Štev. 351 Trst, v torek 17. decembra 1912 Tečaj XXXVI«. IZHAJA VSAK DAN tadl ob nedeljah In praznikih ob 5-, cb ponedeljkih ob 9. zjutraj. PoBnmičue StOT. so prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih iobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Ičini, Dornbergu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. »smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, naj-®anj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in tožljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „F edinosti je moiP NAROČNINA ZNAŠA n, celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■aroonfna na nedeljsko Izdanje „EDIHOSTI" *tM«: n oelo leto Kron 5-20, sa pol leta Kron 3 80. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank*« vana pisma m ne aprejemajo in rokopisi ae aa vračaj«. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liatoi UREDNIŠTVO: ulica Giorglo Galatil 20 (Narodni daa). Isdaj atelp in odgovorni urednik ŠTEFJlN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinoet", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trato, ulica Giorgio Galatti štev. 20. Poftno-hranllnRnl ra?un Jtev. 841-&52. TELFF0I1 H 11-57. U Londonu skoro nimajo nad. Bolgari hočejo Drinopolje, Turki ga ne dajo. Nejasnost mednarodnega položaja. DUNAJ 16. (Izv.) Opoldne le pričelo v Londonu pogajanje za mir. Sir Orey je pozdravil delegate in jim je voščil srečo in uspeh. Zdi se pa, da se dobre nade ne bodo izpolnile, ker v Carigradu se Je voje-vita stranka dokopala na površje in zahteva vo]no. Opoldne so prišle na Duna| vesti, da |e stališče Kiamila paše omajano in da splošno misiijo na vojaško diktaturo. Turčija je nemara pozabila na svo|e poraze in stavi velike nade v onih 250 000 mož, čete, ki jih je baje zbrala v Aziji. Tudi v Londonu so menenja, da hoče Turčija posvetovanja zavleči. V tem slučaju pa hočejo zavezniki, da se pogajanja takoj prekinejo. Isto bi se tudi zgodilo, če Turki ne bi marali mira, ali pa ne pod pogoji, ki: jih stavijo zavezniki. V Sofiji smatrajo 7. januarja za zadnji! dan pogajanj; dalje se ta ne smejo zavSeči. Takoj od početka se bo videlo, kako je z uspehom. Prva točka je vprašanje nove turško-bolgarske meje. Bolgari zahtevajo za se Drinopolje in če bi turški delegati pri tem rekli „ne*, — je zatrdil dr. Danev — bodo Bolgari vojno takoj zopet začeli. Mi smo že včeraj posneli izvajanja bolgarskega „Mira" in smo zabiležili, da bolgarski narod hoče, da gre njegova armada v sam Carigrad. On hoče, da bi topovi govorili.... Po takem bode tudi kaka konferenca poslanikov ostala brezplodna, ker za dobo trajanja balkanske vojne se o balkanskih razmerah ne bo dalo govoriti. Z zanimanjem zasledujejo Masarykova pojasnila glede avstro-srbskega razmerja. Vendar je pa tu treba pripomniti, da je naloga Masarykova pred vsem, pojasniti nesporazum med Avstrijo in Srbijo in vzbuditi medsebojno zaupanje med obema državama. Kako zelo je tega treba, kaže klavern konec Prochazkove afere, ki ga danes Javlja komunike rainitrstva za zunanje zadeve. Tu se vidi, kako zelo so pretiravali to zadevo in sedaj je jasno, koliko je bilo krika za prazen nič.... Politična nasprotstva so pa še vedno velika. Včeraj je poskušal poslanik Ugron pri ministrskem predsedniku PaŠIču na novo posredovati, a odgovorilo se mu je, da se more urediti srbsko-avstrijsko vprašanje še le po končani balkanski vojni. Sicer se je pa Pašič pritožil o nekaterih korakih Av-stro-Ogrske. Tako se Je torej Ugronova intervencija izjalovila in danes jo oficijelno tajijo. Sultan pusti vse razven Drinopolja. PARIZ 16. (K3r.) Iz Carigrada javljajo „Matinu", da je sultan naročil delegatom pred odhodom v London : V vsem ste lahko popustljivi, a nikakor ne maram, da bi morali odstopiti Drinopolje, kjer so prebivali moji predniki. Turčija ne da Drinopolja Bolgarom. CARIGRAD 16. (Izv.) Energične izjave bolgarskih državnikov niso napravile v tukajšnjih vladnih krogih skoraj nikakršnega vtisa. Sicer se Še ne more sedaj niti približno določevati, kake meje bo imela v prihodnje Turčija, vendar pa Je popolnoma izključeno, kakor zagotavljajo dobro poučeni krogi, ki so v zvezi z vlado, da bi Turčija kedaj privolila v odstop Drinopolja Bolgar-Jem. Sultan Mohamed Je sprejel turške odposlance k mirovnim pogajanjem eno uro pred njihovim odhodom v London in je izjavil izrecno: „Pokazati se morete povsod koncllljaninl, nočem pa absolutno ne, da bi odstopili Drinopolje, kjer počivajo moji pra-dediu. Kakor Damask, Brusa in Bagdad je tudi Drinopolje med najboljšimi kalifsvimi posestvi in za mohamtdanski svet bi bila naravnost neumljiva in nedopustna odstopitev mesta, na katero veže sultana toliko verskih svetinj. O tem m mogoč noben dvom. V ministrskih krogih se zagotavlja, da bi zahteva balkanskih zaveznikov, da jim Turčija odstopi Drinopolje, provzročlla takojšnje prenehanje mirovnih pogajanj. Turčija se udaja pritisku velesil. PARIZ 16. (Izv.) Vse kaže, da se bo Turčija udala pritisku velesil in pripustila Grško k mirovnim pogajanjem, ker so tudi! proti poslancu juliju Kovacsu, ki Je bil dne 7. julija tekočega leta v poslanski zbornici dvakrat ustrelil proti grefu Tiszf, dočim se Železniška nesreča na Siciliji. MESINA 16. (Izv.) Tu se Je včeraj zgodila velika železniška nesreča, pri kateri med italijansko-turškimi pogajanji boji Še vedno trajali. Boj v Dardanelah. CARIGRAD 16. (Kor.) „Terdžumani Hakkikat" je objavil podatke potnika, ki je prišel skozi Dardanele. On pripoveduje, da so začele tri grške torpedovke, skrivajoče se za nekim Lloydovim parnikom, ki |e pasiral Dardanele, včeraj o pol desetih predpoldne streljati na utrdbe, ki so odgovorile z ognjem In si pri tem prizadevale, da ne bi zadele parnika. Streljalo se le kake pol ure, dokler se niso grške torpe-dovke oddaljile. Bolgarski metropolit in grški kralj. LONDON 16. (Izv.) Bolgarski metropolit, ki ima svoj sedež v Solunu in ki je dosedaj grškega kralja, bivajočega v Solunu, dosledno preziral, Je nedavno zaprosil za avdljenco. Bolgari se udomačujejo v Solunu. CARIGRAD 16. (Izv.) Listi javljajo iz Soluna, da so tam Bolgari uredili svojo lastno upravo. S tem je stopil grško-bolgar-ski spor v odločilen stadij. Pretvezna izjava avstr. konzula Edla o si ^čaju Prochdzke ? PARIZ 14. (Izv.) Brzojavna agentura „Havas" Je prejela z Dunaja: Iz Belega-grada brzojavljajo, da je avstrijski konzul E d 1, ki je imel nalog preiskovati slučaj Prochazke v Prizrenu, izjavil listu „Politika« : »Podal sem se v Staro Srbijo kakor vaš neprijatelj, a vračam se kakor vaš prijatelj. Nič ni resničnega na tem, kar se je v Avstro-Ogrski zatrjevalo v vprašanju JProchdske. Srbija sestavi dve novi de vizi ji. BELGRAD 16. (izv.) Listi poročajo, da Je srbska vlada sporazumno ;t vrhovnim armadnim poveljstvom sklenila sestaviti nemudoma dve novi diviziji v osvojenih pokrajinah in sicer kosovsko in vardarsko. Pozneje se ustanovi še tretja. S temi tremi divizijami bo imela srbska armada stotisoč mož več nego doslej, brez znatno veČ{ih izdatkov, ker Je sedaj dovolj orožja, zlasti pušk in topov, ki so jih Srbi odvzeli Turkom. Poleg tega pa tudi državna tovarna v Kragujevcu izdeluje noč in dan municijo. V srbskih vojaških krogih zatrjujejo, da se dunajski časnikarski gromovniki in vojni hujskači pač metijo, če mislijo, da bi bil marš v Belgrad prav tako lahek in komo-den. Ne da bi bilo treba računati na splošno evropsko komplikacijo, pravijo srbski vojaški krogi, so se srbske čete sedaj odpočile in so pripravljene biti se na življenje in smrt z vsakomur, ki bi hoteli jemati Srbiji uspehe njenih kreavih bojev. Rusko merilo za bodoče čase. PETROGRAD 16. (Izv.) V tukajšnjih diplomatičnih krogih smatrajo, da se v najbližjem času ni bati nikaklh komplikacij, ker : je petrograjski nemški poslanik dobil več tednov dopusta. Boji na Kiju. CARIGRAD 16. (Izv.) Uradna brzojavka poveljoiKa na otoku Kiju (Chios) je javila včeraj, da je prišlo do spopada med Turki in Grki. Turška artiljerija Je povzročila Grkom veliko škode. Turki pa so imeli le malo mrtvih in ranjenih. Grška hoče imeti dva dreadnoughta. ATENE 16. (Izv.) Grška vlada je sklenila zgraditi v nemštih ladjedelnicah dva dreadnoughta, oziroma preurediti eno vojno ladijo v dreadnought. Jovanovič je 2e na Dunaju. DUNAJ 16. (Izv.) Nocoj ob 6 je prišel novi srbski poslanik jovanovič na Dunaj. Spomin na 501etno delo kontrolne komisije državnih dolgov. DUNAJ 16. (Kor.) Član gosposke zbornice baron Csedik kot predsednik kontrolne komisije državnih dolgov in podpredsednik poslanec baron dr. Fuchs sta predala včeraj cesarju pri avdijenci prvi iztfs spomenfce o petdesetletnem delovanju kontrolne komisije za državne dolgove. Cesar je spomenico sprejel in izrekel kontrolni komisiji hvalo in priznanje. Julij Kovacs pred poroto. BUDIMPEŠTA 16. (Kor.) Danes je pričela pred porotnim sodiščem razprava je v tretje sam s krogljo na glavi nevarno je bilo 15 oseb ubitih, 30 pa ranjenih, ranil. Državni pravdnik toži Kovacsa name- j Čuvaj na progi in načelnik postaje sta ravanega umora. zakrivila, da sta se zaletela dva vlaka v Ko se Je sodni dvor statuiral, Je pred- brzem teku drug v drugega. Danes je videti lagal branitelj dr. Desider Po!onyi, da se strašne podrtije ia razvaline. Oba krivca povabijo tri priče, ki si |ih Je bil za dne 8. junija naročil atentator Kovacs, da se z njimi dogovori. Nadalje je predlagal, da se zaslišita dva zdravniška izvedenca. — Sodni dvor je sklenil odkloniti oba predloga. — Branitelj dr. Gonda je prijavil ničnostno pritožbo so zaprli. Mir in red po Rusiji. PETROGRAD 16. (Izv.) Od 14. Januarja 1907 do 14. novembra letošnjega leta se je izvršilo po najnovejši statistiki po vsem Ruskem 38 094 roparskih ali drugih zločinskih napadov. Pri tem je bilo 1719 funhei- Tekom obravnave Je izjavil poslanec jonarjev in 5997 privatnikov ubitih, 2499 Kovacs, da se ne čuti krivim, ker se dejanja ni zavedal. Odmerjenje davkov na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 16. (Kor.) Finančni minister je predlagal naslednjo modifikacijo finančnega zakona: Finančnemu ministru se da pooblastilo, da opusti za sedaj odmerjenje novih t avkov. Če bi pa novih davkov do 1. julija radi slabih gospodarskih razmer ne bilo možno odmeriti, ostane dosedajna mera davkov veljavna tudi za leto 1913. Po detajliranih pojasnilih finančnega ministra so bile njegove modifikacije zakona sprejete. Avstrijski poslanik t Londonu. LONDON 16. (Izv.) Avstrijski poslanik v Londonu, grof Mensdorff, Je prispel danes zopet v London. Pot rnmunskega poslanika v London. BUKAREŠT 16. (Kor.) Rumunski poslanik v Carigradu, Misu, je odpotoval včeraj popoldne v London. Demonstracija v Plznu. DUNAJ 16. (Izv.) Iz Plzna se poroča, da Je bilo pri včerajšnjih demonstracijah, pri katerih je morala posredovati policija, in končno še celo dve stotni|i vojaštva, ranjenih 15 demonstrantov. Rane so zadobili deloma od bajonetov, deloma od sabelj. Tudi žandarji in policisti so bili ranjeni od kamenja. Protidržavne demonstracije r Kraljevem Gradcu. KRALJEV GRADEC 16. (Izv.) Pred-včeraj je prišlo tukaj do velikih demonstracij Nemcem in državi sovražnega značaja. PRAGA 16. (Izv.) .Narodni LIsty« pišejo : „Predvčeraj se Je imel odpeljati oddelek 18. pehotnega polka. Pred vojašnico : Je čakalo vojake kakih 2000 oseb, ki jim i niso dovolile odhoda. Pri tem je množica j prepevala narodne pesmi in nekateri demonstranti so legali eeio na zemljo, da vojaštvo ne bi moglo oditi. Pri spopadih Je bilo ranjenih dvoje [uradnikov z glavarstva, kakor tudi en oficir j in več vojakov. Šele po eno uro trajajoči ! zamudi je moglo priti vojaštvo na kolodvor, tu pa Je prišlo do novih demonstracij, I tekom katerih Je bilo vojakom zapovedano, j razgnati množico z bajoneti. Ljudstvo je metalo na vojaštvo kamenje in je demonstriralo tudi še eno uro potem, ko je že bil vlak odrinil. funkcijonarjav in 4747 privatnikov pa ranjenih. Avijatik v morju. SEBASTOPOLJ 16. (Izv.) Avijatik Ko-Čanskij, ki je bil vzletel z enim gostom nad morje, |e padel s svojim aparatom v mor|e. Kočanskemu se je posrečilo, da se je rešil, njegov pasažir pa je utonil. Poskus, preleteti iz Afrike v Italijo. PARIZ 16. (Izv.) Iz Tunisa javlja „Journal", da namerava avijatik Garros vzleteti in se odpraviti na zračno pot v Italijo, če bo lepo vreme. Vlak in avtomobil. PARIZ 16 (Izv.) V Berth-Amtaya v Ameriki se je zaletel avtomobil v osebni vlak. Tri osebe so mrtve, osem pa je težko ranjenih. Splošen štrajk na Francoskem. PARIZ 16. (Izv.) Danes Je proglasila generalna zveza delavcev na Francoskem 24 ur trajajoč štrajk, kot protest proti vojni. Štrajk je pričel ob 6 v jutro in ga bo jutri v Jutro ob 6. konec. PARIZ 16. (Izv.) Do sedaj je štrajk francoskih delavcev mirno potekel in ga ni posebno Čutiti, dasiravno so se ga udeležile skoro vse panoge. Državni zbor. Obstrukcija v proračunskem odseku in v polni zbornici. DUNAJ 16. (Izv.) Danes Je poslanec Gostinčar, član slov. kluba, začel zopet ob-struirati v proračunskem odseku. Začel je govoriti ob 6 15 zvečer in Je obljubil, da bo govoril celo noč, če treba. Za njim pa pride na vrsto posl. dr. Korošec. Proračunski odsek bo najbrže celo noč zboroval, če ne bo prišlo do kompromisa. Ker se Rusini o univerzi s Poljaki slabo pogajajo, bodo obstruirali najbrže tudi oni. V plenumu je na vrsti obravnava predlog o vojnih dajatvah. Češki narodni soci-Jalci hočejo dalje obstruirati, dočim nameravajo stranke večine in vlada posvetovanja tako dolgo zavlačevati, da bo zadeva ob-ravnana. Sliši se celo, da se vlada pripravlja na permanentno sejo, ki bi trajala do sobote. Poslanec Gostinčar obstruira. DUNAJ 17. (izv.) Ob pol eni v jutro vzdržuje prezenco 30 članov proračun- pn*ncr ic /i \ n i :skega odseka. Ti poslanci so si uredili po- ^ ?RA,LJiEn ?lSP2r.1w Ll1 svetovalno sobo parlamenta za svoje pre- odtod odrinil tudi oddelek artilerije Tudi noči5če Kanape|e jn zofe so prekrili z raz| danes je ljudstvo hrupno demonstriralo. n|m ,|om £ {u bodo nočeVaU. Demonstracije so bile še bolj izrazito proti- ^ čas še govor| vedn0 posl Gostin. drzavne- ; čar. Z medlim glasom čita večinoma iz nekih Zagoneten samomor oficirja. j protokolov in knjig reči, ki niso skoro v PRAGA 16. (Izv.) Danes se Je ustrelil nikaki zvezi z razpravami. Upajo, da bode v nekem tukajšnjem hotelu oficir 18. pe-' vzdržal do Jutra. hotnega polka, Ferdinand Koudelka. Vzrok 1 Posl. Korošec je rekel, da bode začel s Je neznan. svojim govorom in da do 11. ne bode (Ta cficir je prideljen polku, ki je znan končal, po demonstracijah v Kraljevem' Gradcu. —i Takrat pa bode odsek prekinil svoja Ured.) posvetovanja in delovati bode začela ple- | Vlada poziva .Rdeči križ- domov. |?aI?f se*a- ~ Ker Pa, b°d° tu nm**« /v \ i . . češki narodni socialci, bodo prečuli tudi DUNAJ 16. (Izv.) Glasi se, da so do- d , noč j bili oddelki avstrijskega Rdečega križa, ki rug ce noc*- se mude na balkanskih bojiščih, poziv, da c nrncopfn L ctfnbodM se nemudoma vrnejo domu. Prihodnji teden I ° Pr°5VeiO K SVODUOl ■ že bedo na Dunaju. Ta svoj korak motivira' .Narodna Zajednica" za Istro se : vlada s pojasnilom, da pomoči rdečega obrača do vseh rodoljubov širom teh dežel. . križa na Balkanu ne bo več treba. Konec štrajka saksonsko-turinških barvarjev. GREUSSEN 16. (Kor.) Med delodajalci in štrajkujočimi delavci saksonsko-turinških kjer bivajo Hrvatje, Srbi in Slovenci, s prošnjo, da podpirajo Narodno zajednico za Istro v njenem delovanju na ljudsko-prosvetnem polju. Osobito se obrača s toplo prošnjo do vsth društev, oblast! in korperadj, do vseh književnikov in zalaga- barvaren Je prišlo do sporazuma. Jutri prično teljev, in slednjič do vs h rodoljubov, da zopet delati. Boj med Belgijci in Portugizl. LONDON 16. (Izv.) Iz Lisbone poroča „Daily Ntw", da so se hudo spoprijeli Belgijci in Portugizi, ker so Belgijci zasedli neko mestece ob reki Kongo, ki so ga bili zgradili kot svojo last Portugizi. bi na njen naslov poslali knjige, da bi jih mogla nuditi istrskemu borilcu, Hrvatu ali Slovencu, da bo tud! on črpal iz nj'h dobre duševne hrane. Naslov: Pisarna Zajednice — Opatija (Istra). Opatija, v decembru 1912. Centralni odbor Narodne Zajednice za Istro Jutri ob 3. pop. s božićnica. S v „Nar. domu". Stran II. „EDINOST" št. 351. V Trstu, dne 17. decembra 1912. Vkupno . .K 11,555.798 Garancija, katero nudi Tižaška posojilnica in hianilnica za zaupane ji vloge, ne odgovarja torej samo eni šestinsederade-setini njih vkupnega zneska, kakor je lagal „Piccolo", marveč presega ta znesek še za dobfih K 1,247.861. To so številke! Tržaška posojilnica in hranilnica je podvržena zakonitim rednim revizijam. Vspehi teh revizij se redno objavljajo, ravno tako letna poročila. Vsakdo lahko kontrolira gornje številke in se prepriča o njih resničnosti. „Piccolo" je hotel odkriti posebno napako v tem, da je Tržaška posojilnica in hranilnica vezala znatne kapitale v nepre-mafcijine. Razun Narodnega doma, ki je, kakor je gori dokazano, zvišal varnost hranilnih vlog v Kratkih letih za celih kron 480.000, se je očital tudi nakup v Grijanu. Pri tem podjetju je Tržaška posojilnica inte-resirana s približno dvema tretjinama. Nakup s poznejšimi investicijami vred ]e stal približno K 500.000. In glejte! Komaj je preteklo drugo leto od dneva podpisa kupne po-godoe, da so sedanji lastniki že imeli ponudbe za K 800.000. Tržaška posojilnica in hranilnica je toraj pridobila šamo vsled udeležbe pri Grljanskem podjetju zopet približno K 200.000 (dve tretjini prirastka K 300.000) na varnosti za svoje hranilne vloge. Ta znesek se gori ni niti upošteval. Do 30. nov. 1912. je Trž. posojilnica in hranilnica imela prometa K 215 947 815. V tem času se je pri nje} vložilo K 56 614.152 In dvignilo K 49,162 367. Stanje vlog (hran. in tek. rač.) je bilo dne 30. novembra 1912., kakor gori rečeno, K 10,307.937. V istem času |e bilo izplačanih posojil za vkupno K 23,974 069 in vrnjenih za vkupno K 15,158.577, kar daje gornji preostanek K 8,815.492. Do zadnjega letnega občnega zbora je Trž. posojilnica in hranilaica razdelila iz letnih čistih dobičkov vkupno K 71.420 za razne dobrodelne in kulturne namene. To je v glavnih potezah slika položaja in dosedanjega razvoja naše Tržaške posojilnice in hranilnice. Razsodno občinstvo lahko spoznava iz te verne slike, kako je bil neupravičen in obenem zloben „Piccolov" napad. Niso se upaii na dan v mirnih časih, škripajoč z zobmi so opazovali našo pro-cvitajočo gospodarsko organizacijo in v nje središču stoječo Tržaško posojilnico in hranilnico, ta' najstarejši slovanski denarni zavod v Trstu: porabili so trenutek splošne vznemirjenosti in razburjenosti, ko se pri vseh denarnih zavodih, od najmanjših do največjih oglašajo bojazljivi viagatelji, ta trenutek so porabili srditi naši sovražniki okoli „Piccola* za capad. Razsodna javaost ve, odkod izvira „Piccolovo" sovražtvo in preide preko njegovih strupenih izbruhov na dnevni red. To trdno pričakujemo od vseh pravično in trezno mislečih, brez razlike narodnosti in političnega mišljenja. Pričakujemo tudi, da bodo razsodnejši na podlagi gornjih Številk in pojasnil, s prepričevalno besedo mirili bojazljive vlagatelje, ki nimajo pravega vpogleda v ustroj denarstva. Domačo vesti. Nemško denuncijantstvo! Naši kulturni Nemci si vpričo dogodkov, ki so jim tako neprijetno došli na Balkanu, ne vedo v Tržaška posojilnica in hranilnica. | Po stanju 30. novembra 1912. so pri! tem našem uglednem zavodu znašale vloge z obrestmi vred vkupno K 10,307.937. V sledečem navajamo številke, iz katerih se tehko posname, koliko varnost nudi Tržaška posojilnica in hranilnica za zaupani ji denar. Polno vplačani deleži njenih zadružnikov (članov) znašajo po stanju 30. novembra 1912. vkupno........K 137.432 Kit je vsak zadružnik s svojim Ustnim premoženjem porok za obveze Tržaške posojilnice in hranilnice do dvakratnega zneska svojih deležev, je dodati svoti zadružnih deležev Še dvakratni zaesek, namreč.......K 274.864 Rezervni zakladi znašajo po zadnji letni bilanci (31. dec. 1911) K 562.825 Hiša (Narodni dom) je stala z zemljiščem vred K 1,316 000 Po rednih letnh odpisih in s prištetimi poznejšimi investicijami je bila v zadnjo letno bilanco (31. decembra 1911) postavljena z zneskom..........K 1,285.185 Pri tem je pa upoštevati, da je kvadratni seženj zemljišča na takih prostorih, kakoršen je oni, na knterem stoji Narodni dom, vreden ne več K 800, kakor se je vzelo v podlago njegovi bi-lančni vrednosti, marveč najmanj K 2000, tako da znaša prirastek vrednosti za 400 kvadratnih sež-njev mereče zemljišče Narodnega doma najmanj........K 480.000 V posojila na intabulacijo, proti zastavi in menicam je naloženo po stanju 30. novembra 1912 . K 8,815.492 svoji osupnenosti in onemogli je/.i pomagati drugače, nego z lažmi, obrekovanji in pod-, tikanji na škodo Jugoslovanov v tej m o- j n a r h i j i. Z vso svojo žurnalistično in po-i Ulično vojsko so se podali na oolje gnusnega, j infamnega denuncijantsvva. Tudi naravnost i ganljivo akcijo avstrijskih Jugoslovanov in Cehov v lajšanje bede in trpljenja slovanskih ranjencev na Balkanu — torej humanitarno akcijo v najplemenitejem smislu te besede — porabljajo Nemci, da govore in pišejo — denuncijacije. To akcijo označajo namreč kakor mfra-; ternlziranje s sovražnikom* in „podpiranje srbskih namenovu. In vendar se bojujejo Srbi proti Turčiji in ne proti Avstro-Ogrski: Niso torej radi sedanje vojne Srbi sovražniki naše monarhije! Mari ne pišejo ravno vsi avstrijski oficijozi naši diplomaciji v naj- j večje priznanje — in drgnejo to tudi Srbiji j neprestano pod nos v podkrepljenje tožbe | proti Srbiji, da nelojalno in nehvaležno po-; stopa proti Avstro-Ogrski —, da se namreč j naša monarhija kaže strogo nevtralno vt boju med Srbi in Turki? To da Je vendar, največi dokaz o dobrohotnosti Avstrije do Srbije. Toliko da ne pravijo, da Avstro-Ogrska prav za prav ni nevtralna — Srbiji v prilog 11 Če se torej naša država postavlja na stališče stroge nevtralnosti, kako more potem v eni ali drugi vojujočih strank videti — sovražnika?! Zdrava logika pravi, da je tu le dvojno možno: ali naša država ne zavida Srbiji nje zmage nad Turki, torej jo želi imeti za prijateljsko sosedo, ali pa je vse govorjenje o dobrohotnosti napram Srbiji le prazno besedičenje, neiskrenost, hinavstvo 1 Aut-aut! Ia res! Če bi bilo res, da naši darovi za slovanske ranjence pomenjajo fraterni-zlranje s Srbijo, potem pa tudi pomožna akcijaa vstri j s kega Rd ečega križa za turške ranjence pomenja fraterniziranje s Turki I! Logika ne dovoljuje drugačnega zaključka. Kje pa je potem ostala tista zatr-jevana avstrijska nevtralnost?! Nu obrnimo se k vprašanju o bitstvu, naravi in pomenu tacih pomožnih akcij za — ranjence! Tako podpiranje ranjencev vojujočih držav smatrajo v vseh civiliziranih državah za čin humanitete, ne pa zavzemanje za dotično državo!! Če bi ne bilo temu tako, potem bi vodstvo avstrijskega „Rdečega križa" s svojimi darovi za Turke pisalo najžalostneje spričevalo o slepoti avstrijske diplomacije: nastopalo bi kakor klasična priča da se Je ta diplomacija zavzela za nekaj, kar je v razsulu, kar propada — za nekaj umirajočega in proti ustajajočim h krepkemu življenju. Tega ne dela nobena diplomacija, ako je — pametna. Če so se Nemci smeli se svojimi simpatijami postaviti na stran Turčije, kako naj smo mi potem — ko vendar Avstrija ne vodi za sedaj vojne ne proti Srbiji ne proti Turčiji — radi simpatij do narodno sorodne nam Srbije sovražniki Avstrije ? !! Sovraštvo Nemcev do nas je staro, Je v krvi in Je neugasno, a je sedaj — ko je s slovanskimi zmagami prišel tako velik križ čez vse velenemške špekulacije na Balkan — prikipelo do vretja. V tem razgretju operirajo le še z denuncijantstvi. Naj le ! Zato pa pada le na njih — sramota!! Zadnji čas je, da naši slovenski podjetniki in naše zavedne delavstvo, kar jih ima sedaj volilno pravico za zavarovalnico zoper nezgode, poskrbi, da se pravilno podpisane glasovnice izročijo v pisarni g. dr. E. Slavika v „Narodnem domu" v Trstu. Danes in jutri se vrši uradni komlsi-jonelni obhod po čiti, po kateri se napelje v kratkem močni električni tok iz Tržiča od soških električnih tvornic do tržaške nove luke. Ta črta voai preko Devina, Nabrežine, Gabrovice, Prošeka in BarkovelJ. Vabljeni so vsi posetniki zemljišč in hiš ob ti črti, da svoje morebitne prigovore in opombe dado na znanje dotični komisiji o priliki obhoda oziroma na tržaškem namestništva soba 32 najkasneje do 20. t m. ob 9 zjutraj pred sklepno sejo. Pad Plevne. Pred petindvajsetimi leti — dne 10. decembra — je po krvavih bojih med Rusi ia Turki padla Plevna. Bil je to velik, epohalen dogodek ne samo za balkanski poluotok, marveč za vso Evropo. Danes, ko se po ČetrtstoletJu od padaPle/-ne pišejo poslednje strani drugega znamenitega dogodka na Balkanu, ki ie v resnici le logična posledica onega prvega, narašča še bolj pomen pada Plevne in s tem turške moč! v E.rooi. Ras!ja; napovedši Turčiji vojno za osvobojenje balkanskih Slovanov, je prešla se svojo vojsko Donavo in je brzih korakov krenila proti balkanskim planinam. Osman-paša, ki je bil zapovednik Vidina, je na glas o prehodu ruske vojske, zapustil Vidin in se je z 90 bataljoni turške vojske dobro utrdil v Pievni. Rusi se začeli oblegati Plevno, ali Turki so hrabro odbijali naskok. Cele tedne je trajalo obsedanje, ali vse zastonj. Končno je prevzel obleganje general Totleben, glasoviti branitelj Seba-stopola. Sledil je naskok za naskokom in slednjič se je Rusom posrečilo, da so osvo-bojill Plevno. To se je zgodiio dne 10 decembra 1877. Osman-paša je hotel prodreti skozi ruske vrste, ali nI vspel. Moral se [e, udati z vso svojo vojsko. Po padu Plevne je mogla -ruska vojska ' svobodno kreniti pred Carigrad, kjer je v San Stefinu diktiral Turčiji mir. Vabimo na božiČnico, ki jo priredi trž. ženska podružnica „Družbe sv. Cirila in Metoda* Jutri v sredo o poli štirih pop. v veliki dvorani „Narod. doma-. Spored: 1) Pozdrav, 2) »Štirje letni časi". Spevoigra. Priredil Anton Kosi. Vprizore jo učenci in učenke Cir.-Met. šole na Acquedottu pod vodstvom g. Emila Amadiča. Cene: Sedeži v pritličju od I. do III. vrste K 1*20 in IV. vrste dalje 80 vin., na galeriji 80 vin. Stojišče v pritličju 40 vin., na galeriji 30 vin. Stojišče za otroke 10 vin. Lože po 4 K. Letošnja božlčnica se bo znatno razlikovala od božičnic v minulih letih. Ker je poleg tega namenjen čisti dohodek obdarovanju ubožnih otrok, zato se nadeja odbor številne udeležbe vsega občinstva, ki mu Je pri srcu slovenska šolska omladina. Odbor. Zveza dramatičnih društev ponovno vabi k pristopu vsa društva, ki se pečajo s prirejanjem gledaliških predstav. Nameni in cilji, ki si jih je začrtala zveza, so bili že svoječasno objavljeni v slovenskem časopisju, opozoriti hočemo samo še na to, da bo glavna njena naloga izdajanje „Talije", ki Je nujno potrebna. — Tudi opozarjamo društva, da s 1. januarijem I. 1913., torej v najkrajšem času prenehajo vsa v Zvezi včlanjena društva, med katerimi so zlasti vsa dramatična društva brez izjeme, izposoje vati svoj gledališki materijal neučlanjenim društvom. Obenem prosimo vsa društva, ki še niso odgovorila na okrožnico „Zveze", da to store v najkrajšem času. Vse potrebne informacije daje Zvezni tajnik prof. J. Berce v LJubljkni, Bleiweisova cesta 22. Odbor. Langusov portret dr. Franceta Pre-Serna? Znano je, da sta bila Langus in Prešeren prijatelja. In naravno bi bilo, da je zato slavni slikar ovekovečil svojega prijatelja, pozneje nesmrtnega pesnika. Portret kaže Prešerna v mlajših letih, malo nad 20 let, če sklepamo iz slike. Da Je ia portret Prešernov, zato govori razen tega še useda te slike, ki so Jej pobožni ljudje, ki so Jo posedovali, odkazali primeren kot v sobi. Ti so poznali pesnika in ga kakor „brezverca" častili na sliki — visela Je za oknom, da Je ni bilo videti. Tudi fizojognomija na sliki se docela sklada. Le nekaj moti! Na sliki nosi pesnik naočnike. Ugotoviti bi bilo je-li Prešeren nosil katerikrat naočnike ? Ako se ugotovi identičnost te slike s Prešernom, bi bil to edini naravni portret pesnikov. Poživljamo veščake, da se pobrigalo za to stvar. Slika Je vedno na ogled v Pred-trgu pri Radoljici, na grajšiinski pristavi pri oskrbniku. Tam sta še dve drugi Langu-sovi sliki in medaljon s siikarjevim portretom njegove žene in brata. Tudi siika neke ženske umetnice je na ogled. Vse slike so na prodaj proti primerni odškodnini. Svetovali bi, da se obrača pozornost na Prešernov portret. Več podatkov dobi, kdor se obrne osebno na preje označeni naslov. Pozor torej slovenski javnosti. Če se ugotovi, da Je to pravi Prešernov portret — kar Je skoro brezdvomno —, da ne pade ta dragocena relikvija v roke nevrednega ! Vodstvo otroškega vrtca na Vrdelci priredi v nedeljo, dne 22. decembra „BožiČnico" v prostorih *Gosp. društva" istotam. Nedvignjene darovi sokolskega Miklavževega večera je dobiti še vedno pri gospej Bičkovi in sicer so sledeča imena : S. Modic, inž. Fran Zupančič, inž. Mile Treo, J. Borštnik, Fran Kos. — Imenovani naj blagovolijo takoj prevzeti ta darila, ker v nasprotnem slučaju izročimo CM družbi v korist. Vesellčne odsek „Trž. Sokola". Družbi sv. CM je poslala ga. Vera Maleričeva v Črnomlju K 3. To svotico so dobili kot vstopnino k domaČi predstavi: „Darežljivi otroci", katero so priredili: Fini in Radi Weiss, Melita Schiller, Vera in Nada Malerič v nedeljo 1. t. m. O. Jos. Mešek v Lit.ji Je poslal 12 K, katere Je nabral v svoji gostilni. O. Makso Zaloker v LJubljani izdeluje tako dobre drože, da jih hvalijo gospodinje in peki. Mi Imamo tudi povod, priporočati Zalokarjeve drože, ker Je gosp. tovarnar družbi sv CM nakazal zopet 55 K. Trnovski Mohorjani v Ljubijani za CM družbo darovali K 3 94. G. mestni uslužbenec Nikolaj Rus je podaril družbi sv. CM več letnikov .Izvestij muzejskega društva* in „Mittheilungen". Na godovanju gosp. Fr. Konšeka, gostiln, in veleposestnika na Trojanah sta nabrali za CM družbo gdč. Mal. Ogrizek in Cika Konšek K 4 20. G. dr. Fr. Rosina, odvetnik v Mariboru je poslal K 15 mesto venca na krsto umriega g. šolskega svetnika Ivana Koprivnika. Hvala! D.uŽbi sv. CM je poslal g. dr. Val. Krisper, odvetnik v Ljubljani 1000 K, po-slatev je opremil s temi-le besedami: „Po želji blagopokojnega mojega očeta g. Val. Ktiiperja čast ml Je za namene velecenje- nega vašega društva izročiti svoto 1000 K in želim, da bi ta skromen dar bil v prid narodu slovenskemu, kateremu je bil moj ra|nl oče vedno zvesto udan". Vodstvo družbe sv. CM Je v svoji seji dne 11. t. m. Izreklo svojo toplo zahvalo za ta rodoljubni dar in zabeležilo v zaoisniku iste seje druž-bino hvaležnost svojemu mnogoletnemu podporniku In prijatelju pok. g. Val. Krisperju. G. L A'firevič iz Zadra je izročil družbi sv. CM K 2 20 povodom svoje oprotitve ored celovško poroto mesto brzojavke g. Jukiču. Hvala ! Družba sv. CM Je zopet prejela dai od svojih dobrih prijateljev v Ameriki: m ir-IJivi rodoljub g. Louis Pire je poslal od CM podružnice v Cievelandu K 150. Iskrena hvala g. pošiteljatelju in požrtvovalnim rojakom v Ameriki. Družba »v. CM prosi vsestranske pomoči, ker živo čuti težke razmere v katerih živimo. Promet z zavitki o bož čnem času. 1) Na pošto oddajajoče se poŠiljatve morajo biti opremljene s povsem razločnimi popolnimi naslovi vštevši natančno označbo namembenega kraja (zadnjo pošto). 2) Zavitki in spremnice morajo nositi popolnoma soglasne naslove. 3) Naslove je naolsati neposredno na omote; ako to ni možno, naj se napišejo na poseben papir, katerega se mora s celo površino na omot dobro prilepiti. Pri košarah, žakljih i. si. naj se naslovi na pošiljatev prišijejo, ali pa naj se uporablja naslovne tablice. TabHce naj bodo ali lesene, Iz trde lepenke, usnja, pergamenta i. si. In na poŠiljatve tako pritrjene, da Je izguba istih Izključena. 4) Predmeti, ki se jih zamore sicer tudi brez omotanja samo z naslovnimi tablicami pošiljat), n. pr. divjačina i. si., nsj se o božičnem času radi nevarnosti izgube naslovov pošilja omotane. 5) Sveže meso in predmeti, ki puščajo maščobo ali mokroto, posebno ribe, naj se, ako le možno, zavija v zaboje ali košare. 6) Pošiljatvam z živimi živalim! in pripadajočim spremnicam se mora pristaviti ena predpisanih predodredb odpošiljatelja: a) Ako se takoj ne prevzame, nazaj b) „ „ » » , prodati c) „ „ , , brzojavno obvestilo na moje stroške. 7) Škatlje ali drugi zavoji, ki niso trpežni, so dopustni le na lastno nevarnost odpošiljateljev, in to tudi le pod pogojem, ako radi njih ni pričakovati poškodbe drugih pošiljatev. Uporaba že rabljenih omotov naj se ozirom na njihovo majhno trpežnost opusti; ako se pa kljub temu uporablja take omote, naj se vsaka sled prejšnjih naslovov skrbno odstrani. Sploh se opozarja občinstvo na dejstvo, da je nameščenje trpežnih naslovov posebne važnosti, ker se s tem zabranjuje vsaka škoda, ki bi morda nastala vsled izgube naslova. Priporoča se uložiti v pošiljatev prepis naslova. 8) PcŠllja t ve na Dunaj, v Prago, Budimpešto in druga večja mesta naj nosijo natančno označbo bivališča naslovnika (okraj, cesta, ulica, hišna številka itd.) Pri pošiljatvah, namenjenih v taka mesta in podvržene užitnini, naj se vsebino tako na spremnici kakor na pošiljat vi sami natančno napove po količini in vrsti (kg. komadov, liter itd) 9) Pri povzetnih pošiljatvah se mora označbo »Povzetje" ter tudi „povzetni znesek* vedno tudi na pošiljatvah samih označiti. 10) V slučaju napovedane vrednosti se mora ista na zavitkih In spremnicah strinjati, ter biti označena z besedami in številkami brez radiranja aH črtanja. Vrednostne zavitke se mora pravilno zapečati. Ces. kr. podravnatelj: (Podpis nečitljiv). Otroški vrtec v Rocolu priredi svojo božičnico v sredo 25. t. m. (na Božič) ob 4.30 pop. v dvorani g. Skilana. Pri bo-žičnicl sodeluje mandolinistična skupina Viktor Parma. Podružnica družbe sv. C. in M. v Rojanu naznanja vsem prijateljem mladiie, da se bo vršila običajna vsakoletna ,Bo-žičnica" v nedeljo, dne 22. t. m., ob 4 popoldne v dvorani rojanskega „Konsuranega društva*. Ples otrok priredi dne 2. februvarja 1913. v gledaliŠčnl dvorani .Njrodnega doma" ŠentjakobŠka Čitalnica. Za ta ples, ki se Je izvršil letos najsijajiejše in ki je USTREDNl BANKA ČESKVCH COnDITCI m podružnica v TBB1U orUnllt.Lt.rl n puha del pciT£E0ii3 j. Vloge na knjižice 47«% .V/,% po od- povednem roku. Preniijne vloge 5 Stalne vloge J5%. Vloge po tekočem ::: računu po dogovoru na jug -dnejše. 7ADIJE u KAVCIJE --- MENJALNA A. Uradne are od 9.-12.V, dop ln *> '2-6. pop. Mete imeli dobro obleko in po ceni? Armando Levi, V Trstu, dne 17. decembra 1912 „EDINOST" St 351 Btran ITI. dosegel laželjeni uspeh, se vršijo že priprave. Oni slovenski statši, ki bi želeli da tudi njihovi otroci sodelujejo na tem plesu, so vljudno naprošeni, da jih pripeljejo od 6 do 7 30 zvečer v Čitalnico ul. Sv. Marka št. 21 (na prvih stopnjicah na levo). Starost: od 8 do 12 let. Prijave sprejema učitelj g J Bizjak. Poziv za novoletna voščila! Prosimo vse naše cenj. inserente naročnike, čitate1|e In sploh vse one osebe, ki želijo uvrstiti v našem listu novoletno voščilo za dan novega leta, naj se pravočasno javijo podpl sanemu, ker prekasne naročbe ne bomo sprejemali, ako ne bomo imeli prostora v listu. Inseratni odd. »Edinosti". Slovensko gledališče. Prihodnja predstava bo v nedeljo, nekak slaven dan v razvoju našega odra, kajti prvič se isti povspe do nove panoge gledališke umetnosi, — opere. Za tak pogumen začetek se ni moglo boljega podati nego jugoslovanski umotvor Zajčevo opero „NIKOLA ŠUBIC ZRI SKI«. Radi priprav za to važno premijero o d-padeta četrtkova in nedeljska popoldanska predstava. S tem seveda ne misli gledališka uprava prikraj Žati abonentom pogojenega števila predstav v abonementu. Glede opere „Zrinski" naj tu le omenimo, da se naše gledališče vestno in solidno pripravlja že mesec dni na ta važni umetniški dogodek. Kakor vse kaže, bo predstava ne le decentna, ampak celo jako dobra. Za sedaj ne smemo več izdati. Tržaška mala kronika. TRST, 16. decembra. Lep cvet. Mihael Simionato, rodom iz San Qairina pri Pordenonu v Italiji, biva sedaj v Braziliji in je pustil v Trstu dva otroka, 15!etno hčerko, ki Je šivilja in pa lOletnega fantiča Julija, ki je zaposlen v neki mlekarni. Pred dvemi dnevi je šel fantič s svojo kripo, na kateri Je vozil mleko preko šentjakobskega trga, kar ga Je popolnoma brez povoda napadel neki paglavec s kamenjem in ga končno začel tudi zmerjati. Simionato se prvi čas ni niti zmenil za to, potem pa mu je bilo le preveč in mu je končno prislonil klofuto. Oni je zbežal, toda zagrozil je Simionatu, da se bo maščeval. In res, ko Je včeraj popoldne Simionato zopet prišel s svojim vozičkom po šentjakobskem trgu, je eni pobalia priskočil k njemu, mu zasadil žepni nož v levo stran spodnjega telesa in zbežal. Ranjenega dečka, ki je zelo močno krvavel so prepeljali v bol nlšnico, kjer so zdravniki konstatirali, da ima čreva prebodena. Morali so ga takoj operirati in je upati, da ostane pri življenju. Mladega zločinca se policiji dosedaj Še ni posrečilo zasledili. Velike tatvine v tehničnem zavodu Nekaj mesecev sem so se vršile v Tehničuem zavodu znatne tatvine. Ukradenega je biio zlasti veliko brona in kositarja. Tatovi so kovino metali čez ograjni zid, na oni strani pa so jo odnašali drugi. Po povprečnem računu znaša Škoda od 8 do 10 tisoč kron. Policiji se je končno le posrečilo zaslediti tatove in sicer so to; 24!stni Anton Glessicb, Tržačan, stanujoč v ul. della Guardia št. 44, njegov brat Ivan. star 31 let, stanujoč v ul. Montecucco št. 21, julij Prokl, star 19 let, stanujoč na Šalita promontorio št. 23, Peter Milok, star 28 let, Iz Kopra, stanujoč v ul. Concordia št. 6, 271etni Angel Mediot, stanujoč v ul. del Toro šr. 6, in Ivan Basso, star 26 let, stanujoč v ul. Panfiio Castald! št. 10, vsi livarji, nameščeni v ladjedelnici. Vsi so svoje dejanje priznali, le Basso odločno zanika vsako krivdo. Ostali so v preiskovalnem zaporu, le Basso je ostal na prostem. Stražniku v glavo. V gostilni „Ai demo de Giroi?.mo~ v ul. delle Ombrelte št. 7, je bil aretiran 261etni Alojzij Antoninl, rodom iz Dalmacije, stanujoč v zagati Gusion Št. 7, ker je brez vsakega povoda policij sfcemu stražniku, ki Je prišel službo vno v gostilno, vrgel v glavo posodo za vodo. Težka poškodba v Miljah. V nedeljo ponoči je priš o do hudega spopada med gosti v neki miljski gostilni. Ker besede in pesti niso izdale dovolj, so posegli tudi po nožih in je bil ranjen z nožem 27iern mehanik Jakob Fontanot, zaposlen v ladje delnici pri Sv. R ku. Ranjencu je podal prvo pomoč zdravnik Iz Milj, potem pa so ga prepeljali z avtomobilom v tržaško bol nišnico. Napadalec Alojz Tosca, s priimkom „Verza", (e bil aretiran. Vsled opeklin umrl. V S7. Križu se je zgodila suoči velika nesreča. Pri Se mičevih Je pestovala dvanajstletna domača punčka svojega trimesečnega bratca A'.binal Oirofc se Je nenadoma hitro obrnil, zdrkni) dekletu iz rok in padel naravnost v ogenj na ognjišču, kjer se Je hi do opekel. Domači so uboščka prenesli v mestno bolnišnico, kjer pa je kmalu izdihnil. Ogenj. V stanovanju vdove Ludje Grassl v ul. della Guardia Št. 14 je nastal ogenj, ker se je pre mila petrolejska sve tiljka. Užgala se je posteljnina. Poklicani gasilci so ogenj kmalu pogasili. Skoda je majhna, kakih 50 K. Društv&n* Tržaška skupina društva poštnih uslužbencev sklicuje za danes ob 8 zvečer društveni shod v prostorih gostilni »Balkan* („ex grotta") v ul. Tivarnella it. 5. Dnevni red: Službena pragmatika. Tovariš4, udeležite se shoda polnoštevilno. Odbor. Društvo c. k. umirovljencev je izvolilo na ustanovnem občnem zboru ta-Ie od bor: Tomaž Peritz predsednik, Fran Hudasc codpresednik, Valentin Brezinger in Artur Ramspott tajnika, Štefan Stanič in Urban Kokol blagajnika. Odborniki: Emil Tončič I/an Sterpin, Tomaž Hrast, Angelj Delcole, Marko Pire in Ivan Marušič. Revizorja Peter Bresiani in Fran Gulič. CM podružnice za I. mestni okraj ustanovni občni zbor se bo vršil v sototo, dne 21. t. m., v gostilniških prostorih novega Konsumnega društva v ulici Lazzaretto vecchio. Akad. fer. društvo »Balkan". Jutri ob 8 30 zvečer sestanek. Predava tovariš Viktor Vouk: „Prešeru v svojih poezijah". Akad. podr. CMD v Gradcu je na svojem I. red. obč. zboru za leto 1913 Izvolila sledeči odbor: Prvomestnik med. Leon Travner prvom, nam., phil. Maks Kovačič, tajnik mr. Franjo Juhart. blagajnik tehn. Vladimir MikoŽ, namestnika tehn Anton Kadunc, med. Jože Mustsr, pre glednika med. Josip de Gleria, tehn Fran Legat. DruStvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zazodev v Trstu. Osrednji odb< r vabi vse v Trstu bivajoče ude in prijatelja naše organizacije, da se udeleže v čim največjem številu društvenega sestanka, ki se vrši danes, v torek zvečer v zgornjih pro štorih restavracije „Balkan". Na vsporedu je med drugim tudi predavanje. — Za četek ob 8. Slovensko akad. društvo „Slovenija' je Izvolilo na svojem drugem rednem in prvem izrednem občnem zboru sledeči od bor: Pred se dir k Goričan Alojzij pravnik, podpredsednik Oražem Ivan medicinec, tajnik Bezlal Mihael pravnik, blagajnik Rus Jožef filozof, knjižničar Luschiitzky Karol medicinec, gosoodar Trusnovič Rudolf pravnik, arhivar Birsa Josip filozof, namestnika Ru-tar Josip rravnik, Štfman Dragotin pravnik, oregledniki Zalokar Vekoslav medicinec, Pestotnik Ivan veterinarec, Trtnik Albert medicinec, _ d&h organizacija* V. redni občni zbor NDO v Trstu. V nedeljo ob 10 30 predpoldne je otvoril v društveni dvorani NDO V. redni občni zbor NDO v Trstu njen predsednik dr. Vekoslav K i s o v e c. Predsednik je poudarjal v svo jem nagovoru, da gleda odbor lahko s ponosom nazsj, kajti nastopal je v zelo kri tečnih časih in vendar je pripomogel organizaciji do sedanje moči. Takrat, ko je nastopil, se je nahajala NDO v zelo slabem položaju. Članov je bilo le majhno število še. ludi v gospodarskem pogledu se Je nahajala na slabem stališču. Vse Je že prorokovalo, da NDO ne bo dolgo več. Ia ne samo v nam nasprotnih taborih, ampak celo v narodnih vrstah se Je takrat gledalo na NDO z največjim skepticizmom. Bilo Je to pred 11 meseci, meseca ja-nuvarja. Zato pa se je vrgel odbor z največjo vnemo na delo. Slovensko delavstvo se je začelo h'tro oklepati NDO. Začele so se ustanavljati nove skupine, tako da jih imamo dandanes okoli dvajset, veliko jih je pa v povojih. Vsak se bo spominjal velikih in neštetih impozantnih shodov, ki Jih je priredila NDO v tem letu. Povsod je žela NDO mnogo zaupanja. Imeli smo mnogo gibanj; v raznih tovarnah in delavnicah smo nastopali in se bojevali v korist ubogim slov. delavcem. Odbor je zapričel pri zidar ssem gibanju in sedaj, ko odstopa, se že zopet kaže nov uspeh. Pri postiljonih se je doseglo na prvem pogajanju že precej pri-baljškov, tako na plači kakor glede delavnega časa itd. Govornik pravi, da ne bo poročal o posameznih gibanjih, ker bo poročal o tem strokovni tajnik. Da je postala moč NDO tekom tega leta re3 velika, to priča veliko število članov, ki je pristopilo k NDO. S^rao v Trstu jih je pristopilo tekom 11 mesecev 1.800, tako da Jih je sedaj v Trstu približno 3000, skupno s podružnicami približno 5500. NOVO! Najboljše 1912. W NOVO! T 52608l!"V' Novoletna šaljiva dopisnica kakor je Se ni bilo. Vsaka dopisnica najboljša, nedosegljiva, humoristična, seDzacijonalna. Vsaka, tadi najmanjša poSiljfctfv je dobro sortirana in vsaka dopisnica v zaviUu. Ml Imamo edini razprodajo. Iščejo se zastopniki povsod. 10 orig. vzorcev proti vpoSiljki 0*75 K. ■■ ■ • ■ * n r* L ■ tAl i5 komadov k ^ Habighorst & Co.? Bochum i. W. 200 "„ I 3-— Poštni predal 149. Povzetje 40 vinarjev več. — Sprejema se za plačilo znamke vseh dežel sveta. Čevljarska zadruga v Mirnu edina Jugoslo- Zadruga ima lastne prodajalne: izdelale v^akovrat-vanska tovarna v Tritn, Barriera vecchia 38 in ne čevlje, ki v lič- __vi& dei Rettori 1; v Gorici, trg noiti in trpeinoati uevijev. 8v Antona 1; v Splita, ul.Sta- preko«© v»e proi« v Drodalalial radio mJeblaie ro^a suda. - cene zmerne, vode tujih tvrdk. Mnenje gospoda dr.a A. Drumgff-a, Pleuna Gosp. J. SBRRAVALLO Trst. Čast ml je, da sem preizkušal \aše Serravallovo Kina-vino z železom na lastni hčeri, rekonvalescentni po želodčni bolezni, brez teka In moči. Z uporabo dveh buteljk Vašega preparata je bolnica mnogo okrevala, pridobila je v kratkem vse moči In je popolnoma ozdravela. Zato je ame Serravallovo Kina vino z železom najboljše obnavljajoče krepilo. PLEVNA, 13. novembra 1909. Dr. A. DRUMEFF. Dr. Fran Korsano Specijalist za sifilitlčne in kožne bolezni — IMA SVOJ — AMBULATORIJ I v Trstu, v ulici San Nicold štev. 9 < nad (Jadransko banko). Sprejema od 12. do 1. in od 51/, do 67. pop. ! Dr. Fečnik Dr. PETSCHNIGO žrst, via S. Caterina štev. I Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8—9 In 2—3 in Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: 11*/.—1 In 7—7 V POZ O H trgovci mm in gostilničarji! ™ Po najnižji ceni in vsaki dan sveže 12 malih 1 K 6 velikih 2 K Jetrne in krvave klobase se dobivajo vsako soboto in sredo. Za naroČila se priporoča Sllllflgl Trst, ul. S. Sebastiano 6. dunajske klobase Iz lastne kleti! Odprla se je nova zaloga dalmatinskih vin I. vrste, belega in črnega, ter dalmatinskega OLJA najboljših vrst. Trst, ul. Acquedotto 18. Za mnogobrojni obisk se priporočata GUSKA i RASICA. Moderne železne ogreje " zrn vli* (.vtrtM), vrta, t«vmre», dtarttfe, pnittn za Iti. Hutrovas katalog 104 brezplačno. JlfiN Industrijo alpska dežer Fertf Jersitstfe's SOfine - RlijMifurt. Stalni zastopnik v Trsta. Poirminica tovarn« ▼ Gradca, Goitingaii Ma«t; podružnica tovarne na Dunaju IV/1 PrfS8fla«»* 29. Tel- 4144-- O priliki božičnih in novoletnih praznikov ■e obrni vi&k v ljudsko urarno kjer dobi veliko zalogo ur, verižic, ovratnih verižic, uhanov, :::: prstanov itd., vse po absolutno konkurenčnih cenah. :'.:: S spoštovanjem TTnn-nmil piv«A Vlnoenxo Belllnl Št. 13. ■'Vgvlllll Z11U nasproti cerkvi sv. Antooa novega r K Trat, ^^CASI Napredek vede! Najentrgičnejše in gotovo te zdravi sifilis a svetovnim sredstvom - ZORUBIN GASILE = Stotine zdravniških potrdil potrjuje, da se uretralna zoženja, prostatitis, uretritis in meh. fi a-il a katarji korenito ozdravijo s KOllieiil VrSiSllO Konfeti Caaile urejajo uriniranje, ne da bi bi!o treba rabiti zelo nevarnih cevk (Šilinge), popolnoma odpravljajo in ublažujejo pečenje in pogosto uriniranje; edini korenito ozdravijo uretralna zozenja (pro-stat'tis, uretritis, cistitis, mehurae katarje, kamen, nesposobnost z» zadržavanje unna, sluzaste tekove itd. — Žkatlja bonfetijev Casile K 4'—. Iorabin Casile, najboljge proti si filitično in poživljajoče kne stilno Bredstvo, ki se uporablja z uspehom proti eifilidi, sneaiji, impotenci, kosto*olt, ishias, vnetju žlez, poltnim madežem izgubi Bemena, polucijam, Bpermatoroi, stenliteti neurasteniji, energičen razkroje valeč urinove kiseline itd. — Steklenica Jorubioa Casue K 3'50. Vbrizganec Čamile zdravi beli tok, akutne in kroni ine katarje, vaginitis. ure-tretis, ecdometritia, vnetje in izpad maternice itd. — Steklenica vbrizgaaca Casile K 3 50. Kdor Želi večj ih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Serravallo za g. Oasile Trat ki poda odgovor z obratno poŠto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinalni lz elki GASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — ZilOia T TBtl: lariO Lai2. letUH SOTlTIllO. N. Casile. relki M Stran IV. „EDINOST" St. 351. V Trstu, dne 17. decembra 1912. Nadalje govori o posredovalnici dela, ki Jo je potrdilo ministrstvo. Posredovalnica bo javna. Poživljali bomo vse odjemalce in delodajnice, da se obračajo na našo posredovalnico dela, ki bo velikanskega pomena, zlasti radi tega, ker bomo na ta način lahko vsaj deloma odpraviti veliko brezposelnost slovenskega delavstva in onemogočili vsaj deloma importacijo renjikolov. Govornik tudi omenja, da se |e odbor zavzel za obrtno šolstvo in „Volitve v Del. za v. proti nezgodam". Kar se tiče izobrazbe Je ustrezal tudi v polni meri svojim članom, imel je odbor toliko opravkov, da ni mogel dosti posvečati svojih moči zunanjim podružnicam, v Gorici, Istri itd. Ravno radi tega pa je odbor sklenil, da se mora izvoliti tekom enega meseca Še en centralni odbor, širši centralni odbor, ki bo opravljal bolj splošno, socijalno duševno delo, kakor ^zavarovanje proti nezgodam", volitve v obrtno sodišče, obrtno šolstvo, zunanje podružnice, večje intervencije, nastavljanje uradnikov, izdajanje listov itd. Manjši, torej drugi centralni odbor, ki ga volimo danes, pa bo bolj upravni odbor, skrbel bo za bolj podrobne stvari. Treba je, da delo delimo, ako hočemo uspešno napredovati. Na podlagi pravil bomo imeli v Trstu dva centralna odbora: deželni izvrševalni odbor in centralni izvrševalni odbor. Do danes je moral opravljati vse delo samo en odbor. Potrebno je torej, da se stvar v tem oziru izpremeni. Ko je govornik še pojasnil, kakšne žalostne posledice bo doprinesla delavstvu vojna, če izbruhne, kakšna velika gospodarska kriza, velika brezposelnost bo zavladala, ker bo stal promet, trgov!na, in je z ozirom na vse to poživljal delavstvo, da se tesno oklene NDO, je podal nato besedo tajniku odbora tov. Dragotinu Stoifu, da poda tajniško poročilo. (Konec prihodnjič.) Pripr. odbor mizarske skupine NDO. sklicuje za sredo ob 8 zvečer ustanovni občni zbor v društvenih prostorih, ul. sv. Frančiška 2 z dnevnim redom: 1. Poročilo pripravljalnega odbora. 2. Volitev odbora. Novoizvoljeni deželni izvrševalni odbor NDO ima svo|o 1. redno stjo Jutri (v sredo) ob 8 zvečer v društvenih prostorih, ul Sv. Frančiška št. 2. Člane godb. odseka NDO: danes vaja ob 8 radi nastopov pri božičnici in Silvestrovem večeru. Ker se bode razpravljajo tudi drugo, pridite vsi. Skupina postiljonov NDO. Danes ob 10 zvečer javen shod v „Kons. društvu" v Rcjanu. Dnevi red: Poročilo o dosedanjih pogajanjih. _ Vesti iz Goriške. Razburljivi klici radi slovenskega petja in slovenskih vzklikov. Iz Gorice: Minulo nedeljo okoli petih in Četrt zvečer sem šel v Gorici po Kornu proti postaji državne železnice. Naenkrat sem začul za seboj neko petje, ki je prihajalo iz Gosposke ulice (ali Giosue Carducci, kakor so gospoda na našem magistratu izvolili prekrstiti to ulico). Ljudje so hiteli od vseh strani skupaj in tudi Jaz sem se ustavil. Prišla Je gruča ljudi, ki so pevali „Hej Slovani". Med gručo je biio tudi nekaj redarjev. Ljudje so vpraševali, kaj pomenja to. „V vojsko gredo," so odgovarjali nekateri. Gruča je šla naprej In pevaia. Vmes pa so klicali: „Živeli Slovani", „Živeli Slovenci", „Živeli naši". Na trgu Carinta" je prišel neki štabni častnik lovcev v spremstvu dame (bržkone svoje soproge), ki se Je ustavil in je z očlvidnim zadovoljstvom motril pevajočo skupino, o kateri Je vedel, da odhaja pod zastavo. Med petjem in vzklikanjem je šlo naprej. Gruča Je postajala vedno večja. V bližiui kolodvora je zopet nekdo ponovil kile, ki so ga preje že opetovano izrekli, ne da bi se bilo redarjem, ki so Šli tik za pevci, zdelo primerno, da posredujejo. Zd se mi, da se Je tu klic glasil: „Živili naši!' Gruča je šla po desnem trotoarju, a naenkrat Je neki redar, ki je šel po levem trotoarju, skočil preko ceste ter prijel nekega mladega moža iz pevajoče skupine. Ljudje z leve strani ceste so hiteli na desno, da vidijo, kaj Je. Tudi jaz rem Šel na desno, ker me je zanimalo, kaj to pomenja. Videl sem, da se je več redarjev vrglo na nekega moža Nastala je neka zmešnjava, nekak kolobar, v katerem so se mešali redarji in pod orožje poklicani rezervisti. Ti so govorili: „Pustite nas, saj gremo cesarja služiti" Kaka aretacija sploh ni bila napovedana. Umeje pa se, da so bili možje — oziroma mladeniči — iznenadjeni vsled takega nenadnega naskoka — v pravem pomenu te besede 1 Ali o kakem z^perstavljanju nI bilo niti govora. Kljub temu je eden — povdarjam: samo eden — redarjev potegnil sabljo in za-klical: „Bereitschaft* 1 Neki redar OJudfe ki so stali okoli, so rekli, da Je bil vojak, a meni se je zdelo, da Je bil redar, dasi tega ne bi mogel priseči) Je stekel proti postaji. Končno jsta dva redarja prijela nekega mladega moža in ga odvedla proti postaji. Ostali so šli mirno naprej. Naenkrat je nefcdo zaklical: „Živeti Slovenci 1" Takoj sta planila na moža dva redarja (Če na pravega ali nepravega, ne vem) ter ga aretirala in s tem Še nekega drugega. Zakaj tega slednjega, ne vem; menda zato, ker je bil v družbi z onim prvim I Zagrešil ni gotovo ničesar. Odkrito pravim, da bi bil redarje vprašal, zakaj so pravzaprav aretirali te ljudi. Ali bal sem se, da aretirajo Še mene — imam namreč« v tem oziru precej izkušenj in se izogibam že na daleč vsaki možnosti konflikta s čuvaji Javnega reda — radi vmešavanja v uradne posle. Zato sem rajši molčal. — Pisati o tem dogodku, bi bilo preveč. Naši ljudje ne smejo v trenotku, ko gredo, da žrtvujejo svoje življenje za cesarja in državo, niti klicati „Živeli Slovenci". S tem Je povedano vse! Pozor! Prepovedano Je vsakomur, kdor noče, da ga zadenejo zle posledice, ustavljati se In vesti se sumljivo okoli avijatičnega polja na Velikih Rojcah in okoli municijskih zalog v okrožju mesta. Vsa ta mesta so strogo zastra ena in vojaške straže imajo ukaz, da streljajo na vsakega, ki bi se ne oddaljil pri prvem povelju. Ogenj v vojašnici? V ponedeljek 16. t. m. Je ob dveh zjutraj pričelo goreti v podstrešju vojašnice, kjer se nahajata dva bataljona alpincev. Slučajno navzoči policij ski komisar je hitro alarmiral ognjegasce in vojake. Poveljnik alpincev Je konstatiral pozneje, ko se je posrečilo pogasiti ogenj, da se le vnel dimnik. Ogenj Je bil tembolj nevaren, ker Je v bližini velika zaloga municije. _ Vesti iz Istre. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Kopru priredi dne 21. decembra 1.1. ob zvečer občni zbor v prostorih Čitalnice. Dnevni red: 1.) Poročilo predsednika; 2 ) Poročilo tajnika ; 3.) Poročilo blagajnika ; 4.) Volitev novega odbora; 5.) Slučajnosti. Ker je ta občni zbor velike važnosti, so naprošeni g. člani, da se ga udeleže polno-številno. _ »AftfcV«. — Za božičnico so darovali nadalje : gg. Dr. Karel P. 10 K, Lukež 10 K, Kornelij vit. Gorup 50 K, Anton Kalister 20 K, dr. Matej Pretner 10 K, dr. Fran Brnčič 10 K, dr. Josip Mandič 10 K, dr. Siavik 10 K. HnnlrnicnPP žigftr žena je spretna kuharica, UpUKUJCIlCOj Be išče za hoceliija in reatav-raterja na Kozini. Hiša se nahaja na reški cesti na jako ugodnem kraju \aai= Odda pe tudi lokal za trgovino z mešanim blagom. Nat&LČnejše informacije daje Jakob Klemene, Trst, Carducci 8, II. 2896 Sobo in sobico odda gospa Oech, Settefontane 8. nova hiša, 2897 Qtonnuonia 2 00bi in kutinia 86 radi O Idi IU VdlKJC, preselitve odda. M o lin grande št. 46, IV. 5808 IfnroennnHont zahrTateki in nem5ki Jezik l\UI GOjJUlIUGIl L išče trajnega nameščenja. Cenjene ponudbe pod šifro „Marljiv" na inseratni oddelek Edinosti 2256 Moderne spalne sobe £r„g7—° delo izdeluje M. Majcen, mizar, ulica Belvedere 28, ogel Torquato Tasso. 720 Obešala iz medi £ Tf£ i10 Caaerma 14. Umberto Oesca, trgovina z železuino. v1 Oiuillo Be priporoča zc obleke in perilo. Ulica OlVIlla Belvedere št. 75, IV. nadstr, vrata 20. 2894 izčešljane in rezane kupujem po dobri ceni. A. Žebeb vlasuljar, TrBt, via Carducci 9. 1865 Ženske lasi Slovenci! Slovani I stilno slovenske urarne in zlatarne v Trstu, Via del Rivo 26. Vsako poprav* jamči se za 2 teti, Istotako tudi vsatse naročbo. Prihaja tudi na dom. - Svoji k svojimi Udani ALOJZU POVH. w Vek. PetrovcK čevljarski mojster Trst, ul. Barr. vecchia 40. Zaloga Izdelanih domačih JeoIIs«. Sprejemajo se naročila po meri. Priporočeno od zdravnikov. Proti ozeblini uporabljajte protiozeblinsko mazilo odlikovane lekarne „Al due Mori", dr- A. Praxmarer, Trst, Teliti trg. LorčekK120. Čs s« pošlje K 1-30 naprej, poilljatev poštnine prosta Priporoča se nova prodajalna jestvin in kolonialnega blaga Emilio Cioccolanti Trst, ulica Giulia št. 32. Velika izbera čajnega masla, vina pive in likerjev v steklenicah. Back & Fehl splošni nniformsKI zavod Trst, Acquedotto 12 Izdelovanje uniform, livrej in oblek po meri Vesel božič! in za 1000 kron veselja pripravite sebi in avoiim otrokom, če si naročite Xr,rmmn nrfclrk mojo rak. zavarovano val U VI1U pvJIUj b katero morete delati pozornost obujajoče umetnije. Za dolge zimske večere. Interesantno za staro in m'ado. Dobiva se Bamo pri meni. Franko proti K 0 75, 3 komadi K 150. Povzetje 50 vin. več. Sprejmem v plačilo znamke vseh dežela. Ne bi Brnelo manjkati pod nobenim božičnim drevesom. MAKS EWALD razpožilja'na trgovska hiša GELSENKIRCHEN, poštni predal 35 NB. Vsak naročnik dobi 3 zakonito zavarovane novoletne dovtipne dopisnice zastonj. Konceslonlronl zobotehnlk ALEKS. LUKEŠ Trst, ulico Nuoga 13. Sprejema: od 9-12 in od 2-5. Novo honsumno Mio Trst, ul. Lazzaretto vecchio št. 31 priporoča svojo gostilno Trst, ulica S. Lazzaro 20. Tovarna pohištva Iz bambus*, ladijskega trsja in protja. Praktični in koristni darovi za božič in novo leto Meti u planince I Kuhalne priprave iz aluminija, pl»n»»>ffc« steklenice, noti in vilice, planinik* palio«, priprav« ca led, železa, snežili obroči, nahrbtniki« Vsakovrstne obleke: Sweater, planinske hlače, gamafie, Cepiča Iz čiste volne, rokovice. Steklenice Helios, več dni gorke in mrzle po 4 krone komad. Modni predmeti za gospode, srajca, ovratnice, zapestnice in nogovice. Za člane Športnih in planinskih đrulte? HT POSEBNE CENE. Športna trgovina Strukel Hlioa S. Antonio 12 (nasproti Krel mlopja) Kislo zelje I. vrste, škaf 40 kg kron 4*80; 100'kg kron 10*—. Čebula 100 kg kron 7-50. Kumare. Pošilja vsakemu po povzetju Ant. Linek, Znojmo (Znaim) rExcelsior Pnlnce HoleP KONCERTI godbe c. in kr. pešpolka „Cesarica in kraljica Marga Terezija" št. 32 pod osebnim vodstvom kapelnika gosp. Karla Wetascheka. 1. koncert v sredo 4. decembra 2« n n n 11« » n n » 1®* n 4 25 " n mm n I)1"1" """«""» Toči izvrstna vina : dalmatinsko, istrsko in belo vipavsko. Gorka in mrzla jedila. ' Dobra kuhinja. Točna in cena postrežba. SLOVANI DOBRODOŠLI! 5 četrtek 26. Predprodaja vstopnic pri hotelski blagajni, kjer se tudi naroča reserviranje miz. Začetek koncertov ob 8.30 zvečer. Vstopnina za osebo 50 vinarjev. ^^^Loncerti se vr3e'^vestibil^i^je