TRST, sreda 20. avgusta 1958
^to XIV. . Št. 197 (4042)
PRIMORSKI DKEVHIK
Cena 30 lir
Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini
UD **PNTECCHI št. t, II. nad. — TELEFON 93-M« IN 94-631 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št 2« — OGUaovna „7™* gorica: Ulica S. Pellico 1-11. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — ' CENE
•  *	VSak	mm	Vi	?	in®	V	Sirln;	anano	Cio 1 n p n • t FA/tllcl/t flft /1 nr»n	t.	nanimi	10TI iu*n idiuea DA t.ia   KS Al V /\r> i t fii. m.
NAROČNINA:	mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir —
vsak mm	—	“	y- -•--- ;”, -• — —-t ~	_ ---	»	—	cm,n	FLRJ:	v	tednu	10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založništvo
■___________ s	ne	v	širin,	enega	Stolpca:	trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 34.. tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375
Med razpravo o Srednjem vzhodu v OZN ge množijo zahteve za umik tujih čet
Jugoslovanski delegat K. Popovič je poudaril, da sleherno tuje vmešavanje samo zapleta sedanji politični in socialni razvoj na Srednjem vzhodu - Danes bo govoril Couve De Murville - Afriško-azijska skupina pripravlja svojo resolucijo
val je takojšnji umik čet iz I odložila je na jutri vsak za-[ proučevanje gospodarskih Jordanije in Libanona.	I	devni	sklep.	I	vprašanj, kakor jih je on orne-
n«,	Glavna	skupščina	OZN	je	da-
di Medto	- na<gaUevala razpravo o Srednjem vzho-
nanii	Je prišel v New York tudi francoski zu-
Libanoniwer 1)6 Murville> ^ bo govoril jutri, st er	mini	—
““ues v t iKo	da je
banonu globoko
zg sam ? S*ira*1’ gre neodvisne°^t0^ drzave kot l*odne a - erene in svo-ter je do-strah ^Ztevamo. ^ se ta dl,	^javi! Je tu-
zen 2 J* Libanon »hvale-
2ani P0kaaalfnan‘ie’ ki so ga 0da *knn , vsem svetu,»
še ljudstvi k°ncev samo nabojih »nrV razpravljanju »vojematanj svobodno in ' - Jem ^ogu, lahko res
*>loči
'°*#j Tu-111	mednarodni po-
'iudstvo itr°na'- Libanonsko im tat	,m*r, razumeva-
."srodno „	domače in med-
imo vsi ar.acJe. v katerem
*k*ga sveta i?kt|:>ad,niki arab' lovali v 3 mhko skupno de-
vfOešavanP,11!!-' y.sako zunanje ijivo za , bi bilo zelo škod-ba»onu» Tatnj.‘ Položaj v Li-vil,	akoj nato je izja-
tcnonu ° a?er'ške čete v Li-fahtevo	v Libanon na
kn bo lit!	ke vlade, in
rja, da «*nonska vlada rane /isnost i„	“Politična neod-
iivost j ?zemeljska nedotak-Po PrimernfVe c zagotovljeni« ra kak a? Pobudi OZN ali zahtevala ,Ug-,na6in, bo takoj Pau: . Um>k teh čet.
Ali KanniSlt* Predstavnik princ JJifih t Jf obrazložil načrt v OZN; K • Načrt poziva
rija fpj,zna’ da sta Jorda-Vereno n- .non izvajala su-vala v0iattV1C0’ ko sta zahte-'n Amer;-	Pomoč Angležev
sv°ie s?‘canov m da so ti s jajočo . lzvajali odgovar-°j2ahteVoVIC°’ ko 50 sprejeli
S'9, da°Ve J1'3-’ giavnega taj-n je OVkf1dalJuie pobude, ki ri°,Bu, te7N ** začela v Liba--T^hje ,.c nai Priporoča na-
TrSs-“ *■ - a-
f°viti Bft,9*®.elno sklene usta-
2amne dS*1" sile OZN 23
4, Pr\mere>
?Prejela	sklene, da bo
s^noviteve rn° Podporo za regionalnega or-
S&ni;
zitia
za
razvoj arabskih
*t»v.
delegat ie tudi j, J°eld nJ6’ naJ bi Hammar-,fepe j, pravil primerne u-n*ban0ll4 inaSTlto neodvisnosti nI°U« vprt■ rtlanije ter naj ^Padaij, r5?n*e. ^Posrednega si	n e k at^s.°dil	je «propa-
obV*>2je be/lh rad*jskih po izt.?2bami kfan‘l Turčijo pred t- le neka, so 1° Proti njej aa\cu le mtere., delegaci j e. Na J* on	_
ha S<je°mmenik1’ da je kriza itikPosledica v °du neposred-Pe, Pred h razdelitve “ '
jaki zun!tf‘;lmi. leti.
r^v‘’ ki '2“enanji minister Ra-Prwešlti resni36 • lzrekel proti Bi 6nv*devt 6 acii2, ker ta ne >kih ,a roki dbje„‘n am,
tov°d>l PoluV'*"' “apacm jc šrak spremi - V0Jaških pak-. sbskin., ®miniaio s,,,,-,.
a&ega'vzk‘“enskih det s tov t'1 Politiko RaPacki je ,ra;ki Spremk0 yojaških pak-
r°inS * držat830-Spore med Za “Pore aVami v medna-diPoHtfeo c Zavzemal se je
i« b° 2a Dob^ lstence v za-‘‘^“ siie. Nato se iijerdsrski ,5 kel za načrt za tenfa .Vzhoda p°j dr2av Sred-C' da je „„?oudanl je za-
z» 6r>skih , “-“ik. angleških in Vzh0HSitev krizIVl nuien P°g°j
za^^avno^u831 Tant .ie držaVa^UPlC'n?' na
za umi’K an-
urza«,  -----------»	naj
ajo „Pravicodmria Sr6dnjeg,a
1„-Oda
»ajai° »r,10' da same'J od-hejo ,6 s temi PHlh-odnosli- ter »g. en^Vlbski 0t";an“ uv®-
‘2rekei? opravn°dPost na P°d' Cijskiu1 Proti “A1-. Tant se i, Jorda . sil O7iuP0slljanju P ihiu b'io jn ^ v Libanon
v an.i. “ Za
tet na gleških t-tmprejšnji u-
JUol ?°dlaRi .i.V ameriških za zn“slovan|Li aC!Je °ZN.
v>č >nj® zadev ZvVni taJnik *Tlerišb “bsodii . 6 R°ea Popo-"iein interven 8	°	ln «-
°b°roj 2h°du oPflJ0 na Sred-PoOda 6,n° inter nedopustno vCtri>, da k- n i° in je tičnj 1Vanje koms|yberno tuje sed8i p sociaio^P c*raio poii-®°dr0s teku ». razvoj ki je
h* so lk p°Povie amkajšnjem 02be A Je Poudaril, ••'haho v škodo t Posrednem <>, sam0 j Jordanije in
lv‘, t-. jih čet or 2a P0' > o k terih na, v- tl dve dr-Nc poslabša"aV20fnost je sa-
Sjši36 P°Povič Položaj. Na Umiu . zahteval čim
'Angleži vSi OZN’ ,-Pfun,
ev in A-
t>emnN ko1 i6rno navzoč-smo- ‘njemu mstvP Proti s*Vo 8n° in Vmešavanju pV na° Proti nev^dnarodno .eov dnjem °*t* napa-*ovoru vzhodu -abje L°?_°viča je bilo
fšdsl^nvoru vzhodu po *a y?nje Joviča je
le ni sžii Uro. PvJfVe odlože-lefat, ?1 govofj. t te nn ve-»i!?1 Han m Pa n ar°ški de-
S hk 'J1 En aenno,rveški deje 0 Stožil nki je t°r-
načrt
resolu-
t>P-dPisaloi6tI' vzhodu^kT1"'
*Pod$apšeitii * toV' PriPoro-
M1 f' n« tp resolucijo sofci®ngenarodi l^-n bodo
ini'Uc‘ia
lahko
ki jo bo lahko izpolnil. »Skupščina mora skrbeti, da pripravi navodila, o katerih želi da bi jih Hammarskjoeld izvedel na tak način, da ga ne spravi v nevzdržen položaj. Od glavnega tajnika ne bi smeli nikoli zahtevati, da bi nasto pal s skrajnih pozicij. Njegovo področje delovanja je tisto, ki je v sredini, je področje medsebojnih ureditev sporazumov in medsebojnih žrtev. Stališče skupnega sporazuma o Srednjem vzhodu je: vse prizadete strani nameravajo ustvariti položaj, v katerem bo prebivalstvo tega področja svobodno, da kuje svoje življenje, ne da bi se v to mešali nasilje, vmešavanje od zunaj in neredi.»
Engen je pozval skupščino, naj upošteva, da se ne bi moglo nič napraviti brez privolitve prizadetih držav, ter je poudaril potrebo, naj ne bi bili preveč specifični, pač pa na’ se dopusti znatno široko področie glavnemu tajniku. Na koncu je dejal, da so podpisniki resolucije iskali pot, ki bi se izognila oviram «od-puščanjan in «obsodbe«.
Maroški delegat Ahmed Fi-lali je obsodil pošiljanje ameriških in britanskih čet v Libanon in Jordanijo in poudaril da se navzočnost teh čet ne more opravičiti. Prvi smoter skupSčine mora biti iskati, rešitev, ki naj omogoči umik teh čet v čim krajšem času. Dodal je, da bodo dogodki na Srednjem vzhodu imeli velik odmev v Severni Afriki.
Kanadski zunanji minister Sidney Smith je pozval velike in arabske države, naj o-dobrijo kompromisno resolucijo, o kateri je izjavil, da lahko nudi novo podlago za soglasnost in napredek na Skednjem vzhodu, ter da bi soglasnost velikih držav pokazala, da razumejo nevarnost križanja interesov in potrebo za vse, da se vodi zmerna politika na tamkajšnjem področju Pripomnil je, da je področje Srednjega vzhoda v polnem razvoju, toda spremembe se morajo izvrševati mirno.
Perujski delegat Belaunde je primerjal oživljanje arabskega nacionalizma oživljanju nacionalizma držav Latinske Amerike v preteklem stoletju in se je izrekel za navzočnost «enot Združenih narodov« na Srednjem vzhodu, kjer bi predstavljala »moralno oblast« OZN. Podprl je norveško resolucijo.
Ukrajinski zunanji minister Palamarčuk je poudaril, da je ngleška in ameriška intervencija na Srednjem vzhodu pravi oboroženi napad. Zahte-
Ker so ostali vpisani govorniki, to je predstavniki Francije, Avstralije in Nepala izjavili, da bodo govorili pozneje, je bila seja odložena na jutri popoldne.
Predsednik skupščine Mun-ro je izjavil, da bo jutri verjetno tudi nočna seja, tako da bodo lahko govorili vsi vpisani govorniki. To pomeni, da bo jutri končana splošna razprava, tako da bodo v četrtek začeli formalno razpravo o predloženih resolucijah.
Skupina afriških in azijskih držav pa se je danes sestala in proučila novo resolucijo, ki jo je predlagala Indija skupno z drugimi državami, toda
Predsednuc skupine, cejlonski predstavnik sir Claude Co-re? je izjavil, da proučujejo tudi možnost, da bi predlagali sprenjembe k zahodni resoluciji, ki je bila predložena včeraj,
V zahodni resoluciji ni namreč omenjen umik angleških in ameriških čet, oziroma ni določen noben rok za njih u-mik. Zaradi tega jo delegati afriških in azijskih držav odklanjajo.
Ce se bodo odločili, da predložijo svojo resolucijo, bo ta verjetno pozvala glavnega tajnika Hammarskjoelda med drugim, naj nadaljuje sporazumno z arabskimi državami
S.V°J> izjavi v glavni skupščini 8. avgusta, in to tudi na podlagi dosedanje debate v skupščini. Resolucija bo baje povabila Hammarskjoelda, naj se praktično sporazume z arabskimi državami, da se omogoči izvedba smotrov resolucije v skladu s smotri listine OZN. Skupščina bi zatem vzela na znanje delni umik ameriški! čet iz Libanona in bi zahtevala, naj se vse ameriške in britanske čete umaknejo iz Libanona in Jordanije v kratkem času. Glavni tajnik OZN bi poročal skupščini o razvoju položaja najpozneje do 30. septembra, hiše brez začetnih investicij.
De Ganile odpotuje danes v Afriko kjer bo «pojasnjeval» svojo ustavo
Sporazum o notranji avtonomiji Kamerunu -.General je izjavil, da bo odstopil, če ustava ne bo potrjena - Do sedaj ni še nobena stranka zavzela enotnega stališča
PARIZ, 19. — Jutri bo general De Gaulle odpotoval ;z Pariza na propagandno potovanje v afriške kolonije in v Alžirijo v zvezi z referendumom o novi ustavi. Namen De Gaullovega potovanja je. zagotoviti si podporo prebiva'-stva v kolonijah in Alžireev za novo ustave.
O novem načrtu ustave so včeraj in danes razpravljali na seji vlade. Predsedstvo vlade je sporočilo, da bo tisti del, ki se tiče prekomorskih ozemelj, ostal še nerešen, dokler se De Gaulle ne vrne s potovanja. To pa zaradi tega, ker bo skušal De Gaulle dobiti odobritev afriških vodite-jev, ki so se povečini izrekli a revizijo sedanjega sistema olonialne uprave in za uved-o federalnih odnosov Francije na podlagi popolne notranje avtonomije, kakor tudi za priznanje pravice do neodvis-
tlllllllllllllllllllMII IfflllMIIIIIIIHItlllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIMI III HI IIIIIIIIIIIIIIVIIIIIIIIUIHIItlllllllllliiiiiii m,m|,imuni m |||||||||||||||g|||||||||j j| | umil mini m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Pred obnovo politične dejavnosti v prestolnici
Fanfani: Blagostanje držav, kot je naša je povezano i blagostanjem drugih držav
Rahla Saragatova kritika nezakonitosti, ki jih izvaja notranji minister - Med nerešenimi problemi navaja Saragat razširitev demokratične
baze v državi in parlamentu
(Od našega dopisnika)
RIM, 19. — čeprav je še daleč do prihodnje ministrske seje in še dlje do začetka zasedanja parlamenta ter zasedanja forumov posameznih strank, se vendar v Rimu opaža delna politična aktivnost, ki je bila kolikor toliko prekinjena, bedisi zaradi prazničnega vzdušja ob 15. avgustu bodisi zaradi odsotnosti državnega poglavarja ter 'rtliuištr-
skega predsednika iz Rima. Danes pa so politični opazovalci v Rimu že lahko zabeležili vsaj nekaj' delovanja, ki je sicer bolj administrativnega značaja, kakor tudi nekaj izjav politikov.
Predsednik republike Gron-chi ter ministrski predsednik Fanfani sta imela razgovor, ki je trajal več kot eno uro. Čeprav ni bilo izdano kako poročilo o vsebini razgovorov, je gotovo, da je Fanfani predsedniku republike poročal predvsem o zadevah, ki se nanašajo na zunanjo politiko. Ker ni več daleč od Gronchi-jevega obiska v Braziliji so bili verjetno predmet razgovora tudi odnosi z Brazilijo; ob Gronchijevem obisku v tej deželi bo namreč podpisanih več dvostranskih sporazumov.
Ob 13,30 pa je pred predsednikom republike prisegel novi minister za zdravstvo senator
MMimillllllIMMIIIIIIIIIimmMMtIlllllMIItHIllimilllMilllllllilllllllllltlllIMMIMHIHMimilllMIIH
Averof izročil grški odgovor
Ni še znan turški odgovor na britanske predloge, ki pa bo verjetno tudi negativen
ATENE. 19. — Danes ie bil angleškemu veleposlaniku v Atenah izročen odgovor grške vlade na zadnje britanske predloge. Odgovor je azročil zunanji minister Averoff ki se je z veleposlanikom AUe-nom pogovarjal 45 minut.
Grška vlada trdi v svoiem odgovoru, da ne more sodelovati pri izvajanju sedanjega britanskega načrta za Ciper. Nadalje pravi Karaman-lis v svojem pismu Mac Mil-lanu, da grška vlada ne namerava imenovati svojega predstavnika, ki naj bi sodeloval s ciprskim guvernenem. Kar pa zadeva stališče Cinr-skih Grkov, je njihova stvar, da odločijo, ali bodo sodelovali ali ne. V grškem odgovoru je nadalje rečeno, da je grški vlaidi pri njenih naporih za spravo stalo ob strani ciprsko ljudstvo ne samo z nedavnimi predlogi, ki jih je stavil predstavnik ciprskega ljudstva (tu je mišljen nari-iknf Makarios), temveč tudi s premirjem, ki ga je ciprska bojevniška organizacija trikrat pejudila in tudi držala kljub provokacijam. Nato Ka-ramanlis ponovno poudarja politiko svoje vlade, t. j. pravico samoodločbe za Ciper.
Angleški predlogi, ki so bili objavljeni v petek, predvidevajo, da se bo pripravljanje volilnih list na Cipru nadaljevalo in da bo guverner Foot lahko dovoljeval ustanovitev grških in turških občinskih svetov, kjer bo to zaželeno. Nadalje je predviden povratek izgnancev na Ciper, če bo
U°dai o nasto- na otoku vzpostavljen mir.
, aa	Vse	te	britanske	predloge
je nadškof Makarios odbil Turška vlada se ni sporočila, naloga, kaj misli, toda v ankarskih
političnih krogih trdijo, da bo Turčija naredila prav tako.
Grški veleposlanik v Londonu Seferiades je imel dopoldne polurni razgovor z ministrskim predsednikom Mac Millanom. Popoldne pa je bil pri ministrskem predisedniku turški veleposlanik Nuri Bir-gi Predstavnik ministrskega predsedstva je izjavil, da sta bila to predvsem vljudnostna obiska po Mac Millanovein obisku v Grčiji in Turčiji.  «»-----------------
Japonski protest
zaradi britanskih
jedrskih poskusov
LONDON, 19- — Angleška admiraliteta je proglasila za nevarno področje 36.000 kvadratnih milj morja okrog Božičnih otokov, in sicer od jutri pa do nadaljnjega obvestila. Ta proglasitev je v zvezi z britanskimi jedrskimi poskusi, ki se bodo v 'Kratkem pričeli Admiraliteta je pa tudi obljubila, da bo takoj obvestila, če bc potrebno ne« srno področje še razširiti.
Japonska je vložila formalni protest na britansko vlado zaradi objave o bližnjih britanskih jedrskih poskusih na Božičnih otokih. Jrponska vlada izraža svoje obžalovanje, da britanska vlada spet pričenja ;e poskuse kljub temu. da je Japonska že prosila, da tih prekine. V protestu je «h rečeno, da si Japonska pridr-
žuje pravico zahtevati pov •» čilo za škodo, ki bi jo anko ti jedr m poskus povzročili ja- i zanemarila,« poti-jkemu prebivalstvu,	i	Podobno	stališče	kot	Fanfa-
Vincenzo Monaldi. Prisegi je prisostvoval ministrski predsednik Fanfani.
Popoldne je bila pod predsedstvom podtajnika v zunanjem ministrstvu Folchija seja visokih funkcionarjev, ki so proučevali vprašanja na dnevnem redu redne generalne skupščine OZN, ki bo v New Yorku 16. septembra.
Zvečer je imel Fanfani zopet zunanjepolitični razgovor z italijanskim veleposlanikom v Kairu Fornarijem, iutri pa se bo pred odhodom v Camal-doli sestal še z italijanskim veleposlanikom v Washingtonu Brosiom.
Na zunanjo politiko in zlasti na Srednji vzhod se nanaša — pa tudi na druga vprašanja — Fanfanijev intervju, ki ga bo jutri objavil tednik «F,poca». Saragat pa je napisal članek za jutrišnjo številko glasila «Giustizia».
»Jaz sem javno povedal, kakšno je moje mnenje kot zunanjega ministra o Eisenho-werjevem programu, je dejal Fanfani. Ko je predsednik Eisenhotver, preden je ta program objavil v OZN, bil tako prijazen, da mi je dal po predstavniku ZDA v Rimu sporočiti vsebino svojih predlogov, se nisem omejil le na zahvalo predsedniku Eisenho-werju za točno' izpolnitev 29. julija v Washingtonu sprejetih sporazumov o medsebojnih posvetovanjih med vladama ZDA in Italijo, temveč sem dostavil, da menim, da lahko izrazim načelno sogla-šanje s predlogi, in izrekel sem prepričanje, da bo italijanska vlada vzela v poštev možnrtst, da sodeluje pri finansiranju gospodarskega načrta za Srednji vzhod, če bi bil ta načrt odobren. Tako moje mnenje je bilo povsem naravno, ker so nekateri Ei-senhowerjevi predlogi, tudi na gospodarskem področju, sprejeli nekatere sugestije, ki sem jih izrekel med razgovori v Washingtonu »
Na vprašanje, če italijanski finančni prispevek »arabskemu fondu« ne bo škodoval tisti zdravi italijanski gospodarski politiki, o kateri je v začetku intervjuja govoril, je Fanfani deajl, da «ni treba pozabiti, da bo vsaka solidarnostna akcija, ki lahko izboljša življenjske pogoje narodov, ki so nam blizu in s katerimi imamo toliko zvez, tudi gospodarskih, neposredno koristila tudi našemu gospodarstvu. Za dežele Srednjega vzhoda smo istočasno dobavitelji in kupci. Povečati njihovo blagostanje pomeni povečati naše perspektive kot dobaviteljev za tiste dežele ter razširiti področje našega izbiranja kot kupcev. Blagostanje držav kot je naša je tesno povezano z blagostanjem bližnjih držav«. Fanfani je še dostavil: «Toliko se hvali. in po pravici, nova Ade-r.auerjeva Nemčija, ker je nekaj napravila za gospodarsko obnovo dežel Srednjega vzhoda, da bi bilo zares čudno, če bi se kritiziral poskus, da tudi Italija sodeluje pri nadaljnjem napredku teh dežel. Seveda je vprašanje mere, je zaključil Fanfani. vendar pa bi se nobeni vladi ne moglo odpustiti, če bi to področje
.je izrazil tudi Saragat v svojem glasilu »Giustizia«. Razen tega pa se Saragat tudi z rahlo kritiko ustavlja ob nezakonitostih notranjega ministra v zadnjih tednih. Mišljene so namreč njegove odredbe glede zborovanj opozicije. »Država,« Dravi Saragat, «mora biti budna v obrambi zakona, toda biti mora svobodna in demokratična, kajti demokracija, ki zna v vsaki okoliščini ohraniti svojo avtoriteto ter svoj stil, ima v sebi veliko svarilno moč, ki je nobena policijska država nikoli ni uo-znala. Ce bo vlada znala trdno vztrajati pri teh temeljnih smernicah ki so bile potrjene v dvostranskem sporazumu, se bodo mnogi doslej nerešeni problemi z. lahkoto rešili.«
Pri tem je socialdemokratski voditelj pokazal na potrebo razširitve demokratične baze v državi in v parlamentu. Tajnik PSDI je poudaril, da gre za problem socialistične združitve, ter je dostavil; »Po dveh letih brezplodne polemike, da bi se vodilni razred PSI privedel na teren demokratičnega socializma, se mi zdi jasno, da je edini način za katalizatorski proces v PSI, s katerim bi se avtonomistične sile te stranke osvobodile, v pogumni socialni politiki.«
A. P.
Gospodarska pomoč
LONDON, 19. — V poučenih krogih izjavljajo, da nameravajo ZDA in Velika Britanija dati Indiji večjo gospodarsko pomoč. Velika Britanija bi dala posojilo v najvišjem znesku 100 milijonov šterlin-gov, da bi Indija premagala sedanje finančne težave. Posojilo bi spopolnile ZDA. Mednarodna banka pa baje proučuje načrt za večjo gospodarsko pomoč Indiji in bo sprejela zadeven sklep verjetno na posebni seji vodstva, ki bo prihodnji teden v Wa-shingtonu.
Indija preživlja baje velike gospodanske težave in potrebuje takojšnjo pomoč. Strokovnjaki so mnenja, da potrebuje okoli 200 milijonov šter-lingov v prihodnjih 12 mesecih.
 «»-—-
Sovjetski kredit
MOSKVA. 19. — Sovjetska zveza je dovolila Islandiji za 50 milijonov islandskih kron kreditov za finansiranje nakupa ribiških čolnov v Vzhod-nji Nemčiji.
Kredit je bil dovoljen za 12 let z obrestmi 2.5 odstotkov. Vračal se bo z islandskimi proizvodi
 «» 1
Gospodarski krediti ZDA in Anglije
central, industrije umetnih gnojil in železniškega voznega parka. Poročilo ne daje drugih podatkov. Predstavnik državnega departmaja je izjavil, da ne ve, kdaj bodo proučevanje končali in sprgjeli zadeven sklep.
Tudi iz Londona poročajo, da je Jugoslavija zaprosila britansko vlado za gospodarske kredite. Predstavnik. Fo-reign Officea je danes potrdil, da sta pretekli teden govorila o »gospodarskem položaju Jugoslavije« jugoslovanski odpravnik poslov Gorski in di-žavni minister Ormsby-G»re. Predstavnik pa ni hotel dati drugih podatkov.
Sovjetske dobave Egiptu
NEW. YORK, 19. — Vodja italijanske delegacije v OZN Picciorii je bil danes gost glavnega tajnika OZN Ham-marskjoelda. ki ga je povabil na kosilo. Z njim je bil tudi stalni predstavnik v OZN Leonardo VMetti. Poleg tega so bili na kosilu tudi japonski zunanji minister Fujijama ‘er zunanja ministra Irske in Irana.
Glavni tajnik j« obiaUoi'1 sedanji položaj na Srednje n vzhodu, kakor ga vidi tajni-št/o OZN, ter je poslušal stališče svoj,h gostov..
nosti francoskih kolonij v Ekvatorialni in Severni Afriki.
Kar se tiče francoskih političnih strank, ni nobena od teh. niti komunistična, zavzela do sedaj enotnega stališča glede nove ustave.
Danes je De Gaulle prisostvoval proslavi 14. obletnice osvoboditve Pariza na dvorišču prefekture, kjer so počastili spomin 250 policijskih a-gentov, ki so avgusta 1944 padli v bojih za osvoboditev Pariza. De Gaulle je izjavil, da se bo umaknil, če ne bo referendum potrdil predlagane ustave-
Izrekel je tudi prepričanje, da bo policija «bolj kot kdaj koli odločena služiti Franciji, javnemu redu« in tudi njemu in vladi «v težavni in težki nalogi, ki smo jo prevzeli v službi dežele«.
Prenl jutrišnjim odhodom bo De Gaulle predsedoval še zadnji seji vlade S potovanja se bo vrnil 29. t. m.
Končno besedilo ustave bo predloženo državnemu svetu, ki bo izreklo svoje mnert.ie in eventualno predlagalo spremembe, kakor je to storil posvetovalni odbor. Ob svojem povratku bo vlada dokončno pripravila dokončni načrt u-stave in ga objavila. Predvidevajo. da bo ■ končni načrt pripravljen prve dni septembra. tako da bodo politične skupine imele manj kakor en mesec časa, da se odločijo o stališču, ki naj ga na referendumu zavzamejo.
Sedaj je večina političnih voditeljev na počitnicah in verjetno bodo ustavno bitko začeli šele prve dni septembra. Od 5. do 15. septembra bodo kongresi posameznih strank in sestanki glavnih skupin, med katerimi ljudsko-reputolikanske in socialistične. Za ta dva kongresa vlada največje zanimanje, ker ho stališče teh dveh strank odločilno za izid referenduma.
Socialisti, ki so sinoči poslali k De Gaullu svojo delegacijo, ki jo je vodil Jules Moch. so praktično ost ali na svojem stališču. Toda v stranki ni e-notnosti in tako obstaja nevarnost razkola Nocojšnji »Pariš Presse« piše. da se zdi položaj Molleta zelo negotov in da se bo na prihodnjem kongresu SFIO Mollet zavzemal za sprejem nove ustave in bo pri tem tvegal mesto glavnega tajnika, ki ga ima že toliko let.
Sinoči je De Gaulle socialistični delegaciji izjavil, da bo odstopil, če bo ljudstvo zavrnilo novi načrt ustave.
Včeraj je francoska vlada skienlla, da bo odobrila avtonomijo Kamerunu v. Ekvato-rialp. Afriki. V francoskem sporočilu ni podrobneje določen obseg te avtonomije. Toda predsednik lokalne kamerunske vlade Ahidio, ki se je •dva me-eca razgovarjal v Parizu. je izjavil, da «sklenjeni sporazumi predstavljajo nov mejnik na poti do neodvisnosti Kameruna«.
Kamerun je pod francosko upravo od konca prve svetovje vojne kot ozemlje pod skrbništvom Društva narodov, zalem pa Združenih narodov. To je področje plantaž tropskega drevja in sadja s povr-
nili kilometrov.
S francoske strani poudarjajo, da bosta predsednik lokalne vlade Ahidio in francoski guverner Kameruna nadaljevala razgovore za izdelavo novega statuta kamerunske države. To bo služilo kot osnova za zahtevo po j. renehanju skrbništva OZN in Kamerun ho sklenil federalne zveze s francosko republiko.
Približno 1000 oseb je včeraj demonstriralo v Dakarju.
Med demonstracijami so se slišala gesla »Hočemo neodvisnost« in »Dol s kolonializmom«. Med demonstranti in policijo je prišlo do spopada ter je bilo več oseb poškodovanih. Policija je uporabila solzilni plin ter '•azgnala demonstrante, ki so se nekaj ur tolkli s policijo.
:--
V cflrld konec atomske konference ?
ŽENEVA, 19. — Iz dobrega vira se je izvedelo, da se bo verjetno v četrtek konferenca atomskih strokovnjakov Vzhoda in Zahoda zaključila s plenarno sejo, na kateri naj bi »• odobrilo skupno poročilo, namenjeno osmim prizadetim Vladam. Iz istega vira je tudi vest. da je bil dosežen sporazum o načelih mednarodnega nadzorstvenega sistema, ki bi se uporabil, če bi Vzhod in £ahod dosegla politični sporazum. da se napravi konec kakršnimkoli poskusom.
časnikarjem je bilo danes izročeno poročilo, v katerem se zatrjuje, da je konferenca strokovnjakov odobrila nekatere zaključke, ki se nanašajo na sii-tem nadzorstva za odkrivanje prekrškov eventualnega sporazuma o prekinitvi jedrskih eksplozij. Nato je konferenca nadaljevala pro-
  ..........................................
Ameriško orožje Indoneziji
WASHINGTON, 19. — Arne-| zakonito obrambo Indonezijci š k i državni departma je spo- f	•*	-i-s-j-	-
učevanje zaključnega poročila.
Med danasnjr kratko sejo je imel prof. Ives Rocard, vodja francoske delegacije, spominski govor ob smrti prof. Joliot-Curieja. Navzoči so počastili spomin francoskega znanstvenika z enominutnim molkom. Pred to današnjo 29. plenarno sejo, ki ji je predsedoval dr. James Fisk (ZDA), je bila neuradna seja, ki je trajala okrog 3 ure. Po plenarni seji so se strokovnjaki zopet zbrali na neuradni seji.
Podmornica «Triton» največja na svetu
GROTON, 19. — V Grotonu so danes spustili v morje največjo podmornico na svetu »Triton«. Podmornica je dolga 135 metrov in odriva 5.900 ton. Ima dva atomska reaktorja za pogon. Podmornica »Nautilus« je krajša za 34 metrov in tehta približno 3.000 ton, t. j. praktično polovico o(d «Tritona».
Podmornica »Triton« bo o-premljena s posebnimi radarskimi napravami, tako da bo lahko izvrševala izvidniško službo in opozarjala na bližan je ladij ali podmornic in tudi letal. Podmornica bo i-melg avtonomijo 110,000 milj, kar pomeni, da bo lahko ostala na morju približno dve leti. ne da bi se medtem oskrbela z atomskim gorivom. Njena hitrost na površju se račuia na 35 vozlov, pod vodo pa 18 vozlov.
Podmornica bo lahko nastopila službo čez eno leto. Na njej bo 13 častnikov in 135 drugih članov posadke. Poveljeval ji bo kapitan Edward L. Beach, ki je vedno služil na podmornicah jn je bil Ei-senhotverjev pomorski pribočnik.
ročil, da so /.DA in Indonezija sklenile sporazum na podlagi kilerega bodo /DA prodale Indoneziji koli/no vojaške n-preme in pritikhn. Predstavni« je dodal, da gre za lahko 0-rožje, kamione in jeepo.
Se prej je predstavnik ameriškega obrambnega ministrstva izjavil, da so omenjeno o-premo	že	začeli	pošiljati v
Indonezijo z letali. Vojaško o-premo	so	poslali	z	tetah iz
Japonske.
Predstavnik državnega departmaja je izjavil, da se bodo vojaške dobave plačale v dolarjih ali pa v indonezijski valuti.	Pripomnil	je,	da bo-
do vrsto in količino opreme in pritiklin določili sporazum-no,
»Indonezijska vlada, je nadaljeval predstavnik, je izjavila, da bo te vojaške dobave uporabljala	samo	za	vzdrže-
šino več kot 400.000 kvadrat- vanje notranjega reda in za
  ....................................................
Vest, ki ni iz sovjetskih virov
12. septembra izstrelitev ruske rakete proti Luni?
Do domneve o možnosti sovjetskega poskusa je prišlo, ker so sovjetski znanstveniki sporočili observatoriju Jodrell Bank, da bodo verjetno v kratkem potrebovali pomoč tamkajšnjega radioteleskopa, ki je največji na svetu
Lovtell izraža dvom o možnosti izatroiltve
LONDON, 19. — Današnji «Daily Express» piše, sklicujoč še na mnenje angleških znanstvenikov, da bodo Rusi 12. septembra, to je dva dni pred ponovnim ameriškim poskusom, izstrelili svojo raketo s satelitom okrog Lune. List se pri tej vesti gotovo osla-nja na izjave britanskih znanstvenikov iz observatorija Jodrell Bank, ki ima najmočnejši teleskop na svetu. Sovjeti so namreč sporočili, da bodo v najbližji bodočnosti potrebovali pomoč ogromnega radioteleskopa v Jodrell Banku. Prof. Bernard Lovell, ki se nahaja v Moskvi na svetovnem kongresu za astronomijo, je baje dal sovjetskim znanstvenikom pritrdilni odgovor. »Sedaj pa se ne ve, ali bo mogoče Lovellovo obljubo držati. Radioteleskop, ki deluje tako, VVASHINGTON, 19. — Ame- da lovi Hertzove valove, bo riški državni departma je u- de‘oval s *_aiH.im‘ valovnimi radno potrdil, da ZDA sedaj dolžinami bodisi za ameriško proučujejo zahtevo jugoslovan- bodisi za rusko raketo, tako ske vlade za gospodarske kre- ‘‘a Američani ne bodo mogli ,jj{e	1	zasledovati poleta ruske rake-
Poročilo državnega depart-1‘e in narobe. Ce pa bo prišlo maja pravi samo, da jugoslo-1 do poskusov skoraj istočasno, vansko zahtevo sedaj prouču-1 potem bi najbrž znanstveniki jejo in da se tiče izvajanja angleškega observatorija ne načrtov za razvoj električnih I mogli spoštovati tajnosti, ki
jo obedve državi zahtevata. In v primeru, da bi ne bilo mogoče obema istočasno list reči, bo pač imela prednost Amerika.
Angleški strokovnjaki menijo, da bodo sovjetski znanstveniki jio vsej verjetnosti poskusili izstreliti raketo, ki bi letela okrog Lune, ne pa naravnost na površje Lune. Menijo nadalje, da se baza za izstrelitev nahaja na severni obali Kaspiškega morja, od koder so bili verjetno izstreljeni tudi sputniki.
Sovjetski znanstvenik A. Deutsch ter ameriški astronom K. Strand sta na astronomskem kongresu predložila komisiji za študij dvojnih zvezd poročilo o odkritju neznanega satelita dvojne zvezde 61 v ozvezdju Labuda. Po mnenju teh dveh znanstvenikov je odkrita zvezda podobna velikemu planetu z desetkrat tolikšno maso kot je Jupitrova.
Včeraj so na astronomskem kongresu debatirali o vplivu Sonca na hidrometeorološke procese. Po opazovanjih v SZ se zdi, da sončna aktivnost vpliva na značaj kroženja zemeljske atmosfere, to se pra-
vi na intenzivnost ter na tip gibanja zračnih mas. To kroženje pa zopet vpliva na atmosferske razmere ter na podnebje.
Agencija »Tass« javlja, da se grade važna središča za znanstvene raziskave z najmodernejšim tehničnimi opremami v mnogih velikih mestih Sibirije, med drugim v Novosibirsku, Irkutsku, kras-nojarsku in Jakutsku. Tass dostavlja, da se proučujejo načrti za ustanovitev znanstvenih centrov tudi na Kamčatki.
MOSKVA, 1». — Vodja observatorija v Jodrell Banku prof. Lowell, ki se trenutno nahaja v Moskvi, je danes zvečer izjavil, da se za nekaj čaja ni verjetnosti, da bi Rusi izstrelili raketo na Luno. »Mislim, da Rusi čakajo na trenutek, ko bo tehnika izboljšana in se bo o vsej tej stvari kaj več vedelo.« Lotvell ki se nahaja v Moskvi na mednarodnem kongresu za astronomijo, je kot je znano, Rusoin ponudil, da bi v primeru izstrelitve njihove rakete proti Luni, sledil poletu rakete z radioteleskopom v Jodrell Banku.
skega ozemlja v sktladu z načel. listine OZN. Indonezija se je tudi obvezala, da se ne bo odpovedala nobenemu delu opreme ali pritiklin, ki jih določa sporazum, brez sporazuma med obema vladama.
Razgovori v Kairu
KAIRO, 19, — Predsednik Naser se je danes razgovarjal s sultanom iz Laheja Ali ke-nniom. Po razgovoru je sul-tar izjavil, da je obrazložil Naserju po!qjtai v I.aheuj in da mu je Naser zagotovil vso podnoro v borbi tamkajšnjega ljudstva.
Zatem ie Naser sprejel jemensko delegacijo. Nocoj pa pričakujejo v Kairu orihod semenskega prestolonaslednika El Badra, ki se bo razgovar-lal i Naseriem.
V Kairu ie tudi voditelj pakistanske opozicije Bašani, ki se ie v četrtek razgovarjal tri ure z Naserjem. Izjavil je, da pakistansko ljudstvo obču-duip Naserja ter obsoja bag-uadski pakt in SEATO «Nočp. mo muslimanskega bloka, ki ga vodita Dulles ali Mac Mil-lan,» je izjavil Bašani. Zatem e obtožil sedanjo pakistansko vlado, da ne predstavlja pakistanskega ljudstva, ter je pripomnil, da v Pakistanu ni še bilo splošnih volitev, odkar je bila proglašena neodvisnost dežele.
Kakor poroča list »Al Ah-ram», je iraška vlada sprejeta egiptovsko zahtevo /a izročitev bivšega egiptovskega princa Namusa, ki je pripravljal zaroto proti Naserju z namenom, da bi vzpostavil monarhijo. flamuka so aretirali v Iraku po državnem udaru od 14. julija, l.etošnjega aprila ga je neko egiptovsko voiaško sodišče obsodilo v odsotnosti na 15 let prisilnega dela.
 «» —
Tito v Mariboru
MAKtUOR, 19. — Predsednik republike Tito je prišel nocoj v Maribor skupno z Edvardom Kardeljem, Miho Ma-r.nkom in Francem Leskoškom. Pred prihodom v Maribor je predsednik Tito obiskal rudnik lignita v Velenju, žele. ‘arno v Ravnali, termoelektrarno Šoštanj in hidrocentra-lo Vuhred na Dravi. Na vsej pot: so predsednika ljudje prisrčno pozdravljali.
Razgovor Diccionija s Hammarskjoeldom
KAIRO. 19. — Egiptovski list »Al Gumhurja« javlja, da prihaja v Aleksandrijo brodovje 25 sovjetskih ladij s tovorom industrijske opreme. To opremo dobavlja Sovjetska zveza Egiptu na podlagi sporazuma, ki je bil podpisan letos in ki določa, da daje SZ Egiptu kredit za 700 milijonov rubljev M industrijski razvoj.
Vreme včeraj: Najvtišja temperatura 28,8, najnižja 21.7, zračni tlak 1010,2 pada, vlaga 73 odst., morje skoraj miirno, temperatura morja 26 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 2». avgusta
Bernard, Zanko	h
Sonce vzide ob 5.10 in zatone
v/.iiue »ju o.*« ***	tjina
19.06. Dolžina dneva 13.5A t*”,
190b. uoizina uneva	m
vzide ob 11.35 in zatone ob Jt-». Jutri. ČETRTEK, 21. avgusta
lva*n*a. Jana
T ret j
ja obletnica zelo izvajanja videmskega v korist obmejnega
uspešnega sporazuma prebivalstva
Poluradna izjava italijanskega ministrstva za zunanje zadeve in uradna izjava jugoslovanskega gen. konzula v Trstu, dr. Voduška
Jugoslovanski generalni konzul v Trstu dr. Ziga Vodušek je v zvezi s tretjo obletnico videmskega sporazuma dal za tisk naslednjo izjavo:
Ob tretji obletnici podpisa videmskega sporazuma se mi zdi, da je prav, če najprej pogledamo statistične podatke o številu obmejnih prehodov.
V letošnjem letu je bilo do sedaj nekaj več kot 3 in pol milijona prehodov v obeh smereh. Vsega skupaj pa je bilo v teh treh letih skoraj 14 milijonov prehodov, na obe strani.
Kaj nam povedo te številke?
Predvsem potrjujejo ugotovitev, da je sporazum v veliko korist prebivalstvu z obeh strani, ki se želi posluževati propustnic iz različnih prirodnih motivov, kot so to turizem, obiskovanje sorodnikov, gospodarske potrebe in podobno. Kljub visokemu številu prehodov pa možnosti sporazuma še niso izčrpane, saj vidimo, da je mali obmejni promet za sedaj še vedno v porastu.
Poleg tega pa iz prakse videmskega sporazuma vsporedno nastajajo še druge, širše koristne posledice. Ljudje z obeh strani prihajajo v kontakt na široki liniji, medsebojno se spoznavajo, zginevajo razni predsodki itd., skratka izvrševanje sporazuma pomaga utrjevati odnose prijateljstva in sodelovanja med našima dvema državama. Tega se lahko veseli vsakdo, komur je pri srcu mirno sožitje in prijateljstvo med narodi.
Sodelovanje organov obeh strani, ki jim je poverjeno
izvrševanje sporazuma, je intenzivno. V teh treh letih je bilo 7 zasedanj mešane komisije in 29 sestankov lokalnih obmejnih organov, ki so reševali razna vprašanja na prijateljski način, z dobro boljo. Njihova zasluga je, da sporazum dobro funkcionira.
Še nadalje se v istem duhu proučujejo možnosti izboljšanja. V tej zvezi se zdi n. pr., da dozoreva možnost, da se dovoli, da se ljudje, ki izstopajo pri enem bloku, vi nejo pri drugem.
Še nekaj. Smatram, da je naša dolžnost, da izrazimo polno priznanje kontrolnim organom, ki neposredno urejajo prehode na blokih na obeh straneh. Kakšen ogromen napor oni vrše in s kakšnim razumevanjem, je bilo očitno posebej še pretekle dni, ko je rekordno število ljudi potovalo v obeh smereh.
Italijanska agencija «ANSA» | propustnice za leto dni Z
je sinoči objavila naslednjo poluradno izjavo v zvezi z obletnico videmskega sporazuma. To izjavo je odobrilo italijansko ministrstvo za zunanje zadeve. Izjava se glasi:
Po treh letih podpisa videmskega sporazuma, ki je bil sklenjen 20. avgusta 1855. leta med Italijo in Jugoslavijo z namenom, da bi olajšali osebni promet med Istro in Trstom in med obmejnimi področji goriške in videmske pokrajine, uradno sporočajo, da je bilo do konca julija 1958 skupno več kot 13 in pol milijona prehodov. Na samem tržaškem odseku so zabeležili od dneva, ko je sporazum stopil v veljavo, skoraj 11 milijonov prehodov.
Iz teh podatkov je razvidno, da je izvajanje sporazuma prineslo precejšnje koristi zainteresiranemu prebivalstvu. Na podlagi zadnjih izpopolnitev sporazuma, veljajo zdaj obmejne
ugodnostjo, da jih ni treba obnavljati v kratkih raz dcbjih.
Stalna mešana komisija, ki je bila ustanovljena, da odpravi morebitne spore pri izvajanju videmskega sporazuma, je na svojih zadnjih sestankih ugotovila, da izvajanje sporazuma ne povzroča nobenih težav tudi po zaslugi 'doseženih sporazumov med krajevnimi organi obeh držav. Mešana komisija — tako pojasnjujejo pristojni organi — bo vsekakor proučila nadaljnja izboljšanja, ki jih bo predložila v pretres obema vladama, da bi nudili nove olajšave prebivalstvu. V ta namen stalna mešana komisija proučuje vse predloge ustanov, združenj in zasebnikov, ki so hoteli svetovati spremembe in izboljšanja sporazuma, ki ga že imajo za enega najbolj liberalnih v Evropf.
lllllltllllllllllUlllfllllllllllllllllllllMIIIIIIIIHIII
Izjava predsednika SGZ
Predsednik Slovenskega gospodarskega združenja Stanislav	Švagelj nam	je	dal sinoči	naslednjo	izjavo	o dose-
danjem izvajanju videmskega sporažuma:
l,e nekaj mesecev sem pred sednik SGZ in sicer od zadnjega občneEa zbora, ki je bil tl. marca tega leta, toda tudi v tem kratkem času smo na odborovih sejah mnogo razpravljali o vprašanju obmejnega	prometa,	ki	se	je začel
pred	tremi leti	po	podpisu Vi-
demskega sporazuma, tako da lahko rečem, da le združenje - povsem upravičeno — posvetilo temu vprašanju veliko pažnjo. Na osnovi številnih in konkretnih podatkov, ki mi jih je dalo na razpolago tajništvo, lahko mirno izjavljam, da se je ta sporazum od vsega začetka ugodno izvajal v korist in zadovoljstvo vseh trgovskih kategorij in zlasti v splošno korist vsega obmejnega prebivalstva. Res pa je tudi, da so se nekatere kategorije čutile prizadete, kakor na primer mesarji, toda vedno pa je treba predpostaviti splošne koristi koristim posamezne, omejene kategorije.
Hotel bi tudi poudariti, da bi bilo treba še mnogo izboljšati. in upamo da bo do iz boljšav v doglednem času prišlo.
Predstavniki obeh komisij bi morali upoštevati predloge za izboljšanje in izpopolnitev tega prometa, ki jih je izdelalo naše , združenje in odobrila tukajšnja trgovinska zbornica. Tako še danes ne moremo razumeti, zakaj ne bi bilo mogoče iti na sosednje obmejno področje po enem bloku in se vrniti po drugem ko je vendar znano, da obojne varnostne oblasti vodijo le statistično evidenco o prehodu oseb in ne poimensko Se vedno se nam zdijo nerazumljive ovire, ki Jih delajo ob mejne oblasti lastnikom motornih vozil zaradi bencina. Pametno bi bilo, če bi olajšali tudi formalnosti glede prehoda motornih vozil in u-kinili «karnet». Tudi razumna razširitev obmejnega področja na zanimive turistične in zgodovinske kraje bi koristila obema sosednjima obmejnima področjima ter poglobila prijateljstvo in mirno sožitje ter koristno gospodarsko sodelovanje na obeh področjih. Naše mesto bi pa imelo z raz širitvijo obmejnega področja in večjega dotoka ljudi veliko gospodarsko korist. Zato Je dolžnost, vseh, oblasti, gospodarskih združenj in vsega pre bivalstva, da prispevajo še za večji in plodnejši razvoj obmejnega prometa. Poleg tega bi želeli, da bi obmejni organi
Dokaj običajen pogled na obmejni blok pri Fernetičih. Tare se ljudi, avtobusi in osebna vozila pa delajo še hujšo zmešnjavo, tako da ni čudno, če pride ob takih kritičnih urah kljub izredni prizadevnosti obmejnih organov do gneče Na obmejnem bloku pod Škofijami pa je pogosto še mnogo več ljudi, saj tudi statistika govori, da gre skozi ta blok največje število lastnikov propustnic. Med nujne ukrepe in morda na prvo mesto Želja lastnikov propustnic zato lahko napišemo: več carinikov in več obmejnih organov'
25. pred komisijo naborniki 1937
V ponedeljek se bo v vojašnici «Podgora» v Ulici Mameli začel nabor letnika 1937, in sicer tistih nabornikov, ki so rojeni v prvih štirih mesecih omenjenega leta. Naborniki bodo -poklicani pod orožje 5. novembra. Na seznamu je 396 nabornikov, ki bodo v skupinah po 50 na dan prišli pred naborno kbmisijo. Izpiti, oziroma pregledi bodo trajali 8 dni.
Vsak nabornik bo ostal dva dni in pol na razpolago komisiji, ki bo ugotovila sposobnosti in nagnjenja vsakega posameznika. Naborniki bodo morali ostati v vojašnici, kjer bodo prenočevali in dobili hrano. Omenimo naj še, da bodo pred začetkom vojaškega roka vsi naborniki nekaj časa tudi v centru za usposabljanje nabornikov, tako da jim bo laže v prvih mesecih vojaške služoe.
• «»-------
Princesa Torlonia v Trstu
V Trst je prispela princesa Alessandra di Torlonia, ki je obiskala svojo hčerko Sandro, s katero je imela «mondana» kronika zelo mnogo opravka ob njeni poroki. Sandra stanuje s svojim možem v Gri-njanu ves čas od svojega romantičnega bega iz Rima. Ta obisk nekako krona pomiritev z njeno družino.
Tragična padca stark v stanovanju
Včeraj okoli 11. ure je 80 let stara Alojzija Gregorič por. Diamantini s Trga Stare mitnice podlegla poškodbam. Zensko, ki je zadnje dni ‘julija nerodno padla v stanovanju, so tedaj sprejeli s pridržano prognozo na ortopedskem oddelku, kjer je včeraj izdihnila.
Pred dnevi je zdrsnila na kuhinjskih tleh in nerodno padla tudi 85-letna Josipina Oblak iz Ul. Farneto, ki se je šele včeraj zatekla po zdravniško pomoč. Zal so ji ugotovili verjetni zlom stegnenice desne noge, zaradi česar so si zdravniki ortopedskega oddelka pridržali prognozo.
Nesreča na delu
Med delom v neki tovarni v žaveljskem industrijskem pristanišču je 20-letnemu Mariju Bestiacu iz ezulskega taborišča pri Orehu priletel na hrbet in na ramo vroč kos železa, katerega so potegnili iz peči.
Ker ga je železo precej o-peklo, je moral Bestiaco v bolnišnico, kjer so ga pridržali na dermatološkem oddelku. O-kreval bo v 15 dneh.
Zadnjo	besedo	naj
Sedaj pa še poglejmo, kaj pravijo oni, ki so na izvajanju videmskega sporazuma najbolj interesirani:	namreč
vsi tisti tisoči in desettisoči, ki so v posesti obmejnih propustnic. Seveda nismo mogli ntervjuvati vseh jn smo se omejili le na dva bloka, ki beležita iz dneva v dan največji promet. Citatelji že vedo, da mislimo na Škofije in Fernetiče, kjer obmejni organi tako rekoč nimajo niti minute časa, da bi se lahko oddahnili od napornega dela.
Na bloku Škofije smo med ljudmi, ki so prav tedaj izstopili iz avtobusa, izbrali nekega moškega srednje starosti, po vsem videzu uradnika, vsekakor predstavnika srednjega stanu. Predstavili smo se in ga spomnili, da v tgh dneh obhajamo trdijo d t »let ni c o videmskega sporazuma. Prvo vprašanje, ki smo mu ga postavili, „je bilo:
«Kaj sodite o videmskem .-poraznimi na gplos®o?»
«če mlslfte, da Vam bom kaj dosti povedal, se motite. Jaz mislim Te to, da fe bil podpis videmskega sporazuma zelo koristna stvar, ktr nam e omogočil, da nismo utesnjeni na tako majhnem prostoru. kot je naše tržaško področje. Razumeti morate, da se človek vsega naveliča in če
let ubrati le pot skozi ozki koridor pri Stivanu, tedaj menim, da bi se nam zdelo, kot da smo zaprti v kletki z majhnimi vratci.
«Za kaj vam služi prepustnica, oziroma zakaj hodite preko meje?«
»Glavni razlog je ta. da lahko obiščem svoje prijatelje, ki jih imam v Kopru in Piranu. Poleg tega pa izkoristim izlete za kopanje, saj mi je tako rekoč v krvi, da se raje enkrat kopam v Sv. Nikolaju kol pa trikrat v Barkovljah. Tega pa ne smete zapisati: cigarete so bolj poceni in tudi vino je dobro, posebno še, če se ima zveze.«
«Ali imate kake želje, namreč da bi se glede izvajanja videmskega sporazuma kaj spremenilo?«
»?.t večkrat se je govorilo, da bi bilo prav, ko bi odpravili ono določbo, ki določa prehode skozi isti blok. To bi bilo treba odpraviti, saj je brezsmiselno. Kako lepo bi bilo, če bi šel na primer skozi Škofije v Koper, tam bi se usedel na avtobus, M bi me odpeljal do Sežane in zvečer bt se vrnil mimo FerntUčev v Trst.
Potem bi bilo tudi prav, ko bi na meji ne bili tako strogi. Včasih mi je prav hudo, ko vidim na eni ali pa na drugi
riomislimo, da bi morali reci-\ strani, kbko žalostne so žen-
~	...	i	I	.1..	•>/>rfltl 1	P-
nuiiiiuibioo. u u — i< ..............   i
mo vsa ta tri leja za vsak iz-1 ske, ko morajo nazaj zaradi e-
iiniiiiiiiiiniliiiiiuiiliiimmitiiMiniHmnimilimminmiMiin imunimi/
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Z morskega dna pri Tilmentu
Veli Jože“ potopljeni
99
Kakor poroča agencija An-sa, so včeraj dvignili z morskega dna vojaško edinico «Mediceo», ki se je januarja 1945 potopila pri izlivu Til-menta. Potopljeno ladjo je dvignil jugoslovanski pontonski žerjav «Veli Jože*, ki jo je nato položil na obrežje pri Lignanu. «Veli Jože* je potegnil iz morja tudi del vo-iaške edinice «Trau».
Tako ladja «Mediceo» kot motorni čoln «Trau» sta ob koncu vojne pripadala fašistični republiki S#I6 in sta služila «X. Masi). V noči 31. januar, ja 1945 sta «Medieeo» in »Trau« odplula iz Benetk proti Trstu, kjer bi na «Mediceo» morati natovoriti vojaško blago in munietjo. Toda ob izlivu Tilmenta sta najprej riTrau«, nato pa še čez dobre
bili vijudnejši in v svojem | četrt ure »Mediceo« zadela ob
poslovanju bolj široki.
'mine in se potopila, gTrau«
se je potopil v nekaj minutah, medtem ko se je «Mediceo» potapljala bolj počasi, tako da se je moštvo lahko rešilo. Izmed moštva motornega čolna so se rešili le komandant in dva mornarja,
Na motornem čolnu je bilo 21 mornarjev in 2 oficirj Zdaj so v potopljenem čolnu našli smrtne ostanke 4 pomorščakov, od katerih sta bila 2 Nemca, ki sta imela številko 88874-48 in 89252-43. Imena bodo znana šele, ko bo povelj stvo nemške vojne mornarice napravilo preiskavo in ugotovilo identiteto na podlagi o-mnjenih številk. Ostalih trupel dveh italijanskih mornarjev niso mogli identificirati. Včeraj so ostanke prenesli v mrtvašnico v l.ignanu, med t im pa nadaljujejo z delom da bi iz potopljene edinice izvlekli municijo,
ne škatle cigaret ali pa imajo pol kilograma mesa več kot je dovoljeno. Razumem, da so predpisi predpisi, razumem tudi, da pri tisočih prehodih vsak dan pomeni ena škatla cigaret več tisoč škatel ali več tisoč kilogramov mesa na leto, toda človek je ustvarjen tako, da vidi samo tisto, kur se le njega osebno tiče. Zato mislim, da bi pristojni obmejni organi lahko pokazali nekoliko več elastičnosti.))
(Samo še eno vprašanje: ali imate kakšne pritožbe?«
»Pritožbe? Ne, pritožb nimam. Lahko bi pa to besedo nadomestil z drugo, in sicer ,priporočilom’. Tu mislim predvsem na vrste, ki bi se po mojem mnenju dale odpraviti. Nič ni slabšega kot je čakanje v vrsti in vsaj v meni vzbuja občutek, da smo še vedno v vojni, ko je btlo treba za vsako reč čakati in čakati v dolgih vrstah.
Se to bi omenil. Pa če zapišete, je prav če pa ne, pa prav tako! Na jugoslovanski strani bloka bi bili cariniki lahko nekoliko bolj vljudni. Razumem, da jih je malo, da so nervozni in da se takorekoč ne morejo niti za sekundo oddahniti, toda ljudje, ki potujejo skozi blok, tega ne upoštevajo. Oni opazijo sam o to, da skoraj nihče ne reče hvala niti prosim, da so v govorjenju precej o-stri itd. Kar napruvlja na potnika slab vtis. Opazil sem namreč, da ravnajo enako tako z imetniki propustnic kot s. tujimi turisti ki potujejo skozi ta blok, Zato menim, da bi bilo treba na jugoslovanski strani predvsem okrepiti osebje, carinike pa, vsaj nekatere, opozoriti, da je od njih odvisno, kakšen je prvi ali zadnji vtis, ki ga potnik dobi pri vstopu ali izstopu iz Jugoslavije.»
Na Fernetičih je bilo manj prometa. Ustavili smo gospo, ki je že hotela sesti za volan svojega «600».
«Kaj sodite o videmskem sporazumu?«
«Ne uem, ker se na te reči ne razumem. Veta samo to, da imam propustnico in vsaj dvakrat na mesec jo potegnem na Kras. To mi je dovolj in za drugo se ne zanimam.»
«Žakaj hodite, oziroma zakaj se vozite na Kras?«
»Zakaj? Zato ker hodijo tudi drugi. Na izlet, v Sežani in v i-utopijah imam sorodnike. In otroci radi pridejo v domače kraje.«
«Kaj pa materialne koristi? Ali tudi te vplivajo na vaše izete?«
«Kot pri drugih. Zakaj ne bi povedala, saj to vsi vedo. Ko se vračam, kupim nekaj
mesa. In bencin, Samo zdaj delajo te .štorije’, tako da ne vem kaj reči. Samo da ne boste napisali, da sem samo jaz tista. To delajo vsi, tako napišiteJ«
«Imate kake želje?«
»Kot vsi drugi. Da bi lahko šla skozi en blok noter in skozi drugega ven. Ce pa bi lahko potegnila še do Ljubljane ali na Bled, potem pa bi bilo seveda še bolje.«
«In pritožbe?«
»Tisto kontrolo nad bencinom naj odpravijo in naj ne bodo taki ,pinjoli’, če ima človek kaj več, kot je predpisano. Po tudi kornete bi lahko odpravili, saj niso nikjer več v veljavi. In če bi na jugoslovanski strani posebno ob sobotah in nedeljah imeli nekaj več ljudi da bi šlo hitreje, tedaj bi bili vsi motorizirani «propustničarji# kar najbolj zadovoljni.«
Trčenje med lambreto in «500»
i
Lambreta leži na tleh v pričakovanju preiskovalnih organov, lastnika, 49-letnega Antonia Leona iz VI. della Tesa, pa so odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zakadi verjetnega zloma ključnice sprejeli na ortopedskem oddelku. Leone je, kakor so ugotovili karabinjerji, vozil z lambreto po Nabrežju proti Korzu Cavour. Prav nasproti Trga Unita pa je prišlo do trčenja med njim in fiatom 500, s katerim je 53-letni Pietro De Majerbachiz Hermadske ulice na Opčinah zavijal proti Llogdovi palači. Seveda se je karambol končal slabše za skuterista, ki se bo moral zdraviti 30 do 50 dni.
Že nekaj mesecev akti v predalih
Rim zavlačuje odobritev posojil rotacijskega sklada
Gre za milijardna posojila, ki bi izčrpala razpoložljiva sredstva
Od junija 1956, ko je odbor za upravljanje rotacijskega sklada izdal prva posojila, znašajo skupna posojila izdana tržaškim in goriškim podjetjem 4 mili jarde 164 milijonov lir. Teh posojil je bilo 55.
Demokristjanska agencija «Giulia» ugotavlja, da je ta številka točno ista, kotf je bila številka napisana v zadnjem poročilu odbora za 30. april 1958 in da torej odbor od tega časa ni izdal niti ene lire novih posojil.
Znano pa je, da je odbor med. tem časom odobril nekatera zelo važna posojila
in med njimi posojila v korist podjetij «Aquila» in «Fil-Snia» in jih poslal v odobritev v Rini.
Gre za zelo pomembna industrijska podjetja in za milijardne zneske vloženega kapitala za gradnjo in razširitev c b ra to v na našem področju. Iz tega razloga — zaključuje omenjena agencija — vlada v Trstu določena nestrpnost v pričakovanju, da bo Rim ta posojila čimprej odobril in da bo lahko Tržaška hranilnica zaključila redne pogodbe, da bodo lahko navedena podjetja pričela izvajati svoje načrte.
Zanimivo je dejstvo, da je bila celo demokristjanska a-gencija, ki običajno vedno zagovarja kakršen koli vladni postopek, prisiljena na sicer dokaj mil način protestirati proti ravnanju oblasti, ki namerno ali pa tudi nenamerno zavlačujejo odobritev. Po vsej verjetnosti pa ne gre samo za običajno birokracijo, saj je znano, da bi se z odobritvijo omenjenih posojil sredstva rotacijskega sklada izčrpala in da so tržaški gospodarski krogi že zahtevali, da se dajo na razpolago nova sredstva, ker obstaja sedaj za posojila dokaj veliko zanimanje. V ta namen je bil na trgovinski zbornici že sestanek zainteresiranih predstavnikov in so zbornični organi že pričeli s konkretno akcijo v Rimu. Upravičeno se torej postavlja vprašanje, če to zavlačevanje ne predstavlja in-
PRISPE VAJTE <£A DIJAŠKO MATICOl
direktnega odgovora na te u-pravičene tržaške gospodarske zahteve?
Pokop brodarja dr. 0. Tripcovicha
Včeraj po/poldne so na pokopališču pri Sv. Ani pokopali znanega tržaškega brodarja dr, Oliviera Tripcovicha, ki je umrl v nedeljo v Rimu po dolgi bolezni. Od cerkve v Ul. S. Anastasio se je razvil dolg sprevod avtomobilov, v katerih so sledili krsti pokojnikovi svojci, predstavniki oblasti,
pomorskih družb in raznih gospodarskih ustanov.
 «»--------
Lambretist se je zaletel v 85-letno žensko
Zaradi majhnih, skoraj nepomembnih ran na desni nogi in odrgnin na licu se je 80-letna Marija Feresin vd. Burg iz Ul. Timeus pripeljala z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so jo predvsem zaradi njene starosti sprejeli iz previdnosti na opazovalnem oddelku.
Priletna ženska, ki bi morala okrevati najkasneje v tednu dni, je pojasnila, da je križala Ul. Battisti in da jo je podrl na tla z lambreto 36-letni Elvio Petrich iz Ul. Ber-gamasco, ki je vozil proti Car-duccijevi ulici.
Kasneje se je zglasil v bolnišnici tudi lambretist, a njega so odslovili s priporočilom, da se zdravi v domači oskrbi in predvsem, da počiva. Pri padcu se je namreč ranil na ustnicah in si zlomil dva zoba.
iiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Ponoči 16. t. m. na Istrski ulici
Tatova pobirala salamo in likerje policisti pa so jn čakali na cesti
Z lesenim kolom sta oba tatova, ki sta stara znanca policije, vdrla v bar
S telefonskim pozivom je in da je na Šentjakobskem
lastnik bara v Istrski ulici 75 16. t. m. ponoči obvestil dežurne organe letečega oddelka kvesture, da je slišal v lokalu, katerega je pred kratkim zaprl, sumljiv ropot. Vse je kazalo, da gre za tatvino, in a-genti, ki niso hoteli zamuditi ugodne prilike, so šli nemudoma na kraj in obkolili poslopje. V notranjosti lokala sta pridno «delala» tatova in ko sta hotela oditi s steklenicami likerjev salamo in 1130 lirami, so ju zajeli in odpeljali na zasliševanje.
Tata sta že stara znanca policije: 20-letni Giovanni Stroh-mayer iz Ul. D’Alviano in 35-letni Vittorio Priester z Istrske ulice. Slednji je povedal, da je | popoldne krožil po gostilnah
SREDA. 2». avgusta IM* HADtO TRST A
drobiš ^
vsepovsod in... Zena in #*ji gi zornik za ženski svet; ^ vsakogar nekaj; 12.45 »	^
kulture; 12.55 Orkester An"* Sciascia; 15.30 Zaba/vnaA^. 17.30 Plesna čajanka; 18.W ° Koncert, St. 7 v g-molu » H ,s
i—i-	—z —.z zvnLfi*><er, p..
-ertti«
balo in gbdalnii orkesfjfj,,rt j, Beethoven: Leonora,	po.
2 op. 72a; 18.30 Z začarane £ poti v Sivet«; 18-45/Vv^ej^«;
lice: Marija Polak:
a FOiiaK.	u0rfttf
»; 18.45 Vvette HOT; s svojim ansamblom	^
19.00 Koncert tenorista n ^ Kodermaca, pri klavirju A"1.0 oev; 19.15 Zdravniški veaez, j, Pt-stra glasba; 20.00 SP®".’ jl.OO
( Vi m a 1 r\ rl i
Od melodije do melodiF- ^ An-na Bonacci:	«Ura	la*	-,a
komedija v treh dejanju*.
-	MrWhn.i
Nokturni; 23.30 Nočni P‘es-RADIO TRST
li.iJ
14.30 Kulturne Ritmi z Gian-nijem G, jti
17.50 Siavne Mozartov* ^ 18.40 Franco Russo za *»»* r
18.50 Zbor CAI iz Padove.
HADIO KOPER
7,00.
7.30.
6.30,
lin
Poročila v slov.:
13,30, 13.00,
Poročila v ital.:
17.15. 19.15, 22.30.
5.00-6.15 j-n 8.00-12.«»
RL; 12.00 Opoldanski;
12.45 Lahka glasba, 7"*®. |j.l) me, 12.50 Operetne a™ Poreč in njegova modra p) 13.40 Kmetijski nasveti; o- ^ melodije do	*
nirji na počitmeah:	J
Sežane in Divače na	<#>
Kopru«; 14.40 Poje Saov*9*"“f0(i tet, 15.10 Zabavna	d-
reklame; 15.20 Harmom«**^« kester »Kajuh,«; 15.40-17.uu jjji RL; 17.00 Ritmi in POPfjkn' N# Glasba naših dedov; 1“£'. 18« žena; 18.15 Plesna čaja^Vr rtcl Horizonti; 19.00 Melodij* sh. fjj, «Pal Yoey»; 19.30-22.15	»
22.15 Igrajo znani Pia’*',sLi**t8' M. Lipovšek: Suita z*
SLOVENIJA
327,1 m, 202,1 m, 2I*>* ",0t Poročila: 5.00, 6.0U, 7-w,i9>
10.00,	13,00,	15,00,	17.“U*
22.00, 22.55.	^ 8.05 Venček narodnih .j11,go I
čih; 8.35 Zabavni zvoka; ' g j našimi solisti in skladateu < jjjl Pec pevcev — pel popevk. Odprimo glasbeni atlas-, jjjl Pesmi in ples« s Tahitil«.^ Zabavni intermezzo; 11-" . gif na reportaža - Slavo Tiran. ^ je srečanj Joea Louisa Lp tern Schmelingom; 11-45 ^jfii Musorgski: Prolog k op*r* ; Godunov«:	12.00 Pojo PTpjf
pevci iz Sent Danijela Ph-|"" vaijah; 12.15 Kmetijski Ing Milko Breznik: Agf®j V* vinogradniške zemlje; U. -at
sele citre; 12.45 Drago
. sz* r
■nč«*
Od Ptuja do Bileda, v« bednih; 13.15 Zabavna vmes obvestila; 13.30 Sjr gol*1; narodne v priredbi ba poje Mariborski kotnorj-j n> 13.55 Zabavne me\odije\"^/0P dijaki leksikon; 14.45 SOpr , # Maruša Pa-tikova poje ds A, Mozarta; 15.15 Zaba ba, vmes obvestila in ., 15.40 Pri klasičnih moj-Gusiav Matoš:	Pariški .»jO7
16.00 Koncert po željah; 1 2jjsP vsakogar nekaj v zabavo’ .jo I*
18.00 Sestanek ob šestih; večno šume gozdovi— * iVf ljudske pesmi in P1®":}.- VfV
Razgovori o mednarodn«	,
šanjih; 19.00 Zabavna f jT vmes obvestila in rekla**1 Arrigo Boito: Mefistofel<» I^ prerez; 22.15 Igra plesni radia Ljubljana pod ajpm Boiana Adamiča in M*
Bojana Adamiča in
televizija 18.30 TV za otroke^M^ajjjjj
ne
18.30 tv za otroae. t<oTa| vesti za otroke, anega filma; 20.30 ^ ^ pid^M
risanega nima; zv.sv ' pio^ .i Carosello; 21.00 «Marina f^taM, pesmi za počitnice P,„-n Teddy Reno; _.21.45 P
asfaltu — divjaki v 22.15 Tujci nas g leda J v
Vesti.
llllllllllllllllllllllllllllllllllllillHIIIHIIIIIIIIlIllIMIllIlllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllflllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIII
Izpred kazenskega sodišča
Za prevaro 6.958.860 lir dobil eno leto in pol zapora
trgu srečal Strohmayerja. Ob povratku proti domu, ura je že odbila 2 ponoči, mu je Strohmayer predlagal, da bi izvršila tatvino. On bi mu moral seveda pomagati. Ko je Strohmayer dobil pristanek, sta oba splezala preko zida na streho. Z lesenim kolom je Strohmayer vlomil vodoravno ograjo stranišča. Skozi luknjo je Priester stopil v notranjost, kjer je pobral nekaj steklenic, salamo in ves denar ter vse skupaj izročil pajdašu.
Daleč pa blaga nista odnesla, ker so ju policijski organi čakali. Izjave Priesterja je Stroh-mayer potrdil in tako sta oba nepridiprava romala v zapor. Ostala bosta na hladnem do procesa, na katerem bosta morala polagati račun za kriminalno dejanje.
Za izposojeni denar je izdal tri čeke brez kritja - Obsojen begunec zaradi nenravnih dejanj
je
Kaj je mislil narediti in kaj naredil 5b-letni Virgilio Weissmann iz Ul. M. D’Azeglio z izposojenim denarjem, ni znano Izposodil si je nič manj kot 6,958.860 lir od Corrada D’Arezza iz Videmske ulice, ki s tolikim denarjem ni razpolagal, a si ga je za uslugo prosilcu izposodil pri sorodnikih. S tem posojilom bi moral tudi on nekaj zaslužiti, kajti denar bi moral Weissmann, ki je bil prokurator in edini lastnik tvrdke inž. Migliara in nasledniki, služiti za nakup filtrov v Nemčiji. Filtre bi nato prodal podjetju Italcementi v Bergamu. Mož je imel celo pismo o sklenjeni pogodbi in ker je kazalo da bi se dalo kaj zaslužiti, je D'Arezzo izročil denar pod pogojem, da mu ga vrne v teku 120 dni in proti garanciji treh čekov za 3, 2 in 1 milijon.
Po 120 dnevih pa o denarju ni bilo ne duha ne sluha. D’A-rezzo, katerega so sorodniki terjali, je zahteval pojasnila in VVeissmann mu jih je tudi dal; kupčija s filtri je bila u-rejena in tudi denar je prišel v njegove roke, a ker je hotel še zaslužiti, ga je porabil za nakup, vedno v Nemčiji, blaga
tel v Italiji napraviti dežne plašče. Naprosil ga je, da bi počakal do marca 1956. leta. Toda zaradi zahtev sorodnikov D’Arezzo tega ni mogel storiti. Odšel je v banko in je hotel vnovčiti ček za 3,177.500 lir, a tu je izvedel, da nima kritja, kot ga nista imela niti ostala dva čeka.
D’Arezzo je protestiral pri VVeissmannu, ki je naslednjega dne izginil brez. sledu. Nekaj dni kasneje je dobil pismo, s katerim ga je upnik prosil, da se ne bi obrnil do sodnih organov, ker ne bi ta korak koristil nobenemu. Ker pa se VVeissmann ni več oglasil, je D’Arezzo stopil 24. marca 1956. leta na policijo in zadevo prijavil.
V Milanu, kjer so VVeissman-na iskali, pa ni bilo ne duha ne sluha o njem. Medtem pa so našli v skladišču SAIMA za milijon lir blaga, last VVeiss-manna katerega so seveda zaplenili. Kmalu zatem je D'A-rezzo dobil novo pismo in tokrat ga je upnik grajal zaradi prijave ter grozil, da bo prijavil stečaj, s čimer bi seveda njega najbolj oškodoval.
Leto dni kasneje je tržaški
vrste perlon, « katerim je ho- 1 pre tor izdal zaporni nalog, ki
pa je ostal brez posledic, ker je VVeissmann izginil neznano kam. Sele kasneje so ga prijeli in je moral naravnost v zapor ter sedaj pred sodnike, ki so ga obsodili zaradi prevare in izdajanja nepokritih čekov na leto dni in 5 mesecev zapora ter na 55.000 lir globe. Nadalje bo moral VVeissmann vrniti tožitelju izposojene milijone skupno z obrestmi od dneva izposoditve ter plačati tudi 800.000 lir za moralno škodo. Vrhutega bo plačal 80 tisoč lir odvetniku, ki je zagovarjal interese tožitelja ter bo moral tudi ostati v zaporu ker so sodniki zavrnili prošnjo njegovega odvetnika, da bi ga izpustili na začasno svobodo.
Preds. Falchi, tož. Maltese, zapisn. Rachelli, odv. zas. stranke Romano obramba odv. Fast.
Isti sodniki so za zaprtimi vrati obsodili na 2 leti, 3 mesece in 15 dni zapora 32-let-nega Bruna Uleigraia iz begunskega taborišča pri Sv. Soboti, ki se je zagrešil z nenravnimi dejanji nad dvema dekletcema. Po prestani kazni bo moral pokvarjenec za naj manj 6 mesjcev v kaznilniški zdravstveni zayod,
iiHiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMititmiiiiiiiiiiii
OD VČERAJ DO DANES
( UPBSKA PROSVETA )
Izvršni odbor SPZ v Trstu bo imel sejo v petek 22. t. t. 1. ob I*. uri na sedežu.
Obveščamo vse obiskovalce, da Ljudska knjižnica v Ul. Roma 1S-II. zopet redno posluje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 19. avgusta t 1. se Je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 7 oseb, poroke Pa ni bilo nobene UMRLI SO: 64-let-ni Giovanni Russian, 43-letna Caterina Del-l'Acqua, 60-letnl Rodolfo Tuliak 46-letrai Vittorio de Gravisi, 89-letna Filomena Corazzi vd. Sa-veri, 69-letna Edvige Rlsaliauer vd. Vidri, 80-letni Riccardo de Jager.
NOČNA SLUŽBA LEKARN v avgustu
Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Al Lloyd. Ul. Orologio 6; dr. Signori, Tl g Ospedale 8.
Valute
	Milan	Rim
Zlati funt	5,900,—	6.150,—
Marengo	4.650,—	4,850,—
Dolar . .	622.—	624,—
Frank franc.	130,—	134 —
Frank Švicar	142.—	146.—
Sterling	1 720,—	1.760.—
Dinar ,	82,—	85,—
Sil ing	23.75	24.25
, Zlato ....	706,—	709,- |
1 Zah. n. marka	148.—	
K I M
,ati*i»*
Excelsior. 16.00:	«Fan
Fresnay, M. Auclair. Fenice. 16.00: «Ura O«,, d/rews, Linda Da Nazionaie. 16.00;
azioua-e. io.w: ' fantje«, Silvio Noto, 10V#j reobaleno. 16.00:
v Sohu«, B. Lee ih J- ~ j Techinicolor.	--ge*1*	9,
Supercinema. 16.00:	jš
nov pokol«, V. Ri5*^ Coates.	(
Filodrammatico. Zaprto. ,ei*,ri Giattaclelo. 16.00:	M’
Parizu«, H. Buchholz Lane.	,	„
Cristallo. 16.30: «U-Boat
brezna«, H. Felmy.	ojjt
Capitol. 16.30: «Maigh**' flOF thier«, Greta Garbo	>*	-
Taylor.	„	uot^
Astra Roiano.	16.30:	<«3	<jh.
od zločina«, Van J«**.	P*ai,-
Alabarda. 16.30: aJuriSd*^. lja«, J. Fontoizea-n	J
besset.	.,	ljO**«,
Idebaran.	16.00:	«SužnJ*	fi, r
Amaconk«, D. Dayl*>r gale. Technicoior.	nt
Ariston. Glej letni k'®' t-
Aurora." 16.30: «Lorell»*bi{»- t Luca, M Arena in L , v * Garibaldi. 16.00; «ZdruŽ*' j«
Luca, M, Arena in aribaldi. 16.00: «Zdi ščevanju«, W. Cotes Drevv. Technicoior. (tih Ideale. 16.30; »Tajnost stov«, R. Alda, A. A
Im pero. Zaprto. žtvu
Itaiia. 16.30: «Pasje Lollobrigida, D. 5C»J Mastroia-nni.	f*
Moderno. Zaprto . .„iseP*,„'
Savona. 'l6.00: «Madrid'
galle«. B. Bardot,
Vlale. 16.00: «Osvajale'
«.^5/
*
H. Carner in A. f'ra.nZ »Pm? Vittorio Veneto. 16 J“' $■
vohu nov«, R. Rom a1*1,	*ii'
oen.	-„rni *
Belvedere. 16.30: »Dei* nalec«.	. ,ian* -
Massimo. 16.30; «Nev	jif
M. Stecens ir« F. F* jiehj, Novo cine. 16.00: «**,* \j*T
inantn A. Dahi in
NA PROSTEM Arena dei tiori. 30'"u N .
brez prihodnosti«, -	.. ’’
Hunter Mladini i)r &a(a*)!j>s£' Arena Diana. 20.00:
Mature in J. Leig**-. si**®,! Ariston. 20.00: ((ChicaS^ c**»
0'Keefe, A. Lare
orkestrom
v K
en* f
Garlbaidi."20.00:	*
ščevanju«, W.
Cor*>'
Drevv. Technicoior - i*1"^ Marconi. 20.15:	»^jilO-i,
Bab" iCorey;-Aji?|’e;^
riello in Framco f1*** ** w
j
riello in Franco - j-r, Paradlso 20.00: »v*®1 W. Holden. _______________  S
Ponzlana. 20.00:	^
in R. Wagner. rff »or
tn te. Girici *
Roiano’ 19.45:'”«Gri£j, r'
Hunter. TechnlcolO1'^; --Secolo Sv Ivan. 4* 7 -,{»<*“
In volkovi«, S.	!
Mont and Ci-nema^^žiJ?*1 Stadio. 20.00:
Bergman in Yul Valmaura. 20.00;
G. Cooper.
t
Dobro obveščen
nihče ver Ze ■ zdavna1 \ vžigalic in se ponovno uvr-to so se m„	rlarne•	\ stili na konec vrste.
1° je, začel nekni Sm6tall’ • ~7-J6'>’ ka/csni so ti Ijud-0 vžigalicah	1 CVekatl	?e/ ^klikne Metja, ko
‘	'	pogleda na vrsto, ki se je
ee razvrstila za nami. Dovolj je ena neumna bese-
vii9(UicnisačJinj M VpmV vati? — sačel° pnmanjko-
PrJ6 ie čudu Zy^a-
Polno Z nja dela s
mZTčkot bfi9al!c *
trebovali	1	,tH po'
-itft keT je Bezpal-
1	—	recg	Metja
na riei? i ^vektor trgovine homul Z lahk° prav vsa'
mo Zn aTncim' da ima~ __ vžigalic dovolj.
^moeVevs{ iasn\~ p°-
ctm	,	Na	r<*“
Hc «♦», Palczykovih govo-
■BeiMn* ?6dno nastradali. beno bitji. 3 ~ protidruz-
Pravo protidružbeno ■njavo
c?ofc. — ™‘u“»»cntK Kaw-
Bovedo je —
odevni ., se sanjavo
czak — skladiščnik Kaw-
thota n/ov.sod se vrti in
fa na nfegovega počet-
SeznniL ^Kakega haska.
tena na t Se 7'e 3aradi na nas jezil. Bil je
daljen. Vstal je od
Poiskal natakarico
J* plačal svoje
silce zganja in ku-
rŠ, in> ne da bi
oa Kogar koli pošlo-
rmiNhkTt?n iip! ~ smo
zazrli >n ? * ho smo se
tonem nnm-
.	Nam,	de-
druzhp„„ , nameščencem ntm ifl°skrbe. nam, res-
t^dovat tak- PTide pTi' *ostir	.tatene neum-
nih ur*fif to celo v urad-bit	t0-	Sai ie d°-
rek<tstf*-°dgoVor- ~ ’e
Ro sZladtscnik Kamenik. v-dolni ,Wr°. Pozneje stali Pa S6 Pr t pred trafiko i ničemer”!? pogovarjali ezPalczyku 9eTn k0t ° dela Sramno! Sramoto
mestu! ~ i* hik Snr	govoril blagaj-
9ovorirnanek: ~ Neumnim in tratf171 tjudje nasedajo H ah. 10 cas v dolgih vr-Kot «
ietf .. Potrditev teh be-
i^jemsk? zasopel P0iavi hora.	s svojim sva-
to pomeni? — se \Hgarete?6 m°Tda msta
zPzja^e,_ ne’ — odvrne
kaj . Bezpalcztjk nekem ,°ncV da bo v krat-toda iQmanihalo vžigalic, bornem v S0 ^ govorice, neteč.	vesti in nič
>čine! hulantske potegav-
ten tinPalczyh je odvra-iki in	’	reče Pacejevo-
Z'i namiUvrsti v dolg rep dedno ?h	~ Bezpalczgk
Čem	rta paniko.
‘jate i, „	^ se vi postav-
kletja ®m°? ~ se razsrdi rektor	tr	. vam jaz, di-
Vravim rgovine na debelo, in nr0„	ie šibic veliko
t>reste	m?C’	Potem lahko
S7nisla „ rno domov. Nima
" D h tU porivati! ff0sPO(f0 !?’ toda tudi sam 1 Vrsti ?Tektor stoji tu dvejeiusi-i ^dko pripomne
kot puran	V hipu zardel’
t°z s^otPljan Pacejewski, °seba in tu hot zasebna !eze Ato??e	k°t direktor —
ai niso	0s?rno. - Se-
Paceip, U7adne ure! det od0o,, 1 na to ni ve-in je le ne-'^l° že ?ez?kal- Vtem pa uPtti s£7tstj d° okenca.
P° pet škatlic
da in že je vse mesto v vrstah! Popolno pomanj-kanje zavesti! Nikake zavesti, ko s tolikšno lahkovernostjo poslušajo vsake ga čvekača! Kako naj bi sploh zmanjkalo vžigalic! To menda mi najbolje vemo. Vžigalic je na pretek, cele gore jih je!
N epr osvetljeno ljud stvo vzdihne Kawczak.
Lahko jim tolmačiš dokler se ti zljubi, kljub temu pa ne bodo hoteli razumeti.
Na vsak način, — re-ce Zyzja — pu je proti tem govoricam treba začeti odločno akcijo. Jutri na delu bomo morali o tem razmisliti.
~ Kako bi bilo ,če bi sklicali konferenco — predlaga Kauiczak, — S pomočjo javnosti, bi uspelo...
Vtem pa stopi k nam riakanek.
Tu nekdo, po privatni liniji seveda, ponuja tisoč škatlic reče tiho.
P očem? — vpraša
Metja.
Po trideset grošev.
V trenutku se dogovorimo in Baranek v hipu izgine z neznancem v neko vežo.
— No, zdaj pa še špekulacija, otrok, govoric in popolnega pomanjkanja politične zavesti, — tožno razlaga Metja in pri tem ze pripravlja denarnico.
~ Jutri bo vsekakor treba organizirati družbene trojke in se lotiti odločne in učinkovite kampanje.
S pomočjo ukrepov pojasnjevanja se da veliko, veliko doseči, — strokovno tolmači Kawczak. — če iztegnjena špekulantova roka naleti na trd, kamnit obrambni zid zavestnega družbenega odpora, bo obvisela in lebdela. v praznem.
— Najvažnejše je, da vsi nudijo solidaren odpor... — začne Metja, ki pa niti ne dokonča, ker se je neki postopač hotel mimo vrste preriniti k okenčku.
Ko smo se ponovno pririnili do prodajalke, je dajala le po tri škatlice na osebo. Dve uri pozneje pa že po dve škatlici.
N aslednjega jutra smo se dolgo ukvarjali s proučevanjem metod, kako bi «zagospodarili» nad takšno situacijo. Družbene trojke so začele z živo kampanjo proti špekulantom, ki skušajo izkoriščati začasne težkoče. Ob vsej tej preobilici dela pa nam je vendarle po naključju u-spelo najti toliko časa, da smo na svobodnem tržišču nakupili tisoč škotlic vžigalic.
Zato je tega dne v trafiki že ob šestih zvečer zmanjkalo vžigalic, pa čeprav jih je prodajalka dajala le po eno škatlico na ocebo, pač tako, kot smo ji davi po našem dolgem posvetovanju naročili.
Sicer pa se je tokrat pokazalo, da je bil Bezpal-czyk dodobra obveščen.
(Anatal Potiemkowski se pogosto oglaša v varšavskem humorističnem listu «Bodice». kjer v gornjem smislu in slogu šiba razne napake i-n pomanjkljivosti).
Straussov «lov na čarovnice» bi imel zelo obsežno lovišče
V njegovo območje bi ne prišli le komunisti, ampak vprav vsa opozicija
Pred dnevi je umrl italijanski pisatelj, pesnik i n dramatik Enrico Peo
Nekako dve leti je od tedaj, ko je zahodnonemSk; krščanski demokraciji uspelo v bonnskem Bundestagu komunistično partijo postaviti izven zakona. In kot v dostojno »proslav* tega «vse-odrešujočega* podviga nam te dni prihaja iz Bonna druga podobna vest, ki ji botruje nemški obrambni minister Strauss. Sicer pa bi v teh, pustih in političnih dogodkov sušnih dneh bonnski novinarji in tamkajšnji dopisniki tujih časopisov ter agencij ne imeli kaj pisati, saj vlada v Bonnu že nekaj dni popolna politična stagnacija, ker je Adenauer odšel na oddih v Severno Italijo. Zato pa so se nekateri novinarji — posebno zahodnega sveta — pognali na to vest kot lačni
psi na kost,
Kaj je na stvari?
Zahodnonemški obrambnj minister Strauss je iniciator načrta, ki bi ga brez vsakega pretiravanja in brez vsakega dramatiziranja mogli imenovati kot napoved križarske vojne proti »komunistični nevarnosti*. Da prihaja tak načrt vprav od Straussa, ni nič kaj posebnega, saj so v krogih zahodnonemške krščanske demokracije dali načelniku nemške armade vlogo »udarne pesti* proti »rdeči nevarnosti*. Veliko bolj zanimivo pa je to, da prihajajo v Zahodni Nemčiji, sedaj dve leti po izglasovanju zakona, s katerim so komunistično partijo postavil: izven zakona, na dan z načrti- in nameni, ki so že v dovolj »de-
mokratični* Ameriki bili že zdavnaj obsojeni kot »lov na čarovnice* in kot že zdavnaj preživela praksa, ki se ne obnese in ima vprav obraten učinek od onega, ki si ga njegovi pobudniki želijo.
Kaj pa Strauss pravzaprav hoče?
V neki izjavi, k; jo je objavil tudi uradni bilten bonn-ske vlade, Strauss zahteva kar se da korenite ukrepe, že nekakšno «totalno duhovno mobilizacijo* zahodnonemškega javnega mnenja, za borbo proti nevarnosti #napadalnega svetovnega komunizma*. Posebno vrhovno poveljstvo, ki ga sestavljajo predstavniki predsedništva bonnske vlade, ministrstva za zunanje zadeve, ministrstva za notranje zadeve, obrambnega mi-nistr-
•iiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuinfiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiHiiiitiiiiiHiiiiMiiiHiiiiintuiiimiiiHiiiiiiiiiniiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiHiuiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuniiHiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiititiiiiiitiiiiiMiiiiiitiiiMiiiiiiiiifiiiiiHiiiii
JE MOTORIZACIJA ZADUŠILA MNOŽIČNO »VRAČANJE K PRIRODI* TRŽAČANOV ?
Najprimernejše	bližnje
iji odlične	zveze	za
S planinskim domom in skoraj dokončano cesto je n. pr. Slavnik odlična izletniška točka
Dr. Tuma je pred kakimi 60 leti v svoji knjigi o planinstvu napisal, da je planinstvo najbolj množično vračanje modernega človeka k prirodi. Ali to spričo nekaterih pojavov še drži? V Trstu in precejšnji meri v Italiji opažamo nazadovanje planinskih društev in organiziranega planinstva. Iz tega sledi, da nazaduje tudi množičnost planinstva. (Mimogrede povedano, je v Jugoslaviji, posebno v Sloveniji, vprav narobe prav tako tudi v zeio kulturnem evropskem Severu).
V mnogih pogledih Trst niti ni med najbolj naprednimi pokrajinami oziroma mesti, zato se moramo vprašati, kje je vzrok temu, da ona Tumova sodba več ne drži.
Ni dvoma, da je motorizacija pritegnila zanimanje mladine in, kar priznajmo, tudi precejšnjega dela odraslih. Ce se pa vprašamo, kaj se je pravzaprav s temi ljudmi zgodilo in ali so se zares glede tega povsem spremenili, to v precejšnji meri ne bo povsem držalo. Motorizacija je najbolj prizadela najmlajše in po izobrazbi najniže razvite ljudi, ljudi pač brez kakih posebnih, specifičnih zanimanj. Te ljudi je prevzel že nekak «kult motorizacije*. Toda po prvi »pijanosti* motorizacije se pri bolj razgledanih že začenja vzbujati zanimanje za — turizem, za popotovanje po svetu, ki se jim je odprl. Ni dvoma, da današnji svet potuje kot še nikoli doslej. Oni, katere je bila strast po planinah že «okužila», te strasti niso izgubili, Motorno vozilo jim je postalo le sredstvo, da
užitek pa Je, če prideš nekam na vrb brez »motorizacije*.^
so laže dosegli izhodišče za — planinsko turo in planinsko področje se jim je zato še bolj razširilo. Pri vsem tem pa neizpodbitno drži, da je motorizacija precej razbila ono nekdanjo družbeno povezavo po društvih, pa naj bo prosvetnih, športnih ali samo planinskih. Kdor pride do motornega vozila, začne hoditi bolj po svojih poteh, kvečjemu v manjši družbi. Res je, da ni to razbijanje nekdanje družbe v majhne individualne drobce ali skupinice, le uniček motorizacije, ampak vsemogoče moderne mehanizacije, vendar le drži, da se naša tradicionalna družba s tem razbija, rekli bi ato-mizira v čedalje manjše, skoraj individualne enote.
Vendar se ti posamezniki ali drobne skupinice za nekaj le zanimajo. Motorizacija torej ni postala sama sebi cilj in se skupinice ob raznih priložnostih tu ali tam srečujejo z drugimi posamezniki ali skupinicami, ki jih tja vodi isti interes — planina ali kraj. Zato pa tudi danes ljudje veliko vec planinarijo, kot bi se zdelo, če bi sodili po skupnih izletih. Q tem priča obisk planinskih koč, posebno v Sloveniji in obisk številnih planinskih področij, Vse tja do Mont Blanca, Velikega Kleka in še dalje in dalje. Le da gredo ti ljudje z lastnimi vozili, sami ali v ožji družbi.
Glede Tumove sodbe o množičnem vračanju k prirodi- ne smemo prezreti dejstva, da se posebno splošno nezainteresirana mladina prepogosto stiska v zakajenih prostorih plesnih dvoran, zabavišč in javnih lokalov. Hkrati pa je treba odločno pribiti, da postaja tudi taborjenje v svobodni prirodi vedno bolj množičen pojav, ki izpopolnjuje in razširja prejšnji turizem in ki se pridružuje bolj tradicionalnim športom: kopanju, zimskemu športu, veslanju in drugim. K temu bi dodali najnovejše panoge: podvodni ribolov, veliko bolj razširjeno jamarstvo in dejavnost n a ra. voslovniih društev. Zato ima Tuma končno vendarle nekaj prav, pa čeprav n« izključujemo, da planinstvo morda vendarle ni več najbolj množični pojav in oblika tega »vračanja k prirodi*.
Menim, da bi zaradi te »atomizacije družbe* bilo potrebno da tisk, predvsem strokovni, čimveč poroča o novih možnostih tovrstnega izletnl-štva in planinstva, celo navadnega turizma. V Trstu bi morali imeti predvsem v vidu najbližje tradicionalne izletniške kraje in planine, ki so čimbolj pristopne. Razmere se končno urejajo in meje postajajo vedno bolj prehodne, za Tržačane pa je videmski sporazum glede tega kot nalašč.
V turistično prometnem pogledu se je Trst v zadnjih letih močno razvil, toda tudi naši sosedje, posebno Slovenija ni spala. Narobe, močno je napredovala In žal pri nas le premalo vemo, koliko bi nam ta napredek mogel v tem koristiti. Tu se bom pomudil le pri nekaterih za planinstvo posebno pomembnih novostih.
Letos spomladi smo se s planinskim društvom povzne-li na Slavnik (1026 m).- Od tod se odpira pogled na Alpe, na morje, na Trst, na ves
Kras in Istro. Pogled se ti odpira proti Čičariji in Učki, vse do Kvarnera. Ce te zaloti veter ali mraz, se lahko ogrej eš v novi planinski »Tumovi koči* tik pod vrhom, ki ti ob lepem vremenu nudi lepo teraso z razgledom na Tržaški zaliv in Istro. Odprli so jo pred letom dni in danes ima stalno oskrbo in prenočišča, pa čeprav še ni povsem končana.
Nekoč je bil Slavnik najbolj priljubljena izletniška točka za številne tržaške planince, tud: Nemce in Italijane. In koliko je danes Trža-čenov, ki vedo, da smeš na Slavnik že z navadno pro-pustnico in da si na njem že v nekaj urah? Z vlake,m do Drage ali Herpelj, ali celo Podgorja ni veliko. Lahko pa vzameš avtobus do Kozine, Materije ali Markovščine. Od Kozine pa vodi tud:	nova
pot, ki je dokončana do 2 km pod vrhom. Do jeseni bo pot speljana do Tumove koče in tedaj bo« mogel kar z avtomobilom ali motorjem do vrha Slavnika. Komur ni do starega pešačenja, bo sedel na motor in v dobri uri- bo že na Slavniku, kjer si bo mogel ogledat; sončni zahod ali pa se tud: po vročem dnevu
v hladni sapi dodobra ohladiti.
Pa niti ni treba tako daleč. Stopimo le do Socerba. Od tod &e širi razgled, ki je mnogo obsežnejši od razgleda z Openskega vrha ali s Svetega Primoža, ker se razteza po vsem	zalivu	in	sega tudi	daleč v	Istro.	In	Socerb je	pr:
roki.	Primeren	izlet za	ne-
deljsko popoldne. Z avtobusom do Doline ali celo do Mačkovelj in s propustnico tik pod Socerbom prestopiš mejo.
Razvajenim Tržačanom bi se skoraj ne upal priporočati čudovitega razgleda s Tinjana, stare istrske vasi vrh strmega griča, ki ima zelo obsežen razgled proti morju, Istri,	Krasu	in	Trstu. Na	Tinjam	prideš	v	poldrugi	uri
od bloka in čeprav ni moderne restavracije, ti bodo že postregli s pristnim vinom in kako drugo istrsko specialiteto, če z drugim ne s pršutom.
Do tu sem navedel le bolj zasilna «zavetišča», novosti za jesen. Sedaj pa je še čas za visoke planine, za Julijce, gornjo Soško in Savsko dolino, kamor tudi smeš propustnico. Tu je precej novosti, ki tudi povprečnemu Tržačanu, ki je še vedno ostal brez
motornega vozila, na široko odpirajo poti v prelepe doline in planine.
Pred nekaj tedni so dokončali popolno obnovo ceste čez Vršič. Vsako jutro imaš primerno avtobusno zvezo iz Bovca (odhod 4.30) v Trento in preko Vršiča v Kranjsko goro, kjer si že kmalu po 7 uri. Od tod moreš s propustnico še do Martuljka. Za Jesenice im Bled, kamor vodi nadaljnja pot, pa je potreben že potni list.
Tistim planincem, ki dobro poznajo gorske lepote, je odveč poudarjati pomembnost prej omenjene avtobusne zveze. Stari in mladi planinci imajo okrog BoVea, Trente. Vršiča in v Gornji Savski dolini vse do Martuljka pravo bogastvo. In s propustnico ne smeš le v Trento in na Vršič ter Kranjsko goro, ampak preko Podkorena in Rateč do meje pri Trbižu. Ob Martuljku še na Mangart in Jalovec.
in ob 9 in nekaj so že v Logu pod Mangartom, nekaj pred pol deseto v Strmcu, ob pol desetih v. Predelu in preostane ti še vzpon na Mangart. In tudi popoldne (od 14. uri) imaš zvezo z Bovcem. Drugo zvezo pa imaš celo iz Kopra v Bovec.
Se ena novost, ki pa žal terja potni list. Gre za novo cesto iz Baške grape Podbrda, čez Petrovo hrdo in Bohinj-sko sedlo (i.200 m) na Jelovici v Bohinjsko Bistrico. Tod vodi sedaj najbližja cestna zveza med Trstom in Bohinjem, ki ima tod tudi naj bližjo avtobusno zvezo s Portorožem. Tržačan, ki namerava v Bohinj, more v Solkanu sesti ob 17. uri na avtobus in malo pred 20. uro je že v Bohinjski Bistrici. Ce tem trem uram dodamo še poldrugo uro poti iz Trsta do Gorice, smo že v 4 urah in pol iz Trsta v Bohinju in stari planinci vedo, kaj Bohinj po-
Največja novost pa so no- | mehi kot odskočna deska za
krajše ali daljše ture. Iz Bohinja vodijo klasični, najlepši, deloma najkrajši dostopi na Triglav. Za manj zahtevne planince pa je tod obilo manj napornih zato pa ne mnogo
ve avtobusne zveze po Soški dolini iz Gorice do Bovca. Iz Nove Gorice, v začetku Solkana, odhaja avtobus vsak dan ob 7 zjutraj in ob 8.55 si že v Bovcu. Ljubitelji Loške doline pod Mangartom pa I manj zanimivih vzponov nadaljujejo z istim avtobusom |	Z.	J.
•»llllllllMIMIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIMIIilllMllllllillllHllllillllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIlllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlIliliiiii
KRATKE KULTURNE	VESTI
Vittorio Gassman ponovno v Hollywoodu
Znani italijanski igralec Vittorio Gassman je že nekaj dni v Hollywoodu, kjer bo sodeloval v filmu «Cu-dein. Kot je znano je bit Gassman že pred leti v Hol-lywoodu, kjer je igral v filmih «Sombrero» in eRapso-dias, ki po nista imela velikega umetniškega uspeha. Ob svojem prihodu v ameriško filmsko Meko, je Gassman izjavil, da je podpisal pogodbo za sneman je novega filma, ker upa, da bodo tokrat upoštevali njegove igralske sposobnosti. O italijanskem gledališču se je izrazil zelo pohvalno ter je dejal, da je gledališka umetnost v Italiji še vedno zelo upoštevana, čeprav je moral priznati, da, prejema tudi njegova, kot mnoge druge italijanske igralske skupine, državno podporo. «Samo v italijanski filmski produkciji ni vse v redu. Nekoč smo snemali letno tudi 250 filmov, sedaj jih snemamo komaj 50. To je velika jkoda, ker imamo v Italiji zelo sposobne režiserje.»
Angleški zvezdnik mrtev
34-letni angleški filmski igralec Bonar Colleano se je v nedeljo smrtno ponesrečil s svojim avtom. Bil je na izletu s svojim prijateljem Michaelom Balfourom ko se je v bližini Cheshi-rea zaletel z avtom v drevo ter ostal na mestu mrtev. Colleano, ki je bil zelo priljubljen v Angliji in ZDA, bi moral v torek igrati v Londonu v komediji »Ali bo uspeh uničil Ročka Hunterjafs (film, ki je
bil napravljen po tej komediji, nosi naslov «Eksplozivna plavolaska», rta čast glavni igralki Jayne Mans-fie Id).
LoIIobrigida v Parizu
Gina LoIIobrigida je odpotovala v Pariz, kjer bodo snemali še nekatere zaključne scene filma «Zakon«, v katerem igra Gina glavno vlogo. Igralka je bila zadnje mesece v Pugliah, kjer se odvija zgodba, ki jo film «Zakon» opisuje. LoIIobrigida bo ostala v Parizu tri tedne. Za zaključne scene filma, so v pariških filmskih studiih zgradil celo palačo Don Cesarea, skupno z umetniško galerijo. Da bo posnetek verodostojnej-ii, so se filmski producenti obrnili do umetnostnih muzejev V Atenah, Londonu in Parizu, ki so jim posodili razne starinske kipe.
<PIatters> v Fregenc
Črnski kvintet ePlatters» je ponovno v Italiji, kjer bo nastopal v nočnem lokalu ti Fregene. Kvintet, ki uživa veliko popularnost, je v Rimu podpisal tudi pogodbo za snemanje filma, katerega naslov pa je za sedaj še tajnost. Ve se samo to, da bo igrala glavno vlogo v filmu ameriška filmska igrlka.
Novi upravnik
Smiljan Samec, dosedanji dramaturg ljubljanske Opere. Imenovanje na ta odgovorni položaj, ocenjujejo ti slovenskih umetniških krogih, kot zasluženo priznanje za Samčevo dolgoletno in uspešno gledališko delo. Smiljan Samec, ki je doma iz Trsta, se je udejstvoval tudi kot prevajalec ter je prevedel v slovenščino nad 40 opernih in dramskih del.
Uspeh jugoslovanskega humorista
Na mednarodnem natečaju za humoristično literaturo v Bordigheri v Italiji, je dobit drugo nagrado beograjski humorist Tihomir Bijč, in sicer za svojo »Zgodbo o psu*. Prvo nagrado je dobil Mario Tiranti.
stva in drugih ustanov, bi moralo skrbeti za to, kako premagati in kako zatreti to «nevarnost».
Ne bi mogli reči, da se m-hodnonemška krščanska demokracija n; že doslej potrudila za pobijanje te »nevarnosti*. Začela je že zdavnaj, pred dvema letoma V- kot smo že rekli — pa ji je ko-t prvi zahodnoevropski vodilni stranki uspelo izsiliti v parlamentu protiustaven zakon, s katerim je bila komunistična partija razpuščena :n kmalu za tem razpuščene številne organizacije, češ da so v rokah komunistov. Nedavni antikomunističm sodni procesi pred sodišči številnih za-hodnonemških mest prav tako dokazujejo, da krščanski demokraciji in bonnskim vladnim krogom ni težko vršiti svojega vpliva za izvedbo »čiste demokracije*. Znano je povrh, da ima služba rezervnega generala Gehlena z velikim aparatom, ki ga ima na razpolago, zelo dober vpogled v dejavnost vseh že razpuščeni m tudi preostalih organizacij, za katere pravijo, da so v rokah komunistov in da vrše »protiustavno* dejavnost. Zato se sedaj nujno postavlja vprašanje: čemu je poleg te dosedanje dovolj učinkovite organizacije in »vzornega* državnega aparata potrebna še popolna «duhovna mobilizacija*? In kar ni prav nič manj važno, proti komu je ta »mobilizacija* uperjena?
Ze v času poostrene razprave o atomski oborožitvi in takoj po akciji odbora za borbo proti atomski smrti, so se iz krščansko demokratskih krogov slišale obtožbe, da steji za vsemi temi in tovrstni mi akcijami Moskva. V zadnjem času se vsi, ki v kakršnem koli praktičnem vprašanju dnevne politike ne soglašajo z osnovno politiko bonnske vlade, spuščajo v nevarnost, da jih ožigosajo z vzdevkom, ki ima že it Hitlerjevih časov zelo neprijeten prizvok, da šo —’ »hlapci komunizma*. V to zyrst «hlapcev* pr.števajo vprav vse, ki niso bili «za», ampak so se postavili «proti». «v takih razmerah bi poleg vidnejših voditeljev sicer razmeroma maloštevilne komunistične partije, ki je bila pred dvema letom nosilno razpuščena, mogli priti v nevarnost tudi mnugi nekomunist: in nedemokristjani in če bi iniciativa ministra Straussa dobila še svoj pečat in blagoslov od bonnske vlade in Bundestaga, bi se mogla izroditi v »popolno vojno* in to ne le prot: vsem onim, ki so se iz povsem liberalnih stališč postavili proti atomski oborožitvi, ampak tudi proti onim, ki so proti vsakemu večjemu oboroževanju.
Ollenhauerjevi socialdemokrati so že izrazili svojo zaskrbljenost, da bi ta Straussova akcija prizadejala predvsem pristaše opozicije ;n celi vrsti vidnih osebnosti, pa čeprav bi te ne bil; pristaši niti socialdemokratov niti kakega drugega bolj izrazito pobarvanega gibanja. Ta akcija bi mogla torej prizadejati vprav vse one zahodnonemške vidnejše osebnosti, ki so se postavile prot: demokrščanski «atomski histerij i».
Vladno «atomsko histerijo* bi sedaj, po Straussovem načrtu, mogla zamenjati »protikomunistična histerija*. Ce pa • bo Straussu dejansko uspelo svojemu načrtu dati še pravno osnovo, bi se zahodnonemški «lov na čarovnice* mogel izroditi v še hujši mccarthy-zem kot smo ga imeli v ZDA, kajti v Zahodni Nemčiji s6 demokratične tradicije precej šibke in nanje ni moč preveč računati.
      „„„„„ ..............................................................................
HOROSKOP
 ZA DANES__
Z a upravnika Slovenskega narodnega gtedališča v Ljubljani je bil imenovan
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Bodite bolj hladnokrvni.
BIK (od	21.	4.	do	21.	5.)
Občutek osamelosti in pobitosti bo minil. Nova poznanstva.
DVOJČKA (od 22. 5. do 20 6.) Neodločnost ljubljene osebe vam bo dala misliti.
RAK (od	21.	6.	do	22.	7.)
Dobra zamisel vam bo pomagala urediti in utrditi vaš službeni položaj.
LEV (od	23.	7.	do	22.	8.)
Razmišljanje vam bo v uteho ob neuspehu.
DEVICA	(010	23. 8.	do	22.
9.) Ne odločite se prehitro, TEHTNICA (od 23. 9. do 22.
10.) Pazite, da si ne naložite nalog, ki jim ne boste kos.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Potrudite se. da boste uresničili Vaše načrte.
STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Napor bo rodil uspeh. KOZOROG (od 22. 12. do 20.
1.) Neodločnost in trma vam bosta lahko samo škodovali
VODNAR (od 21. 1. do 19.
2.) Neznatna razočaranja v finančnih zadevah.
RIBE (od 20. 2. do 20. 3.) Ne prenaglite se. Neka oseba bi se rada spoznala z vami.
Ce je zdravnik reven
ANATOL	potiem
PO ZAMISLIH ZAHODNONEMŠKEGA OBRAMBNEGA MINISTRA
Goriško-beneški dnevnik			
Cei od	A ia m 6.701	rrivična odredba ministrskega ehkim žitorr 0 na 6.200 1	sveta 1 znižana ir za stot
S tem se skuše spremeniti značaj italijanskega kmetijstva zaradi vključitve Italije v SET ■ Protest kmečkih organizacij
)la zadnji seji ministrskega sveta so znižali ceno mehkemu žitu za 500 lir pri stotu. S tem s« bo cena blagu znižala od 8700 lir na 6200 lir za •tot.
Znižanje cene žitu predstavlja korak vlade, da se italijanske kmetijstvo vključi v Skupno evropsko tržišče,, ki M j spremeni kmetijsko proizvodnjo v državi. V zvezi s tem dogodkom, ki je povzročil ipri vseh italijanskih kmetovalcih veliko nezadovoljstvo, sta kmečki organizaciji Gonfederterra in Pokrajinska zveza neposrednih obdelovalcev izdali pred dnevi letak, v katerem obsojata tako agrarno politiko, ki teži za tem, da se oškodujejo pridelovalci žita in se daje večja prednost živinorejcem, pridelovalcem povrtnine, sadja itd., to se pravi tistemu blagu, ki bi i-meki po vladnem prepričanju večjo možnost za prodajo na lem tržišču.
Odločitev vlade je zelo skrčila. dohodke tistih kmetovalcev, ki že dolgo let pridelujejo raznovrstna žita. Sedaj se skuša od njih doseči pridelovanje drugih kultur, čeprav nimajo potrebnih strojev in znanja, da bi v tem uspeli.
Organizaciji sta prepričani, da je taka obnova kmetijstva, ki jo vsiljuje italijanska vlada v okviru SET, škodljiva za milijone malih kmetov, ki so za vladno odločitev zvedeli tako rekoč čez noč. Veliki zemljiški posestniki so se že dalj časa pripravljali na te spremembe v kmetijstvu. V veliki meri so se poslužili
vladnih prispevkov ter svojih kapitalov, da so spremenili način proizvodnje in jo prilagodili potrebam SET. Pričeli so industrijsko pridelovati breskve, grozdje, sadje, povrtnino, zgradili so si moderne hleve in podobno. Najbolj zgovoren primer za to je delovanje konzorcija za kupovanje breskev v Turjaku kakor tudi drugih velikih posestnikov, ki imajo v svoji lasti dve tretjini obdelovalne zemlje v naši pokrajini. Ti ljudje vodi-'0 melioracijske konzorcije in agrarni konzorcij ter so s tem posredno ali neposredno povezani z monopoli, ki zatirajo dninarje, spolovinarje in neposredne obdelovalce.
Kmečki organizaciji Confe-de-rterra in Pokrajinska zveza neposrednih obdelovalcev zahtevata, da se suspendira Skupno evropsko tržišče, da se cena žitu ne spreminja in da se nadaljuje in zboljša sedanja politika obveznega 'odkupovanja žita, da se zagotovi gospodarska podlaga malih in srednjih kmetov in s tem tudi proizvodnja žita. Organizaciji sta predložili te zahteve z namenom, da se odvrnejo nevarnosti, ki grozijo mali in srednji kmečki posesti.
V soboto srečolov v korist ECA
V soboto 24. avgusta bo ob 11. uri otvoritev srečolova v korist občinske podporne ustanove ECA. Srečolov bo v prostorih Ljudskega doma (Sala
VttllltMHIIMIIIItllllMIIIMHIIMIIIMIMItMMMMItMOIIlOOMIIHIIHHIIIMMOHItllllMtllllllitltlttltlllllll/
Zakonca DalVOglio sta se vrnila
Vlomilci odnesli samo 13 tisoč lir
Policija išče nevarne tatove
V ponedeljek ponoči se je vrnil z izleta po Avstriji zdravnik dr. Mario T>all’Oglio. Ko se je pripeljal do svojega bivališča in zagledal policaje, ki so hišo stražili, je tasoj za. slutil, da se je med njegovo odsotnostjo nekaj pripetilo. Ko so mu stražniki povedali, da so neznanci vdrli v hišo, je najprej pomislil, kaj je pustil takega doma, kar bi vlomilcem prišlo prav, Z ženo sta pričela ugotavljati, kaj jima je zmanjkalo. Tatovi — morda je bil samo eden ali dva — so pustili pri miru oblačila in druge predmete, ki so preveliki in ki bi jim povzročali težave pri prodajanju. Teh stvari se sploh niso dotaknili, ampak so iskali nakit in denar. Kakor sta zakonca ugotovila, niso tatovi imeli srečne roke, ker nista pustila doma drugega kot 13.000 lir, ki so jih vlomilci našli in vtaknili v žep. Skoda torej le ni tolikšna, kot je bilo mogoče sklepati po razdejanju, ki so ga vlomilci pustili za seboj.  «»-------------------
Motociklist povozil žensko iz Orehovlja
Ko se je včeraj opoldne vračala iz Gorice, kjer je bila po opravkih, 60-letna gospodinja Kristina Zajc vd. Rupnik iz Orehovlja, jo je povozil 28-let-ni Benjamin Juren z Vrha v sovodenjski občini. Zajčeva se je s kolesom peljala proti mirenskemu bloku. Med poko-
pališčem in letališčem pa jo je Juren, ki je vozil z mrežo naložen tovorni motocikel, dohitel in podrl. Motociklist je zaposlen pri podjetju Cigheti v Tržiču. Kolesarka si je pri padcu hudo pretresla možgane in se potolkla po telesu. O-čividci so poklicali avto ZK, ki je odpeljal ponesrečenko v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so jo zaradi hudih poškodb obdržali na opazovalnem oddelku. Za nesrečo se zanima prometna policija.
 «»-------
Kolesar si je zlomil nogo
Pri prečkanju ceste je neki kolesar povozil 6-letnega Damjana Lidija iz Moše. Pri padcu si je zlomil levo nogo. Na zdravljenje so ga odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico BP, kjer se bo moral zdraviti 30 dni.
Denarne kazni str nikov v juliju
Mestni stražniki v Gcrici so prisodili v mesecu juliju sledeče število denarnih glob:
Zaradi prekrškov pravilnika o vožnji po mestu 104 denarne kazni, pravilnika mestne peticije 9, pravilnika poljskih čuvajev 8, pravilnika o delovanju trgov 16 in eno denarno kazen zaradi prekrška gradbenega pravilnika. V prejšnjem mesecu je psoderec zajel 18 psov, ki so se klatili po cestah brez nagobčnikov.
Petrarca) pri Ljudskem vrtu Številna goriška podjetja in osebnosti so darovale usta no vi najrazličnejše blago, ki ga bodo razstavili po velikih policah obsežne dvorane. Nedvomno bo najbolj privlačeval meščane televizor «Tele-funken«, dalje motorno kolo, vsakovrstni jedilni pribori in drugo.
Seja občinskega odbora
Zupan se je vrnil s počitnic v Gradežu in je včeraj predsedoval seji občinskega odbora.
V nedeljo izvolitev lepotca v Podgori
V uParco dei Principi* v Podgori je bilo že več plesnih prireditev z izvolitvijo lepotic. V nedeljo bodo organizatorji pustili ob strani nežni spol. Sestavili bodo sodnijski zbor v krilih, kateremu bodo zaupali izvolitev »Princa parka*.
 *»—_
Štipendije za dijake agronomije
Pokrajinska uprava sporoča, da lahko dijaki, ki bi želeli študirati ali ki že študirajo agronomijo, predložijo prošnjo za štipendijo najkasneje do 30. avgusta opoldne. Prošnje sprejema uprava na Cor-so Italia 19
Nov vozni red vlakov
ODHODI
Proti Trstu: 0.15 (A), 5.54 (A), d.50 (A), 7.48 (D), 8.07 (A), 8.4‘! (D)„ 10.52 (Dl. 14.03 (A), :*.5.41 (A), 16.45 (DD) *), 18.41 (A), 20.04 (A), 21.16 (D), 22.00 'D), *), 23.28 (A) **).
Proti Vidmu; 4.40 (DD) **»), 4 50 (A). 6.31 (A), 7.23 (D)) •)) 7.51 (4). 9.04 (DD), 9.37 (D), 10.53 (A), 13.03 (D), 13.44 (A), 15.39 (A), 17.30 (A). 18.57 (A), 20.05 (D), 21.31 (A), 22.56 (A). 23.26 (A) •*).
FRIHODI
/z Trsta,- 4.49 (A) 6.29 (A), 7 21 (DD) *),	7.45	(A), 9.02
(DD), 9.35 (D), 10.49 (A), 13.02 (D), 13 42 (A), 15.37 (A), 17.28 A), 18 55 (A), 20.01 (D), 21.29 (A), 22.55 (A).
Iz Vidma,- 0.14	(A).	4.28
(D) *»), 5.5°	(A), 6.48	(A),
i 46 (D), 8.05 (A). 8.47 (D), i0.50 (Tj), 14.01 (A), 15 36 (A), 16.44 (OD) #), 18.39 (A) 20.02 (A), 2) 14 (D). 21.57 (D) *),
Kino v Gorici
CORSO. 17.00:	«Ubijalec je
zapustil podpis*, R. Logia. G. 0’Laughlin
VERDI. 17.15:	»Majski praz-
nik», Ives Montand, A. Fa-brizi in Walter Chiari.
VITTORIA. 17.15:	«Prikazen
vsemirja*. T. Kooper in M. Nash.
CENTRALE. 17.00:	»Revne
toda lepe*. M. Allasio.
MODERNO. 17.00: »SDI - operacija Las Vegas*.
DEŽURNA LEKARNA
Cez dan in ponoči ima odprto lekarna Villa San Gousto, Corso Italia 106, tel. 31-5*1.
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja 31.6 stopinje ob 13.40, najnižja 16,2 ob 5. uri. Povprečna dnevna vlaga 60 odstotkov.
Evropsko atletsko prvenstvo v Stockholmu
Zatopkova (kopje), Kryzkowiak (10.000 m) in Vickers (20 km) - prve zlate kolajne
Nov evropski rekord Zatopkove v metu kopja • Štritof (Jug.) deveti na 10.000 m Slabi rezultati v predtekih na 100 m - Bezjak in Račič kvalificirana v metu kladiva
STOCKHOLM, 19. — Na starem olimpijskem stadionu v Stockholmu je švedski princ. Bertil danes ob 14. uri svečano otvoril 6. evropsko atletsko prvenstvo, katerega se udeležuje skoraj 1000 atletov iz 26 držav. Otvoritvi je prisostvovalo komaj 15.000 gledalcev od 23.000, kolikor jih lahko sprejme stadion. Nastopni mimohod so otvorili Belgijci, nato pa so po abecednem redu sledili predstavniki ostalih držav in kot zadnji domačim Švedi. Najštevilnejša je bila združena nemška ekipa (49 atletov) za njo pa Poljska (44), angleška (43), sovjetska (42) itd.
Ko so se ekipe razvrstile na igrišču, je atlete najprej po-
zdravil predsednik organizacijskega odbora. Za njim se je predsednik mednarodne zveze Exeter zahvalil Švedom za organizacijo prvenstva in omenil, da se je mednarodna atletska zveza rodila prav v Stockholmu med olimpiado leta 1912. Nato je Exeter povabil princa Bertila, naj otvori igre, kar se je zgodilo ob 14,27. Vojaška godba je zaigrala himno prvenstva, katero je pel slavni švedski tenorist Jus-si Bjoerling, istočasno pa so na naj višjo drog dvignili belo-zeleno zastavo evropskega atletskega prvenstva. Vsa ceremonija je trajala komaj 35 minut, 15 minut kasneje pa se je že začelo prvenstvo s prvo disciplino — hojo na 20 km.
Prve zlate kolajne
Prvi dan tekmovanja so bile na programu tudi tri linal ne discipline, ki so seveda dale prve nove evropske prva-
ZATOPKOVA
ke, prve tri zlate kolajne in tudi en nov evropski rekord. Dosegla ga je Cehoslovakinja Dana Zatopkova v metu kopja z rezultatom 56.02 m. Drugo zlato kolajno je pospravil proti pričakovanju Anglež Stan Vickers v hoji na 20 km, tretjo pa Pollak Kryszkowiak v teku na 10.000 m.
V ostalih izločilnih tekmovanjih niso bili doseženi vrhunski rezultati, razen v teku na
100 m, kjer je eden izmed favoritov Francoz Jocelyn Dele-cour s časom 10”4 postavil nov rekord prvenstev, ki ga je doslej branil Nemec Futterer. Rezultati ostalih šprinterjev so bili zelo povprečni. V polfinale sta se kvalificirala tudi Italijana Berrutti in Gianno-ne. V predtekih na 400 m sta dosegla najboljši čas Šved Pe-tersson in Anglež Salisbury (47”8) le za desetinko sekunde slabši čas pa so dosegli Madžar Csutoras, Jugoslovan šnajder in Anglež Wrighton. V izločilnih tekih na 800 m je dosegel najboljši čas Anglež Johnson (1’49”5), v polfinale pa se je kvalificiral tudi edini italijanski zastopnik G. Ba-raldi s časom 1’51”8. D»ugi 1-talijan Scavo ni starfcl V predtekih na 400 m za ženske so se kvalificirale v finale 3 Rusinje, 2 Angležinji in l Ma-džarka. Najboljši čas je dosegla Ifnina (SZ) (54").
V kvalifikacijah v skoku v daljino je bil najboljši Osva-nejan (SZ) s 7,65, za njim pa Poljak Kropidovvski s 7,63. Med 12 finalisti je tudi Bravi (It.) z rezultatom 7,42, izpadel pa je poleg ostalih tudi Miler (Jug.), ki ni dosegel minimuma 7,15 m.
V metu kladiva se je kvalificiralo za finale 18 atletov Najboljši rezultat je dosegel Poljak Rut (62,71). z lahkoto sta se kvalificirala oba Jugoslovana Bezjak (57.52) in Račič (58,22), izpadla pa sta Nemec Wiegand in Italijan Giovannet-ti, ki nista dosegla minimuma 55 m.
V metu kopja za ženske se je kvalificirala tudi Jugoslovanka Kaluševič z rezultatom 43,10.
KOLAJNE Zlata Srebr. Bron. CSR	1	—	—
Poljska	1	—	—
Anglija	1	—	1
SZ	—	3	1
švedska	—	—	1
TOČKE SZ 22, Poljska 11, Anglija 10. švedska 7, CSR 6, Nemčija 4, Švica 2, Italija 1.
Tehnični rezultati
100 M (PREDTEKI — prvi trije iz vsake skupine v polfinale):
1. skup.:	Germar (Nem.) 10”9, 2. Berruti (It.) 10”9, 3. Westlund (Šved.) 11”, 4. Geor-gopulos (Gr.) 11 ”1, 5. Vehrli
(Šv.) 11 ”5.
2. skup.: 1 Nilsen (Norv.) 10"8, 2. Muelier (Šv.) 10”8. 3. Sandstrom (V.B.) 10”8, 4. Vcf-cruys.se (Bol.) 10”9, 5. Schmid* (Polj.) 11".
3. skup.:	Raidford (V.B.) 1(T6, 2. Foik (Polj.) 10”8, 3. Bačvarov (Bolg.) 11", 4. Jane-cek (CSR) 11”1, 5. Onur (Tur.) 11”3.
4. skup.:	1. Delecour (Fr.)
10”4,	2. Malmroos (Šved.)
10”8, 3. Giannone (It.) 10”8, 4. Ja-kabfy (Madž.) 10”9, 5. Schwarzgruber (Avst.) 11”1.
5. skup.: 1. Batenijev (SZ) 11”,	2. Goldovany (Madž)
11”1, 3. Stesso (CSR) 11”2, 4. Thorbornsson (Jsl.) ll”2,	5.
Rasmussen (Dan.) 11”3.
6. skup.: Hary (Nem.) 10”,7, 2. Konovalov (SZ) 10”7, 3. Lis-senko (Fr.) 10”9,	4. Huber (Avst.) 11”.
400 M ZENSKE (prve 3 v finale):
t. polfinale: 1. Itkina (SZ) 54”0, 2. Pir-ie (V.B.) 56”2, 3. Nemeth (Madž.) 56”8, 4, Ma-yer (Nem.) 57”7, 5. Mechinson (V.B.) 58"2,	6	Corzy (Tur.)
60”8.
2. polfinale: 1. Parluk (SZ) 55”4, 2. Mukhanova (SZ) 55”7, 3. Hiscox (V.B.) 55”7, 4. Jeib-man (Nem.) 55”9, 5. Zbikow-ska (Polj.) 57”2, 6 Kort (Dan.) 57”9.
HOJA NA 20 KM - FINALE:
1. Stan Vickers (V.B.) 1.33’*«”,
2. Spirin (SZ) 1.35’4 ”2, 3. Back (Šved.) 1.35’22”2, 4. Carlsson (Šved.) t.35’38”4, 5. Marquis (Sv.) 1.35’59"4, 6. Dordoni (It.) 1.36’16”2, 7. Lefanczik (Nem.) 1.39’1*”5, I. Reymond (Sv.) 1.39’18”6,	9. Szyszka (Polj.)
1.39’44”, 10. Atene (Fr.) 1.40’ 37”6, 11. Johnson (V.B.) 1.41’ 54”4,	12. Jausleber (Polj.)
1.43’52”2
800 M PREDTEKI (prvi štirje vsake skupine v polfinale):
1. skup.: D. Johnson (V.B.) 1’49”5,	2. Szentgali (Madž.)
2. DAN, SREDA 20. AVG.
9.00 - 12 00 DESETEROBOJ: (100 m, skok v daljino); PETEROBOJ:	(krogla,
skok v višino);
TEKI: 400 m ovire moški (izločitve), 100 m ženske (izločitve);
METI: disk ženske (kvalifikacije);
15.00- 18.35 DESETEROBOJ: (krogla, višina, 400 m); PETEROBOJ: (200 m); TEKI: 100 m moški (polfinale in finale), 400 m moški (polfinale), 800 m moški (polfinale), 3000 m slepi (izločitve), 100 m ženske (četrtfinale), 400 m ženske (polfinale). 80 m ovire ženske izločitve);
SKOKI:	daljina moški
(finale);
METI: disk moški (kvalifikacije).
1’50”,	3.	Markusson	(Isl.)	1’
’50’’5,	4.	Haus (Niz.)	1’51”,	5.
Marin	(Šp.)	1’52”8.
2. skup.: 1. Rawson (Nem.) 1’50”4,	2. Depastas	(Gr.)	1’
50”7. 3. Salonen (Fin.) 1’50”7,
4. Makomaski (Polj.) 1’51”2,
5. Vervoort (Fr.)	1’51"6,	6.
Heida	(Niz.)	1’52”3.
3. skup. 1. H. Missalla (Nem.) 1’50".	2.	A. Boysen	(Nor.)	1’
50”5, 3. Waegli (Šv.) 1’50”6,
4. Kazmierski (Polj.) 1’50”8.
5. Constantinidis (Gr.) 1’50”9. 3. Klaban (Avst.) 1*51 ”3.
4. skup.: 1.	Schmidt	(Nem )
1’61”4,	2. G.	Baraldi	(It.)	1’
51 ”8. 3. KoVacs (Madž.) 1’52”, 4 Gottfriddson (Šved.) 1’52”, 5. Hanka (CSR) 1’52”1, 6. Mi-spolon	(Fr.)	1’54”3.
40« M PREDTEKI (prvi trije iz vsake skupine v polfinale):
1. skup.: 1. Salisbury (V.B.) 47”8, 2. C. Csutoras (Madž.) 47”9, 3. Weber (Šv.) 48”2. 4. R. Panciera (It.) 49”.
2. skup.:	1, Kaufmann
(Nem) 48”, 2. Mach (Polj.) 48”3,	3. Sudrigeanu (Rom.)
48”8, 4. Fraschinj (It.) 49”.
3. skup.: 1. Jonsson (Šved.) 48”3, 2. Nikolski (SZ) 48”3, 3. Swatowski (Polj.) 48”4, 4. Declerck (Bel.) 48”9.
4. skup.: 1. Petersson (Šved.) 47”8. 2. Šnajder (Jug.) 47”9.
3. Wrighton (V.B.) 47”9,	4. Gir.lanze (Malta) 53’’4.
5. skup.:	1. Haas (Nem.) 48”2, 2. Urben (Šv.) 48”4, 3. Re-kola (Fin.) 48”4, 4. Jirasek (CSR) 48”6, 5. Stiger (Avst.) 49”.
6. skup.:	1. Rakhmanov (SZ) 48”1. 2. Dibonda (Fr.) 48”7, 3. Hellsten (Fin.) 48"9,
4. Svllis (Gr.) 49”2, 5 Ozgu dor (Tur.) 49”8.
18.000 m — FINALE: 1. Krvzkoiak (Polj.) 28’36”,	2.
Zukov (SZ) 28’58”S, 3. Pudov (SZ) 29’02”2, 3. Eldon (V.B.) 29’02"8, 5. Ozog (Poli.) 29’03”2, 6 Merriman (V.B ) 29’08”8, 7. Mimoun (Fr.) 29’30”6, 8. Amo-ros (Sp.) 29’31”4, 9. ŠTRITOF (JUG.) 29’34”8,	10. Thoeger-
sen (Dan.) 29’51”2, 11, Torgen-sen (Norv.) 29’53”2, 12. Hoe-ger (Nem.) 29’57”8. Na cilj ie prišlo 20 atletov. Kovasc (Madž.) in Joensson (Šved.) sta odstopila.
59,83, Ellis (V.B.) 57,36, Kri-vonosov (SZ) 59,96, Asplund (Šved.) 56,55, Allday (V.B.) 55.14. Husson (Fr.)	56,70,
Krogh (Nor.) 58,34. Nista se kvalificirala: Wiegand (Nem.) 54.18, Giovannetti (It.) 54,45.
KOPJE — ZENSKE (finale): 1. Zatopkova (CSR) 56,02 (evropski rekord), 2. Zalagai-ti (SZ) 51,30,	3. Neuman
(Nem.) 50,50, 4. Bogun (SZ)
49.88,	5.	Grabowska	(Polj.)
49,77, 6. Figwer (Polj.) 49,48. 7. Diti (Rom.) 49,03, 8. Broe-nel (Nem.) 48,85, 9. Alneguist (Šved.) 46,10, 18. Kipp (Nem.)
46.89, II. Zwetkova (SZ) 45,52, 12. Kalevševič (Jug.) 45,42, 13. Starzvuska (Polj.) 45,10, 14. Williams (V. B.) 44.04.
KOŠARKA
Poraz Lokomotive na turnirju v Messini
MESSINA. 19. — Prvi dan mednarodnega ženskega košarkarskega turnirja v Messini je Spartak iz Prage premagal Stando iz Milana s 57:33, Varšava pa Lokomotivo iz Zagreba s 73:48.
Medconski šahovski turnir
Matanovič remiziral <;iil*orie pa prekinil
Talj se je spet približal vodečemu Petrosjanu toda Benkoe inta prekinjeno partijo
(Od našega posebn. dopisnika)
PORTOROŽ, 19. — Po včerajšnjem premoru se je danes nadaljeval medconski šahovski turnir. V 9. kolu so bili naslednji rezultati:
Larsen - BroAstein remi, Sanguinetti - Fischer 0:1, Pan-no - Benkoe prek., Olafsson -Rossetto prek., Talj - Fuester 1:0, Petrosjan - Neikirh remi, Sherwin - Gligorič prek., De Greiff - Cardosso 0:1, Szabo -
PETROSJAN
dr. Filip 1:0, Pachman - M* tanovič remi. Prost je “11 verbach.
Stanje po 9. kolu:
6,5, Talj 6. Benkoe, Olafa«* 5,5 (1), Matanovič 5,5, Fisch« • Averbah 5 (—). Larsen
gorič 4,5	(1),	Pachman. Bton
stein 4,5 (—), Sanguinetti Panno 4 (1), dr. Filip. Car** so, Szabo 4, Neikirh 3,9. setto 2 (1—). Sherin ' De Greiff 1 (—), FueS . ‘žl
V prekinjeni partiji k8? Gligoriču na remi. Dana®) partije so bile zelo borben*! čeprav v začetnih poteza kazalo, da bodo take. rt,;, dišču pozornosti je bila P ” ja me*d vodilnim Pei1,0^8«^ in bolgarskim mojstrom ^ kirhom. ki je v zadnjih f kolih zbral 1,5 točke- p 1,^ tudi danes ni zatajil	V
trosjanu iztrgal pol toc8jadi velemojstrski partiji )e elj Američan Fischer prem Sanguinettija in se visoko r vzpel na lestvici. Szaboja raz proti Matanoviču ni ^ gal in je danes z vsesk^	^
fenzivno igro premagal on slovaškega mojstra dr. " _Jf, Tik pred prekinitvijo Je a, dosso dosegel svojo drugo go naid De Greiffom.
SILVAN BOZlC
MIIIIIIIMIIIIIIMMIIIIIIIIHIIMIIIIIIIMMIIIIItllllllMMIIMIIIIIIHIIItllllllllHIIIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIHIiM**^^
Svetovno prvenstvo težke kategorije
Patterson premagal Harrisa s tehničnim KO v 12. rundi
V 2. rundi je Harris zrušil svetovnega prvaka za nekaj sekund na
DALJINA — MOŠKI (kvalifikacije): Kvalificirali so se: Ter Oscanejan (SZ) 7,65, Kro-pidlowski (Polj.) 7,63, Gra-bowski (Polj.) 7,61, Scharp (Nem.) 7.52, Molzberger (Nem.) 7,46. Bravi (It.) 7.42, Brakchi (Fr.) 7,20. Fadosev (SZ) 7.19. Po drugem poskusu:	Valka-
ma (Fin.) 7,51, Foldessy (Madž.) 7,31. Porrassalmi (Fin.) 7,17, Heckerdon (Šv)
7.14.
KLADIVO — kvalificirali
So se: Csermak (Madž.) 59,71, Bezjak (Jug.) 57,52, Niebisch (Nem.) 57,75, Lawlor (Irs.) 55,41, Rut (Polj.) 62,71, Thun (Avst.) 60,11, Krumov (Bolg.) 56,73, Rascanescu (Rom.)
59.14, Cieply (Polj.) 59,48, Sa-mosvetov (SZ) 60,42, Račič (Jug.) 58,22, Zsivotzky (Madž.)
LOS ANGELES, 19. — Floyd Patterson je to noč že tretjič uspešno branil svetovni naslov v težki kategoriji, ko je premagal svojega nasprotnika Harrisa s tehničnim knock-outom v 12. rundi. Harris, ki je bil zaradi številnih ran ves okrvavljen, je bil pred prekinitvijo borbe štirikrat na tleh in ni bil več sposoben nadaljevati borbe v 13. rundi.
Kljub porazu je Harris pokazal izreden pogum in le malo je manjkalo, da ni že v začetku dvoboja pripravil veliko presenečenje, ko je z dvojnim desnim in levim u-darcem poslal svetovnega prvaka na tla. Toda Pattersona njegov udarec ni zmedel. Takoj se je dvignil in sprožil protinapad, ki mu je že v isti rundi prinesel izenačenje. V naslednji rundi je svetovni prvak povzročil Harrisu rano nad levim očesom in od tega trenutka naprej si je moral Harris po vsaki rundi lečiti rane v svojem kotu.
V 6. rundi, ko se je Harris začel zavedati nasprotnikove premoči, je začel napadati mnogo bolj previdno. Toda fa taktika mu ni prinesla zaželenih rezultatov, ker je bil Patterson v vseh akcijah hitrejši.
Harris je bil na tleh prvič v 7. rundi za 8 sekund. V 9. rundi je padel še dvakrat, zadnji knock-down pa je doživel v 12 rundi nekaj trenutkov pred predajo, ki jo je zahteval njegov trener Bill Gore.
Patterson si je priboril vse runde razen druge, ob prekinitvi pa so posamezni sodniki zabeležili naslednje razlike po točkah: 117-97, 117-98, 116-102.
Za Harrisa je bil to njegov prvi poraz v profesionalni karieri, vendar pa je proti Pattersonu najdlje vzdržal. Moore je izgubil v 5. rundi, Jackson v 10 in Rademacher v 6. rundi.
Po dvoboju je Patterson izjavil, da ni bil v najboljši formi, Harris pa je priznal, da je črnec velik boksar, da pa bi se želel še enkrat boriti z njim, ker je prepričan, da bi lahko premagal.
Pattersonov prokurator D’A-mato je dejal, da bo njegov
varovanec branii naslov junija prihodnje leto v Colorado Sprines,
tli
lUS*
STRELJANJE
Rusi žanjejo nove zmage in rekorde
MOSKVA, 19. — V nadaljevanju svetovnega prvenstva v streljanju so bili v tekmovanju z vojaško puško na letečega jelena na razdaljo 100 metrov s 50 streli doseženi naslednji rezultati:
1. Nikitin (SZ) 234 točk od 250 (nov rekord). 2. Romanen-ko (SZ) 226, 3. Davis (ZDA) 115, 4. Zakurenok (SZ) 223, 5. Lustberg (SZ) 217.
Vrstni red ekip: 1. SZ 900 točk (nov svetovni rekord), 2. Švedska 854, 3. Venezuela 833. 4. Madžar ka 825, a. Finska 785
SABLJANJE
Francozi favoriti v ekipnem floretu
FILADELFIJA, 19. — V prvem finalnem turnusu ekipnega svetovnega prvenstva v floretu so bili doseženi naslednji rezultati:
SZ - Madžarska (prvak) 11:5 Francija • Italija 9:7 Italija je vodila že s 6:2, nato pa je Francija po zaslugi D’Oriole, ki je premagal vse Italijane, dosegla 7 zaporednih z-mag.
Rezultati drugega turnusa: Francija - Madžarska 11:5 Italija - SZ 9:7 Pred zadnjim turnusom vodi Francija z dvema zmagama pred Italijo in SZ z eno zmago in enim porazom in pred Madžarsko z dvema porazoma.
V tretjem finalnem	t se bo Madžarska pomerit8 Italijo, Francija pa s SZ.
V prvih srečanjih svetovij*]
ga ekipnega prvenstva v retu za ženske so bile iz‘, -
fle
.oče
:ue>*
ne ekipe Mehike, VeneZ“ in Perua. Rezultati: FranOj. Mehika 14:2. Italija-MejJP 9:1. ZDA - Peru 14:2, SZ - % 12:0, Nemčija - Venezuela 1 ' Madžarska - Venezuela '
V prvem dvoboju <re<C.|i turnusa je Italija Madžarsko z 9:7. V k%r. klasifikaciji je tako ^a<2-. ska —bivši svetovni prva* komaj četrta.
Nov evropski rekord na 400 m prosto
BLACKPCOL, 19.	"	,
okviru angleškega plavaIiJOa prvenstva je 17-ietni Jan B|a „ zmagal na 440 yandov Pr ;z, s časom 4’28”4 in obenem boljšal evropski rekord j 400 m, ki ga je doslej j,Jr on sam z rezultatom 4'28
O SAN PAOLO, 19. — zilski nogometaš ,Al 0d-«Mazzola» je danes z ženo ^ potoval v Italijo, kjer bo , novi nogometni sezoni '• pri Milanu.
C RIM, 19.
S P*«
Poljske bodo na 8. mednar _ nem košarkarskem tur°’ za pokal Mairano sodelov,.e
reprezentance SZ, Bolg8
rij?’
polj-
ske in Italije.
'rafnvnrat urednik STANISLAV RENKO tlfl Tiska Tiskarski zavod ZTT •
Ktmna
predvaja danes 20. t. m. z začetkom ob 18. uri id na prostem ob 20. uri Technicolor Fox fil®:
Sneg na Kilimanžaru
MIKULA LETIČ
INTERNA Tl TIS
■m
Med vožnjo sem poskusil doseči isto udobnost za svoja dva tovariša iz Ljubljane. Toda karabinjer, ki je bil med pogovorom zvedel za moj poklic, me je kratko in šegavo odpravil:
— Tu ne smete igrati vloge advokata (fare l’avvocato), ker vas nihče ne bo plačaj.
V TRSTU
Na postaji v Trstu nas je čakal sorodnik ljubljanskega «zelenega Franceljna*, vkrcali smo se in odbrzeli po tržaških ulicah, katerih seveda nismo videli. Ko smo se ustavili, sem takoj spoznal okoliš: Bli smo pred ječo »pri Jezuitih*. Spet me je enkrat streslo. Danes, dne 31. avgusta 1941, nimam srečnega dne. Ječa «pri Jezuitih* v Trstu je znana kot ena najslabših v Evropi. Poslopje, ki je bilo nekdaj jezuitski samostan, je staro nad 300 let, stisnjeno je med umazane hiše V starem mestu, ima debelo, vlažno zidovje, temne, nizke hodnike in celice; na oknih so od zunaj moifene železne ograje, slične onim okrog nogometnih igrišč, tako da ne moreš gledati ven, a tudi ne moreta zrak in svetloba noter. Karel V. se je bahal, da v njegovem kraljestvu sonce nikoli ne zahaja, jaz pa se bom zdaj lahko pobahal, da v mojem sedanjem kraljestvu nikoli ne izhaja. Kaka boljša misel mi ni padla v gla vo. Vidi se, da mi je bilo še precej kislo pri duši. Vprašal sem karabinjerja, kdaj bomo šli naprej, a on mi je odgovoril, da ne ve in da ima samo nalog, da nas v Trstu odda.
V pisarni nas je sprejel droben Kalabrež, ki se je kazal ■trašno važen. Z uro v roki sem ugotovil, da je potreboval
pri posamezniku za popis priimka, imena, očetovstva, rojstnega kraja in dneva, poklica in državljanstva celih 20 minut. Največ časa je uporabil za to, da je od vsakega sprejel v debel register odtis cele desne roke. Torej to me tudi še čaka danes!
V normalnih časih bi mi bilo «za skočit’ iz kože* ob takem počasnem poslovanju. Tu pa me je zabavalo; in ker sem videl, da vsakega takoj odpeljejo, brž ko je popisan in registriran, sem se previdno postavil kot zadnji. Vsekakor je bolje v pisarni nego v celici; minute, ki jih tukaj prebijem, so rešene in pridobljene za vse večne čase. Bilo nas je pet, ker sta se nam v Sv. Petru pridružila dva tatova iz Pule, ki sta bila poslana iz Trsta na Reko na prizivno razpravo in sta se z nami vrnila. Ce bo pisar nadaljeval z vrtoglavo naglico, ki jo je pokazal v začetku, sem dober skoraj za dve uri. Hura, slava! Dve uri življenja v razmeroma svetli sobi, razkošno opremljeni z navadno mizo, eno polico in dvema stolicama! Tudi vklenjen nisem bil več, ker se je pisarna nahajala že za zapahi.
Pisar je prekosil samega sebe; po skoraj dveumem uradovanju je prišla vrsta name. Nikoli mu tega ne bom pozabil! Dolgo, dolgo se je poglobil v moje listine ir. nato vprašal:
— Kaj ste vi, «avvocato» ali «dottore»?
— Oboje, prosim.
— Potem ste tudi zdravnik?
— Ne, samo advokat.
— Potem niste «dottore»?
— Seveda sem.
— Tega ne razumem. Tu mora biti pomota.
— Ni pomota. Sem doktor prava m izvršujem poklic advokata.
— Potem ste samo »avvocato*?
— Ne, tudi «dottore».
Moj dični pisar je debelo gledal. Bil je žrtev italijanskega običaja, da vsakega jurista, še ko študira na vseučilišču, na-žlvajo «avvocato», a vsakega medicinca «dottore». Da bi razlikoval akademske naslove, tega se moj pisar v ljudski šoli ni naučil. Druge pa najbrž ni obiskoval; vsaj tako sem
sodil gledajoč njegovo okorno pisavo. — Kakor dva psa za debelo kost sva se tako še nekaj časa potezala med «avvoca-tom* in «dottorejem», potem sem mu končno predložil, naj me vpiše kot «avvocata» in pusti v nemar «dottoreja». Takoj je pritrdil:
— Saj sem vam to dejal precej v začetku. Ampak vse kaže, da sami ne veste, kaj ste.
Ta sedi kot čik, Mikula!	Da,	da,	v svet	moraš. Marsičesa
se lahko še naučiš. —
Mali spor med «advokatom» in ^doktorjem*, ki se je za mojega pisarja končal tako zmagoslavno, me je močno razvedril, Imel sem spočetka namen, da se skušam izogniti dolžnosti, da ovekovečim odtis svoje desne roke v uradnih registrih ječe «pri Jezuitih*	v	Trstu.	Opustil	sem to namero;
kaj ti s tem pisarjem ne bi	prišel	do	kraja. Inteligenten urad-
nik je sila, neinteligenten pa je velesila!
Zato sem sklenil, da pisarju še olajšam posel. Prej sem bil videl, da je moral vsakega pograbiti za roko, mu jo pritisniti na pečatno blazinico, nato poskusiti odtis na posebnem papirju, še enkrat pritisniti na blazinico in končno prenesti roko, vedno krčevito držeč jo, na register. Jaz sem sam stopil k blazinici, in preden se je mož zavedel, je bil že krasen odtis v debelem registru. Pazljivo ga je pregledal, nato je zadovoljno pokimal:
— Vidi se, da ste od stroke (9i vede che siete del mestiere)!
Pri moji duši! S tem človekom bi utegnil še postati
prijatelj!
Žepe sem moral popolnoma izprazniti. Samo rutico mi je pustil. Potem me je še dobro otipal, če nisem kaj prikril. Ko sem ga vprašal, čemu vse to, mi je odgovoril:
— Zakon tako predpisuje. Vi kot »avvocato* bi morali to vedeti!
Bogami, ta pisar postaja zanimiv. Zna svoj uradni «oče-naš* in od tega ga ne spraviš. Ti si pa zabitež, če ne moliš ž njim njegove molitvice.
V denarnic; sem imel poleg Martinovicevih 10 lir še 65 nemških mark, ki jih v Ljubljani nisem bil posla! domov, ker jih ni bilo mogoče menjati, Te marke bi mi lahko po-
magale iz zadrege. Obrnil sem se na pisarja:
teč<
— Poslušajte! Teh 65 mark predstavlja po uradnem ^ vrednost kakih 500 lir. Prosim vas, zamenjajte mi jih za ^ denar, če dobite 100 lir, mi je prav, m pri tem je 20 lir
— Denarni posli niso dovoljeni v ječah.	,^o
— Ampak to ni denarni posel. Vi te marke enosta^T, prodaste zame. Če vas prosim, da prodaste to nalivno P® za 50 lir, bi-li to storili?
— ^->a-	n	lif’
— No, torej: Prodajte ravno tako teh 65 mark za
To je vendar vseeno.	.^[I
— Ne, to ni vseeno. Vi kot »avvocato* bi morali to veo .g.
Nad tem človekom bi imel naš Jurčič svoje živo vese
Trd, neizprosen bodi, mož jeklen!	^
Videi sem, da ima pisarna telefon. Spomnil sem svojega svaka, ki biva v Trstu, in na prijatelja Josipa ai\t> čiča, lesnega trgovca v Trstu. Ta dva mi bosta P°rn*:Lj)«' čim zvesta, da sem tu. Vprašal sem svojega trdega, neizPr ga in jeklenega Tugomerjj;	gl
— Ali mi vsaj dovolite, da telefoniran svojemu svakč* je tu v Trstu?	^
— Jetnikom niso dovoljeni telefonski pogovori. V1 »avvocato* itd.	^
— Ampak jaz nisem jetnik. »Političen* sem in n« ^ v internacijo.
— Kdor je v ječi. je jetnik.
— Pa vsaj vi telefonirajte zame. Samo 10 besed vam jih bom na listek.
— To ne gre brez dovoljenja kvesture.
— Potem telefonirajte za to dovoljenje!
— Jaz ne smem posredovati pri kvesturi za jetnik®’ kot »avvocato* itd.	i
še nekolikokrat. sem moral slišati, kaj bi moral vse kot »avvocato*. in končno sva se dogovorila, da bom ** jo* naslednji dan,' v ponedeljek, pisal pismo. Več se ni da^tr seči. S tem je bila moja avdienca pri tem neizprosnem l merju končana.
(Nadaljevanje sle^’
N»Pis