tretjega raaretla so v kabiruih. Počutili se boste kot doma. Kuhinja izvrstna. Fran-oo«>kt-j«a vizumu ni trf-ba. časa v neki skalni votlini, kjer je imel tndi kemični in zdravniški "laboratorij". Ko mu je bil nekoč v njegovi odsotnosti uničen njegov laboratorij, se je preselil v neko bajto ob izlivu Savinje in J»'-zere. Bil je zelo nezaupljiv, zLas*ti še proti tujcem. Kakor se poroča "Taboru", je svojo smrt ponovno MAURETANIA AQUITANIA KAKO RAZOROŽUJE JAPONSKA VLADA prerokoval popolnoma zanesljivo pred letom dni in tudi tik pred BERENGAR1A preko Cherbourga. Presenetljive novice so prišle iz dežele Mikada, ki vedno trdi, da je miroljubna. i - . j i 11 ~ - Za karte in navodila vpraAaJte najbližje- smrtjo, ki jo je napovedal eez tri Ka aKenta v vaSem mestll aJl okonCi. dni", kar se je tudi izpolnilo, K-nalco je še prerokoval smrt svoji o glutei i ženi. In res! Ob tednu po njegovi .smrti so n^Li utopljeno tudi njegovo ženo. Župnik je temu originalu odrekel* cerkven jmj-greb, ker ga mož ni poklical za zadnjo uro in ker baje že več let ni bil pri spovedi. Pokopali so ga I po krščanski solčavski kmetje na blagoslovljenem pokopališče in to kljub ž upnik o vi prepovedi. Washington, D. C., 29. junija. Vse kaže, da si je ustvarila Ja ponska svojo lastno idejo glede razoroženja na morju, kot je bilo določeno potom dogovora med petimi velesilami, kajti soglasno z najnovejšimi informacijami, katere je dobil monariški department, grade Japonci večje število ladijskih razredov, kojili »obsega se ni omejilo potom dogovora kot vse ostale velesile, ki so podpisale pogodbo. Ti ladijski tipi so lahke križarke, rušilci in podmor ski čolni. V j?elem je nameravala Ml vas bomo naučili brivske obrti in manlkurlranja, tnaga-n, du ste hromi, da imate na vsak! roki namo tr! prste ter ste br>-z ene ali obeh nog.* poučujemo tudi ienake. Nossokoffs International Barber School, 1203 Penn Ave., Pittsburgh. Pa. Ml Kmetijska podružnica v Ljubljani, ki se je organizirala v zadnjem času, hoče po svojuh močeh vplivati na izboljšanje gospodarskih prilik v območju ljubljanske občine. V ta namen želi podpirati pred vsem vrtnarstvo, ker je ta stroka v Ljubljani najbolj zasto-' pana. Posestnikom 'vrtov manjka danes pripravnih moči za obrezo- j vanje in eepljenje drevja in trt, za cepljenje vrtnic, za žveplan je in škropljenje trt in za razna druga vrtnarska dela. Podružnica hoče tem nedostatkom ]Kmiagati na ta način, da nastavi sposobnega vrtnarskega pomočnika, oziroma vrtnarja. ki bo priglašenim strankam opravljal potrebna dela proti do- ILOVCNIKA BANKA v Zakrajšek & Cešarek 7* — «th A V*.. NEW YORK. N.V (med 1K. In 1«. eeeto) poillja denar v juoosisvljo, Italije Itd; — prodaja vovne llvtke za vsžnsjše £rte; — izvršuje notsreke posla, ki so v zvezi a Uirlm krajam. — Cene v^dno med najnižjimi. — Telefon Watklna Tttf zgraditi Japonska iz teh razredov 140 skupin ali enot, ki bodo'loeni plači. Ker mora ta pomočnik imeli veliko večjo tonažo kot palioliko zaslužiti, da se lahko preživlja, je seveda od mestnih strank odvisno, ali ga bodo s potrebnimi deli zadostno podprle ali ne. Od teli priglasnic bo odvisno, ali bo mogoče nastaviti takega. l>o-močnika ali ne. Vlom v Ljubljani. Tatovi ho vlomili v podstrešno shrambo hišna št. 4 na (Josiposv^t-ski cesti ter odnesli iz zaprtih kovčkov profesorja F. J. več obleke in perila, med drugim črno moško zimsko suknjo in ženski zimfua plašč iz fine kožuhovine v .skupni vrednosti okoili 50,000 K. 164,796 ton, ki so dovoljene .Japonski soglasno z dogovorom. Japonska gradi 52 podmorskih čolnov, glede kojih tonaže ni ničesar znanega, vendar pa bodo znašali skupaj pač približno 50 tisoč ton. V celem bodo imele te nove bojne ladje približno 210 tisoč ton. To je dosti več kot pa je dovoljeno Japonski na temelju 5—5—2 razmerja in častniki zvezne mornariee so mnenja, da bi morale Združene države zgraditi več takih ladij, da obranijo razmerje. Zaenkrat imajo Združene države v tem oziru predccsi radi rušilcev, katere se je zgradilo tekom vojne, a japonski program bo dal Japonski v teku par let bolj ugodno pozicijo. Združene države grade v sedanjem času deset lahkih krizark ter so ohranile dne 12. junija dvanajst križark, katerih se ni vr-slo med staro šaro. Vsled tegp. bo imela Japonska 33 lahkih križark napram 22 Združenih držav. Če L i se izvedlo razmerje petih do treh, bi bile Združene države u-pravičene do tri in petdeset križark, če bi izvedla Japonska svoj program, da zgradi v celem tri in tridfset križark. ROJAKI, NAROČAJTE SE KA "GLAS 3Ufc£ODA VEČJI, SLOVENSKI DHEV MIX V ZDS. DBŽAVAH. i ADVERTISEMENTS. H. H. VON SCHLICK možak, ki pomaga zdraviti bolnike. dvajsetimi leti sem povedal brl-rikom, da bo moj BclKarski Kw.il t*aj lomagal odpraviti zaprtji, spraviti 9tn:-iz ledic, osladiti ieVdte in Crivc^jr. čistiti in ob.-s^Mti kri Povedal sem. da bo moj Bolgarski Krvni č"aj. vre t vroč »red i>očitkom. pomagal odpraviti hude prehlade ter zaščititi ljudi pred Influenco in pljučnico. Danes uporabljajo miijoni Bolgarski Krvni f"aj kot svoje priljubljeno domače-zdravilo. Bogati sokl. skuhani i* fcorenin. semen, listov, čeSenJ in cvetja, vzeti enkrat ali dvakrat na teden, bodo pomagali vsakemu ohraniti zdravje. Lekarnarji ga imajo z veneljem pri rokah za bolnike, kajti ljudje, ki se poslužujejo Bolgarskega Krvnega f'aja. prihajajo nazaj pripovedovat, kako jim Je pomagaj. Samo vpraftajte svojega lekarnarja danes zanj. ali vam bom pa jaz poslal VAJ h*r pofttf zavarovano en velik družinski zavoj za 11.25. ali 3 za $3 15 ali 6 za fS.25. Naslov: H. H. von Schlick. President, Marvtl Building, Pittsburgh, Pa. VAŽNO 7.A GOSPODINJE Izšla je nova kuharska knjiga VARČNA KUHARICA Strokovnjakinja, ki je sestavila to kujigo, je polagala važnost nato, kako pripraviti bolj u-kusna jedila z manjšimi stroški ia s skromnimi sredstvi. Knjiga je trdo vczan&, ■- stane $1. - Slovenic Publishing Co. New York if Koristno in potrebno za vsakega! Dobili smo hnjigo: 'NASVETI ZA m IN 00K' Katera vsebuje sledeče ko« ristne nasvete in navodila j Živinoreja Živinozdravaik Mlekarstvo Perutninar Trtoreja Domača zdravila Kako se napravi različne domače pijače Vseznalec v ter Se mnogo drugih nasvetov in navodil, katera so vsake-• mu potrebna. Knjiga ima 400 strani. I^3 Stane 80 centov. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortiandt St., New Yocfc