Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
»EFENSE
BUY
UNITED STATES .VIN C 3 OND5 HMD SUM PS
volum| XXV. —
LETO XXV.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), MARCH 2, 1942.
ŠTEVILKA (NUMBER) 50
dedovanje Rdečega križa
-Te dni
aaz Ameriški rdeči križ terih regulaci3e, potom ka-spornJ b° sPre3emalo osebna bralce, nahajajoče
zavzel # p" ' ki jih sovražnik 20 ■ 10 Odredbi urada cen-komunikacije lah-
C*e?mo Ie potom p°sre-
Ose^ CeSa križa" s SVoie' kl celijo priti v dotiko
obrne'1 raj morJa' naJ J «o lokalnega urada na-
duset acije> V Clevelan" vu 34, ^rad nahaja na naslo-bijo « Euclid Ave. Tu se do-forme ne listine, oziroma vaše L atere lahko napišete .poročilo. Kdor kaj piše,
vodinh- nati P° sledečih na-Pisrtia c
ne sprejema. Komu-?°raj° biti pisane na
bi PTh formah,
JAPONCI SO VDRLI NA JAVO IN ZAVZELI MESTO SOEBANG
Zavezniki so koncem preteklega tedna uničili Japoncem 17 transportnih parnikov in 9 bojnih ladij.
Zaplenjeno pri sovražnih inozemcih
PREBIVALCI BURME POBIJAJO NEOBOROŽENE ANGLEŠKE DRŽAVLJANE
križ " W jih Preskr"
lega ali ^ orajo biti k °seb-družinskega značaja, 'ne smejo 25 besed, in "i. 4 f1 pisana v anglešči-tnjeni Je sporočilo v kakem se mora predlo-
oCkl prevod-
°sebe, LaVe imen ali. opis kake
%L /arne- Poslopja ali kaj ne dovolL
:,";tli, Se ne sme omeniti o , ali vojaških zadevah, m materijalu ali vre-

' 1 Se nahajajo pri o-« <telih ali če so uposle-i0 lne smejo tega ome-S^sejo v inozemstvo, ne sme omeniti o h ali trgovskih za-
odpošlje po .vir nadzorstvom med-
m
, ' bo Tlečega križa. Kjer-|v^al6n §°če, se bo poslalo o-i spis iz Zedinjenih dr-Jiti t° preJemnik hoče od-stori na o-
M S forme. V
IN,p0t°Ss Inquiry Service, 'NoVa katerega se vodi
Serif' itd-} Je še Pred"l w vstopila v tekočo i
!v. iesno rešil 100,000 slu-'
največje mesto na Filipinih. Dasi je trajalo streljanje približno 15 minut ter je padlo v mesto okoli 25 izstrelkov, vendar je škoda skoro neznatna.
V pomorski bitki, ki je bila končana koncem preteklega tedna, so pogreznili zavezniki sedemnajst japonskih transportnih parnikov in devet bojnih ladij.
BANDOENG, Java, ponede-*~ ljek, 2. marca. Japonci so prodrli na Javi 40 milj daleč ter zavzeli mesto Soebang. Japonci s« izkrcali svoje vojaštvo iz 50 transportnih parnikov, ki jih je ščitilo dvajset bojnih ladij. Izkrcanje Japoncev se je izvršilo pod silnim zavezniškim zračnim, mornariškim in artilerijskim ognjem s kopnega. Brambovci prešli v ofenzivo Brambovci med katerimi so Angleži, Holandci, Avstralci in Amerikanci, so pričeli proti Japoncem ofenzivo po celodnevnih defenzivnih bojih v nedeljo.
Strašen položaj na Burmi Glavni stan ameriških letalcev - prostovoljcev v Kitajski, 28. februarja. (Zakasnelo). — Neki ameriški letalec, ki se je vrnil danes semkaj z Burme, je izjavil, da domačini na Burmi pobijajo neoborožene angleške državljane in da na vse načine pomagajo Japoncem.
Padec mesta Rangoona je sa-	Novorojenček
mo vprašanje nekaterih dni, [ Vile rojenice so se zglasile morda nekaterih ur. Letalec I pri družini Mr. in Mrs. Frank pravi, da je obiskal štiri večja J Centa, 803 E. 155 St., in baš
BOMBARDIRANJE TRI-POLIJA IN BENGAZIJA
KAIRO, Egipt, 1. marca. — Angleška zračna sila je izvedla silne napade na Tripolis in Ben-gazi, dvoje pristanišč v Afriki, ki sta v oblasti osišča.
Italijansko poveljstvo v Rimu naznanja, da je bil torpediran neki italijanski tovorni parnik, na katerem so se nahajali angleški vojni ujetniki na potu iz Libije v Italijo.
EPICNA BORBA RUSKE ARMADE PRED STARAJO RUSIJO
Ruski čefeiiki so ubili tekom šestmesečnih bojev 10,480 Nemcev, med njimi dva generala.
IZ STARAJE RUSIJE SO ZAPRTI NEMCEM
IZHODI
VSI
Na sliki vidifyo nemške zastave, radije, kamere in orožje, ki so ga zaplenili vladni detektivi nacistom v Newarku, N. J.
Drzen napa
Angležev j na severno Francijo

LONDON, 28. februarja. — Angleški padalci in Commandos odredi so uspešno napadli
V Franciji je zopet zavrelo proti nacijem
VICHY, 1. marca.—Francoske oblasti so danes naznanile, da so štirje mladeniči ubili neko
severno obalo Francije, kamor nenpško stražo ter vrgli, bombo
mesta na Burmi, in da je povsod našel isto: povsod vlada brezzakonje.
Akcija ameriško - filipinskih četnikov WASHINGTON, 1. marca. — Ameriško - filipinski četniki, ki operirajo s svojih gorskih u-trdb v severnem Luzonu, so napadli Japonce ter jih pognali iz neke rečne doline.
Neka japonska bojna ladja je danes iz razdalje petih milj obstreljevala Cebu, ki je drugo
na rojstni dan mladega očeta, pustile- v spomin- krepkega sinčka prvorojenčka. Dekliško ime matere je bilo Josephine Hribar. Mlada mati in dete se nahajata v Huron rd. bolnišnici, kjer se dobro počutita. Čestitamo!
Telefonska številka
Mr. Anton Wapotich, 892 E. 73 Sti, tajnik društva Lunder-Adamič št. 28 S. N. P. J., sporoča, da je njegova telefonska številka ENdicott 0320.
P,

°Svan-
:ali inter 3a ° v°jnih Jetni-1 ^ijo anih Civilistih, se A SeP°tom Rdečega, kri-
^ Po .v*1 V°di po druSih uS?ih regulacijah
f
V
Vjv.11 Lavelle umrl
m Poli,
I.
Sovražne podmornice so pogreznile
pretekli teden 7 do 9 zavezniških ladij
so stopili Angleži zdaj prvikrat izza svojega umika iz Dunkir-ka.
Podmornice, ki jih je bilo najmanj pet, so napadale polne tri dni. — Nekateri preživeli mornarji so dospeli v neko kanadsko pristanišče.
Neko kanadska pristanišče, 1. marca. •— Semkaj so prispeli rešeni mornarji štirih zavezniš-

v	L tonili 111WJL11UX J* kJVliil* JJU T vuii'W
Velle' splošno kih parnikov, ki so jih pogrezal kapitan, ki je . <}0 °d navadnega poli-JfcN	ravnatelja
županom t „1 avisorn. ie v soboto
je v soDoto kUebu
• 1,11 za neko srčno
ter 60 let
Z * za
diabetiko ali

N°v grob
,rn,V Cha;"Lrai Ob petih je u-OF kS st J ^ bolnišnici Frank
n
ik;Vet0 ^ iet- Zadnje pol-
je bil
zaposlen pri
^iu'6424 sPilker Aw
^ » ^ iP v Znano drugega, , VjVv bl1 vdovec in da i-; otVCV ?ri domovini po-
o»l5' rSa °8.reb se bo vršil n^ ^ kt)	sinovi pogrebne-
J	as Pogreba bo jav-
nile sovražne podmornice na A-tlantiku. Mornarji so izjavili, da je bilo v njihovem konvoju tor-pediranih 6 do 9 parnikov.
Izjava nekega morharja Mornar nekega torpedirane-ga tankerja je izjavil, da je bilo v noči, ko je bil torpediran njegov parnik, torpediranih še na-daljnih sedem, dva nadaljna pa naslednje jutro. Rešenci pravijo, da so podmornice napadale polne tri dni. V napadu je bilo udeleženih pet podmornic.
Iz štirih parnikov, ki so bili pogreznjeni, je bilo pripeljanih
tv to pristanišče 111 rešenih mornarjev. Parniki, glede katerih se natančno ve, da so bili pogreznjeni, so bili trije tankerji in ert tovorni parnik.
Mnogo mornarjev pogrešanih
Med rešenimi je celotna posadka dveh parnikov, iz enega parnika se pogreša 38 mornarjev, iz enega pa 20. — Preživeli ljudje parnika, s katerega se pogreša 28 ljudi, so izjavili, da se je njihov parnik tako naglo pogreznil, da ni bilo niti časa spustiti na morje rečilne čolne.
Konvoj, ki je bil napaden, je v.ozil v zapadni smeri. Napad in pogreznitve so bile izvršene pred tednom dni.
Ta napad, ki je bil izvršen z angleškimi kopnimi, zračnimi in mornariškimi silami, je del an-gleškega-narčrta,' Če' Ste že ne more odpreti proti Nemcem druge fronte, bodo odprli Angleži kar cel tucat takih subsi-darnih front. Tak načrt bi znatno oslabil nemške armade, ki se pripravljajo na spomladansko kampanjo v Rusiji.
Napad so pričeli angleški bombniki, ki so napadli nemška letališča in topovske pozicije, nakar so sesula angleška transportna letala na zemljo težko o-borožene padalce, istočasno pa je angleška mornariška sila izkrcala odrede slavnih "Commandos", ki so se že proslavili v svojih prejšnjih napadih na Norveško.
Ko so padalci, commandc/s in ostali angleški vojaki razbili nemške radijske postaje, letališča in ostale naprave ter pobili Nemce, ki so se jim postavili v bran, so se prav tako bliskovite | naglo s svojimi ujetniki umaknili kakor so bili prišli.
«
Umik angleške mornarice, ki je prepeljala nazaj preko Kanala angleško vojaštvo, so krili angleški bombniki in bojna le-, tala.
v neko nemško vojaško stanico, ki se je nahajala v nekem šolskem poslopju v Rue Tanger v Parizu.
Bomba k sreči ni eksplodirala, kajti če bi, bi bilo gotovo u-hitih večje število francoskih žena, ki so pri sosednjih vratih
MOSKVA, 28. februarja, —i j Ruska ofenziva bije neutrudlji-vo in nenehano r.o Nemcih od Ljeningrada do daljnega Krima, toda najbolj krvava bitka divja j še vedno na zamrzlih močvarah j in v gozdovih •:'J»li Stara je Ru-| sije, kjer tiči v smrtni pasti 16. nemški armadni zbor.
Tukaj je namreč tisti kraj, kjer Rusi neusmiljeno stiskajo svoj železen obroč okoli 98,000 Nemcev, katerih se je pričela polaščevati panika,, ker so zaman vsi njihovi obupni udarci, da bi si izsekali vrzel iz pasti. Izjalovitev nemškega letalstva
Hitler je ukazal odlet 1800 letal na to fronto v obupnem poizkusu, da reši pred popolnim u-ničenjem 16. armadni zbor. U-radni ruski komunike naznanja, da je utrpela ta nemška zračna sila silne izgube od strani ruskih bojnih letal in intiletalskega
sko ofenzivo. Poročila s fronts naznanjajo, da so se doslej izjalovili vsi poizkusi Nemcev, da b'-se izsekali iz obkroževalnega jih obroča. Rusi drobijo nemško armado na manjše skupine, nakar jih posamezno, drugo za drugo pokončujejo.
Epopeja ruskih četnikov
Vesti iz Ljeningrada naznanjajo, da so ruski četniki tekom šestih mesecev ubili 10,480 Nemcev, med njimi dva generala. Poleg tega so četniki uničili v tem času 700 železniških vagonov, povzročili 64 železniš,-kih nesreč, dinamitirali so pet železniških mostov ter razdejali veliko število nemških letal, tankov in avtomobilov.
"Rdeča zvezda" pravi, da izgubljajo Nemci na ubitih, ranjenih in zajetih pc milijon mož na mesec.
Rusi pred vrati Staraje Rusije
MOSKVA, ponedeljek, 2. mar-
topništva, ko so nemška letala ca. — Ruske čete, ki obkrožuje-poizkušala metati municijo (in jo Starajo Rusijo, so zdaj v to-hrancJ nemški obkoljeni aripa- likšni bližini tega mesta, ki tvo-di.	< \ |ii -ključ -vseh nemških komuni-
čakale v vrsti na živila.
To je bil po več tednih prvi izbruh nasilja v Parizu. Doslej so Nemci zelo strogo kaznovali napade na nemške okupacijske čete ter so, kakor znano, dali za to postreliti več talcev.
LONDON, 1. marca. — Nacisti so zaprli 500 Nizozemcev, zaradi bombnih ekplozij v domovih holandskih nacijev. Poleg tega so zaprli tudi mnogo univerzitnih profesorjev.
Po vsej Holandski so izbruhnili novi izgredi proti nacijem, kljub temu, da jih nacisti kaznujejo s smrtjo in dolgoletno ječo.
Položaj Nemcev je obupen Časopis Izvestija pravi, da je položaj Nemcev v Staraji Rusiji tako obupen, da je poslal Hitler tja celo skupino letal, ki jih je držal v doslej v rezervi. Mnogi nemški ujetniki pripovedujejo, da so bili poslani na rusko fronto iz taborišč v Nemčiji, kjer so se vežbali za spomladan-
kacij pod Ljeningradom, da vidijo stolpe in hiše Staraje Rusije, kjer tiči v pasti 96,000 Nemcev. — Nemški ujetnik Kari Horst je izjavil, da so Nemcem zaprti vsi izhodi in da je v mestu pričelo primanjkovati živil. Isti ujetnik je izjavil, da je v zadnjih dneh silno trpela morala nemškega vojaštva.
Clevelandski Hrvatje protestirajo proti Paveliču in izražajo lojalnost Ameriki
Slabo in dobro
Nesreča
Zadnji petek zjutraj, ko je bila na potu na delo, je na spolzki ulici padla poznana Mrs. Wapotich, soproga tajnika društva "Lunder-Adamič" in si je zlomila desno nogo. Nahaja se na domu 892 E. 73 St., kjer jo prijateljice lahko obiščejo, mi ji pa želimo, da bi čim preje popolnoma okrevala!
Na dopustu V soboto in nedeljo je obiskal svoje domače in prijatelje Eugene Barbie, sin Mr. in Mrs. Frank in Anna Barbič. Eugene
Včeraj se je vršil v Hrvatskem narodnem domu shod, na katerem so Hrvatje ožigosali kvizlinga Paveliča in vse ostalo, kar on predstavlja.
Včeraj se je vršil v Hrvat-* skem narodnem domu na St..|vo vlado, toda v srcu je v tej Clair Ave., velik hrvatski shod, j vojni na strani Amerike."
kosa

>n

'A ^ b0i:J.viraJ Je umrl v Vfe 62 ?Šn!ci Simon Da-' in stanujoč ns Pokojni je bi ^ vdovo Anno.

V 16 Av,
VOJAKA V LUKSUZNEM AVTOMOBILU
PASO ROBLES, Cal., 28. februarja. — Tukaj so zbudili sumnjo policije in ostalih ljudi štirje ameriški vojaki, ki so se peljali skozi ta kraj v luksuznem avtomobilu inozemskega izdelka. Ko jih je policija ustavila, so vojaki povedali:
Dva izmed njih sta odšla iz Los Angelesa peš. V Santa Bar-
>S>tt, ^ z -e. Pokojni je bil i bari ju je neki mož vzel na svoj ik 0 So . I^Šča viinvn Annr> dom na večerjo. Ko je doznal,

vr§il v sredo po-^rdina in sinovi
2avo"da.
da morata biti vojaka v tabori šču Roberts, ki se nahaja v bližini tega kraja, jima je ponudil
svoj avtomobil,, s katerim naj se odpeljeta tja ter ga prihodnji teden vrneta. Dal jima je s seboj celo svojo kreditno karto za nakup gasolina. Na potu pa sta ta dva vojaka vzela na avto še dva druga vojaka, svoja tovariša.
Ker pa je bila policija še vedno skeptična, je telefonirala do-tičnemu človeku v Santi Barbari, lastniku luksuznega avta, ki je" potrdil vsako besedo, katero sta vojaka povedala.
Zadnjo soboto je rogovilil neki očividno pijani moški po St. se nahaja v Air Corps Supply Clair Ave. in Holmes Ave. Ubil; Sq. Prej je bil zaposlen v vlad-je šipo v izložbenem oknu Du- nih napravah Wright letalske gan Meat Market, 16135 St. j družbe v Daytonu, O., pozneje Clair Ave. Poklicana je bila po-1 pa se je prijavil prostovoljno k licija, ki ga je po velikem trudu; letalcem. On je najmlajši sin zvezala in odpeljala.
Istotako je v soboto zjutraj, ko je prišel na delo poznani čevljar Frank Marzlikar, ki ima
Barbičeve drlžine.
Pozor!
Naše čitatelje opozarjamo na izredno lep članek, priobčen na
popravljalnico čevljev samo par! uredniškem mestu o Sovjetski
vrat stran, našel pred vrati par čevljev, ki vsekakor še niso bili potrebni popravila, in pet pravih dolarskih bankovcev v e-nem teh čevljev. Kdo je pustil čevlje in denar, je uganka. — (Prav gotovo bi Mr. Marzlikar z veseljem prišel v svojo popravljalnico, ko bi ga vsako jutro pred vrati čakal tak pozdrav — in mi tudi.)
Rusiji. Članek, čigar prevod objavljamo, je napisal za revijo "Look" major Fielding Elliot, ameriški vojaški komentator in avtor več knjig vojaške vsebine. — Vredno je, da ga čitate!
Iz bolnišnice Včeraj se je iz bolnišnice vrnil na svoj dom rojak Frank
na katerem so navzoči ožigosali izdajalsko vlado, kateri načelu-je kvizling in izdajalec hrvatskega naroda Ante Pavelič, ter so izjavili svojo lojalnost Zedi-njenim državam.
Erdelacove izjave
Joseph Erdelac, predsednik Zveze hrvatskih društev in pred sedovatelj shoda, je povedal navzočim, da je nedavna publici-teta zelo škodovala položaju tukajšnjih Hrvatov, toda da so vsi Hrvatje, z neznatno izjemo nekaterih, lojalni ameriški državljani, ki so pripravljeni, boriti se ob strani Amerike proti osišČu.
95 odst. Hrvatov sovraži Pave-ličev režim
Dalje je Mr. Erdelac izjavil, da sodeč po informacijah, ki prihajajo iz Hrvatske, ni vprašanja, da je nad 95 odstotkov hrvatskega ljudstva proti svojim tlačiteljem, da Hrvatje na splošno sovražijo Paveliča ter da gledajo na zaveznike kot na svoje osvoboditelje.
"Hrvatska je napovedala Ze-dinjenim državam vojno na u-kaz Hitlerja in Mussolinija," je
Sprejem važne resolucije
Nato je bila na shodu preči-tana resolucija, v kateri je med drugim rečeno, da "lutkarska država Hrvatska ne reprezenti-ra volje, aspiracij in želja hrvatskega ljudstva, ki Jioče biti res svobodno in samovladno."
S tem je bil zaključen ta važen shod, o katerem želimo, da bi imel najboljše posledice v a-meriški javnosti in pri ameriških oblastih, da se ne bo po nepotrebnem sumničilo onih Hrvatov, ki so pošteni in lojalni Jugoslovani in Amerikanci.
Petek, 1128 E. 167 St., kjer ga | rekel Erdelac. "Ljudstvo je si-prijatelji lahko obiščejo.	cer prisiljeno, ubogati Paveliče-
PROCES PROTI VISOKIMA ČASTNIKOMA
WASHINGTON, 28. februarja. — Armadni in vojaški department sta dovolila danes podadmiralu Husbandu E. Ki-melu in generalu Walterju C. Shortu vsakemu po $6,000 letne pokojnine, toda sta ju istočasno obvestila, da morata biti vsak čas pripravljena na proces, ki ga bo pričelo napram njima vojaško sodišče. Omenjena sta namreč poveljevala ameriški mornarici in arjnadi na Pearl Harborju do usodnega dneva 7. decembra, ko so Pearl Harbor napadli Japonci.
feTRAN 2
ENAKOPRANVOST
2. marca, l!
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI
99
»ENAKOPRAVNOST«
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays
Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto....................................................................$5.50
za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece................-......................$1.50
Po pošti v Clevelandu, v Kanadi In Mexicl, za celo leto...........................—........$6.00
za 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece ............................................$2.00
Za Zedinjene države, za celo leto...................................................................................$4.50
za 6 mesecev .......................................$2.50; za 3 mesece............................................$1.50
Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: za 6 mesecev ........................................$4.00 Za celo leto .......................................$8.00;
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
Velika manifestacija Slovencev za Jugoslavijo; govor ministra Franca Snoja v Clevelandu
KAJ DOLGUJEMO RUSKI ARMADI
L
Sledeči članek je napisal za revijo "Look" major George Fielding Eliot, znani radijski komentator ter avtor knjig o vojaških zadevah.
Nemški zakopi prepregajo v zig-zag črti kakor velike brazgotine zasneženo rusko pokrajino. Vsak poseben sistem zakopov se raztega okoli kake posebne ruske vasi, griča ali malega gozdiča. Vsaka utrjena točka je v takem položaju, da lahko krije svoje lastno okolje in da nudi pomoč tudi lahko svojim sosedom.
Daleč v zaledju so pričeli Nemci z gradnjo nadalj-nega sistema zakopov, katerih pa niso končali. Za to namreč ni bilo več časa.
Prvi sistem zakopov je bil namreč med tem raz-streljen, da ga ni več spoznati. Tu so bile odstreljene cele sekcije prsobranov; dalje tam je zopet velika jama, kjer je nekoč udaril velik izstrelek.
Vsepovsod leže trupla pobitih nacistov; nekatera so oblečena še vedno v svoji sivi ersatz uniformi, druga so popolnoma gola in zmrznjena. Te mrtvece so slekli oni, ki so bili še živi ter v večji potrebi obleke kot ti mrtveci.
Pot, ki vodi nazaj skozi okajene ruševine tega, kar so bile nekdaj vasi, je posuta z mrtveci, ki leže posamič in v dveh in treh, kakor so jih pač zalotile ruske strojnice.
Še dalje zadaj je pot skoro zagozdena z rabitimi tanki, zapuščenimi truki, polomljenimi topovi in z dru gimi ostanki bežeče armade. Toda nikjer ni znaka življenja, kajti na tej zemlji'se izvaja taktiko požiganja in uničevanja.
Nemška armada beži iz svojih zakopov izpred Moskve, dočim je ruska armada izvojevala novi "čudež ob Marni."
Ta članek je namenjen pokazati, kaj dolguje Amerika Rusiji, ki je izvojevala ta čudež v svetovni borbi, od katere izida je odvisna tudi naša usoda.
Nekateri Amerikanci so ozkogrudnega naziranja, da mi ne dolgujemo Rusiji ničesar. Ruska politika, tako pravijo, je popolnoma nacionalistična in sebična.
Seveda- je v svoji zadnji analizi. Toda takšna je po-itika tudi vseh ostalih vlad. Resnici na ljubo je treba priznati, da res ni bilo nobenega vzroka, zakaj naj bi se morala Rusija boriti za Francijo, Anglijo ali za nas. Vse te tri vlade so namreč izražale svoje upanje, da si bosta nacizem in komunizem drug drugemu zavila vrat.
Kar se tiče sovjetske vlade, je storila prav malo, da bi se priljubila zapadu. Ona je bodrila komunistične po-krete vsepovsod. Dasi je pokazala znamenja volje, da je pripravljena sodelovati za mir, ji vendar ni uspelo, prepričati zapada o svoji iskrenosti.
Toda to, kar je sedaj, je zgodovina. Mi smo zdaj v vojni, ki je največja vojna vseh časov. Sovjetska Rusija je naša zaveznica. Mi se borimo predvsem zato, da porazimo Nemčijo in Japonsko v njunih prizadevanjih po nadvladi sveta, in zatem zato, da poskrbimo, da ne bo enaka nevarnost nikoli več ogrožala svetovnega miru.
Rusko ljudstvo nima iz te vojne ničesar pridobiti. Prav tako tudi ne mi. Ta identiteta nazorov nas mora tesno zbližati, samo če bomo drug drugega bolje spoznali. In da dosežemo to, je čas, da se vprašamo, kaj vemo o Rusiji.
Predvsem to: Ruske armade in zračna sila so .postavile za vselej na laž paralizirajočo legendo o nepre magljivosti Nemčije, katera legenda je bila rojena v Poljski in ojačevana v Norveški, nakar je prišla do svoje ■ polne in strašne veljave z zlomom Francije.
Ta legenda je bila tista, ki je bila odgovorna za veliko mero izolacionizma in defetizma v tej deželi. Ta legenda je tvorila najbolj potenten argument nacijske propagande v Latinski Ameriki, Turčiji in Španski. Ta legenda je bila tista, ki je držala francosko ljudstvo in njegove voditelje v smrtnem strahu. Vsepovsod je porajala strah, strahopetnost in apizment.
Toda ,ko so nemške armade obtičale v Rusiji, so zasužnjenim narodom utrpnila njih srca — in tudi ameri-
( Nadaljevanje )
Premijerju Churchillu: Vaša ekscelenca: Amerikanci slovenskega po-kolenja, zbrani na zborovanju v Clevelandu, vam tem potom izražamo svoje občudovanje za vaše navdušeno vodstvo angleškega naroda in njega zaveznikov,
Ministru Snoju: Ekscelenca!
Kot predstavnika naše in naših očetov domovine vas cleve-landski Slovenci kar najprisrč-neje v svoji sredi pozdravljamo. Želimo, da se v naši sredi počutite domačega, med brati, da bi nas vaš prihod podžgal k strumnejemu delovanju za opro-
stega, kar bo prišlo, mi nosimo duh bodočega sveta. Od Jadrana, in Egeja do Baltskega morja živi velika slovanska skupnost, v kateri je bodočnost. Mi ni-
V začetku XX. stoletja je čet-niško bojevanje spet postalo važno za zgodovino srbskih krajev. V Južni Srbiji so se srbski in bolgarski "komite" krvavo,^
ŠKRAT
smo bili in ne bomo ovira pri j borili proti Turkom, a pozneje
Kot predstavniki Amerikan-I^f trPeče Slovfni^
x	T Wrnr-TfiMi emn Ho A7Q C
cev, ki so bili rojeni v Sloveniji
Uverjeni smo, da vaš trud ne
graditvi Evrope po načelih demokracije. Mi želimo nov svet v znamenju iskanja človeka in spoštovanja. Vsi ljudje so enaki. Vsi skupaj delajo za iste cilje in ideale. Iz tega se bo rodilo novo človeštvo in iz njega bo zasijala Jugoslavija kakor drag kamen.
(Nadaljevanje )
ter potomcev teh, smo posebno,bo zaman- fč Pa da bo bodoč' zainteresirani v zedinjenje vseh'nost Pr«fsla .Vinjeno m ne-,	odvisno Slovenijo v območju me-
Slovencev v obsegu mej nove m	^ J
, ,	t ,	„ ha resnično demokratske Jugo-
demokraticne Jugoslavije. Ka-	°
kor vam je gotovo znano, je bil, 31?' , v,- . j
velik del Slovencev ob koncu1 Nasa Posebna zelJa Je> da 01
vi zastavili svoj glas v prilog
zadnje svetovne vojne izročen
naših nasitnemu in stoletnemu
BOJEVANJE HAJDUKOV V JUGOSLAVIJI
Italiji in nemški Avstriji. Upa-	.
mo in prosimo, da bi Velika sovražniku, Italiji in nemški Av-
Britanija pod vašim neumornim stnJ1-	^
vodstvom delovala, da se ta kri-
čeča krivica popravi, ko bodo!	Slavnostni banket
peklenske sile zatirateljev uni-' V-nedeljo zvečer je bil v ho-čene in se človečanstvu spet vr- telu Hollenden slavnostni ban-ne mir.	I ket v čast ministru Snoju, ki so
Bog naj blagoslovi vaše delo-'mu pnsostvoVali ugledni Sloven vanje za svobodo narodov! ci mesta Clevelanda, okrog 300 ¥	po številu. Banket je odprl Mi-
' Poslaniku Litvinovu:	ihelič in Predal vodstvo ^ J"
Gospod poslanik:	. ! Mally-ju, jugoslovanskemu kon-
Ameriški državljani sloven- ki je vodil ves potek ban-
skega porekla, zbrani na narod- keta- Na banketu Je bil° okrog nem zborovanju v Clevelandu, štiri in dvajset govorov, v kate-Ohio, si dovoljujejo tem potom rih so Slovenci manifestirali vam, kot predstavniku bratske- enodušnost Slovencev za zmago ga ruskega naroda, izreči obču- misli>^ ki z nJe dovanje nad junaško borbo rus- Združene ke ljudske armade proti fašističnemu napadalcu ter vas prosimo, da sporočite svoji vladi naše spoštovanje.
Istočasno smo prepričani, da bo Sovjetska vlada zastavila odločno svojo besedo za vzpostavitev zedinjerie in osvobojene Jugoslavije, v kateri naj bodo vključene vse dežele, ki ji zgodovinsko pripadajo, a posebno slovenske pokrajine, ki so bile leta 1918. izročene Italiji in nemški Avstriji.
Predsednik Roosevelt je dejal v svojem sporočilu po vojni napovedi Japonski: "Zavedati se moramo, da bojevanje proti Nemcem v Srbiji ali v Norveški pomaga nam." Ta izjava temelji na najčudovitejši in najdrznejši vojni, ki smo ji priče že več mesecev: četniški vojni v Jugoslaviji.
Ozadje te vojne je zelo prosto, za tistega, ki jo pozna. Srbski narod je od zdavnaj navajen na oboroženi odpor proti tujemu osvojevalcu in četniška vojna je sestavni del njegove zgodovine. Stoletja turških vojn so od časa
z nje danes vodijo ameriške države in njihova stara domovina Jugoslavija.
' Preden so se začeli govori, je slovenski kvartet odpel pesem Srb, Hrvat, Slovenec. Nato je dr. Mally dal besedo angleškemu konzulu Bissikerju, ki je izrazil zadovoljnost spričo čustev vdanosti in ljubezni, ki so vedno ve-
ined sabo. To vojskovanje je preživelo dobo turškega gospod-stva in trajalo vse do nekaj let nazaj. Takrat so "komitaši" VMRO-a Vanča Mihajlova vršili redne napade na jugoslovansko ozemlje, pomagajoč Mussolinije-vi Italiji in bolgarski vladajoči struji. Tako je četniško bojevanje vedno bilo pomembno za politično zgodovino Balkana in zlasti Srbije.
Aprila 1941 so nacijske oklop-ne enote pregazile Jugoslavijo. Mnogim tujim opazovalcem se je zdelo, da zasedni stroj deluje točno, kot povsod drugod. To je trajalo do konca junija, ko je na Vidov dan nastala v hercegovskih plani n a h oborožena vstaja. Ta vest je bilo prvo poročilo o odporu, ki je prišlo v svet. Skoraj vsa poročila iz Berlina, Budimpešte, Angore in Kaira so bila polna vesti o vse večji, divji vojni v Jugoslaviji. Krajevni upori in vstaje so se septembra spremenili v pravo vojno, ki se je razširila po vsem vzhodnem in srednjem delu ozemlja.
Ta vojska je narodna vojska v pravem pomenu besede; njeno naraščanje je naravno in stal-njene vrste so izpolnjene z
iiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiraiiiiiiinfflBniHiiiiuiL
notarjev nos
Humoreska
•mtJiiinnmiiniiiiHnnutiiBUfflBI«
(Nadaljevanje)
— Vi torej nečete! ■ , te, da sem potrpet* na izrabljajte tega. m ^ opravičite se pri g°sPe j zi, prečitajte pogodbo, r pa lahko noč!
do časa prisiljevala kmete k be
gu v planine in zatekanju k no'
,	.. . v. . I narodom. Morda bo cas pokazal,
orožju, da se upro proti turškim I	* v
gospodarjem ali sultanovi voj-|da.Je to. blla tudl mescanska
ski. Narodno hajduštvo, z vsemi v0Jna' ah zunan^ uPor' kl Je
svojimi socialnimi in političnimi posledicami je začelo ustvarjati zgodovino v pokrajinah Južnih Slovanov. Take upornike so v srbskih krajih imenovali "hajduki," v zahodnejših pa "usko-ki" — tisti, ki so pred Turki pobegnili v varnejša mesta hrvatskega Primorja. Ti nekdanji gorjanci so se priučili morju in
postali najznamenitejši morski zala angleški narod, najprej s razbojniki v Sredozemskem mor-Srbijo, pozneje z Jugoslavijo,
—Žakaj bi še opravi , žakaj lahko noč?	,
ganjam neumnosti, str
Markiz ni nič odgovo , mignil je pa služabnik0 > tekali po salonu.
Odprla so se vrata & ^ se je iz prednje sobe g ^
siti \
— Alo, ljudje gos; berta!	. „
Osupel, zbegan, zmede^ bogi milijonar odhajal.
naprej klanjal in bil ie
da ni vedel ne kdaj ne
kan0'
preplavil zemljo in povzročil notranji upor, kajti kraji še niso bili očiščeni vseh, ki so ostali izza pronacijskih vlad Stojadi-noviča in Cvetkoviča.
Številčni podatki o tej vojski še niso natančno znani. V oktobru se je govorilo, da potrebujejo Nemci 45,000 ljudi za
roke.
trkal se je po čelu, se za ušesi, se ščipal v r° videl, ali spi ali bdi # morda, kar je kaj če, igrača hudih sanj-Ni spal; saj je videl na je čital ob plinovi ra" imdha ulic razločeval ^ na trgovinah. Kaj se godilo z njim? Kaj Je
Ki;
I
Pita X
1 lin
lak
Predsedniku Jovanoviču:
Ekscelenca!
Ameriški Slovenci, zbrani na zborovanju v Clevelandu, Ohio, vam žele tem potom izreči bratske pozdrave ter prisrčne želje za kar največji uspeh kot vodji jugoslovanske vlade.
Kljub temu, da nas večina živi že dolgo v naši ljubljeni novi domovini, vendar nam je dobrobit našega naroda pri srcu, sedaj bolj ko kedaj.prej, ko ga je naš stoletni sovrag docela zasužnjil.
Poudaril je pravljično junaštvo srbskega in jugoslovanskega vojaka. V trenotku, je dejal, ko so si mnogi narodi izbrali pot predaje, smo bili mi v Angliji ponosni, da je Jugoslavija izbrala pot časti, svobode in dostojanstva.
Minister Sava Kosanovic je
nadzorstvo v Srbiji. S anje je,*^ se je%regrešil?< postajalo vse težje m Nemci so | dobnost?^Zaradi kak^J bili prisiljeni poslati se nekaj ^ ^ neumnogti \
ju. Njihove borbe proti beneški in0Vlh dlvlzlJ> cePrav 80 Jlh
republiki iz utrdb v Senju in v Omišu so se odlikovale z istim
trebovali na ruskem bojišču Londonski krogi sodijo, da nove
rodoljubnim duhom, kot. borbe j jugoslovanske sile štejejo okrog njihovih bratov hajdukov. Po- 1Cl0>000 ^ Pod poveljništvom
zneje, v XIX. stoletju, je politično hajduštvo v bojih na Balkanu igralo najvažnejšo vlogo pri osvobojevanju srbskih pokrajin. Hajduki so bili, ki so zanetili in
častnikov redne vojske.
Čeprav je središče glavnih uporov v zahodnem delu Srbije, prihajajo poročila o četniški delavnosti tudi iz Dalmacije, Čr-
dejal, da so Slovenci, kakor Srbi iZV0;eva^ oboroženo vstajo leta ne gore in drugih krajev drža
in Wr»irQ + i «T*lVl51 iali V Amorilrn <nAJ	l • ■ __________-i v ,:ri rinvoirino«A -t^ ivi^liAnin
in Hrvati prihajali v Ameriko zato, ker pred prvo svetovno vojno doma ni bilo svobode. Ko je po svetovni vojni prišla Jugoslavija, so Slovenci skupaj s Srbi m Hrvati pozdravili rojstvo jugoslovanske svobode, zmago načel demokracije. Slovenci so se v svoji domovini oddahnili.
Uverjeni smo, da bo nova zar- ker so vedeli, da se bo življenje
ja vstala jugoslovanskemu narodu, ki se bo preporodil v.duhu p .-a ve demokracije in svobode. Prepričani, da je to tudi vaša želja in cilj, izražamo polno zaupanje vam in vladi, kateri na-čcljujete.
Posebno vas prosimo, da zastavite vse sile, da se bodo bratje Slovenci, ki so prišli ob koncu zadnje svetovne vojne pod Italijo in nemško Avstrijo, naši Primorci in Korošci, vrnili v
objem skupne matere.
*
Podpredsedniku dr. Kreku:
Ekscelenca!
njihovih bratov v starem kraju lepo razvijalo v svobodi. Kosanovic je dejal, da bi se Jugoslavija razvila še boljše, če bi .ne bila obkoljena s samimi sovražnik , ki so si prizadevali, da bi jo razdelili. Slovenci stoje že od XV. stoletja kot prva straža južnega Slovanstva v Alpah in čuvajo Slovanstvo pred germanskim navalom. Oni so skupaj s Srbi in Hrvati v morju krvi ohranili svojo čast in v zgodovini smo si vedno znali izbrati pot, po kateri smo šli. Pot, po kateri hodimo danes, je pot bodočega sveta in bodočega člo-Ameriški Slovenci, zbrani da- veštva. Hitler in fašizem so sto-
1804, upor, ki je pomenil začetek splošne srbske vstaje. Kara-Gjorgje Petrovič je bil sam hajduk.
Ta nenavadna vrsta rokov-njaštva je v devetnajstem stoletju doživela še drugačne čase.; morja) od Reke do Kotorja gQ
ve. Opravičeno je mišljenje, da so sedaj vsi, Srbi, Hrvati in Slovenci pristopili k močnemu oboroženemu odporu proti naci-jem, fašistom in njihovim po-magačem doma. Italijanska zasedba vsega Hrvatskega Pri-
Za časa Obrenovičev je zatirani kmečki živelj v Srbiji porajal prave rokovnjače, ki so razsajali po planinah Rudnik, Homolje,
vori o merah previdnosti in obrambe proti samemu hrvatskemu narodu.
Pomen vojne v Jugoslaviji je
Kucaj in Jahor. Srbski pesnik vsestranski. Ta vojna je napra_
Janko Veselinovič je o tem delovanju napisal knjigo, ki jo prištevamo med najboljša dela srbske književnosti...
Vrhovni poveljnik
nes v Clevelandu, Ohio, vam kot predstavniku trpeče Slovenije in načelniku slovenskega za-
rila vse, da uničijo človeštvo. V neki nemški knj gi je neki na-cijski ideolog Fletsche dejal, da
stopstva pri jugoslovanski via- je v ljudeh treba ubiti voljo do
di, žele poslati najiskrenejše bratske pozdrave. Uverjeni smo, da bo vaše neumorno delovanje rodilo zedinjeno in neodvisno Slovenijo v obsegu resnično demokratske Jugoslavije. Posebno vas prosimo, da ne odne-
odpora in uničiti narode gospodarsko in moralno. To je Hitler tudi poiskušal. Toda mi smo edini med malimi narodi, ki nismo šli po tem potu. Ko se je vse vdalo, ko je samo še Velika Bri-
Helfrich,
tanija bila močna, smo vendar-1 poveljnik holandske mornarice
bil
. .. •-rxi r • -i r>	hate v zahtev;, da pridejo v ob- le šli po potu odpora, prepriča-j na Daljnem vzhodu, ki je
skl apiZarjljK) prisil ob kredit. To je storila Rusija in za to jem matere Slovenije naši že odjni, da bomo iz današnjega trp-jimenovan za vrhovnega povelj
dolgujemo Rusiji veliko hvaležnost.
(Konec jutri.
| zadnje vojne zasužnjeni bratje' ljenja doživeli vstajenje. Mi Ju - nika vseh zavezniških mornaric
Primorci in Korošci.
goslovani smo danes pionirji ti- v ondotnih vodah.
vila globok vtisek na podjarm-ljene narode evropske celine. Daje jim novega upanja, prav, kakor je odločitev Jugoslavije v
mesecu marcu in aprilu navdušila demokratske sile v Evropi in drugje. Dalje ima vojska Dra-ža Mihajloviča globok pomen in vzpodbujevalno moč za ves Balkan, postati utegne središče vstaje velikega obsega, ko pride čas za to — upor, ki bo segel čez meje Srbije in Jugoslavije. Vojna v Jugoslaviji dalje nalaga naciiem, da morajo tam dr-| žati veliko zasedno vojsko in tako slabijo svojo moč v Rusiji in drugje. Končno je ta vojna znat-| no ovirala in zavlačevala zalaganje afriškega bojišča z ljudmi in. potrebščinami, l Iz vseh teh razlogov je vojna v Jugoslaviji važen del svetovne
I vojne. Zlasti pa je dokaz, da«na-rodi hočejo svobodo in da nobena cena za doseg tega cilja ni previsoka, cilja, ki je sedaj ze-dinil vse svobodne in demokratske sile sveta.
(Free World, februar 1942.)
tako ravnali? Zakaj zadnje le ni mogel-maurinovih so ga v j* vrata. In ženitovanj^ ^ ^ je bilo v njegovih rok ■ ki ga je sestavil tak° tako lepem slogu in k1 niti prečital!
avof
Prišel je domov naj-\.j
m
žnt Hi
risce, pa se m
razre.
Hišnikov
1o] ;tji
vprašanja, ii««"-je navdal z dobro nu9
— Šinguet! je zavp1'' ^ Malu, suhi Singuet kel.
—	Šinguet,' što ^ če mi poveš odkrit0 ^ što brč pa dobiš, če & prikrival.
Šinguet je ostrmel & če nasmehnil.
—	Ti še rešiž,, a Čeiv*
A ^
,00.'
osel'
režiš ? Povej no,
zis
— Moj Bog! gosp1 možiček, malo sem
se
spod, ne zamerite A11
pak gospod notar P0,

imenitno Romagne co.
tovo '
— Romagnetovo g^'f^t
t Hi
h
Jaž, jaž govorim tt gne, kakor kakšen ^ w
—	Saj gospod nota ^ dobro ve. Že osem d ko.
—	Kaj še Strela. ^
v
nic!	, # h
Šinguet je pogled^ V * bu. Mislil je, da S3 ^ J zmešalo. Ali gospod ^ 1 je bil, če bi ne bil 1 J *
r^urlno i v ami 7 n via \7&. * .nf
A
čudne izgovarjave, _^
zdrav. Vprašal je v'Se * J di zapovrstjo in se Pr je res.
Oj, ti nesrečni je zavpil, prepričan * ^ žopet storil kako ne'1'1 ^ iščite mi, ga! na k- ; rajši šam in ga štre Jj
(Dalje prihod*),
hi
h

h
i
E? %
h
h *
m-
2' marca, 1942.
ENAKOPRANVOST
STRAN 3
da ffi: Prosil bom sodišče, nave',68 proti koncu obrav-
^a?sla,"ledeČ0 °bravnavo či zadeva-^ ® PriČe V Pričuj°" co skun blVS0 aktivno člani-
is£! Sg4komunistov"
takozva
aktivnega
iuiiDniuiflnniunc]iiiiiiiiiiiiaMiiiHuuiciniiiiimKaiiiiimii!iaiiii<iiinuDiuiiiiiiiiit]i^
PROCES
proti ruskim zarotnikom
■^■nnanniinmiroinuuHiinittiinnim
Buharin: Nisem bil. Višinski: Ali ste bili v Ameri ki?'
Buharin: Da. Višinski: Dolgo? Buharin: Kakih 7 mesecev. Višinski: Ali v Ameriki niste bili v stikih s policijo? Buharin: Absolutno ne. Višinski: Iz Amerike v Rusijo ste potovali preko . . . Buharin: Preko Japonske. Višinski: Ali ste bili dolgo tam
Buharin: Teden dni. Višinski: Ali vas tekom tega tedna niso pridobili zase?
Buharin: če vam je ugodno staviti taka vprašanja . . .
Višinski: Na podlagi kazensko - pravdnega zakonika imam pravico zadajati taka vprašanja.
Preds. sod. Ulrih: Državni pravdnik ima pravico zadajati taka vprašanja, ker ste vi, B.u-^ harin, obtoženi, da ste skušaii
^unistov o!- SlfUpine "levih Va in Da'<1 0sinskega, Mance-W> a'' eserJa> člana C. Vkova fei?v Karelina in tem ali ' ^ zaslišim o vi"' 'lmeli Buharin in "le-
10r iVugnovč Ttu aretacij0 in
Sverdln nma' Stalina
aa^ m kakšen je bil ta
' Ulrih (po posveto-^f s°dišča): Sodišče
priče ^.lCa 0 tem, da se ce Pokličejo; Jako vi jeva, •Maucev, Karelin in
:ov.
, btoženee • a] Povedi hann' če hočete - 0 svojem zločin-
protis,
^'prosim"vjetskem delova-C'^ate besedo.
''^šani,, em se zadržati a o restavraciji ka-,D°volite?
MARCH
8. marca, nedelja. — Dramsko društvo "Anton Verovšek" — igra v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
13. marca, petek. — Progresivne Slovenke, krožek št. 7 — ples v korist ameriškega Rdečega križa v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
21.	marca, sobota. — Progresivne Slovenke — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
22.	marca, nedelja — Igro "Ve-leja" vprizori dramsko društvo "Naša zvezda" v Sloven- j skem društvenem domu na; Recher Ave.
APRIL
11. aprila, sobota. — Bowling j
25.	aprila, sobota. — I. W. O., št. 1008 — ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
26.	aprila, nedelja. — Pomladanska prireditev mladinskega pevskega zbora "Škrjanč-ki" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
26. aprila, nedelja. — Pomladanski koncert društva Zvon v Slovenskem narodnem domu, na. 80. cesti. 26. aprila, nedelja. — Pevski zbor "Jadran" priredi opereto in ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma, na Waterloo Rd.
MAY
3. maja, nedelja. — Slovenska ženska zveza št. 41 — prireditev v avditoriju Slovenskega delavskega doma, na Waterloo Rd.
v Slovenskem delav- 9. maja, sobota. — Knights of
umoriti strankine voditelje že leta 1918, obtoženi, da ste že leta 1918 vzdignili roko zoper življenja Vladimirja Iljiča Le- 12' aPriia> nede,Ja
_ j. Seveda. Saj to je!nina-Haw a sPecialnost I • Višinski: Ne prestopam mej m: Hotel bi
tater- ho'
i se najprei kazenskega zakonika.
IN*
premisah. je ,cem na vprašanje, hv občan državni
akovskemu - - —
enom-i
s kakš-
Buharin: Popolnoma res je. j Višinski: Ali niste sklepali npbenih vezi s policijo?.
Buharin: Absolutno nobenih.
namreč desni-, ,„.„. , . Tr ,
1 C	blok vodil1 Visinski: Kako Pa ste tedaJ
boj zoper sovjet-!tako lahko prišli k bloku, ki se ije bavil s špijonskim delom?
letali srditi pro-1
(Wrjl: lzdajalci socia-j „.v. , ® v	. ,. . ,
°m°vine, postali smo1 Vismskl: S cem pa se Je blok 19- aprila, nedelja.
Buharin: Glede špijonskega dela ne vem prav ničesar.
ter(
„ ----- smo , .. „
restavratorji bavil? ■ 0Prijeli
Zločir
smo se iz-
Buharin: Tukaj ste bili dve
n
je1 je1
rOtf
pri1
S* *
izpovedi o špijonaži — Šaran-
Jcinov, verolom-mZ fmo vstaško* krde-	? 'vanova' 1 dveh
U jf^i teroristične *ku- provokaterjev-
l;	s škodi"" t t Višinski: Obtoženec Buharin,
g . J vs \om; kaj pa Rikova — smatrate tudi %a. b°VJetsko oblast za provokaterja ?
*	formuliram Buharin: Ne' ne Smatram"
tališče, bo to1
Liga Slovenske Zadruž. Zveze — Ples ob priliki druge ob letnice
skem domu na Waterloo Rd.
11. aprila, sobota. — Spomladanska veselica društva Nanos, št. 264 S. N. P! J. v Domu Zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
Strugglers S. N. P. J. — Proslava v Slovenskem delavskem domu na Waterloo.
18.	aprila, sobota. — I.W.O. št. 4276 ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma, na Waterloo Rd.
19.	aprila, nedelja. — Mladinski pevski zbor S. D. D. na Waterloo Rd., priredi koncert in opereto "Desetnik in sirotica" v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
, Pevsko
društvo ~ "Planina" priredi svoj pomladanski koncert v Narodnem domu na Maple Heights.
poldne, — zvečer ples.
31. oktobra, sobota. — Slovenska ženska zveza št. 41 ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma, na Waterloo Road.
NOVEMBER
7. novembra, sobota. — Društvo sv. Janeza Krstnika A. B. Z. — ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
14. novembra, sobdta. — Društvo "Washington" št. 32 Za-padne Slovanske Zveze — ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
28.	novembra, sobota. — Betsy Ross, A. B. Z. — ples v avditoriju Slovenskega delavske ga doma na Waterloo Rd.
29.	novembra, nedelja. — Klub Oreški — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road.
E. Varova:
Zmagovalec
Collinwood — ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
10. maja, nedelja. — Waterloo Grove W. C. — ples v avdito- i riju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
JULY,
12. julija, nedelja—Piknik društva "Zvon" na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
OCTOBER
10. oktobra, sobota. — Plesna veselica društva "Collinwood-ske Slovenke" štev. 22 S. D. Z. v Slovenskem domu, na Holmes Ave.
10.	oktobra, sobota. — S. S. P. Z. ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma, na Waterloo Rd.
11.	oktobra, nedelja. — Koncert godbe Sv. Vida v Slovenskem narodnem domu, po-
go-
"Gospod, še eno pečenko dvojni obrok s prilogo."
"Dvakrat dvojni obrok, spod, in steklenico vina."
"In cigarete!"
"Da, cigarete! Celo škatlo!"
V majhnem lokalu gospoda Cherifa, nekaj minut od Vin-centskega gozda, sta sedela dva prijatelja, ki sta drug drugega prekašala s svojimi naročili.
Ko je gospod Cherif naročilo izročil svoji ženi, se je spet prikazal ob njuni mizi.
Henry je gostilničarja pozval, naj prisede.
"Oglejte .si tegale mladeniča," je začel pripovedovati gostilničarju. "Danes je imel srečo, čudovito srečo. Dva koraka pred menoj je pritekel na cilj. Jaz sem pa sopihal ko kakšna stara koza! Mislim, da sem zadnje dni preveč pil."
Gospa Cherifova je prinesla jedila, vino in cigarete. Gosta sta začela vneto jesti.
Henry je med jedjo pomežik-nil gostilničarju.
"Zdaj zamujeno nadomešča," je menil in meril na svojega prijatelja. "Tri dni ni ničesar jedel, da bi mu ne bilo treba nositi toliko teže s seboj."
"Gospoda sta najbrže športnika?" je vprašal gostilničar.
"Tekača, gospod Cherif. Pred vami sedi zmagovalec v maratonskem teku. Dobil je prvo nagrado. Šest tisoč frankov ima tale mladenič v žepu. Jaz sem seveda dobil miloščino dveh sto-takov. Kaj mislite, gospod Cherif?"
Gostilničarju je obraz kar zasijal.
"K temu vam lahko samo čestitam," je menil.
"Še ne," je dejal Henry. "Kakšne slaščice imate?"
"Torto z ananasovo kremo."
"Izvrstno, prinesite nama dvakrat po dva obroka."
Gostilničar je prinesel moč-nato jed in spet sedel k svojima zmagovalnima gostoma.
"Vidite, gospod Cherif," je nadaljeval Henry, "zdaj vam bom
Vesti iz ameriških virov
Lizbona, 3. februarja, (Posebno poročilo v "The Christian Sci ence Monitor"-ju Davida Walker ja) — Iz zanesljivih virov so prišle vesti oddelku angleške vojske iz Nove Zelandije, ki se je mesece skrival v grških planinah in se mu je končno posrečilo najti vojsko generala Draža Mihajloviča in se ji pridružiti.
Zaradi vojaških tajnosti ni mogoče poročati natančno o njihovi poti. Znano je, da so inženirji novozelandskih enot postavili pontonski most čez Savo v severnem delu Jugoslavije, tako rekoč pred očmi Nemcev.
Potujoč skoraj izključno samo ponoči so te edinice, nekatere med njimi angleške, vodili, hranili in zalagali z orožjem Grke, ki so tvegali nevarnost, da bodo ubiti, samo da bi jim pomagali pri begu. Iz istih virov prihajajo poročila, da je ostra zima za nekaj časa ustavila delovanje Draža Mihajloviča in njegovih čet-
izdal, zakaj morate s čestitkami nikov in redne v°jske- ki Pri" še počakati. Ko se bova okrep-j PravlJa spomladi velik napad, čala z vašimi delikatesami, mi j Zaradi zadnjega četniškega bo morili moj prijatelj dokazati, gibanja je Hrvatska popolnoma če ima v. resnici hitrejše noge osvobojena izpod italijanskih ko jaz. Tekmovalna proga zame zasednih oblasti. Italijani so pre-ni odločilna. Na cesti mora po- več zaposleni in se v tej pokra-kazati, kaj veljajo njegovi ko-;jini sploh ne smejo javno pri-raki!"	j kazati, kajti maščevanje jih ča-
Gostilničar je Heftryju priki-'ka noč in dan-mal in dejal:
"Torej bosta še enkrat tekmovala?"
Dalje prihajajo vesti, da nameravajo Nemci spomladi napasti Draža Mihajloviča in da
"Seveda. Tukaj okrog tele za to pripravljajo nove divizije
z novim orožjem m novimi motoriziranimi edinicami.
Bern, 4. februarja (AP) —
hiše. Šestnajstkrat! Kdor bo zaostal, bo plr.ča! zr.pitek. Razumete? In vi, gospod Cherif, boste sodnik."
Gospod Cherif je bil veseli Pomanjkanje živeža v Evropi je častne vloge. Zadovoljno si je silno in nevarno. Najtežje je sta-mel roke.	j nje v Grčiji. Lakota v Grčiji je
Henry in njegov prijatelj, ki1 tako strašna, da spravlja v skr-se je tako najedel, da je komaj j bi ves-svet Huda lakota je tudi vstal, sta vzela svoji čepici, in z v Jugoslaviji, gostilničarjem vred zapustila
Pregled nemškega orožja
■M
gVO? ešil
01
Višinski: (Rikovu): Obtoženec Rikov, ali vam je znano, dd
v. se je desničarsko - trockistični gospodareči blok bayil g špijonažo
~^e!»ske kofenkrcenJekolj Rikov: Vem, da so bile orga-! 1 SoDol« . oncesiJe' P°" nizacije, ki so se bavile s špijo Mor"navnanj°tr-nažo.
1?,de>ie t ~ kapi"
kapitargosPodarstva: dr-gospodareči '	skrčenje kol
Višinski: Povejte, ali se je
je bil naš fak
>t>r?fc ^nje treba Pover šega desničarsko - trockistične
j beloruska nacionalno - fašistična organizacija, ki tvori del va-
- sv l burzuazn0" ga bloka in katero je vodil ob-iz blok' ' V koah" toženec Šarangovič, bavila s • rr*ut °stali,!a z' menjševiki, špijonažo? Je T*' koal;!/, sledi svoboda' p' n L lcMa 1 1 *	Rikov: Da.
i*	2PaSedl P°Po1"! Višinski: ali je bila v stiku s
ker L blokira.nJa v poljsko poizvedovalno službo?
ft*	strmoglavi je- j višinskiTBuharin pa o
J*, U drUgi'ni vedel? b e2ene miSelne zmage
JNC'f;1 oblasti- Dr",tudi Buharin vedel aUen ld tir buržuazno-
^^ TlJ-l 1 m if ri»» n'j	*VNj	v	y	• * J. 1 * y 1
govic, temveč vas prijateljček
>ke
°e smo si nabi-
Rikov: Da.
in
0
>dJe
se •' ,vo '
M
tem
Rikov: Po mojem mnenju je
pivnico.
"Ena, dve, tri," je štel gospod Cherif in oba sta stekla.
Tudi Cherifova žena je prišla iz gostilne in gledala za obema tekačema.
Čez deset minut pa, ko bi morala imeti tekača prvi krog že zdavnaj za seboj, je gostilničar-jevo navdušenje na lepem spuh-telo. Niti besedice ni mogel od-|j govoriti svoji ženi, ki ga je krstila za najslavnejšega bedaka vse okolice, ker ni znal ločiti! navadnih sleparjev od poštenih športnikov.
(Iz naših virov prihajajo poročila, da je vprašanje prehrane v Jugoslaviji zelo težko. Zlasti so težke okoliščine preskrbljeva-nja z živežem v Dalmaciji, ki so jo zasedli Italijani. Pisma, ki prihajajo iz Dalmacije govorijo o hudi lakoti, ki tam vlada.)
Višinsjki: Torej, obtoženec ; Na levi sUM vidimo angiešlio južnoafriško vojaštvo, ki pregleduje ogrorHen nemški tank, ki je
Milwaukee, Wis. — V bolnišnico se je morala podati zaradi operacije poznana rojakinja Mrs. Vidergar, ki je operacijo; srečno prestala. Nahaja se v Monsajner bolnišnici. — Prav j tako je morala v bolnišnico za-j radi operacije tudi Mrs. Josephine Sebanch.	I
Wake Up, Americans!
Wake up, Americans!
Make America's answer roar out over the world.
Every citizen must back the United States Army and Navy to victory—back them with work and money.
Do your part: Buy United States Defense Bonds and Stamps at your post office, bank, or savings and loan association. Get Defense Stamps at your retail store or from the carrier boy
of tills newspaper.
m*
e tpmvpp v	j iv a ten sum uwnnu »»yicoiw	■	r - - j	^	'
-so - na tak tif na aT'_tGga ne t'ovon šaran- ^ zaplenjen v afriški puščavi. Na despi sliki pa vidimo ruske strojničarje na vzhodni fronti,
,J i!SV'2dvomno elemen- Rikov,

.Je bila v krogih it0N orJCističnega blo l>o Jta<% na kulake b^Vni :etltacija na dvor f X : Prevrat no izonaS
tK^
iine
JA
ot«P *
il 1
reSf d»iitj
v
ecite enostavno —
Pt n^	na vojaš-
jSfl, - r°toriansko gar-f d'10narjev, tedaj gega neS° ele'
,t»r itfi
jaž
' da preidem
- ^atko
res je to, četudi
rečeno, a zagri-
^ vl bi Predhodno
? a,. asanja biogra-Ste živeli v Av"
(Si b1
i Ai t- 13 leta-
niste bili v sti-0 Policijo?
Buharin: Toda navzlic temu nisem vedel.
Višinski: želel bi razložiti obtožencu Buharinu. Ali sedaj razumete, zakaj sem vas izpra-ševal glede Avstrije?
Buharin: Veza s avstrijsko policijo je obstojala v tem, da sem bil zaprt v avstrijski trdnjavi.
Višinski: Obtoženec šarangovič, ali ste vi bili poljski špi-jon, četudi ste sedeli v zaporu?
Šarangovič: Bil sem, četudi sem sedel.
Buharin: Sedel sem v švedskem zaporu, dvakrat v ruskem zaporu, v nemškem zaporu.
Višinski: To, da ste sedeli v zaporih,, ne dokazuje, da niste mogli biti špicelj.
Obtoženec Rikov, ali potrjujete, da je Buharin potem, ko je že toliko in toliko sedel in odsedel v zaporih raznih dežel, z vami vred vedel o šarangoviče-vi špijonski zvezi z inozemskimi poizvedovalnimi službami? Ali je to vedel in odobril?
zakopane do pasu v snegu.
Ameriška ekspedicijska armada
,JOY!
TRAD
What a joy to get relief from a cough due to a cold. Get it with Smith Brothers Cough Drops —the famous drops that contain a special blend of soothing ingredients. Two kinds, {Jlack or Menthol. Only a nickel checks that tickle.
SMITH BROS. COUGH DROPS
BLACK OR MENTHOL-
MARK
Na sliki vidimo vkrcavanje ameriške armade na transportni pamik in njen pohod, ko se je izkrcala v severni Irski s parnika. V sredi na sliki je vojvoda Abercorn, governer severne Irske.
rYOU GIRLS WHO SUFFER-«,
Distress From MONTHLY
FEMALE WEAKNESS
AND NEED TO BUILD UP RED BLOOD!
TAKE HEED if you have all or any one of these symptoms: do you suffer headache, cramps, backache, nervousness, weakness, crankiness, distress of "irregularities," periods of the blues, a bloated feeling-due to functional monthly disturbances?
Then start at once - try Lydia Pinkham's Compound Tablets (with added iron). Pinkham's Tablets are famous for relieving monthly pain and distress. Thousands of girls and women report
remarkable benefits! Taken regu-larly-they help build up resistance against such annoying symptoms.
Lydia Pinkham's Compound Tablets are also especially helpful in building up red blood and thus aid in promoting more strength and energy. Follow label directions. WORTH TRYING!
STRAN 4
ENAKOPRANVOST
2. marca,
STANLEY WEYMAN:
Rdeča kokarda
Roman iz Velike revolucije
Sam sem mu bil presekal besedo; in vendar je bil komaj pdšel, ko bi ga bil že rad poklical nazaj in ga izprašal do dobra. Saint-alaiški v Nimesu? Abbe Benoit v Nimesu? In da se snuje med njimi zarota," v katero so vsi zapleteni? Ta novica mi je mahoma odprla vrata v vnanji svet; še tisti mah sem se prestal čutiti zaprtega v Svojo selsko samoto in ločenega od človeške družbe. Veliko mesto na jugu je vstalo pred mojimi očmi v prašni belini; videl sem, kako se začenjajo v njem homatije—in sredi mete-ža dogodkov se je pojavila De-niza de Saint-Alais, ki me je gledala z žalostnimi očmi.
Abbe Benoit se je bil odpravil tja. Zakaj ne bi šel tudi jaz?
V	silni notranji zmedi sem se izprehajal sem ter tja. Bolj ko sem se ukvarjal s to mislijo, bolj me je mikala; čim del j sem mislil na mrko brezdelje, v katero sem bil obsojen doma, tem bolj me je vabila želja, da se vzdignem na pot.
In zakaj tudi ne? Zakaj ne bi šel?
V	žepu sem imel odlok, ki mi ni dajal samo čina podpolkovnika narodne straže, ampak me je celo imenoval "bivšega predsednika odseka za javno blaginjo v Quercyjskem general-stvu." Ta odlok je moral žaleči vsaj toliko kakor kak potni list ter mi olajšati potovanje. Za to, da nisem ostal na svojem mestu, je bila moja dolga bolezen najboljši izgovor. Denarja sem imel v gradu več, nego sem ga potreboval. Z eno besedo, nisem si mogel misliti, kakšne zapreke naj bi mi branile kreniti na pot, če bi se odločil za to.
In odločil sem se kmalu. Drugi dan sem prvič po svoji bolezni zajahal konja, jezdil po cesti skoro miljo daleč in p rišel ves upehan domov.
fr^aslednje dni sem jahal tja do Šaint-Alaisa, ker sem videl razvaline gradu, in nazaj. To pot nisem bil več tako utrujen.
Drugi dan sem počival, ker je bila nedelja; v ponedeljek I sem se spustil do pol poti proti Cahorsu. Tisti večer sem očistil svoje pištole in Gilles mi je po mojih navodilih pripravil prtljago. Drugo jutro, dne 6. mar-; ca, sem krenil z doma; na koncu vasi sem se ločil od Andreja in odjahal proti Figeacu. Občutek, da puščam vse težave in zagate za seboj, in misel na tisto, kar je bilo pred menoj, sta me čevo solnce zatonilo in se umaknilo hladni večerni temi, ki je v neznanem, novem kraju vselej polna mrke otožnosti.
PETNAJSTVO POGLAVJE.
Millau.
Spotoma sem opazil marsikaj čudnega. Tako sem na primer videl na poljih oborožene se-ljake; v sleherni vasi selm naletel na moške, ki so se vežbali v orožju; in v vsaki gostilni, ki sem se ustavil v njej, je sedelo za mizo tucat zarobljencev z vinskimi kozarci, časih celo s črnilnikom pred, seboj, in če sem vprašal, kdo so, sem zvedel, da predstavljajo odsek za javno blaginjo. Toda na večer tretjega dne sem videl nekaj, kar je bilo še bolj čudno od vsega tega. Zavijal sem baš v Tarn-sko dolino, ki se pri Millauu zaje v Cevenne; krivec je pihal, nebo je bilo oblačno, pokrajina sivkasta in gola; kako miljo pred menoj se je dvigala mrka, višnjevkasta gmota hribovja. Ko sem utrujen korakal vštric svojega konja, sem zdajci za-čul zbor pojočih glasov. Ozrl sem se. Petje je bilo jasno in mehko kakor nadnaravna godba in zdelo se je, da vstaja tik pred menoj iz zemlje.
Skrivnost se mi je kmalu ra-
nil, da bi.nekaj rekel.
"In nihče, kar je sinov Francije, ne bo več prelival francoske krvi," je nadaljeval seljak.
"Tako bodi!" ■
"Katoličani in protestantje, protestantje in katoličani bodo živeli v miru! Nikakih pravd ne bo več. žito bo krožilo po deželi, ne da bi ga ovirale davščine. Vsi bodo svobodni državljani. Vsi bodo bogati."
i Takih prostodušnosti sta na-: klatila še več; toda moja pozor-
zodela. Prispel sem do roba,	....	, .
, ... . 1,1 i nost se je obrnila na moza, ki maihne kotline m zagledal pred i . , ,J , ,	,
. . .	j i a • u- ie sedel pod drevesom med se-
seboi vasico, pred katero je bi-,:'. , . . ... .. ,. v i / -u j j. i- j- »v -i. lijaki, a je bil videti ze na prvi lo zbranih do sto ljudi, moških; J	. . ,	'
. v , ™ i- •	pogled človek drugega stanu,
in žensk. Plesali so m prepeva-!* .	. , ', , . .
j	, . . iBil je velik in tenek, z dolgimi,
h okoli velikega drevesa, ki je ' ... . . ' . . .. , . „ ,	iv črnimi lasmi in strogim, trdim
bilo sicer ze golo, a vse okrase-
obličjem; nič v njegovi vnanji podobi ga ni razlikovalo od nje-Igove okolice. Groba lovska oble-
no z zastavami; nekaj starcev
je sedelo ob deblu, v notranjosti.
kroga, in da ni bilo mraza in L , . . . . ,
. . ..	■• , • i-, ka, ki jo je imel na sebi, je bila
zimskega lica pokrajine, bi bil ' . ,	J
prav gotovo mislil, da vidim majsko slavje.
Ko sem se pojavil, so pesmi utihnile; nato sta dva stara se-ljaka ostavila krog in pristopila k meni, držeč se za roke.
"Slava Vlaisu in Gironu!" je vzkliknil prvi.
"Slava Gironu in Vlaisu !" je zaklical drugi.
In ne da bi počakala mojega odgovora, sta dodala oba v en glas:
"V srečen dan ste prišli!"
Nehote sem se nasmehnil.
"To mi je zelo drago," sem dejal. "A dovolite, da vaju vprašam, kaj slavite."
"Občini Giron in Vais, Vlais in Giron," sta odgovorila, spet oba hkratu, "sta odsihdob ena
stara in zakrpana, ostroge na blatnih, rjavih škornjih zarjavele in zvite. Toda v njegovem nastopu je bila neprisiljenost, ki je ostali niso imeli; in ko je spustil oko po selskem kolu, sem čital v njegovem očesu miren prezir.
Ne sluteč, da je bil opazil moje zanimanje, sem se poslovil od obeh županov in krenil dalje; a preden sem imel prvih sto korakov za seboj, sem začul izza hrbta korake, in ko sem se ozrl, sem videl tujca, da gre za menoj. Mignil mi je, naj ga počakam.
"Ali ste namenjeni v Millau?" me je vprašal kakor enak enakega.
"Da, gospod," sem odvrnil.
"Oni mislijo, da se je vrnila postati, ker sem protestant, zlata doba," je vzkliknil, "čez Kravljevske šole so mi zaprte, mesec dni bodo videli svoje ker sem protestant. Pred sodi-skednje požgane in svoje ljudi ščem pričati ne smem, ker sem pobite."	'protestant. Pred zakonom . . .
"Ne daj Bog!" sem dejal. .kakor da me ni, ker sem pro-"Oh, tudi jaz želim, da Bog testant! Jaz, gospod," je nada-ne bi dal," je cinično odvrnil Ijeval z glasom, ki mu ni nedo-neznanec. "A tudi če moja že-'stajalo plemenitega ponosa, lja ne bo uslišana—živela naci-,"jaz, potomec prednikov, ki so ja, živela revolucija!"	živeli v vladarjevi vsakdanji
"Kako! Tudi če bodo sadovi okolici; prapravnuk barona de taki?" sem vprašal.	- Geola, ki je v bitki pri Coutrau
"Zakaj pa ne?" je povzel in rešil Henriku IV. življenje! Me-uprl vame svoje mrke oči." ne ni!" (
"A zdaj?" sem vprašal. Nje-
gorjem.
"Gotovo se ustavite v kaki gostilni," je dejal, ko sva prispela v predmestje. "Če ste namenjeni v Nimes, bi jutri morda ... A nemara vam je ljubše, da potujete sami?"
"Nikakor ne," sem odvrnil. "Nu, jaz odrinem okoli osmih skozi iztočna vrata," je rekel čemerno. "Lahko noč, gospod."
čeprav je bila že trda noč, so ljudje živahno hodili po ulicah
li na vsa usta. "Gospod)
dre!">
Tisti, ki so ga klicali, m čo ni bil daleč. Pojavil se je. vrati, ki so me pehali^ njim. Bil je strahovit d« dokaj prijaznega obraza-va nas je začudeno glefl
je srdito vprašal, kaj J^ "Grom in strela!" je
krit
"Ali je hiša moja ali va*. bojniki? Kdo je ta cl*« "Kapucin je! Kapuc*
in mnogo jih je stalo pred vra-!zavpilo tucat glasov. ^ ti; po pustinji, ki sem jo bil | "Oho!" je dejal pr '
prejahal, se mi je zdel ta trg.se utegnil oglasiti
'Vsak mora najprej gledati na-	■■
se; in stari red ni storil zame govo ogorčenje mi je šlo do ži-ikakor veliko mesto. Kmalu sem'luč!"	_ jfl'JM
toliko, da bi se moral braniti vega.	i opazil, da gre za mojim konjem | Dve ali tri g°l0! js
poizkusa z novim. Puščal me je | "O, zdaj bo vse to drugače," j gruča ljudi, še preden sem pri- j ki jih je bil hrp P" 1 ^ da sem umiral gladu na svo- .ie odgovoril z mrkim glasomJspel do gostilne, ki je stala najhinjski prag, so P jem starem gradiču, med štiri- | "Vse bo drugače, ako se tem čr- temačni, slabo razsvetljeni plo-;svečami. , " ^ mi golimi stenami, s starim sa-'nim popovskim vranom ne po- ščadi, je gruča narasla v mno- "Oho!" je^ P°°°Vqtegji
da iznova zagradijo na- žico, ki me je izkušala obkoliti;

golimi
jastim loncem namestu namiz- j sreči, — -------- —
ne posode ,med tem ko so se predku pot. Prav zato sem se tisti, ki mi je bil najbližji, je parfumirani. lenuhi in malo-[odpravil z doma."	i pozorno ogledoval moj obraz,
'Kapucin je? Tedaj ste?3
li?"
'Ali sem
podoben
bes«"
pai L LIHIH	i^HUm i"	*	- - ------------------ji--------«	'	1 '1 '1 iti
pridni abbeji košatili okoli kra-1 "V Millau ste namenjeni, bolj oddaljeni pa so se obračali nu?" sem kriknii 1
mm g^MHte nil ljudi, ki SO me su ]
Tako mi smrfl
lja! In zakaj? Zato, gospod, ker pravite?"
sama. Danes, državljan, smo «Dvomim pa> da bi dospel še podrli stare mejnike in poko-1 noCQ j »
pali nekdanjo zavist. Vlaiška in „Tedaj imaya igto pot „ je de_
gironska srca bodo poslej utripala v bratski slogi."
Komaj sem se premagal, da se nisem zasmejal njunemu prostodušnju; na srečo se je
tisti mah spet začelo petje in kobiHco in jo zajahal poskakovanje okoli drevesa. Čestital sem jima.
jal. "Moj konj je ostal v vasi."
Brez nadaljne pripombe je stopal pokraj mene, dokler nisva prišla v vasico. Tam je privlekel iz nekega hleva mršavo
"Kaj mislite o tej neumnosti?" je vprašal zdajci, ko sva "Ali, državljan, vse to še ni j krenila dalje, nič," je odvrnil prvi s polno) "Bojim se, da se ydajajo
r'esnobo. "Zdaj ne izginjajo sa- j varljivim upom," sem odgovorno meje med občinami: tudi ril.
meja med pokrajinami ni več. j Moj spremljevalec je udaril V Valenci, onkraj gora, sta si;v glasen, zaničljiv smeh. oba bregova Rhone podala roke in si prisegla večno prijateljstvo. Vsi Francozi ^o zdaj bratje ; i vsi Francozi so v vseh francoskih pokrajinah doma." "Krasna misel!" sem vzklik-
sem ostal to, kar je bila nekdaj j "Moj dom je blizu Millaua," polovica francoskega naroda." j je odvrnil, "že nekaj časa nisem
"Ali ste protestant?" šem j bil tam. In tudi zdaj se ne vra-vprašal oprezno.	[čam tja; namenjen sem dalje.
"Da, gospod, ubog plemič jV Nimes je moja pot." protestantske veroizpovedi. Ba-[ "V Nimes?" sem se začudil, ron de Geol je moje ime." J "Da, v Nimes."
"Vi nosite trobojnico," je de
k svojim sosedom in k ljudem, ki so gledali skozi prilična okna,
jal; "kako se vam more zdeti, da pretiravam? Kakor vidim, je trobojnica za vas sicer lepa stvar ,a vzlic temu sva različna človeka. Stavim, gospod vikont, da ste rodbinski oče in da imate
v	yy
zeno . . .
"Nikakor ne, gospod baron." "Tedaj vsaj mater ali sestro ..."
"Ne," sem rekel z nasmeškom. "Ne matere ne sestre, čisto sam sem na svetu."
"A vsaj streho imate nad glavo," je vztrajal baron. "In imetj^, prijatelje in poklic— ali pa vsaj upanje, da ga dobite?" ■
"Da," sem rekel, "to je toč-
„. » no.
"Jaz pa," je povzel z glasom, ki se je lomil od razburjenosti, "jaz pa nimam prav ničesar. V
vojsko ne morem stopiti, ker sem protestant. Državne službe ne dobim, ker sem protestant. Sodnik ali odvetnik ne morem
Novozelandci se pripravljajo
(HP *
BK
Pouk mladeži
Skoro preteče me je ošinil s pogledom; rekel ni ničesar več.
Večerilo se je; rodovitna in v poletnem času tako prikupna Tarnska dolina, ki je spreml jala najino pot, je bila zdaj—in posebno še v mraku—kaj divja in žalostna videti. Na levi in desni je štrlelo nad nama gorovje; šumenje deroče vode, ki je drla pod nama po skalni strugi,/ je delalo otožnost pokrajine še bolj trpko. Trepet me je izpreletaval. Težila me je ne-
ter vpili, da je to "on"!
Stvar me je jela vznemirjati. Nadlegovali me zasledovalci še niso ;toda kolikokrat sem se ustavil, so obstali tudi oni, in j ko sem skočil s konja, je malo manjkalo, da jim nisem pal v naročje.
'"Ali je tu gostilna?" sem vprašal najbližje, trudeč se, da bi se držal kar moči dobro.
"Da, da," so zavpili kakor v en glas, "tu je gostilna!"
"Moj konj . . ."
"Ne bo mu sile. Kar noter, kar noter!"
Kaj sem hotel? S pritvorje-no brezskrbnostjo sem krenil proti vhodu, meneč, da ne pojdejo za menoj ali da v hiši vsaj
sebe.
s\'0J(

Res lepo sprejemate pa^ te, gospod! Videti je, ^ tem gnezdu vsi ponorel •
"Mar niste menin-jal. Očividno mu je ' smelost do živega.
"Pravkar sem reK*> } sem! Ali je v vašem vada menihov, da ^
iti
gotovost mojega smotra, nego- : zvem vzrok tega čudnega vede-tovost vsega in mrko molčanje j n ja. Toda komaj sem jim poka-mojega tovariša. Kar odleglo j zal hrbet, že so se usuli za rae-mi je, ko se je vzdramil iz svoje noj, rineč me' po tesni veži. Vse zamišljenosti in mi je pokazal upiranje in ugovarjanje je bilo millauske luči, raztresene po zaman.
majhni ravnini med reko in po-1 "Gospod Flandre!" so kriča-
škornjih in z ostroga"11 gah?" sem se odrezal
Proda se
hišo s 6 sobami za en® f dvojna lota, velik v* njak, garaža in nov Cena $6,000. Z«
20900 Arbor Ave.: od E. 200 St., po dne.
W uri F
FIN
THE CALL TO THE COLORSI IS A CALL FOR DOLLARS
Dig deep. Strike hard. Our boys need the planes, ships, and guns which your money will help to buy.
Go to your bank, post office, or savings and loan association. Tell them you want to buy Defense Bonds regularly, starting now.
DELAVCI IN DELAVKE!
Ako se vaš sin, brat all fant nahaja pri vojakih, spomnite se ga ob priliki s kakim trajnim darilom, kot uro, prstanom, cigaretno škatljico, itd. V naši trgovini vam radevolje nudimo priliko kupiti na lahka odplačila,
ako ste zaposleni.
934 E. 152 St. — DAVID'S — GLenville 8287
po zmernih
L. R. MILLER ^ 1007 E. 61 St., ENd'
NAPROD
je gostilna 1323 East
na
49tb
i
Joseph N. Clemens, inštruktor nekega dečjega kluba v Chica-gu, pripoveduje svojim mladim članom, kako lahko dečki dopri-neso svoj delež k zmagi dežele.
Za osveto
Na sliki so novozelandski vojaki, ki kopljejo zakope. Kraj,
kjer opravljajo to delo, ni imenovan. %
Pregled ameriškega vojaštva
V	ROKAH VSAKEGA SLOVENCA
V	AMERIKI BI MORALA BITI - - -
Na sliki je Mrsč Fern Evans, čije mož je bil ubit v Pearl Harbor ju, ki je zaposlena z delom na rtmeriskem bombniku v Lockheed's tovarni v Maywoodu, Cal.' Ti bombniki bodo maščevali smrt njenega moža.
jppp ^ iiiiimmM	!
	
	i fflnn ■
	;
• ••	
• _	MM
knjiga 'našega slavnega rojaka
Louis Adamiča:
Gostilna napr°
Vsem dobro P°zn na se proda po ze10 e radi bolezni. — $ 5705 St. Clair Ave
Kupite sedaj je zaloga P^
Pralne s MAYTAG — ABC-CONLON — Električne le! FRIGIDAIRE — LUX
Kuhinjske
MAGIC CHEF — ^fli ROPER -
Ra* V
ZENITH — PHlI^t!
SON-STRO^, Cene zmerne.
ka mesečna i«'
NORWOOD AP & FURIP;
6104 StC'.*. 819 E-JgL^'
((
»
Two-Way
Passage
Cena $2*50
(Po pošti 10c več)
Dobi
se
W. L. Mackenzie King, premier Kanade, pregleduje oddelek ameriškega vojaštva v Ottauri, Kanada,
v uradu "Enakopravnosti," 6231 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
"To je knjiga, ki bi jo moral citati vsak Amerikanec,"
... pravi Eleanor Roosevelt, žena predsednika Zedinjenih držav.
Guard Your Co<f ■ - Lov^
i
tu
and Your ★
Right now, thoujj.^ young American . sailors are risking ^ protect yours.	jr
own self-proteetio^ /
that you do your P<* ^ j>
Start buying Defense Saving5 ^ ^ Stamps
down the aggres6°,S dollars. Bonds o'e fi, banks and post cost as little as » ^ your dimes in De'e ^ p and they, too, W'" 9 ^ f *
America need« V® J for a very importa" ^ safeguard your c°" life
o"