CEI ir. 11. NOVEiVreRA 1978 — ŠTEVILKA 45 — LETO XXX — CEVA 8 DINARJE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Vse bolj se približuje dan začetka Tedna domačega filma v Celju, ki je že zdaj razgibal kulturno javnost na, širšem celjskem območju. Celje že tudi na zunaj zače- nja kazati svojo svečano podobo, pripravlja se že, da bi TDF in filmske ustvarjalce pričakalo z znano prisrčnostjo. V treh občinah se temeljito pripravljajo na referendum za samoprispevek. Naj- prej, še ta mesec, bodo o samoprispevku odločali v šmarski občini. Prihodnji me- sec se bodo občani laške občine odločali, da bi z združevanjem sredstev iz osebnih dohodkov posameznikov zgradili najpomembnejše objekte družbenega standarda in tako hitreje odpravili zaostajanja na tem področju. In končno, takoj v začetku prihodnjega leta bodo delovni ljudje in občani celj- ske občine odločali o tem, da z nadaljnjim združevanjem sredstev hitreje razvijejo in zagotovijo pogoje za življenje in delo najmlajših, pa tudi že »zdajšnjikov«, saj bi s sredstvi samoprispevka v Celju uredili še kakšno nevšečnost, ki tare celjske občane. VAS UREDNIK llll\IOZI€i\ll PROTESTI Petek, 5. novembra — Že nekaj minut pred trinajsto uro je bil Trg petega kongresa poln. Prišli so mladi iz šol, prišli so tudi člani celjskih delovnih kolektivov. Blizu deset tisoč jih je bilo. Močan glas. In tudi slišal se je. Slišal kot ogor- čen protest nad nameravanim preštevanjem slovenske in hrvaške narodnostne manjšine v Avstriji, slišal kot obsodba popuščanja vladajočih strank Avstrije do oživljenih ostankov nacizma. »Ne želimo napetosti,« je med drugim v svojem govoru dejal Ivan Kapš, član predsedstva občinske konference SZDL v Celju, in nadaljeval: »Želimo mirno sožitje tudi z našimi avstrijskimi sosedi. To pa bo mogoče le, če bo slonelo na obojestranskem spoštovanju, z doslednim ures- ničevanjem načel OZN in izpolnjevanjem sprejetih dogo- vorov in pogodb. Našim rojakom na Koroškem onstran meje bomo še naprej dajali vso podporo, še poglobili in razširili naše stike in vezi, saj smo prepričani, da lahko in morajo postati vez med sosednjima narodoma.« Udeleženci velikega protestnega zborovanja so poslali nekaterim republiškim in zveznim organom pa tudi konzu- latu in veleposlaništvu Avstrije pri nas protestno pismo, v katerem so med drugim vnovič zahtevali dosledno izpol- nitev sedmega člena državne pogodbe. Foto: M. BOŽIČ OBČANI OBČINE LAŠKO VELIKO NOVm PRIDOBITEV v občini Laško smo pred pomembno odločitvijo — aa se izrečemo za uvedbo novega samoprispevka. že v letih 1971-1972 smo se odločili za občinski samopri- spevek, kasneje še za vrsto krajevnih in drugih oblik pri- spevkov občanov. S pomočjo tako zbranih sredstev in oplo- jenimi z drugimi dodatnimi viri, smo lahko od leta 1972 do danes (delno) realizirali načrtovani program: nova šo- lia, v Rimskih Toplicah, telo- vadnica pri osnovni sodi v Laškem, nova splošna ambu- lanta v Radečah, prizidek k osnovni šoli v Radečah, ki pa še ni povsem dograjen, nova zobna ambulanta v Laškem, razširjene, asfaltirane ali na novo zgrajene so bile ceste na odsekih: Slatina-Breze, Tevče-Vrh, Marijagradec-Tev- če, Spodnja Rečica-Huda ja- ma, Brezno-Sedraž. Lahko bi še in še naštevali rezultate, ki so plod raznih oblik prispevkov občanov in delovnih ljudi ter raznih dru- žbenih dogovorov. Kljub vsem Drizadevaniem na še vedno stojijo pred nami ne- kateri neuresničeni programi: dokončna ureditev prizidka m izgradnje nove telovadnice pri osnovni šoli v Radečah, prizidek k osnovni šoli v La- škem in s povezavo nove re lovadnice s starim šolskim traktom, splošna ambulanta v Laškem in Rimskih Topli- cah ter ceste in razne komu- nalne ureditve po vseh kra- jevnih skupnostih. Eden izmed pomembnih virov za realizacijo naštetega programa in potreb je samo prispevek, ki pa seveda ni edi- ni. Verjetno bomo tudi v bo- doče morali sredstva iz samo- prispevka oplajati z dodat- nimi viri, ker vseh problemov s samoprispevkom — in tudi sicer — ne bomo mogh naen- krat razrešiti. Občinska konferenca soci- alistične zveze delovnih ljudi v občini Laško apelira na vse občane in delovne ljudi v ob- čini, da izkažemo svojo viso- ko zavest in pripravljenost reševati problematiko širše- ga družbenega pomena /2 DECEMBRA 1976 BOMO IZREKLI SVOJ DA ZA SAMOPRISPEVEK IN S TEM ZA LEPŠIJUTRI! OBMOČJE LB POSLEJ NOVO BANČNO POSLOPJE, FURNIRNICA LIK SAVINJA Tudi celjska podruiaiica Ljubljanske banke je tik pred sprejemom srednjeročnega načrta. Prav tako Ljubljanska banka kot celota. Sicer pa gre v obeh primerih za načrta, v katerih se zrcalijo gospodarska gibanja, hotenja, possbnoisti področja in seveda kvantifikacije vseh hotenj. V osnutku srednjeročnega načrta celjske podruž- nice Ljubljanske banke razvojne usmeritve in naložbe v obdobju 197&—1980 temeljijo na upoštevanju tako tekočih kot razvojnih interesov regije, občin in članov podružnice, se pravi delovnih organizacij. Razumljivo je, da so te usmeritve vsklajene s celotno poslovno pohtiko Ljubljanske banke. Ko je podružnica zbirala pri svojih članih podatke o predvidenih investicijskih naložbah, je 94 članov prijavilo 4O0 investicij s predračimsko vrednostjo 9.469 milijonov dinarjev in z zahtevkom po posojilih v znesku 3.390 milijonov dinarjev. Vse pa kaže, da bo moč uresničiti naložbe v skupni vrednosti 6.513 milijonov dinarjev in z 2.249 milijonov dinarjev do- polnilnih sredstev podružnice. Seveda pa so v srednjeročnem načrtu nakazane še druge naložbe, njihova dehtev itd. O tem kdaj pri- jpodnjič. Pomemben delež v tem imajo tudi sredstva prebivalcev, ki bi se naj vsako leto povečala za 21 odstotkov Izvršilni odbor podružnice ter izvršilni odbor za stanovanjske in komunalne zadeve sta sprejela osnu- tek in v tej zvezi tudi pobudo, da bi naj celjska po- družnica LB v tem obdobju prišla do nove zgradbe z okoli lO.OOO kv. metri poslovne površine. Glede os- nutka, ki bo še v javm razpravi, pa sta predlagala zboru upravljalcev — sestal se bo na začetku decem- bra — da ga sprejme. Člani izvršilnega odbora podružnice so se v na- daljevanju dela v načelu strinjali z nekaterimi spre- membami za odobritev posojila za izgradnjo oziroma povečanje furnirnice pri LIK Savinja v Celju. Hkrati pa so zahtevali trdnejšo povezavo . med tem kolekti- vom in Slovenija lesom iz Ljubljane, ki bi v tej zvezi moral sprejeti nekatere čvrstejše obveznosti, O končni odobritvi posojila bodo sklepali pozneje, vsekakor pa tedaj, ko bo zbrana celotna dokumentacija za to po- membno naložbo v Celju. Skupna njena vrednost zana- ša okoli 160 milijonov dinarjev, sicer pa gre za fur- nirnico z zmogljivostjo nekaj nad 13 milijonov kv. met.rov furnirja. ^_ ^^^Ič VSE N/VRED Celje je v teh dneh že ne- koliko spremenilo svojo po- dobo, saj so pravzaprav le reoiki kotički, od koder vas ne pogleda letošnji plakat TDF 76. Ce plakatom doda- mo še 700 posebnih listom vrelikega formata s celotnim programom, 7.000 listov, ki jih bodo dehli pri blagajnah "dnopodjetja in drugod, več transparentov in številne sli- ke v izložbah celjskih trgo- vin, potem lahko ugotavlja- mo, da letos pričakuje Cel le filmske ustvarjalce iz vse Jugoslavije še posebej sveča, no. Zlatarne Celje in Merx Celje ter številne druge de- lovne organizacije Celja so s svojim pokroviteljstvom pris- pevali, da uredništvo našega tednika in radia Celje letos že četrtič organizira osrednjo slovensko filmsko manifesta- cijo. TDF si je že pridobil izjemen ugled pov|pd, dobra organizacija pa zagotavlja tu- di brezhibno izpeljavo tako vehke prireditve. Cez osem dni se bo dvo- rana kinematografa Union napolnila s številnimi Celja- ni, ki bi si radi ogledali sve- čano otvoritev letošnjega TDF, po njej pa film laea- list in predstavitev filmskih ustvarjalcev. Vse je nared, Celjani pa bomo zopet v sedmih dnej pokazali svojo tradicionalno gostoljubnost. M. S. Delovnim ljudem in ob- čanom žalske občine! V petek, 12. novembra 1976 bo ob 13. uri v Žal- cu pred poslopjem občin- ske skupščine SOLIDARNOSTNO ZBOROVANJE v podporo borbi koroških Slovencev za njihove pra- vice. Vabimo k množični udeležbi! OBČINSKA KONFERENCA SZDL ŽALEC 2. stran — NOVI TEDNIK Št. 45 — t^. november 1976 PIŠE IVAN SENIČAR # V PRETEKLIH DNEH je bilo 19. zasedanje ge- neralne konfemce UNESCA (organizacija ZN za pro- sveto, znanost in kulturo), v Ženevi se je začela raz- hajati brez uspeha konferenca o Rodeziji, v afriški državi Burundi (3,6 mil. preb.) so izvedli vojaški udar, v Lizboni je bil kongres vladajoče socialistične partije Portugalske, v Tirani pa 7. kongres albanske partije dela; uspešno se Je končal obisk britanskega zunanjega ministra (obiskal je tudi Slovenijo), Avstri- ja si še naprej viha rokave, da odšteje narodne manj- šine, v Sovjetski zvezi so proslavi 59-l6tnico velike oktobrske revolucije, v ZDA pa je na volitvah zmagal demokratski kandidat. © ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE (211 mU. preb., 9,3 mil. kv. km) imajo novega, 39. predsednika. Izvo- litev je pomembna zaradi tega, ker so ZDA ena od ve- likih sil, ki želi po svojih močeh in svojem okusu vpili- vati na ves svet, in zato, ker ima ameriški predsednik veliko moč, da dela dobro ali da dela napake. Po dolgi volilni bitki, ki je bila boj in dobro zrežirana predstava za vsakršen okus, ki pa je manj razkrivala bistvene družbene probleme m ameriške zunanjepoli- tične namene, kot pa spretnost obeh kandidatov, da drug o drugem povesta toliko slabega, da nobeden ne bi smel biti izvoljen, če bi obtožbe držale. Za vse probleme, ki jih Amerika danes krepko občuti — in- flacija (tudi do 11-odstotna), nezaposlenost (tudi do 7,5%, med mladino od 20% in med črnci do 40%, kar pomeni skupaj sedem in pol milijona rezaposle- nih ljudi), upadanje morale (prevare v politiki in dru- god), porast kriminala (uboji, posilstva, mamila, na- silje sploh) in druga zla — je Carter krivil Nixona in Forda. Ford pa je, s pomočjo H. Kissingerja, doka- zoval Carterju, da je zelen, neizkušen in nesposoben. V tej bitki sta Ford in Carter lahko za volilne stro- ške zapravila vsak po 21,8 mil. dolarjev ali blizu 4 mi- lijarde starih dinarjev iz državne blagajne. Zdaj je izhod poznan. Ford gre v pokoj z 90.000 dolarjev po- kojnine (okoU 162 starih milijonov) letno, Carter pa bo prevzel predsedniške dolžnosti 20 januarja pri- hodnjega leta. Jimmy Carter (52 let) je doma z Juga Amerike, posestnik kikiriki nasadov, potem mornari- ški oficir, zadnja leta pa guverner zvezne države Geor- gije. Dobil je rahlo večino volivcev, ki so se le 55,4- odstotno udeležili volitev, cd elektorskih glasov (to je do posebnih volihiih glasov, ki jih je skupno 538) pa je bil 297. Za Forda so volili farmerji, premožnejši ljudje s podeželja in bogatih predmestij, za Carterja pa delaivci, prebivalci velikih mest, črnci in pripadni- ki mnogih narodnosti v ZDA (v Ameriki živi tudi okoli 1,200.000 jugoslovanskih Izseljencev in njihovih potom- cev, Carterja so podprli tudi močni sindikati. Glede zunanje politke je dajal Carte? predvolilne izjave, ki dajejo slutiti večjo previdnost Amerike v stikih s Sov- jetsko zvezo, bolj trdno reko do Arabcev, ki imajo nafto, o Jugoslaviji pa je izjavljal, da bi bil vdor Sovjetske zveze v našo državo (kar pa po njegovem mnenju ni verjetno) hud udarec svetovnemu miru in ameriškim interesom, da pa pri tem le ne bi uporabil ameriških vojaških enot. Skratka, vsi opazovalci trdi- jo, da ne vedo, kaj bo pokazal predsednik, saj je kot dojenček, nasmejan in kričav, nihče pa ne ve, kako bo rasel iz sebe in kakšno hrano si bo privoščil za svojo rast. • PRI NAS NA OBISKU — Podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve Arabske republike Egipt, vojaški delegaciji Alžira in Iraka, delegacija novinar- jev Vietnama (obiskala budi Slovenijo) in delegacija sovjetskih književnikov (tudi v Sloveniji). • MI NA OBISKU - Delegacija skupščine SFRJ v Aziji, delegacija SZDL Jugoslavije na Portugalskem (na kongresu socialistične partije), delegacija ZZB NOV v Italiji in zdravstvena delegacija Jugoslavije v Libiji. 4. TEDEN DOMAČEGA FILMA LECRKENA PAPIRJU? BESEDA O ZAKONU O FILMU — POSVET V CELJU v okviru 4. tedna domače- ga filma bo v Celju tudi po- svetovanje o uresničevanju določil zakona o filmu. 24. novembra se bodo v Celju zbrali člani odbora za kine- matografijo pri kulturni-skui>- nosti Slovenije. Na sejo pa bodo vabljeni tudi mnogi drugi družbenopolitični, kul- turni, filmski, filmsko-vzgoj- ni in drugi delavci iz Slo- venije in iz Celja. Pred dve- ma letoma je slovenska kul- turna javnost z veliko na- klonjenostjo sprejela zakon o filmu. Zakon je namreč proizvodnjo, promet in pred- vajanje filmov proglasil za dejavnost posebnega družbe- nega pomena. Ker mnogih vprašanj ni bilo moč zakon- sko urediti, je zakonodaja- lec v 7. členu zakona o fil- mu določil, kaj morajo part- nerji na področju filma .spre- meniti s samoupraraimi spo- razumi. Z njimi naj bi uredi- li sodelovanje med organiza- cijami združenega dela s pod- ročja kinematografije in za- vodom RTV Ljubljana o pro- izvodnji, prometu in pred- vajanju filmov ter o vzgoji strokovnih kadrov; nadalje programsko strukturo pred- vajanih filmov v kinemato- grafih, merila za poslovanje kinematografov in druga skupna vprašanja med kul- turnimi skupnostmi in kine- rnatografi; tretji samouprav- ni sporazum naj bi opredelil naloge v filmski vzgoji mla- dine in odraslih. Od treh načrtovanih samoupravnih sporazumov so doslej skle. nili in podpisali .samo enega, in sicer med reproduktivno kinematografijo in med TV. A tudi sicer, kljub nekate- rim vidnim premikom, so črke zakonia o filmu še ved- no bolj ostale le črke na papirju. Na primer: v kine. matografskih organizacijah marsikje še nesoodločajo de- legati širše družbene skupno- sti, repertoarna podoba kine- matografov pa ostaja povsem zunaj družbenega vpliva. AU pa — tudi samoupravni in delegatski odnosi znotraj kul- turnih skupnosti še niso to liko razviti, da bi lahko go- vorili o bistveni spremembi glede mesta in položaja kine- matografije v programih raz- voja kulturne dejavno,sti. Ki- nematografija ostaja nekje na robu zanimanja kulturnih skupnosti, čeprav v zadnjem času oživljajo razpriave o ustanovitvi temeljne kultur- ne skupnosti za dinematogra- fijo, pa .se zdi trenutek ure- sničitve tega predloga še pre- cej oddaljen. Z uresničevanjem zakona o filmu niso zadovoljni pred- vsem v organizacijah, ki pred- videvajo filme, število kine- matografov pada, enako šte- vilo filmskih predstav in obi- skovalcev. Vse več krajev ne premore niti ene kinodvora- ne. Kinematografske organi- zacije pa v programski, re- pertoarni politiki upoštevajo komercialne interese. In kaj je s podnaslavlja- njem tujih filmov? Zakon na- tančno določa, da v Sloveniji ne bi smeli predvajati fil- mov brez .slovenskih napi- sov. Toda določbe 16. člena zakona o filmu so bile mno- gokrat kršene. Ktnematograii so vrteli filme tudi brez ustreznega dovoljenja komi- sije za pregled filmov — s srbohrvaškimi napi.si. Celjsko posvetovanje v ok- viru 4. Tedna domačega fil- ma bo priložnost za kritično oceno o izvajanju zakonskih določil. Predvsem pa bo do- govor, kaj moramo v Slove- niji storiti za odločnejšo uve- ljavitev zakona o filmu, ki se loteva izjemno pomembne dejavnosti posebnega družbe- nega pomena — to je proiz- vodnje, prometa in predva- janja filmov, pa tudi film- ske vzgoje. Pokrovitelj posve- ta je LIK Savinja Celje. J. V. ŠENTJUR: GO- SPODARSTVO NAPREDUJE v torek, 9. i. rn., je IS občine Šentjur na svoji redni seji obravnaval go- spodarska gibanja v obči- ni in ugotovil, da se je položaj v gospodarstvu v devetih mesecih tekočega leta, v primerjavi s pol- letnim, bistveno izboljšal. Porastla sta predvsem dohodek in fizični obseg proizvodnje, ki beleži v mesecih julij, avgust in september celo indeks 155 —180, v pcrimerjavi z era,- kim obdobjem lani. Ne kaže pa ob teh po- datkih gojiti kakršnegako- li zadovoljstva, saj so na- rasle tudi obveznosti. Med njimi predvsem obresti za kredite z indeksom 187, kar prizadane predvsem tiste organizacije, ki so v zadnjem obdobju največ investirale. Posebej velja to še za Alples, ki je največja de- lovna organizacija v obči- ni in jo obveznosti naj- bolj težijo. Pri tem pa je potrebno ugotoviti, da je konkurenčni boj na trži- šču neizprosen, saj so se sočasno pojavili še tri- je novi proizvajalci v ok- viru Jugoslavije. Vendar pa so se delovni ljudje in samoupravni organi v Al- plesu že organizirali. Prav gotoa^o bodo težave, ki jih ta delovna organizacija doživlja prebrodili, saj so le-te le prehodnetga značaja. MOJCA BUČER MOZIRJE PREMALO ^mm^ KRITIČNO O OSNUTKU SREDNJEROČNEGA NAČRTA Delegati vseh treh zborov občinske skupščine v Mozir- ju, ki so zasedali na ločenih sejah, v petek, 5. in v pone- deljek, 8. t. m., so se strinja- li, da naj gre osnutek srednje- ročnega družbenega plana ra- zvoja občine v javno razprar vo. To pa seveda ne pomeni, da na osnutek izredno po- membnega dokumenta niso imeli pripomb, še dosti jih je bilo in v glavnem utemeljene, upravičene. Zlasti velik odmev je imela razprava delegata iz Elkroja, Alfreda Božiča, ki je menil, da je osnutek srednjeročnega načrta premalo akcijski m da ne nakazuje vseh razvoj- nih poti, ambicij in podobno. Tako tudi ne nakazuje re- ševanje kadrovskega proble- ma tam, kjer je struktura zaposlenih neprimerna. Prav tako ni očitjio, v katere sme- ri naj se razvijajo posame- zne panoge oziroma delo^me organizacije kot njihove no- silke. Nadalje je opozoril, da v osnutku sredjeročnega na- črta ni nakazana pot razvoja novih dejavnosti pa tudi TOZD, ki imajo sedež orga- nizacije združenega dela zu- naj občine, nimajo v tem do- kumentu svojega pravega me- sta. Gre tudi za infrastrukturo, za razvoj posameznih mest oziroma krajev, za družbene dejavnosti, za razvoj in finan- ciranje krajevnih skupnosti tid. Ne v zagovor, temveč kot dejstvo je treba povedati fu- di to, da so imeli sestavljal- ci tega osnutka precejšnje te- žave, saj v mnogih kolekti- vih doslej niso imeli svojih razvojnih programov. In tako je dalo prav sestavljanje ob- činskega družbenega plana pobudo tem sredinam, da najprej rešijo svoje proble- me, svoje vidike. Prav tako utemeljena je bi- la zahteva, da naj tudi sred- njeročni plan časovno oprede- h vsakoletne akcije, naložbe itd. Tudi zaradi bančnih po- sojil. Sicer pa je razprava opozo- rila še na nekatere druge probleme. Tako tudi na pred- videno ukinitev dveh podru- žničnih šol. Nekaj aktualnih vprašanj je bilo še zaradi na- daljnje modernizacije cest, še zlasti na odseku od Gornjega grada do Radmirja. Osnutek srednjeročnega programa občine bo zdaj z dopolnitvami, ki so jih pred- lagali delegati vseh zborov občinske skupščine, v javni razpravi, skupščina pa bo ta dokument dokončno spreje- la pred zaključkom leta. Delegati so med drugim sprejeli odlok o zakloniščih, zadeva okoli družbenega do- govora o izhodiščih za usta- novitev občinske komunalne samoupravne interesne skup. nosti pa se je tako zapletla, da bo nujen usklajevalni po- stopek. Saj je zbor krajevnih skupnosti odklonil ta izhodi- šča, čeprav še nikogar niče- sar ne obvezujejo. Pa vendar, nekatera vprašanja, zlasti okoli krajevnih vodovodov in morda še kaj, so zlasti v od- nosu do krajevnih skupnosti tako lokalizirana, da bo tre- ba še dosti besed, da bo zma- galo spoznanje, da gre vendar za usklajevanje in za takšno politiko kot jo bo sprejela bo- doča samoupravna interesna skupnost, in noben drug or- gan! M- B. ŽALSKA SKUPŠČINA ZDAJ KADRI V TOREK JE BILA SEJA V GRIŽAH v torek je bila v Grižah seja vseh zborov občin.ske skupščine, na kateri so dele- gati v osrednji točki dnevne- ga reda razpravljali o kad- rovskih zadevah oziroma uresničevanju družbenega do- govora o kadrov/ftki politiki v občini. Potem, ko so ugotovili, da v občini še vedno ne more- jo biti zadovoljni s kadrov- sko sestavo, so opozorili tu- di na nekatere osnovne vzro ke takšnega ,stanja. Skupšči na občine mora predvsem za- gotoviti, so menili delegati na seji, da delovne organiza- cije ne bodo več kršile do- ločil sprejetega družbenega dogovora. Več prozornosti bOj, do v bodoče t občini na- menili izgradnji kadrovskih stanovanj. Ena o.snovnih nar log v prihodnjem obdobju pa mora postati pridobiva- nje ustreznih kadrov za vod- stvena in vodilna delovna mesta v združenem delu, saj prav ta neiigodna struktura bistveno vpliva na gospodar- ski položaj sleherne delovne organizacije v občini. Delegati so ob koncu opo- zorili vse delovne organiza- cije, da morajo tudi kadrov- ske potrebe vnesti v svoje .srednjeročne načrte. V nadaljevanju svoje seje so delegati vseh zborov žal- ske občinske skupščine raz- pravljali še o poročilih o problematiki socialnega skrb- stva in varstva, varstvu in položaju borcev NOV v ob- čini ter o delu komisije za preventivo iri vagojo v ce- stnem prometu. B.S. 'vRBIČ Ljubljanska banka je le- tos prvič podelila posebna priznanja tistim svojim delavcem, ki so na podro- čju poslovanja z občani dosegli v dolgoletni prak- si izredne uspehe. Med 49 dobitniki plaket iz celotnega kolektiva Ljuv bljanske banke in tremi iz. celjske podružnice je bila tudi Ivanka Vrbič, vodja poslovne enote Lju- bljanske banke v Celju. V obrazložitvi in uteme- ljitvi ob podelitvi plakete so zapisali, da gre za iz- redno osebno prizadev- nost, vloženi trud in pri- kazane rezultate dela pri izvrševanju nalog, določe- nih s poslovno politiko Ljubljanske banke na pod- ročju poslovanja z obča- ni. Četudi že te besede ve- liko povedo, je vendarle treba dodati, da gre pri Ivanki Vrbičevi za delo, ki mu težko najdeš prime- re. Za vestnost in pošte- nost, za delavnost, ki ne pozna omejenega delovne- ga časa, za tisto pripad- nost kolektivu, ki je fti moč izmetiti z nobenim merilom. Med bančne delavce je stopila že leta 1951, v ok- viru kolektiva, ki mu pri- pada še danes pa je vse od leta 1953. Torej, tudi dolgoletna pripadnost. Na čelu poslovne enote v Žalcu pa je vse od leta 1961, sicer pa je v Žalcu že dobrih triindvajset let. To je formalna izkazni- ca. »Veste, šele danes vem, kaj mi pomeni to delo in kako rada ga imam. Ne morem si zamišljati, da bi ne delala s strankami. Rada delam z ljudmi. In še nekaj. Naše delo v ban- ki je takšno, da ga-je tre- ba vsak dan končati. Pri nas ni mogoče ničesar od- ložiti na jutri. Zato smo vedno na tekočem z vsem,« je povedala Ivan- ka Vrbič. Ta dejavnost ima prav gotovo veliko mejnikov in vsako področje dela bi si zaslužilo svojo obravna- vo. Toda, nekaj je vendar- le res. V zadnjem času se je enota v Žalcu uveljavi- la zlasti v tem, da je pr- va v okviru celjske po- družnice Ljubljanske ban- ke uspela zajeti v naka- zovanje osebnih dohodkov na hranilne knjižice vse kolektive. Zdaj je to šte- vilo nekoliko manjše. To- da, navzlic temu, je veči- na tu. Ogromna večina. »Izredno lepe uspehe smo dosegli tudi pri mla- dinskem varčevanju, saj sta v občini zaenkrat le dve podružnični šoli, ki še nimata svoji pionirski hranilnici. Povsod drugod delajo. In tako smo v razgo- voru z Ivanko Vrbičevo odkrivali delo in uspehe enote, njenega ženskega kolektiva. »Da bi le bilo tako tudi v naprej. In da bi bila pri zdravju. Potem bo vse dobro. Sicer pa, saj že »daj ničesar ne pogre- šam.« ■ M. BOŽIČ OBRAZI §t. 45 — 11. november 1976 NOVI TEDNIK — stran 3 Konec minulega tedna sta naša novinarja JURE KRAŠOVEC in DRAGO MEDVED prekrižarila Beneško Slovenijo in Po- sočje, da bi videla, kako potekajo obnovitvena dela po po- tresu na italijanski strani in pri nas. Doslej smo pisali le o zbiranju sredstev naših občanov za pomoč prizadetim, v prihodnjih številkah Novega tednika pa boste lahko brali kaj več o življenju in delu Slovencev v Benečiji in o obnovi Posočja. Na posnetku: ulica v Čedadu. Foto: D. Medved VmŠTANJ VAŠKI DOM v Virštanju že dalj časa obnavljajo nekdanje šolsko poslopje, ki je bilo močno prizadeto v potresu pred le- ti. Ker so se otroci iz Vir- štanja, ki je samostojna kra- jevna skupnost in okolice preselili v šolo v Podčetrtek, je stavba ostala prazna, ni pa bila predvidena za rušen- je, četudi je bila močno po- škodovana, so se krajani od- ločili, da jo bodo obnovili in namenili za potrebe doma- če krajevne skupnosti. Kot predvidevajo, bo ob- jekt dokončno urejen do Dneva republike. Sredstva za obnovo so skoraj v celoti prispevale notranjske občine, ki so po potresu prevzele pa- tronat nad krajevno skupnost- jo, veliko pa so prispevali tudi krajani sami, tako z delom kot materialom. V stari šo- li bodo našle prostor vse družbeno ix)litične organiza- cije, največja pridobitev 25a kraj pa bo vsekakor dvorana z dvesto sedeži. Uredili bodo tudi manjšo kuhinjo. Kraja- ni pravijo, da ima največ za- slug za to, da bo dom kma- lu urejen, predsednik Kra- jevne skupnosti viTštanj, Edi Plevnik- MST PRVA PRIREDITEV TDF V PONEDELJEK RAZSTAVA RISB S. EISENSTEINA Razstave risib Sergaja Bi- sensteina v Sloveniji še nis- mo imeli priložnost videti, zato bo celjsko občinstvo prvo, kii se bo seznanilo s skicami tega znanega in ne- dvomno enega najboljših sov- jetskih režiserjev. Likovni salon Celje in Os- redna knjižnica Celje sta v okviru Tedna domačega fil- ma 76 pripravila to razstavo (pokrovitelj je Prevozništvo Celje), katero si bo mogoče ogledati od 15. do 25. no- vembra v Oddelku za študij Osrednje knjižnice na Mu. zejskem trgu. Razstavo bodo odprli 15. novembra (ponedeljek) ob 18. uri zvečer. Naj ta infor. macija velja tuda kot vabi- ittJt svečani otvoriitm. Organizacijski odbor TDF 76 pa je pripravil za razstavo še posebno »poslastico«: Ce- ljani si bodo lahko v šestih večerih ogledali tudi tri fil- me tega slovitega sovjetske- ga režTiserja — »Okleipnica Potemkin« ter oba dela fil- ma »Ivan Grozni«. Vstop k vsem predstavam v čitalni- co Oddelka za študij bo brezplačen. Naslednji dan, v torek pa bo odprta ob 16, uri v Mu- zeju revolucije razstava li- kovnih del celjskih osnovno- šolcev na tenio »film« (po- krovitelj Cestno podjetje Ce- lje). Na razstavo vabimo predvsem starše in seveda otroke. Na otvoritvi bo po. "deljenih tudi šest nagrad. ............................_____________.....M,S. DELO KLUBA ŠTUDENTOV VEZI TKEJO ZA STIK TEORIJE S PRAKSO Letna skupščina je bilay pri- ložnost, da ,so te dni celjski študenti ocenili enoletno de- lo v klubu, v povezanosti od katere si veliko obetajo. In ne v prazno, saj je že eno- letno delo pokazalo, da so dosegli pomembne premike v povezanosti študentov s šir- šega celjskega območja, ki študirajo v Celju, Mariboru in Ljubljani med seboj in z življenjem v občinah, ki jih štipendirajo. Ta organizacij- ska okrepitev daje zaneslji- vejšo osnovo aa široko in dobro zastavljen program dejavnosti kluba v prihod- njem letu. V programski delovni sme- ritvi je poudarek na poveza- nosti teorije s prakso. V ta namen bodo priredili .sreča- nje univerzitetnih pedagogov s predstavniki ekonomskega življenjta s širšega celjskega območja. To naj bi bila tu- di sicer trajnejša oblika po- vezovanja združenega dela in njegovih potreb z izobraže- valnim procesom. Študenti za prihodnjo dejavnost z ob- čutenim odnosom pristopajo h gojitvi kulturnih vrednot. Prirejati nameravajo večere iz zakladnice naših znanih književnikov. Tudi sicer, pri- hodnja delovna usmeritev kluba računa s širšo kulturno in športno dejavnostjo. Or- ganizirati nameravajo tudi študentski teden kot nekakš- no ,smotro študentskega de- la, v okviru katerega bodo govorili tudi o vprašanjih izobraževalnega procesa in materialnega položaja študen- tov, problemih zaposlovanja in drugih življenskih vpra- kov, p>ovezano s splošno druž- beno problematiko s katero ,so še premalo seznanjeni, kot so kritično ocenili. Zahteven program dela ter- ja tudi okrepitev klubskega članstva. Zdaj je v klubu včlanjenih kakih 30 odstot- kov študentov, zato velja po- sebna skrb pritegnitvi štu- dentov v klubsko delo. Ob koncu tega, delovnega .srečanja so študenti iz vrst delegatov vseh treh oddelkov organiziranih študentov na visokih šolah izvolili novo klubsko vodstvo, ki mu bo ! v prihodnje predsedoval | IVAN ŠTARLEKAR. B. V. SAMOZAŠČITA-KAJ JE TO SAMOHODNA ZAKLADNICA Upehani občani, nevaje- ni pešhoje, prisopihajo na postajo milice: — Avto so md ukradli! Nadaljevanje tega za- čete^^a vzklika so najraz- ličnejša; Kaj bo rekel mož, ki bo podivjal. Da brez avta sploh ni mogo- če opravljati službe itd . .. Potem sledijo stavki, ki vsebujejo napol priikrite očitke: Saj človek ne more kar naprej sedeti v avtu ali ga imeti v garaži. Prav- zaprav pa plačamo dovolj davka, da bi bilo naše imetje lahko bolj zavaro- vano. Presneto, ko napač- no parkiram, je miličnik precej pri roki, tokrat pa .. . Potem tisto neznosno »Ste zaklenili avto? (ka- ko naj to zanesljiivo veš?) »Imate ključavnico za volan? (bil je v načrtu za nakup!) Potem se zvrstijo še druge ovetke. Ker je pro- metna knjižica ostala v avtu še točne oznake bar- ve na, ker avto lahko po sojamo, tat ka, marsikate- ri ima vozniško dovolje- nje, se lahko hudirjeTO daleč pripelje s prometno krxJižico, dokler vse posta- je milice niso obveščene o tatvini. Nikar se torej ne jezite, če vas sredi nujne vožnje kje ustavi miličnik in prav počasi in natančno pregleduje vaše dokumen- te, dokumente vozila — je že kje kak površnež zaradi svoje neprevidno- sti nara.vnost ponudil av- PIŠE IN UREJA JURE KRAŠOVEC (10) U> prvemu priložnostne- mu avtomobilskemu tatu, zdaj pa ustavljajo vse av- somobdle te znamke in barve. še pogostejše so tatvi- ne iz avtomobilov. Videl sem nekoč občan- ko, ki je pustila avto na javnem parkirišču in pu- stila odprt prtljažnik, po- tem pa se je podala na nakupe. Vsakič, ko si je naložila zadostno breme, ga je spravila v prtljaž- ni prostor in odšla naku- povat naprej. Nazadnje si je s preostalim drobižem privoščila kavo v lokalu, od koder sem jo opazo- val. Ce bi bil tat, bd se mimo lahko lotil njenih nakupov, kajti prav tedaj je prišla nakupovalkina znanka in zatopili sta se v klepet . .. In kaj vse Ijiidje ne puščajo v avtomobilih. Kot tisti, za katere pravi latinski pregovor; v-se svo- je nosim s seboj! Denar, ure, radio in TV sprejem- nike, kinokamere, drago- cena oblačila (krzno), skratka dragocenosti. Avto pa je prevozno sredstvo, ne »samohodna ?iakiadnicaosamezne komisije, razen tega so se dogovorili za da- tumske roke posameznih kon- ferenc. Med pomembne nalo- ge sodi tudi ustanavljanje krajevnih svetov mladih. DARKO NARAGLAV ODGOVOli JAVNEGA DELAVCA TONE ZIMŠEK ODGOVARJA Pri preučevanju razvoj- nih teženj v razvitem in hitro razvijajočem se sve- tu ugotavljamo, da posve- čajo na prvem mestu po- zornost trem osnovnim področjem razvojnih mož- nosti: — energetski nacionali- zaciji (intenzificirana in racionalna p>oraba obsto- ječih energetskih potenci- alov, ter razvijanje novih), intenzifikaciji informatike (metode in tehnike prido- bivanja obdelave in upo- rabe informacij vključno s kibernatizacijo delovnih procesov) ter logistični in- tenzifikaciji (smotrno ure- janje pretoka blaga od vi- rov surovin pa vse do po- trošnje finalnih proizvo- dov). Kaže, da smo se že tudi pri nas v precejšnji meri razvojno osvestili prav na področju energetike. Pri tem ne mislim zgolj na prizadevanja v širšem dru- žbenem obsegu, ampak tu- di na prizadevanja v regi- ji in posebej v občini Ce- lje. Tako menim, da je vredno omeniti nekaj res- nično pornembnih dogod- kov v zadnjem obdobju, Na pobudo Razvojnega centra Celje je bil pri Medobčinskem odboru Go- spodarske zbornice usta- novljen strokovni svet združenega dela za energe- tiko. Vanj so v okviru de- legatskega mehanizma Go- spodarske zbornice vklju- čeni najvidnejši strokov- njaki — energetiki iz ce- lotne regije. Predsedvije mu zelo agilen dipl. ing, Pečovnik iz Velenja. Svet ima svoj dolgoroč- ni in akcijski program de- la, ki je pomemben tako za občinske skupščine ka- kor tudi za združeno delo. Med drugimi nalogami bo Svet za energetiko zagoto- vil s pomočjo občinskih skupščin, tako je bilo sklenjeno na Svetu osmih občin celjske regije, celo- vit popis te problematike, analizo in predlog progra- ma ukrepov, ki jih bo po- trebno sprejeti v okviru občinskih skupščin in v organizacijah združenega dela, da bi v prihodnje v naši regiji načrtneje ure- jali problematiko energet- ske racionalizacije in raz- vojnih usmeritev na tem področju. Za občino Celje je zna- čilno, da je med vsemi občinami v Sloveniji med prvimi pristopila k celovi- ti energetski študiji sta- nja in potreb (takšno štu dijo imajo z najsodolaiej- šimi podatki samo občine mesta Ljubljane). študijo in predlog pro- grama ukrepov je Izvršni svet Občinske skupščine Celje zaupal Razvojnemu centru. Rarvojni center pa bo pritegnil vrsto strokov- njakov in institucij za učinkovito izvedbo te na- loge. Za nalogo bo zna- čilno, da bo Izvedena na osnovi najsodobnejših me- tod in tehnik — vključno s predvidenim scanerskim avio-snemanjem toplotnih izgub stanovanjskih hiš, industrijskih objektov itd. Naloga, ki bo predvido- ma zaključena julija leta 1977, bo že v teku same izdelave dala odgovore na nekatera pereča vpraša- nja v občini, poleg tega bo dala vrsto vzpodbud ■^a nadaljnje načrtno angaži- ranje na tem področju. Morda je zanimivo, da je že dosedanji pristop dal vzpodbudo za dve vzpo- redni magisterski nalogi. Osebno se mi zdi ze- lo pomembno, da smo s tem energetsko problema- tiko vključili v naše vsa- kodnevne najzahtevnejše strokovne naloge in da smo zavrgli s tem nekak- šen strokovni manjvred- nostna kompleks, češ, da na tem področju nismo usposobljeni, da bo to storil nekdo namesto nas, da je to »pesem prihod- nosti« itd. Omenjena energetska študija ima tudi svoj dol- goročni pomen, saj išče na primer odgovor na vpra- šanje prihodnjega oskrbo- vanja Celja s toplotnimi viri, bodisi preko morebit- nega toplovodnega daljno- voda iz Šoštanja, bodisi z izgradnjo toplarne, kom- binirane s termoelektrar- no itd. Kljub pomembnosti te naloge pa menim, da je v občini Celje še pomemb- nejše dejstvo energetska racionalizacija vključena med osnovne točke obči.i- skega »tabilizacijskega programa, ki je bil v pre teklem letu oblikovan v dogovoru med družbeno- političnimi organizacijami in občinsko skupščino. V okviru stabilizacijskega programa je namreč po- krenjena akcija v vseh temeljnih organizacijah združenega dela. Začetne rezultate je že možno evi- dentirati. Da pa bi se re- zultati nenehno povečevali je energetska problemati- ka vključena tudi v pro- gram šole za gospodarstve- nike, ki jo obiskuje pre- ko 100 direktorjev temelj- nih organizacij iz občine Celje. Prepričan sem, da že navedene okvirne ugo- tovitve potrjujejo začetno misel, da smo se na tem področju prebudili in s tem oblikovali nove p> membne možnosti za po- speševanje našega razvoja v prihodnjem srednjeroč- nem in dolgoročnem obdo- bju. TONE ZIMŠEK AKUMULACIJSKO JEZERO Novo akiunulacijsko jezero pri Slivnici, ki se zdaj že polni z vodo, bodo svečano predali svojemu namenu 27. no- vembra. Do tedaj bo tudi nared cesta, ki vodi iz Slivnice proti Loki pri žusmu. Star del ceste bo kasneje zfilila voda akumulacijskega jezera. S tem se bodo temu kraju in njegovi okolici odprli novi vidiki. Čeprav bo voda iz Slivniškega jezera namenje- na predvsem v industrijske namene, in sicer v glavnem za Železarno Store, bodo čez čas brez dvoma lepo okolico in jezero izkoristili še v reki*eacijdke in športne ntrnene. M, P. 4. stran — NOVI TEDNIK št. 45 — 11. november 1976 AERO IZDATNE NALOŽBE OSNOVA JE V PROIZVODNJI AC PARRJA 20 MID SD Tudarskem položaju z za- upanjem gledajo na nove na- ložbe. Tudi v preteklosti so namreč veUko investirali in prav vse investicije se- bile rentabilne, V povprečju ust- varjajo na vloženi dinar di- nar in pol celotnega dohod- ka, pri nekaterih proizvodih, predvsem v kemičnemu delu proizvodnje pa so iztržki še mnogo višji. V Aeru, seveda, največ pri- čakujejo od svoje prve na- ložbe — v AC papir. Gre za nadaljevanje že končane in- vesticije v lastno proizvod- njo papirja, ki je veljala nad 45 milijard starih dinarjev. Ta papirni stroj, ki stoji v tozdu Aera v Medvodah, bo letno proizvajal 20.000 ton pa- pirja različnih kvalitet. Kar polovico proizvedene količine bodo namenili predelavi v AC papdr — to je brezogljični samokopirni papir, pri kate- rem dobimo poljubno število kopij brez vlaganja vmesnih karbonskih listov. Stroje za nadaljnje pleme- nitenje papirja, za vse pkjtreb- ne premaze na tem samo- kopirnem papirju, bodo po- sta viU v celjskem tozdu ke- mije. Gre za izjemno konjuk- turen proizvod, za katerega je marketing analiza pokazala izredno visok interes na do- mačem in vzhodnoevropskem tržišču. Poraba tega papirja namreč spremlja razvoj raču- nalniške tehnike, saj je ta j papir potreben za izdelavo obrazcev za računalnike. Upo. rablja pa se še za vse druge vrste obrazcev, nakazmc itd. Dobava opreme že teče in bo zaključena do avg\ista pri- hodnjega leta. Sama grad- nja se bo pričela marca 1977 Ln bo zaključena do avgusta. Decembra 1977 naj bi stekla poskusna proizvodnja, redna proizvodnja pa v maiu 1978. Zarad: izrednu zanievnega proizvodnega postopka so na- ložbe v proizvodnjo vakšnih papirjev le redko rentabilne. V Aeru pa so trdno prepriča- ni, da njihova proizvodnja bo rentabilna. Samd razpolagajo namreč z osnovnimi surovi, nami, prvi kemijski premaz papirja bodo vršili že hkrati s proizvodnjo papirja, vse to pa proizvodnjo močno poce j ni. Tako bo Aero z novim proizvodom lahko konkuren čen, sodijo pa tudi. da ne bo težav pri prodaji 10 do 12 tisoč ton AC papirja, kola- 1 kor ga bodo proizvajali j Celotna naložba bo Aero 1 veljala 20 starih milijard. j BRANKO STAMEJCIC ! PREMIERA NA POLZELI Čepiav iiu programih TDF 76 piše, da bo pre- miera enega naših najbolj ših letošnjih filmov »Ide- alista« v Žalcu, smo jo za radi nekaterih težav »pre- stavili« in sicer na Polže lo, od koder je tudi po krovitelj te zunanje pre- miere Tovarna nogavic Polzela. Občani Polzele bodo sre. čali filmske ustvarjalce »Idealista« (Mileno Zupan- čič, Radka Poliča — ki v reviji STOP trenutno vo dita, kot najboljši igralski par — in druge), petek, 19. novembra ob 16. uri v Domu kulture. Prav goto vo bodo redki Polzelani, ki bodo manjkali na tej svečani predstavitvi tako filma kot igralcev. M. S. AERO: PROSLAVILI JUBILEJ .skoraj 2000 članski kolektiv Aera je minulo soboto proslavil svoj jubilej — W letnico obstoja socialističnega pod jetja AERO. Na svečani proslavi, ki je bila v dvorani Turističnega centra Go- lovec, je direktor Aera Milan Zupan- čič spregovoril o prehojeni skupni {>o. ti, pomenu Aera v slovenskem in ju- goslovanskem prostoru, ter načrtili za prihodn,)e. Sledij Je kulturni spored, v katerera »o aerovcen? predstavili komorni mo- ški zbor pod vodstvom Egona Kuneja, /olklorna skupina Svobode iz Šempet- ra in priljubljena Nela Eržišnik Na proslavi so podelili tudi priznat nja in nagrade 67 jubilantom, ki so t kera že 10, 20 ali 30 let, spomnili pa so se tudi vseh upokojenih sodelav- cev, ki jih je 143. Na sliki: Hala Golo- vec je bila tokrat v znamenju Aera Tu je 2000 članski kolektiv proslavil .30 obletnico obstoja in dela socialisti- čnega podjetja Aero. ŠMARJE PRI JELŠAH NEUSTREZNI NAČRTI V RASTI DOHODKA ŠE MOČNO ZAOSTAJAJO NedaATia 8. seja občinske konference ZK Šmarje pri Jelšah je v razpravah opozo- rila na vrsto problemov, zla- sti še na pomanjkljivosti v uvajanju ustavnih dopolnil in novosti v samoupravno orga- niziranost. Tako na prhner nekaterim še zidaj ni jasno, čemu in zakaj tozdi in kje predvsem v manjših delov- nih organizacijah pa se čvr- sto oprijemajo trditev, da pri njih ni možna nova samoup- ravna organizirtanost, zato bo- do komunisti v občini v pri- hodnje poskrbeli, da se ta- kšen način miselnosti čim- prej prekine. Ko so govorih o položaju gospodarstva v občini — to, mimogrede povedano, ni v rožnatem položaju, po bese- dah predstavnikov gospodar- stva pa ne tyak.šno. da bi bi- lo kritično in zaskrbljujoče — so izpostavili predvsem dejst- vo, da stabilizacijo v občini zavirajo med drugim tudi ne- ustrezno izdelani proizvodni programi, kar je med drugim tudi razlog, da 13 tozdov po- sluje z izgubo, da je brutto dohodek manjši od lanskega v vseh gospodarskih pano- gah, razen v stanovanjski in da je v primerjavi ,s celjsko regijo v šmarski občini naj- manjša rast dohodka. Vzrok temu so seveda tudi nekate- re objektivne težave, vendar pri tem ne gre izključevati ah omalovaževati nekaterih površnosti in togosti. Ker so to podatki za prvo polletje, je treba poudariti, da ,se je v minulih mesecih položaj že nekohko izboljšal V razpravi so ugotovili, da se zaposlenost še vedno ve- ča, da pa je kljub temu še vedno premajhna — komaj 2 odstotno povečanje zaposle- no.sti ni v skladu z zastavljO' nim programom. Gotovo najhujša ugotovitev s strani razpravljalcev pa je, da delegatski sistem v obči- ni še zdaleč ni zaživel tako, da bi lahko bili zadovoljni. Vzrokov za to je več, po teži pa daleč prednjači neresnost in nezainteresdranost, zato bi bilo nujno treba poiskati pri. memejše ljudi za take po- membno vlogo. Ljudje eno- stavno ne hodijo na seje zbo- rov, če pa že hodijo, molče in razprav pogosto ni, ali pa izzvene v prazno, V nadaljevanju seje so spregovorili še o delovanju kulture in deležu komunistov pri kulturnem snovanju v ob- čini. MILENKO STR.\ŠEK ŽALEC USPEŠNO DELO VEČ NOVIH GASILSKIH DOMOV Pretekla četrtek je biia v kliibu družbenopolitičniii or- ganizacij v Žalcu 3. seja skup- ščine občinske skupnosti var- stva pred požarom. Poročilo o delu zai letošnje leto sU po- dala predsednik skupščine Franc Jelen rer predsednik iz- vršnega odbora skupnosti Ka rel Jug. Iz poročil je razvid- no, da se je .skupnost sooči- la z vrsto težav, ki pa jih je poskušala rešiti's samouprav, nim sporazumom o sofinanci- ranju skupnosti požarnega varstva. Na podlagi po spora- zumu zbranih sredstev ,so sprejeli finančni načrt za le- to 1976 ter razvojni načrt do leta, 1980. Skupnost požarnega varst- va vključuje 36 teritorialnih gasilskih dništev in 6 indu- strijskih gasilskih društev. Za vsa društva je značilno tes- no sodelovanja s skupnostjo in drugimi družbeno politič- nimi organizacijami. Pri taki povezanosti pa tudi uspehi ni- so izostaU. Samo v letošnjem letu so bili zgrajeni ali pre- novljeni gasilski domovi v Le- tušu, Braslovčah in Levcu. Na Gomilskem in v Preboldu pa so preuredili prostore v velike sejne dvorane. Nabav- ljene je bilo tudi precej so- dobne gasilske opreme. Tako so v Lokah pri Taboru na- bavili novo motorno brizgal- ko, v Latkovi vasi in Zabuko- vici lahki motorni vozili, v Vinski gori avtocisterno ter v Žalcu in Ponikvi nova orod- na voza TAM 2001. Za dvig strokovno.sti so or- ganizirali podčastniški tečaj. Ugotovili so, da je trenutno razix)ložljiva oprema primer- na in dovolj sposobna za ga- šenje klasičnih požarov. Dru- gače pa je za primer kemič- nega požara Oprema m za- ščita mora biti v tem prime- ru povsem drugačna, taka pa je ,samo v nekaterih indu- strijskih društvih, seveda pa je vprašanje, če bi tako dru- štvo uspelo samo ,:adušiti večji požar. To je eden od problemov. Drugi problem pa so hi- dranti. Kljub številnim dogo- vorom in načrtom liidrantna mreža še vedno ni taka, da bi lahko zagotovila učinkovi- to dobavo potrebne vode. V ;>adaljevanju razprave so delegati sprejeli finančni na- črt za lete 1977. Ker pa po sporazumu abrana sredstva ne bodo zadoščala za nabavo novih gasilskih avtomobilov in motornih brizgalk, so skle- niU, da bo .skupnost požar- nega varstva najela 500.000 di- narjev kredita. Omenjeno po- sojilo bi se ufmdrabilo za so- financiranje tistih nal>a\ za orodje in opremo za katero bodo društva zbrala 2'3 na- bavne vrednosti. Razvojna program do leta 1980 je razdeljen na tri sku- pine, V prvo spada pomoč gasilskim društvom, ki delu- jejo v občinskem merilu ter so tudi sama dovolj aktivna, v drugi so obvezno.sti, ki so se doslej financirale iz pro računa občine, v tretji skupi- ni pa sofinanciranje večjih nabav opreme in orodja ga- .silskih društev in vzdrževa- nje. Ob konou so delegati skupščine sprejeli tudi pred- log, da naj bi podpisniki družbenega sporazuma v pri- hodnje odvajali za sofinanci- ranje požarnega varstva 0,15 od,stotka od vrednosti osnov- nih sredstev. T. TAVČAR ŽALEC: PROJEKTANTI ZAMUJAJO Na zadnji seji izvršilne- ga odbora sklada za izva- janje programa referendu- ma v žalski občini so go- vorili o problemih, ki na- stopajo pri uresničevanju letošnjega programa refe- rendumske izgradnj e Potem ko so ugotovili, da je dolžnikov pri plači- lu prispevka za referen- dumsko izgradnjo po dru- žbenem dogovoru vse manj, in da s financira- njem letošnjega programa ne bo prevelikih težav, so spregovorili še o trenutno največjem problemu Ze nekaj let so namreč na- ročeni osnovni projekti in načrti za izgradnjo osnov- nošolskega centra v Žal- cu, otroškega vrtca v Pe- trovčah in zdravstvene po- staje v Preboldu. Projek- tanti pa kljub k^mn, da so potekli že vsi dogovorjeni roki, niso iapolnili svojih obveznosti. Projektov še ni, zato kasni tudi priče- tek izgradnje prep>otrebnih objektov. Na seji so se za- to dogovorili, da podaljša- jo vsem projektantom rok še za teden dni. nato pa bodo sprožili proti projek- tantom tožbe zaradi ne- spoštovanja dogovorov in neposredne krivde za za- kasnitve pri izgradnji na štetih objektov. Ob koncu seje so se do govorili, da bo imel vrtec v Petrovčah zaradi nara- ščajočih potreb ^eat in ne predvidenih pet leralnir. B. S Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun Vzgojni poboljševalni dom v Radečah objavlja prosta delovna mesta: 1. PSIHOLOGA 2. VZGOJITELJA 3. KNJIGOVODJO POGOJI: pod 1: filozofska fakulteta, 2 leti delovnih izkušenj, lahko tudi začetnik: pod 2.: pedagoška akademija, 2 leti delovnih izkušenj, strokovni izpit ald srednja izobrazba pedagoške smeri, 2 leti delovnih izkušenj; pod 3: srednja ekonomska šola, 2 leti delovnih izkušenj. Kandidati za pridobitev statusa delavca morajo predložiti pk>nudb€ (prošnjo kolkovano z din 2.—) z dokazih o šolski izobrazbi, opisno navesti delovne izkušnje in moralnopolitione vrlme, zaradi lažjega ocenjevanja pristx>jnega organa. Rok za prijave je 15 dni po objavi. št. 45 — 11. november 1976 NOVt TEDNIK — stran 5 Tovariša direktorja (na levi Leopold Pere, glavni direktor Izletnika in poleg njega Ivan Zupan, direktor Turista v Moairju) zakaj tako zaskrbljena, resna obraza? Mar delo okoli integracije Golt in Turista v Mozirju ne teče tako kot sta si zamislila? Sicer pa, kje se je zataknilo? Je Ideja o enotnosti gostinske in turistične dejavnosti v Gornji Savinjski dolini padla v vodo? (Tekst: M. Božič, foto: D. Medved) POLZELA: V GARANTU „m'' Kolektiv p>oihištvene mdu- strije »Garant« na Polzeli je za enkrat rekel — ne. Ne-za vstop v sestavljeno organiza- cijo združenega, dela »Zdru- žena podjetja gozdarstva, le- sne industrije in trgovine«, skrajšano »STIK«, Mozirje. Na referendumu, ki so ga imeli na začetku tega meseca, se je od 362 članskega kolek- tiva (glasovalo je 437 članov) le 159 odločilo za pristop v novo sestavljeno organiza- cijo združenega dela. Med- tem ko jih je 165 reklo oziro- ma napisalo — ne, je bilo 23 glasovnih lističev neveljavnih. Za pristop v novo sestavljeno organizacijo pa bi se morala izreči večina vseh zaposlenih, torej najmanj 182. V polzelskem kolektivu zdaj družbeno politične orga- nizacije pa tudi delavski svet analizirajo vzroke neuspeha na referendumu, ki je hkrati nezaupnica težnjam, da bi s tesneijšim povezovanjem v sestavljenih organizacijah združenega dela dosegli ne samo boljše p>oslo\Tie rezul- tate, marveč tudi nove od- nose v proizvodnji in še kaj. S prvim — ne pa na Polze- li niso rekli dokončnega — ne. Kot vse kaže, bodo začeli novo akcijo za pristop v ses- tavljeno organizacijo združe- nega dela STIK, ki bo zdaj, z majhno zamudo, povezala tri delovne organizacije iz Nazarij oziroma Gornjega grada, se pravi Lesno indu- strijo »GLIN« in Gozdno go- spodarstvo iz Nazarij ter Smreko iz Gornjega grada. O tem povezovanju je do ne- davnega tekla tudi javna raz- prava o določilih samou- pravnega sporazuma o zdru- žitvi delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo zdru- ženega dela STIK, Mozirje. ŠENTJURSKI TURIZEM ZLASTI KMEČKI TUDI DRUGE POSTOJANKE Na pobudo Celjske tunistič- ne zveze je bilo tudi v Šent- jurju posvetovanje med pred- stavniki turističnih društev v občini in občinske skupščine. Dogovorili so se, da bodo turistična društva dala po- budo za organiziranje kuhar- skih tečajev v zimskem ča- su. Gre namreč za težnjo, da bi ,se zlasti kmečke go- spodinje in dekleta seznanile z osnovami kmečkega turizma in seveda z domačo kuhinjo. V šentjurski občini je nam- reč že zdaj okoli deset kme- tov, ki .so pripravljeni začeti delo tudi na FK>dročju kmeč- kega turizma. Sicer pa bo nujno poveča- ti propagando za izletniški turizem, ,saj je Rifnik dovolj znan, po vrhu vsega pa je po južni strani dostopen tu- di z motornimi vozili. Planinski dom na Resevni bo po vseh predvidevanjih v naslednjih letih povezan z gozdno ceisto preko Svetine v Jakob. (3esta bo vsekakor pri- peljala nove goste v to pri- ljubljeno planinsko posto- janko. Grad na Planini s svojo zanimivo »kasto« in lepo ure- jenim gostiščem že zdaj pri- vablja turiste. Sicer pa ne kaže FK>2iabiti dejstva, da je imela Planina že pred vojno okoli 3000 nočitev v sezoni. Na Gorici pri Slivnici so pričeli polniti zbiralno jezero, ki bo že drugo leto zelo pri. vlačno za turizem. Razen te- ga bi kazalo v Slivnici usta- noviti samostojno turi.stično društvo ali vsaj pododbor šentjurskega. Po otvoritvi av- toceste tudi v Dramljah ra- stejo pogoji za turizem. Tu so leto.s odprli tudi obnovlje- no partizansko bolnišnico »Zima«. Nekaj podobnega je tudi na Ponikvi, kjer bi lah- ko zlasti Slomškovo rojstno hišo pa tudi rojstni kraj Ko- cena bolj izkoristili za izlet- niški turizem. ERNEST REČNIK SLABA POVEZANOST Za večino organizacij združenega dela malega gospodarstva družbenega sektorja v celjski občini je značilna njegova slaba povezanost. Ta ugotovitev je tudi precejšnja ovirana jx>ti nadaljnjega razvoja malega gospodarstva. Po- sledice razdrobljenosti se kažejo zlasti tedaj, ko se te organizacije zavzemajo za odobravanje posojil. Njihova kreditna sposoto- nost je namreč tako majhna, da si večjih ko- rakov na tem področju ne morejo privoščiti. Najdlje pri uresničeva- nju svojih razvojnih na- črtov so pri Elektrosigna- lu, ki deluje v okviru se- stavljene organizacije zdru- ženega dela ITC. TURISTIČNI SPOMINEK v organizaciji Kompasa bo od 17. do 20. novembra v Kranjski gori drugi se- jem turističnih spomin- kov. Na vsak način gre za prireditev, ki zasluži po- zornost, tembolj, ker je izbira turističnih spomin- kov tudi pri nas več kot skromna, ker je na trgu še vedno dosti kiča, ker imamo izdelke, ki so dru- gačni kot bi naj bili, če bi hoteli poudarjati svojo narodopisno okolje, estet- sko vrednost in podobno. Prav tako smo priče praksi, ko je prodaja spo- minkov pravzaprav terito- rialno omejena. Zaprtost trga je pri tem blagu več kot značilna. To pa je škoda. Zakaj bi pri nas, na primer, ne mogli kupi- ti značilnega spominka, ki ga morda prodajajo nek- je v Makedoniji in podob- no. Tudi celjski splavar, ki si utira pot, bi najbrž naletel v drugih m&stlh na soliden odmev. Saj splavarie poznajo tudi ob Dravi, Savi, Donavi. Skratka, na vsa ta in druga vprašanja, naj bi opozoril in tudi odgovoril drugi sejem turističnih spomn-nkov. Hvalevredna je ugotovitev, da se je od lani, ko je Kompas pripra vil prvi sejem, v krog re- ševalcev tega pereče- ga vprašanja priključila tudi gospodarska zbornica in da so se vabilu odzva- li še mnogi etnografi, ar- hitekti, umetnostni zgo- dovinarji in ne nazadnje proizvajalci. MB PRI RAKUNOVIH Kolo je steklo. Prvi us- pehi so tu. Prve spodbu- de za druge. In tako ni naključje, da dobiva kme- čki turizem zlasti v Gor- nji Savinjski dolini vse več privržencev. Seveda, najprej je tu kmečki gospvodar — skoraj bi morali reči gospodinja — preusmerjena in spe- cializirana kmetija kar se tiče proizvodnje in potem Zgornjesavinjska kmetij ska zadruga ter celjska podružnica Ljubljanska? Danke. Brez denarne po- moči bi šlo težko. Prepo- časi. To je pokazala pre- teklost. Sedanjost in pri- hodnost sta drugačni. Prav po zaslugi kmetijske zadruge v Mozirju m Ljubljanske banke, po- družnice Celje. Celjska podružnica Lju- bljanske banke je lani pr- vič namenila nekaj več kreditnih sredstev za po- speševanje kmečkega tu- rizma. Letos je bilo teh sredstev več. Okoli 150 milijonov starih dinarjev. Od tega je samo Gornja Savinjska dolina dobila okoli 102 milijona. Lani je bilo pet prosilcev za po- sojilo, letos že dvanajst, za prihodnje leto jih je že dosti več. In tako bi pri- hodnje leto vsi skupaj ra- di imeli kar za okoli 400 milijonov starih dinarjev posojil. Ljubljanska banka, po- družnica Celje in seveda Zgornjesavinjska kmetij- zadruga imata tu izredno pomembno vlogo. Delata skupaj. Vežejo ju isti in- teresi. In zato tudi celj- ska podružnica Ljubljan- ske banke namenja sred- stva za kmečki turizem preko zadruge v Mozirju. Napori so izredni, saj gre v večini ah v vseh primerih za preureditvena dela na hišah, ki morajo ohranjati tipično savinj- sko arhitekturo. Ne alp- sko. Gre za sobe, ki mo- rajo biti primemo ureje- ne, s toplo in mrzlo vodo, sanitarijami, tudi skupni- mi, če drugače ne gre, in podobno. Gre pa tudi za urejeno kmečko gospodinj- stvo, za gospodinjo, ki sprejema s tem nase veli- ko breme. Zato pod okri- ljem zadruge prirejajo izobraževalne in kuharske tečaje, V Gornji Savinjski do- lini se nekaterim kmeč- kim gospodarjem, ki se že nekaj let ukvarjajo s turizmom, pridružujejo novi. Med temi, ki so sto- pili v to družbo po zad- njih prizadevanjih zadru- ge in z denarno pomočjo Ljubljanske banke, sta tu- di Rakunova, Ivan in Jo- ža, Poljane 40, pošta Na- zarje. »Kmetijstvo, čeprav us- merjeno. Je dalo premalo. Zato sva se z možem že leta 1974 odločila tudi za turizem. Lani sva dela v glavnem končala in tako sva letos sprejela že prve goste. Po uresničitvi na- črta bova imela v šestih sobah dvanajst ležišč. Za- enkrat jih imava na vo- ljo le osem,« je pripovedo- vala gospodinja, Joža Ra- kun. Izredna je lega tega go- sF>odarstva. In hiša? Člo- vek bi jo gledal in gledal. Lepa, okusna, čista ... Vse prijazno, da te zamiče. Vse domače. Rakunova sta letos ime- la veliko gostov, da sta za.beležila že okoli 120 noč- nln. Ni veliko. Toda, za začetek dovolj. Prišlo so iz vseh koncev in krajev, predvsem pa iz Srbije, Hr- vaške. Prihodnje leto bo- sta sprejela prve nizozem- ske goste. Po zaslugi Kom- pasa. Sobe so lepe. Sanitarije urejene. V sobah bodo pe- či. Kurih bodo bukova drva. In tudi tako prispe- vali k domačnosti. V priitličju velika jedd-lni- ca za vse. Za vsakega go- sta stalno mesto. Nič ča- kanja. V tej sobi tudi ve- lika kmečka peč. Hrana? Domača, saj je v hlevu in na vrtu dovolj vsega. Klobase, salame, šunka, vino, mleko . . vse domače. Prav tako kruh. Letos je bil penzion 11 tisoč starih dinarjev. Do- stop do kmetije možen z avtomobilom. Od glavne ceste dober kilometer po lepi in stalno vzdrževani poti. Kmetija, ki odpira vrata svojim gostom tudi v zim skem času. Preureditev doma ju je stala okoli 40 milijonov starih dinarjev, posojila pa sta dobila za okoli 26 milijonov. Vrednost oprav- ljenega dela je večja, saj je v tem, kar imata, veli- ko njunih žuljev, »Da, to sva napravila. Načrtov s tem ni konec. Toda, eno drži, če bi tu ne bilo posojil, če bi ne bilo zadruge in celjske po- družnice Ljubljanske ban- ke, bi vsega tega ne bilo!« 6. stran ~ NOVI TEDNIK Št. 45 — 11. november 1976 POJAV ZLATENICE V KONJIŠKI OBČINI VZROK V OSEBNI HIGIENI? SLABE HIGIENSKE RAZMERE, NEPAZLJIVOST, ITD. Takoj moramo povedati, da to ne velja za vse občane Slovenskih Konjic, ampak v pretežni meri za otroke, ki so že tako ali tako bolj nagnjeni k temu. da bolj malo — če se le da — skrbijo za osnovno higieno. Znano pa je tudi to, da vzroki za številne pojave nalezljive bolezni zlatenice niso samo v pomanjkljivi osebni higieni, temveč tudi v raznih drugih izvorih, ki jih pogojuje predvsem neurejeno komunalno področje v konjiški občini. Odplake se izlivajo kamor je, najpogosteje pa v potoke, kjer pa se zelo radi igrajo otroci. Gre tudi za neurejena smetišča s kožami in ostalimi od- padki, katere veter raznaša daleč naokrog. Vse to In še marsikaj drugega vpliva na številne pojave zlatenice, ki so jo v večjem številu v konjiški ob- čini opazili pred dvemi leti, lani se je še bolj raz- širila, da bi letos kljub vpeljanim nekaterim pre- ventivnim meram že prišlo do konca oktobra na približno 200 primerov zabeleženih v prvih desetih mesecih letošnjega leta. Zadnji primeri kažejo, da je bil v začetku center zlatenice v Konjicah samih, zdaj pa se seli pretežno v naselja in zaselke izven središča. Kako naprej? Pred dvema letoma, ali točneje jeseni 1974, so v konjiški občini prvič za- beležili večje število obo- lenj zaradi nalezljive bole- zni zlatenice ali hepatiti- sa. Število obolelih se je' povečalo v lanskem letu in to zlasti v osnovni šoli Du- šana Jereba v Slovenskih Konjicah. Ob pregledu sa- nitarne inšpekcije ter de- lavcev Zavoda za medicino in higieno iz Celja so ugo- tovili celo vrsto pomanj- kljivosti, predvsem pri pripomočkih, ki služijo za osnovno higieno ne samo otrok, temveč tudi ostalih. V bližsind šole je tudi odprt kanal z odplakami, ki brez dvoma »pozitivno« vpliva na širjenje zlatenice, poleg tega pa tudi ni v ponos kraju samemu. Sainitaimi inšpeiktor KO- NRAD HRIBERNIK: »Ta- koj smo vse pregledali in analizirali ter uvedli stro- gi režim. Kontrolirali smo vse, kjer naj bi bili mož ni izvori nalezljive bolez- ni Zlatenice.« Kje so ostali vzroki za nastanek bolezni? »Otroci so v glavnem iz Bezine, Grušovja in Slo- venskih Konjic, torej od tam, kjer še vedno nimajo urejenene kanalizacije. Problem je zlasti Bezina, vendar so že naročeni na- črti za ureditev kanaliza- cije in vsega ostalega, kar sodi zraven.« V osmih mesecih leto- šnjega leta so v občini Slovenske Konjice zabele- žila 139 primerov zlateni ce, v septembru in okto- bru pa še nadaljnjih 50. Ce bi bil takšen porast do konca leta, bomo lahko zabeležili, da je v konjiški občini skoraj vsak dan zbolel eden za zlatenico. To je pa že hudo, sploh, če pomislimo, da širjenje bolezni ni v upadanju, temveč v porastu. Epidemija je zajela ce- lotno območje občine s koncentracijo primerov na območju Zbelovske gore <18 primerov). Zgornjih Zreč aS), Tepanja (9), Perovca <9), skednja (6), Spodnjega Grušovja (8), v 2ičah, Zlakovi in Po- lenah pa je bilo po pet primerov. Manj kot pet primerov zlatenice je bilo še v trinajstih vaseh ok- rog Slovenskih Konjic, Loč in Zreč. Po starosti je bilo na- slednje število obolelih: do petega leta 15 prime- rov, od šestega do štiri- najstega 95, od petnajste- ga do devetnajstega 15, od dvajsetega do devetindvaj- setega 10 in nad trideset let štirje primeri. To so podrobni podatki samo za prvih osem mesecev. Kateri meseci so bili najbolj kritični? V januarju je zbolelo za zlatenico 11 ljudi, fe- bruarja 4, marca 9, aprila 18, maja 12, junija 27, ju- lija 27 in avgusta 31. V septembru ter oktobru je ta številka še porasla, O teh problemih so raz- pravljali tudi člani izvrš- nega sveta občine Sloven- ske Konjice in na svoji zadnji seji sprejeli med drugim tudi naslednje va- žnejše sklepe: — poostriti je treba de- lovanje vseh tistih inšpek- cijskih služb, ki lahko kakorkoih pripomorejo k zatiranju nadailjnje oknjž- be. —- vsem krajevnim sku pnostim v občini so pred lagali, da bodoče investi- cije usmerijo v glavnem za ureditev komunalnih problemov v določenem kraju. — krajevna skupnost v Slovenskih Konjicah naj bi se z vso močjo vključila v sodelovanje pri načrto- vaanju dveh kolektorjev za očiščevanje. Idejne pro- jekte, ki naj bi bili goto- vi do konca meseca, dela- jo v konjiškem Konusu, z gradnjo pa naj bi začeli v začetku prihodnjega le ta. — poostriti je treba sa- nitarno inšpekcijo tam, kjer imajo ljudje dostop s svojimi rokami do živil, ki so najbolj občutljiva. Franjo Tepej, predsed- nik Izvršnega sveta obči- ne Slovenske Konjice, je ob tem povedal, da se vsi zavedajo velikih težav in problemov, vendar da mo- rajo pri reševanju oz. od- pravljanju ie-teh sodelo- vati vsi. Povedal je tudi, da se zlatenica zdaj širi izven Slovenskih Konjic v obrobne zaselke ter da želijo, da bi to čimprej zatrli. Vzrokov je več: od že prej omenjene pomanj- kljive osebne in druge hi- giene do neurejenih ko- munalnih zadev v posa- meznih krajih pa na kon- cu do raznih črnih gra- denj, kjer so si ljudje zgradili hiše, ostalega pa ne. V poročilu, ki ga je za sejo Izvršnega sveta ko- njiške občine pripravil sa- nitarni inšpektor s sode- lavci, je med drugim za- pisano tudi to: »Trajna rešitev za pre- prečevanje širjenja nalez- ljivih bolezni je izgradnja kanalizacije, v večjih na- seljih kot Slovenske Konji- ce, Zreče, Loče in Vitanje pa tudi enostavnih čistil- nih naprav. Vsa naselja, ki imajo vodovod, bi mo- rala imeti tudi kanalizaci- jo. Krajevne skupnosti bd morale prvenstveno skrbe- ti za komunalno urejenost naselij. Lep primer je Krajevna skupnost Draža vas, ki z malimi sred- stvi urejuje kanalsko om- režje, tam pa je tudi ma- lo ali skoraj nič pojavov zlatenice.« In kaj meni o tem dok- tor Vladimir Majer, pred- stojnik službe za higieno in epidemiologijo v celj- ski regiji: »Najprej moram pove- dati, da se infekcija zla- lecnice ponavada pojavi na 10 leit, in da sedanja pojav odgovarja tej tezi. Ko sli- šim, kaj so v občini Slo- venske Konjice storili, da bi nadaljnje širjenje zla- tenice preprečili, moram tx) samo pozdraviitd. Mi smo si vse skupaj ogleda- li in tovarišem predlaga li, kaj naj bi naredili. Predvsem moram poudari- ti, da je treba izboljšati osebno higieno in vse ti- sto, kar je povezano u njo. Nihče si ne sme mi- sliti, da je veliko storil če si je roke površno umil in malo obrisal. S tem ni storil ničesar. Ro- ke si je treba vedno te- meljito umiti in temeljite obrisati, da so popolno- ma suhe. Več pozornosti je potrebno posvetiti ure- jenosti stranišč, zlasti ti- stim, ki se množično upo- rabljajo, npr. v šolah. V konjiški občini smo pred- lagali, da naj bi zlasti v začetni fazi otroci — če je to le mogoče — velike potrebo opravili doma, kajti prav z njo se infek- cija najbolj prenaša. Iz- boljšati je treba tudi pre- hrano, saj je od dobre prehrane tudi veliko od- visno, kakšen bo nadaljnji razvoj širjenja bolezni. La- ni smo glede tega pripra- vili tudi več predavanj, sami rezultati pa bodo vi- dni šele čez nekaj let. V posameznih manj.ših krajih je takole: najprej elektrifikacija pa voda, ka- nalizacija in ceste — zdaj so pa še ceste prehitele urejanje kanalizacije. Za- to pa so takšni problemi. Na vse to bo treba v prihodnje bolj paziti, da ne bo še več primerov, kot jih je že.« Tako doktor Vladimir Majer. Kaj lahko ob kon cu vsemu temu dodamo? Predvsem to, da bi ver- jetno še marsikje imeli urejene osnovne pogoje za življenje (tudi kanalizaci- jo), če bi prej prišlo do zlatenice. Tako pa temu hudemu problemu nihče ni posvečal posebne pozor- nosti, ampak je vse dni- go — manj važno — ime- lo prednost. Zdaj, ko je situacija postala že sko- raj kritična, pa so le na- šli priložnost, da na prvo mesto postavijo po vseh krajevnih skupnostih ure- ditev kanalizacije, uredi- tev odprtih greznic in po- dobno. Zdaj se v veliki večini primerov vse to meša s pitno vodo, smet- njaki in podobnim, otroci pa se na takšnem igrajo. Izvršni svet občine Slo- venske Konjice je sprejel štiri sklepe Predsednik inž. Franjo Tepej je pove- dal, da sami kaj dosti več ne morejo narediti, ampak je zdaj naloga na inšpek- cijskih službah, zdravstvu, krajevnih skupnostih, šo- lah in ne nazadnje na vsa- kem posamezniku. Sklepe je treba začeti takoj spre- minjati v prakso, kajti sa- mi (nerealizirani v prak- si) ne bodo pokončali zla- tenice. In ob koncu: ko- njiški primer je lahko do bra šola za vse druge, saj smo skoraj prepričani, da tudi drugje nimajo še ure- jenih osnovnih, pogojev, ki bi preprečevali možnost infekcije. Tekst in foto: ......_ . TONE VaAiBL Ob šoli »I>u»šana Jereba« v Slovenskih Konjicah bodo končno spravili v kanale odplake, ki m tudi med povzročitelji zlatenice. JLA VSI SMO ENAKI DOBILI SMO NOVE OBČANE Vsako leto v jesenskih dneh dobivamo v Celju no- ve občane. Občane za leto ali petnajst mesecev. To so naši fantje iz vse Jugoslavije, ki pridejo tudi v Celje slu- žit redni vojaški rok. Zad- njo svečano zaobljubo ver- nosti naši domovini so pri- segli v soboto v vojašnici »SlaAfka šmandra« v Celju Med mnogimi smo poiskali pet fantov in se z njimi za- pletli v krajši razgovor o tem, kaj jim pomeni vojaška suknja, kaj jim pomeni slu- ženj« vojaškega roka, kako so se vživeli v Celju in vo- jašnica ter ne naizadnije, kao si želijo. DRAGAN IVANOVIC ab- sulvent gradbene fakultete iz Beograda: »Zaradi zadnjih iz- pitov sem »zamudil« petnajst dni pri prihodu v vojašnico. Malce sem se bal, kaj bo, pa vendar ni bilo nič posebnega. Vsi — od starešin do starih vojakov so mi na vseh kon- cih pomagali, da sem se čim- prej vživel v vojaško živ- ljenje in nadoknadij tisto, kar sem zamudil Celje kot mesto mi je zelo všeč, zlas- ti zato, ker je v njem veliko mladih. Etoma sem se v prostem času ukvarjal z umetniško fotografijo in upam, da bom to lahko de- lal v prostem času seveda tudi v vojsM.« STJEPAN ORLE, diplomi- rani inženir gradbeništva iz Zagreba: »Prišel sem v vo- jašnico )>star«, vendar ko ob- lečeano uniformo smo vsd z enakima dolžnostani. Kljub te- mu, da sem se pred leti uk- varjal z veslanjem pa me zdaj edino »matra« kondici- ja. S hrano sem zadovoljen po okusu, po izbiri pa ne, morda bo to v prihodnjih dneh drugače.« STOJAN STOJKOVIC, stroj, ni tehnik iz Beograda: »Ko sem prišel v Celje, je deže- valo in mesto mi ni bilo všeč. Zdaj pa mi je! Stari vojaki so nas dobro spreje- h in prepričan sem, da bom v Celju v vojaški obleki pre. živel najlepše dni svojega ži- vljenja.« MARKO GOMIŠCEK, in- ženir arhitekture iz Ljublja^ ne: »Zame ni bilo večje sre- če kot tp, da so me na dan »zaprisege« pustili za dva dni domov, ker se mi je is- ti dan rodila hčerka. Najprej sem zaprisegel potem pa . . • Hčerka? Luštna je! Zdaj pa na vojaško delo ,,. Bodite brez skrbi, zmogli ga bomo in to dobro!« BLAGO J A RISTAVSKI no- vinar, književnik, urednik in vse ostalo, po rodu iz Prile pa, živeč pa v Skopju: »Do mojega doma je 1200 km. vendar se tu izredno lepo po. čutim. Všeč mi je zlasti ar- hitektura mesta Celja, veli- ko smo si že ogledali in upam, da si bomo še kaj, tako da bom dodobra spoz- nal del naše lepe domovine. Izdal sem že dve knjigi, sem član društva makedonskih književnikov, vodU sem štu- dentsko gledališče, vse te iz- kušnje pa bom po najboljši volji razdajal tudi v Celju v vojaški obleki. Možnosti so enakovredne!« Tako petorica mladih no- vih občanov, ki sicer ne no- sijo »navadnih« oblek, am- pak vojaške. So med nami in z nami bodo živeli. Njim in vsem ostadim, ki bodo del svojega življenja preživeli v Celju, pa budi naše želje — bodite z nami in prijetno se bomo imeli! Teikst in foto: TONE VRABL Pred doprsnim kipom Slavku šlandru, po katerem se ime- nuje vojašnica v Celju, katero smo tokrat obiskali, kleče od leve proti desni: Dragan Ivanovič, Stjepan Grle, Stojan Stojkovič, Marko Gomilšček in Blagoja Risievskl. ŽALEC: PROTESTNO ZBOROVANJE Tudi občani žalske občine se pridružujejo številnim protestom zaradi ravnanja z našima manjšinama v Av- striji in nameravanega štetja posebne vrste. Občani žalske občine so za jutri pripravili veliko pro- testno zborovanje, ki se bo pričelo ob 13 uri pred zgrad- bo skupščine občine Žalec. Na zborovanju bodo izrazi- li svoje ogorčenje zaradi zad- njih dogodkov na avstrijskem Koroškem ter izrazih svojo najglobjo solidarnost s pra- vičnim bojem korošikih Slo- vencev za njihove ustavne narodnostne pravice. Z mno- žičnega zborovanja pa bodo poslaili tiidi protestno pdsmo. B. S. CELJE: MLADI V KORAK S ČASOM Občinska konferenca ZSMS Celje je organizirala mladinsko politično šolo, ki je stekla 2. in 3, novem- bra in se bo nadaljevala 12. in 13. novembra. Pro- gram šole je izdelala od- govorna skupina pri pred- sedstvu OK ZSMS Celje, štirje dnevi politične šole bodo skušali mladim dati nekaj globalnih tem in ne- kaj zelo konkretnih napot- kov za nadaljnje delo. Program je izredno zani- miv in aktualen. Udeležen- ci se bodo v politični šo- li, ki poteka v prostorih Turistično rekreacijskega centra na Golovcu, sezna- nili z zakonom o združe- nem delu, z osnovami marksizma, z reformo šol- stva in z ustaTOO vlogo krajevnih skupnosti. Mla- di bodo spoznai-ali medna- rodno situacijo v svetu z ideološkega, gospodarske- ga in vojaškega stališča. M. P. št. 45 — 11. november 1976 NOVI TEDNIK — stran T OB RAZSTAVI DRUŠTVA LIKOVNIH AMATERJEV CELJA NAČRTNO ZA VSEBINO PRVI SADOVI ORGANIZIRANEGA DELA SO TU v Muzieju revolucije Je pred nami prva razstava celjskega Društva likovnih amaterjev. Zgovorno priča o raznolikosti likovne ustvarjal, nosti, pa tudi o kakovosti, kakršne smo v vrstah ljubi- teljev lahko le veseli. Dosti je vredno že dejstvo, da so te ljubitelji likovne ustvarjalno- sti odločili za organizirano delo, za obliko delovanja, ki jim lahko prinese mnogo ko- risti. Po besedah predsednika društva Staneta Petrovčiča je sedanja razstava najboljši prikaz, kritična slika truda pa tudi spodrsljajev pri delu. Močno je ustaljeno tradicio- nalno mnenje o amaterskem slikarstvu, žal velikokrat v smislu omalovaževanja. Toda k temu so marsikaj prispeva- li likovniki sami s svojim od- nosom do dela, kjer ni man,]- kal duh tudi močnega komer- cializma. Društvo likovnih amaterjev v Celjr pomeni s svojim pro- gramov dela zdravo telo in središče, kjer bo moč najti stroko^Tio besedo, kritično besedo, možnost za pogovor in soočanje z dogajanji izven ustaljenih meja in navad, že om.enjena razstava govori, da imamo na celjskem območju nekaj prav talentiranih us- tvarjalcev, ki so premagali strah pred javnim preverjan- njem svojih zmogljivosti. Dve tretjini članov društva še ča- ka. Zato bodo pripravili še letos predavanje za vse druš- Stane Petrovič tvene člane. Povabili so dr. Ceneta Avguština; ki jim bo govoril o razvoju evropskega krajinarstva. Od ustanovitve v letošnjem februarju pa do dajies, so imeli štiri selekcije del in en klubski večer, vsekakor pa jih bodo morali imeti več. Širši ja\'nc>sti so se prvič predstavili ob otvoritvi hale Golovec, kjer je bil izbor del nekoliko manj strog. K svojemu delu tn društve- nemu življenju bi radi pri- tegnili kakšnega likovnega pe- dagoga, ki bi jim posvečal več časa. Vsak od slikarjev, ki trenutno razstavlja ima več ali manj izoblikovan svojski način dela, ob odkriti in kri- tični besedi pa bi radi popra- vili napake, ki se čestokrat vrinejo na platna. Celjsko kulturno ži^^enje ,ie ^rez dvoma z društvom pridobilo veliko možnost za kulturno udejstvovanje občanov. Dela na omenjeni razstavi bodo predstavili v številne delovne organizacije, da s konkretno kulturno akcijo živo in tvor- no sodelujejo v Tednu komu- nista, ki je posvečen delavcu m njegovemu kulturnemu ži- vljenju in delu. še enkrat poudarjam: že pripravJjjenOst likovnih amaterjev, da se pogovai*jaijo o svojem snova. nju tudi s kritičnim pristopom m ustvarjalno težnjo je veii- ko vredno. Le tako bodo ob spontanem in ljubiteljskem delu lahko dosegli tudi kako- vost, ki je vse rnanj tabu za katerekoli ustvarjalce na amaterskem polju. Enako- vredno vključevanje v enotno kulturno delo, vpliv in raz- voj amaterjev ne pomeni, da so z deli enaki s poklicnimi kolegi. To je brez potrebe, ce- lo škodljivo. Gre za svojski, specifičen prist-op do dela in njegove govorice, ki jo lahko prenese samo ljubiteljsko, kot plemenita težnja duhovne bo- gatitve ustvarjalca samega in vseh tistih, ki jim je svoja dela tudi namenil. Predsednik društva Stane Petrovič je v svojem načrtovanju optimist in to upravičeno, saj so v sorazmreno kratkem času op- ravili dragoceno delo, ki je bilo prej vsa leta več ali manj zanemarjeno ali pa prepuš- čeno naključjem. DRAGO MEDVED PISMO IZ ZRN SINDIKAT SE ZAHVALJUJE ODMEV NA GOSTOVANJE KMZ V SfNGENU Poročali smo že, da se je v začetku preteklega meseca »kot odmev želja po pristnem sodelovanju« med sindikati celjske ob- čine in sindikatom '-covi- narjev (IGM) v Singenu mudil celjski Komorni moški zbor v krajih na bregu Bodenskega jezera (Konstanz-Dettingen, Sin- gen, Stockach). Te dni pa je za zborom prispelo iz upravnega sre- dišča IGM v Singenu še pismo izpod peresa njego- vega predstojnika g. Hein- za Rheinbergerja, ki se zahvaljuje »za odlično pet- je, s katerim se je zbor predstavil, kakor tudi za tovariške in prijateljske vezi, ki so bile s tem tu vnovič navezane.« V nada- ljevanju pisma posreduje mnenje nadžupana v Sin- genu g. Friedhelma Mohr- leja, da »bo treba že v bližnji bodočnosti pripra- viti v Singenu gala kon- cert Komornega moškega zbora«, nakar , pisec ob- ljublja »razgovor o tej te- mi že ©b prvi priložno sti« . . . Ljubeznivemu pismu sta bila priložena izrezka dveh časopisnih poročil o gosto- vanju Komornega moške- ga zbora ter nekaj foto- grafij. Od teh objavljamo posnetek z nastopa Ko- mornega moškega zbora v sejni dvorani občinske uprave v Singenu, kjer je zbor sprejel tamkajšnji žu- pan g. Mohrle, diplomira- ni pravnik, po poklicu pa upravnik mestne bolniš- nice v Singenu. Stenska slikarija na po- snetku ponazarja fašistič- ne grozote med zadnjo vojno, zmago progresivnih sil, mir in vrnitev v živ- ljenje. Avtor te močno impresivne freske je nem- ški protinacističnih slikar Otto Dix (1891—1969). G. GROBELNIK GOSTOVANJE DRAME SNG IZ MARIBORA O, NE, ŠČUKE PA NE-VCEUU PREDSTAVA ZA ZABAVEZELJNO OBČINSTVO — KRATKOTRAJNOSTI v soboto smo si labko tu- di Celjani o'gledali najnovej- šo uspešnico Toneta Part- ljiča, komedijo O, ne, ščuJce pa ne' v izvedbi ansambla Drame SNG iz Maribora V Partljiču imamo Slovenci tre. nutno svojega Hadžiča ali Djukiča, komediografa torej, ki spretno in brez velikih pre. tenzij postavlja na oder do. godke in osebe iz vsakdanje izkušnje v vsej njihovi smeš- nosti. Podobno kot omenje- na avtorja tudi Partljič ust- varja igralcem »na kožo« (vloge prilagaja značilnostim in zmogljivostim igralcev mariborskega ansarnbla)^ kar je na Slovenskem še vedno izjemen primer. Dramaturški skelet in ne. katere značaje si je Partljič za obe komediji o ščuki spo. dil pri Cankarju, kar je mor. da dobro, a je tudi nevarno. Nevarno zato, ker se gledal- cu tako kar sama od sebe ponuja primerjava med so- dobnima komedijama in Can- karjevo Za narodov blagor ali Pohujšanje v dolini štent. florjanski, iz katerih so vze. ti nekateri opazni elementi. Taka primerjava pa je lah. ko za Partijičevi komediji le izrazito neugodna, saj je v obeh večplastnost omenjenih Cankarjevih iger zelo radikal- no reduciral tn poplitvil na raven ploskovitega realistič- nega komedij antstva, ki se zavestno prilagaja neposred- nemu odzivu gledalcev. V po. sebnem smislu je Cankarja prilagodili današnji stopnji množičnega okusa s tem, da je strogo skrčil snop mož- nih interpretacij in presta, vil nekatere cankarjanske osebe in dogodke v naš čas. Res je, da Partljič v svojih komedijah zrcali naš vsak- dan, toda to zrcalo odseva le zimanjost znanih pojavov, v njem so zaznavne le po- vršinske podobe že znanega. Prav nič pa ne skuša te po- dobe izostriti, v območju splošno znanega ne odkriva novosti ah presenetljivosti, ne išče novih opazovališč ni. ti novih izramih možnosti. Skratka, gre za ustvarjanje na trdnih temeljih, brez tve- ganja in z natančno vedno. stjo o naravi tn območju vpliva tega delovanja. Brez posebnih gledališko-inovacij- skih teženj zapolnjuje Part- ljič s svojimi deli vrzel na področju vedno priljubljene lahkotne ko-mediografije, kjer ponudba nikakor ne uspe ugoditi povpraševanju. Uspe- hi pri občinstvu so vseka- kor prej posledica silne la- kote po lahkotnem humorju, zastrti satiri in obzirni kri- tiki kot pa rezultat iz-povedne dovršenosti. Vsekakor pa je treba ta prizadevanja primer- no podpiraiti in spodbujati, da bo tudi Slovencem še kdaj vzcvetela estetsko vred- na komedija v pravem po- menu besede. Režiser Vojo Soldatovič s sodelavci je predstavo zasta- vil realistično, v okviru pre. izkušenih rešitev in brez vid- nejše težnje po izvimejši in- terpretaciji besedila. Tudi v scenski realizaciji ni nika- kršnega tveganja, avtorjevo usmeritev k uspehu med ob- činstvom je režiser še stop- njeval z uporabo nekaterih izraznih elementov, ki so iz- ključno v službi slabega oku- sa občinstva. Ob dovolj smeš- nem besedilu so nekateri to- vrstni efekti gotovo nepotreb. ni. Igralci, ki jim je besedi- lo napisano »na kožo«, so izoblikovali svoje vloge z vid- nim zadovoljstvom. Kljub te- mu delujejo večinoma eno- plastno, so predvsem tipi, iz- razitejše in celovitejše zna- čaje so izoblikovali Angelca Jankova, Milena Muhičeva in Peter Trnovšek. Poseben problem je tudi odrski jezik, ki nikakor ni dosledno izve- den. Izbira pogovornih in nižje pogovornih elementov je sicer razumljiva in nujna, ni pa izdiferencirana glede na posamezne govorne polo- žaje, ki edini vplivajo na iz- biro različnih jezikovnih zvr- sti. Predstava, ki »icer govori o prilagodljivosti in resnico- ljubnosti, o krapih in ščuki, kljub vsemu streže le zaba- veželjnim gledalcem, ne da bi vzbudila med njimi ka- kšnega novega Petra-ščuko, ki bi se bil pripravljen upre- ti »tolstim kra,pom« našega vsakdana. Peter-ščuka po Partljičevem mnenju s svojo naivno resnicoljubnostjo v življenju nima nobenih mož- nosti.- Seveda pa tega, v bi. stvu pesimističnega, sporočL la predstava gledalcu ne raz- krije v vsej usodnosti. S hrupno komiko ga prikrije in prav v prikritosti te ne- prijetne resnice je ključ us- peha med gledalci. Prav v nični sporočilnosti je njena največja, a hkrati tudi sikno kratkotrajna moč. Tudi ce- ljsko občinstvo, ki je živah- no reagiralo na bolj ali manj smešne odrske trenutke, se je ob koncu verjetno zavedlo te neobveznosti in nikakor ! ni pozdravilo predstave s ta- ! ikim ekjstatičnim navduše- ' njem, kot bi ga lahko pri- čakovali na osnovi reakcij med predstavo. SLAVKO PEZDIR VELENJE: TESTAMENT Igraloi Amaterskega gledališča Ve- lenje so pod režijskim vodstvom slo venskega gledališkega igralca Bogomira Verasa pripravili odrsko uprizoritev znanega dela VeMki testament — delo velikega pesnika Prancoisa Villona. V svojem vabilu pravijo: »Prišh smo med vas, da vam bomo zaigrali našo igro Veliki testament. Videli boste, kako je umrl poet Villon — razcapan in lačen, takrat ko svet še ni bil tak kot zdaj — ampak drugačen, ko je v potokih tekla kri, ko človek bal se je ljudi, ko lakota bila je gospodar, ko Bog je vladal dol z nebes in spodaj far.« Predstavo so gradili na izboru ne- katerih tekstov iz Velikega testa.menta, na prirejenem vrstnem redu, dopisa- aem tekstu in songih. Igralci Leon Ciž- mek, Marija Kolar, Mišo Melanšek,, Olga šega tn Andrej Šile tvorijo v tem primeru amatersko skupino, kd je pod vodstvom Bogomira Verasa sledila k strokovni m gledališko domišljeni poti, kako tudi neobvezno tn primarno ve- selje, porojeno v odnosu do gledališča, čimbolje predstaviti gledalcu. Premiera bo v soboto ob 20. uri v domu kulture v Velenju. Predstavo velenjski gledališ- ki amaterji posvečajo spominu nedavno preminule slovenske gledališke igralke MARIJE GORŠICEVE, ki je tudi sama najprej začela na deskah amaterskega odra. Njenemu spominu in veličini nje- nega gledališkega dela posvečajo delo velikega poeta XV. stoletja, ki s svojo današnjega časa. D. M ŽALEC: PESEM IN MLADOST V nedeljo, 14. XI. ob 15.30 uri se bo v žalski kino dvorani predstavilo 24 mladih pevcev, ki jih bo sprem- ljal ansambel Vokali. Prireditev nosi naslov »Pesem m mladoat«, pripravila jo je žalska »Svoboda« z željo, da da mladim talentorn možnost za afirmacijo, da jim pomaga na prvi stopnici k uspehu. Prireditev t-J povezoval Toni Rehar, kot gost pa bo nastopil gleda- hški igralec Bprut Alujevič. Pokrovitelj prireditve je ■ Tovarna nogavic Polzela, za praktična darila in na-, grade nastopajočim pa so prispevali: Garant Po:lze:la, Tekstilna tovarna Preijold, Keramična industrija Libo- je in Aero Šempeter. 8. stran — NOVI TEDNIK Št. 45 — 11. november 1976 CELJE: JAZZ KONCERT v torek 16. XI. ob 19.00 uri bo v Narodnem domu v Ce- lju, nastopila jazz skupina »Inside straight«. Mlade glas. benike, ki jih predvsem za- nima jazz. saj so vsi študent- je visoke šole za glasbo-jazz oddelka v Grazu, je povabila v Celje Glasbena mladina. Pravzaprav je to precej mlada skupina, ki pa ima pred sabo velike načrte. Na- slednje leto imajo namen koncertirati po Sloveniji in Hrvatski, spomladi pa je nji- hov prvi cilj, nastop na Jazz festivalu v Studgardu. Zakaj ravno turneje po naši domo- vini? Za to, ker je večina fantov v skupini, naše gore list. To je torej tisto, kar sJiupino vodi k našim po slušalcem in ljubiteljem jaz- za. V torek bomo v Narodnem domu po dolgem času zopet poslušali jazz, in sicer v takile zasedbi: IVIladen Kenda el. klavir iz Celja, Toni Bakau — saxi doma iz Gračanov v Prek- murju. Franc žužek kitara iz Celovca, Erich Buchebner-bas iz Graza in Moroslav Karlo- vič-bobni iz Beograda. R. V. SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA bo izvedel letošnji III. abonmajski koncert v sredo, 24. novembra. Dirigent bo Bogo Leskovic, solista pa Kiril Ribar.ski — pozavna in Boris šurbek — tolkala. Zaradi zanimivega programa (Tajčevič — Leskovic SEDEIM BALKANSKIH PLESOV, Milhaud KONCERT za tolkala in mali orkester, Martin BALADA za trom- bon in mali orkester ter Dvorak SIMFO'NIJA v d-mo- iu št. 7) vlada za ta koncert že sedaj veliko zanima- nje. Ker pa več kot 2/3 sedežev v dvorani zasedajo redni abonenti, bo le malo vstopnic za prosto prodajo in zopet bo izstopil problem večje dvorane za simfonič- ne koncerte, ki p.>stajajo v Celju vse bolj zeljem. Ne zmanjka pa ob takih koncertih le vstopnic — veliki simfonični orkester se v prelepi, akustični a premajh- ni dvorani Narodnega doma ne more popolnoma raz- igrati in dirigentu je s tem odvzeta absolutna spon- tana izraznost. Primerno dvorano pa v Celju že ima- mo in je bila za te namene tudi grajena, tako kot dvorana Union v Mariboru, ki je ostala koncertna dvorana — pa čeravno je v njej tudi kino. V Celju pa te dvorane ne moremo uporabljati, ker je bila preurejena izključno za kino Union. Smatramo, da je nujno, da se usposobi tudi za koncerte, kar je vse- kakor izvedljivo. S tem bi kinoobiskovalci ne bili n>i prikrajšani, koncertemu življenju v Celju pa bi se odprle nove perspektive. Opozarjalo vse, ki bi radi poslušali ta koncert, da si čimprej rezervirajo vstopnice po telefonu 229-79. VJče BISTRICA OB SOTLI: V SPOMIN SREČKA KOSOVELA Učenci osmega razreda do- mače osnovne šole so pripra- vili razredno proslavo v po- častitev petdesetletnice smrti pesnika Krasa, Srečka Koso- vela. Njegovo življensko pot so osvetlili s čudovitimi pes- mimi o Krasu, o ljubezni do matere in domovine. META PRATENGRAZER ŠEMPETER: USPEL KONCERT v okviru »Tedna komuni- sta« je pred dnevi v dvorani doma Svobode v Šempetru nastopil z dvema koncertoma pevski zbor E. Adamič. Dopoldanski nastop so namenili učencem osnovnih šol žalske občine, ki pojejo v šolskih zborih, zvečer pa so se predstavili še drugim občanom. Oba nastopa sta navdušila zbrane poslušalce. DARKO NARAGLAV /ZDNEVNIKA S/G. MOŠKA ZADEVA ho naslednja premiera, ki ho zu- naj še pred koncem tega meseca. Napisal jo je nemški dramatik Franz Xaver Kroetz (rodil v Miinchnu 194.6). V razmeroma kratkem času je napisal že ogromno iger in vse so bile takoj uprizorjene, doslej le v nemško govorečih deželah. Začel je kot igralec, brez uspeha, nadaljeval kot gledališki dekoratcr in šofer težkih kamionov, da bi lahko preživljal sebe in svojo mater. Pisal je ob prostih dnevih, med vožnjo pa snoval za- snutke za svoje igre, kar nikakor ni bilo posebno var- no. Tudi obisk njegovih prvih premier ni bil posebej priporočljiv, saj so jih ponekod skušali nasilno prepre- čiti, pač zavoljo iskrenih, nepotvorjenih resnic o od- tujenem človeku v zahodnem svetu, v prikazovanju gole stvarnosti, življenja, kakršno pač je. Zakaj nas Kroetzov realizem tako privlači, zakaj je njegova gle- dališka govorica tako blesteče gledališka? Morda za- voljo tega, ker mu je uspelo kot malokateremu da- nes, s preprostimi sredstvi odkriti resnico o našem svetu, ne da bi o tem posebej razlagal in razkladal. Mo- goče še zanimiv odlomek iz njegove dramaturgije. Ta- kole pravi Kroetz: »So ljudje, ki kar naprej govorijo, čeprav nimajo kaj povedati ali izpovedati. Čvekajo in čenčajo. Vendar obstaja še kaj drugega kot čenčanje. Molčanje. Pri mojih likih je tako. da jim beseda ne gre prav z jezika. Niti jim ni do tega, da bi jo pove- dali. Njihovi problemi so že tako globolco zakoreni- njeni, da jih niso več sposobni izraziti. Introvertirani so. Tega je v veliki meri kriva družba, ki ji tega ni mar in ki dopušča, da ljudje vztrajajo v svojem mol- čanju.« ŠENTJUR NOVA ŽAGA BOHORJA ENA NAJMODERNEJŠIH V JUGOSLAVIJI Ob praznovanju Dneva repu- blike bodo v šentjurskem Bo- horju predali svojemu name- nu novo, povsem mehanizira- no žago. ki bo za to podjet- je brez dvoma velikega pome- na. Obrat, v katerem bo po praznikih brnela nova žaga, so v Bohorju gradili z vmes- nimi prekinitvami .skoraj dve leti. Za leto dni je namreč gradnja zastaLa, ker v Bohor- ju niso dobili dodatnih kre- ditnih sredstev. Gradbena de- la je izvršilo Splošno gradbe- no podjetje Rogaška Slatina, elektro opremo pa IMP iz Ljubljane. Ostala obrtnišl^a deia je opravil Dom-Biro iz Šmarja pri Jelšah. Notranja oprema je uvožeina iz Švice. Nov obrat žage bo zmogel na leto predelati 25.000 kubič- nih metrov lesa, in sicer 95 od.stotkov listavcev in 5 od- stotkov iglavcev. Žaga je vred- na 3 milijarde in 300 milijo- nov dinarjev. Ob vseh teh po- datkih o novem obratu pa ve- lja seveda omeniti dejstvo, da stara žagalnica reže les že 30 let in je zato že povsem dotrajana. Nov obrat, ne sa- mo, da predstavlja boljše perspektive podjetju, bo nu- dil v tem podjetju zaposle- nim delavcem tudi mnogo boljše delovne pogoje. Ne gre prezreti tudi dejstva, da bo izraba surovin mnogo bolj racionalna, odpadke bo moč uporabiti za izdelavo ivernih plošč. V eni izmeni bo zapo- slenih 15 ljudi, ki jih bodo seveda predhodno priučili za nova delovna me,sta, medtem ko v stari žagalnici dela v dveh izmenah 25 ljudi. Smatrajo, da bo nova ža- ga, ki bo zabrnela po 29. no- vembru ena najmodernejših v Jugoslaviji. Nov obrat bo nedvomno po- stal velika pridobitev za pod- jetje in vzporedno s tem tu- di za vse delavce zaposlene v tem podjetju. Tako neka- ko nam je odgovoril tudi Adolf Petelinšek, ki je sicer zapo.slen v obratu furnirnica, ko smo ga povprašali, kaj meni o tej investiciji. Pove- dal nam je tudi, da je v Bo- horju zaposlen že 17 let in da se je v teh letih zelo na- vezal na to podjetje. »Niti na misel mi ne pride«, pravi, »da bi odšel kam drugam, člo- vek se na svojo delovno or- ganizacijo naveže kot na do- mačo zemljo ali dom. In še- le če ,si v enem podjetju za- poslen več let lahko vidiš, ka- ko le-to napreduje. Standard delavca pa je močno pove- zan z razvojem in uspehi de- lovne-organizacije v kateri je zaposlen. Na svojem delov- nem mestu moram biti zelo previden, saj je hlodovina, ki jo režemo zelo težka. Oprez- no moramo ravnati z dviga- li, saj bi .sicer kaj kmalu lah- ko, prišlo do nesreče.« »Na delo prihajam vsako jutro iz Slivnice, kjer imam družino. Ker prihaja v hišo samo en osebni dohodek mo- ramo skrbno gospodariti, po- .sebno zdaj, ko gradimo novo hišo. Skupaj z drugimi de- lavci se veselim otvoritve no- ve mehanizirane žage, saj je stara že resnično dotrai^jana.« MATEJA PODJED ŽELEZARNA ŠTORE TRAKTORJI - START! PRIHODNJE LETO JIH BO ŽE 4000 — KREDITI? Proizvodnja traktorjev v Železarni štore je pred za- četkom. Po zadnjih informa- cijah naj bi lastna proizvod- nja stekla v prvih mesecih prihodnijega leta. Tovarna, ki bo izdelovala dva tipa trak- torjev po licenci italijanske fimie FIAT, bi morala pri- četi z delom že leto,s. Zaradi administrativnih ukrepov pa niso pravočasno dobili uvoz- nih dovoljenj za potrebno opremo in tako bo tovarna pričela obratovati z enoletno zamudo. Sam objekt, v katerem bo tovarna, je že zaključen, tu- di vsa oprema je že monti- rana, tako da je vse nared za start. V sedanjem ča,su manjka le še nekaj podpisov na pogodbah s kooperanti, ki jih bo pri preizvodnji trak- torjev okoli 70. Prav v zvezi s kooperanti »e pojavljajo že prvi problemi. Dober del ko- operantov namreč še ne bo mogel dobavljati vseh po- trebnih delov v prvih me,se- cih proizvodnje. Zato bodo morali v Store nekaj teh de- lov uvoziti iz Italije, ta pre- hodni uvoz pa bodo nado- mestili s povečanim izvozom svojih ulitkov. Proizvodnja bo v začetku skromnejša. Po načrtih naj bi mesečno tovarno zapusti- lo po 100 traktorjev, nato pa bo proizvodnja počasi nara- ščala, tako da bodo že do konca leta 1977 proizvedli 400O traktorjev, od katerih jih bo kar 1600 namenjenih tujemu trgu. V prihodnjih letih pa naj bi ,se proizvod- nja še stopnjevala, tako da bodo v dveh letih dosegli \ polno proizvodnjo — 10.500 traktorjev letno. V Štorah bodo proizvajali v prvi fazi dva tipa traktor- ] jev. Oba bosta imela 42 konj- i skih moči, razlika bo le v j tem, da bo imel tip štore I 402 pogon na dve, tip štore ' 404 pa pogon na vsa štiri j kolesa. Prav tip 404 bo. zav- zel največji del proizvodnega programa, saj je zanj intere.s na trgu še posebej močan. Zato bo 70 odst. traktorjev tega tipa. Po načrtih naj bi se v prihodnjih letih proiz- vodnji teh dveh tipov pridru- žil še en traktor, z 28 ko- njskimi močmi. V Štorah so proizvodni program dobro proučili. Rav- nali so ^e povsem po potre- bah tržišča in željah kupcev, saj so z dveletno konsigna- cijsko prodajo ugotovili, z-a katere tipe FIATOVIH trak- torjev se domači kupci naj- bolj zanimajo. Tudi na ne- davnih sejmih v Zagrebu in Novem Sadu so se ugotovit- ve potrdile. Prodaji bodo posvetili vso pKJtrebno skrb. Večjih težav ne pričakujejo, saj bodo edi- ni proizvajalec v Jugoslaviji, [ ki bo proizvajal traktorje ,s takšno močjo. Znano je tudi, da traktorjev v Jugoslaviji še vedno primanjkuje. Letno jih namreč uvozimo dvajset do petindvajset tisoč. štorska proizvodnja pa bo ta pri- manjkljaj v dobršni meri omilila. V Štorah si že priza- devajo, da bi zagotovili tudi kredite za prodajo svojih traktorjev in kaže, da bodo prizadevanja plodna. Pri proizvodnji tudi ne pri- čakujejo velikih težav. Nek<> liko .s8 seveda bojijo, kako bo s proizvodnjo kooperan- tov. Vendar so tudi tu storili vse, kar je bilo mogoče, da bi si zagotovili kar najbolj solidne kooperante. Pri izbo- ru so .sodelovali tudi stro- kovnjaki licenčnega partner- ja — FIATA, ki so obiskali vse tovarne, ki bodo sodelo- vale pri proizvodnji traktor- jev. Ugotovili so, da imajo vsi predvideni kooperanti še precej pro.stih zmogljivosti in da je mjihova tehnološka op- remljenost na visoki ravni, tako da s proizvodnjo delov ne bi smelo biti težav. 2e prve mesece prihodnjega leta lahko na tržišču torej pričakujemo prve traktorje, izdelane v Železarni Štore, Kljub enoletni zakasnitvi, bo to ena največjih delovnih zmag kolektiva Železarne. BRANKO STAMEJCIC ŽALSKA OBVOZNICA BREZ HUDE KRVI DUH SPORAZUMEVANJA V OKVIRU SZDL žalska obvoznica je močno burila duhove v prizadetih krajevnih skupnostih, pred- vsem v Gotovljah, o čemer smo v našem listu že poro- čali. Kaže pa, da je sedaj hude krvi konec, da je le prevladal zdrav duh in pra- vilna pK>t reševanja proble- mov. V problem se je nami'eč vključila tudi .sociali.s.tičn/a zveza in sklicala skupen raz- govor s predstavniki krajev- nih skupnosti Žalec, Gotovlje in Petro vče, predstavniki .skupščine občine in investi- torja — republiške skupnosti za ceste. Na tem razgovoru so govorili o obvoznici in priključni cesti zelo odkrito in v odprtem razgovoru je prevladalo mnenje, da je ob- voznica v danili možnostih le najboij.ša in hkrati edina možna rešitev prometnega položaja v Žalcu. Gotovljani so .se na osnovi tega razgovo- ra tudi odločili, da umakne- jo tožbo, ki so jo naslovili na ustavno sodišče. To je o prometni ureditvi Savinjske doline enkrat namreč že raz- pravljalo in tožbo krajanov Arje vasi, ki ,so zahtevali, da izhod s Slovenike v Arji va- si ne vodi preko vasi na obstoječo ma.gistralno cesto, ugodno rešilo. Takrat ,so tudi potrdili, da je smotrnejši pro- jekt o priključni cesti na Žalec in obvoznici okoli Žalca. V dogovoru so predstavniki krajevne skupnosti Gotovlje tudi povedali, kaj vse jih pri načrtih za obvoznico moti. Osnovni odpor povzroča bo- jazen, da bodo Gotovlje bolj odrezane od Žalca in okoliš- kih krajev. Zato so v razgo- vorih z investitorji in projek- tanti obvoznice — republiš- ko skupnostjo za ce.ste pred- lagali, da se prestava glavno [ križišče, ki je bilo predvide- Do pri nadvozu pred Šempe- trom na magistralni cesti Celje—Ljubljana, prestavi na cesto Gotovlje—Vrbje. Pred- log je bil osvojen in tako bo na križišču z magistrahio ce- sto dovoljeno le desno zavi- janje, glavno križišče pa bo na cesti Gotovlje—Vrbje. Ze ta tedem bo tako iz,stav- Ijeno lokacijsko dovoljenje za gradnjo obvozaiice. Gradnja se bo pričela marca 1977. le- ta in bo po predvidevanjih zaključena do 1. septembra 1977. leta. Ob robu naj povemo le še to, da so v žalski občini končno ubrali pravilno pot sporazumevanja in dogovarja- nja o problemih, ki težijo krajane. Socialistična zveza pa bi ,se v reševanje tega problema lahko vključila že prej, saj bi bilo hude krvi gotovo manj. BRANKO ST/VMEJCIC SOLIDARNI ŠE VNAPREJ Na zadnji seji zborov ob- činslce skupščine občine La. ško sino obravnavali program vlaganj v določene družbe- ne dejavnosti iz sredstev sa- moprispevka. Sprejet je bil odlok o razpisu referenduma za samoprispevek, ki naj bi veljal za obdobje 1977—1981. Delegati so obravnavali tudi naloge, ki stojijo pred skup- ščino, delegati skupščine, iz- vršilnimi organi ter družbeno, političnimi organizacijami. Na tej seji so delegati skle- nili, da se da predlog prog. rama vlaganj iz samoprispev- ka v javno razpravo, ki bo potekala od 10. novembra do 10. decembra 1.1. v vseh te- meljnih organizacijah združe- nega dela, organizacijah zdru. ženega dela in vseh Icrajev. ndh skupnostih. Ob tem pomembnem, dovo. ljujem si reči, zgodovinskem trenutku za našo občino, bi rad p>ovedal nekaj svojih mi- sU in se tako vključil v jav- no razpravo o programu, ki smo ga pripravili za refei-en- dum. Program, ki je predložen v javno razpravo je brez dvo- ma zahteven. Prav zato pred. stavlja p>omemben in pogu. men korak v nadaljnjem raz- voju občine Laško, tako v gospodarskem kot družbe- nem pogledu. Ob tem se spominjam na razprave, ki smo jdh imeli v občini leta 1971/72, ko smo se odločali o pristopu k re- ferendumu o samoprispevku. Takrat so mnogi menili, da bodo imele dejatve težke pos. ledice za življenjski standard Kakšno je torej stanje po petih letih? Res nismo doseg. U realizacije programa, pred- vsem v izgradnji osnovnošol- skih prostorov, vendar smo ogromno napraviU za boljše pogoje vzgoje in izobraževa- nja, otroškega varstva, zdrav, stva in komimale. Storili smo veliko, zato je prav, če se spomnimo kakšno je bilo sta- nje pred petimi leti. Poleg samoprispevka so občani vla. gali svoja sredstva še dodat- no, enako tudi delovni kolek- tivi, vendar ni bilo dovolj za potrebe, ki so prisotne in jih moramo razrešiti v korist vseh delovnih ljudi in obča- nov. Gospodarstvo je v pretek- lem petletnem obdobju na- delovnih ljudi, pa tudi za go- spodarstvo. pravilo silovit razvoj. Torej je šel proces v obratni smeri, kot so nekateni napovedovaU tako v razvoju gospodarstva kot življenjskega st-andarda delovnih ljudi. Sedaj se pripravljamo na novo akcijo z referendumom. Z njo bomo uresničih sred- njeročni načrt razvoja občine, ki je izraz hotenj in želja gospodarstva, družbenih de- javnosti, krajevnih skupnosti, skratka vseh občanov. Ker delovni ljudje in občani sami rešujejo širše probleme, druž- ben samoprispevek nikakor ni odtujevanje dohodka. Je menjava dela med posamez- nimi dejavnostmi v našem družbenoekonomskem proce su in življenju. Prispevek za izgradnjo objektov, potrebnih skupnosti torej ni davek, am- paik oblika neposrednega od- ločanja, vpliva na oblikovanje življenja in politike v naši družbeni skupnosti. Zato de- lujejo posamezniki, ki te pro cese negirajo, proti družbi, proti deloraemu človeku. Poudariti moram, da je re- ferendum tudi solidarnostna akcija. Nekateri dobe več, drugi manj. Tako je bilo tudi v minulem referendumu. Za- to se ne sm6mo obnašati lo- kalisbično. Pred očmi mora- mo imeti skupne cilje in ce- loto občine, ki mora biti or- gansko povezana ter imeti potrebne objekte za svoje de- lovanje- tako v družbenem kot gospodarskem smislu. Tudi gospodarstvo se bo moralo vključiti v dodatna zbiranja sredstev za izpolni- črta občine in programa re- ferenduma na področju druž- benih dejavnosti. AU bo go- spodarstvo lahkč preneslo do- datne obremenitve? Odgovor na to vprašanje je — da. Z boljšo organizacijo dela in izboljšanjem produktivnosti bodo obremenitve v gospo, darstvu lahko prenesli. Obre- menitve niso nove, so le na- daljevanje že dosedanjih. To- da! Ob teh razpravah se mo- ramo vprašati, kdo je dolžan skrbeti za otroško varstvo, če ne ljudje v združenem delu. Koliko manj bi bilo izostan- kov, kako bi narasla produk- tivnost, če bi starši na delu vedeli, da je njihov otrok na varnem. Glede kadrov že vrsto let zahtevamo skrb za tev nalog srednjeročnega na. njihovo nemoteno usposablja- nje. Vemo kakšna je struktura kadrov v naših delovnih orga- nizacijah. Vsaka investicija v izobraževanje se bo hitro iz- plačala. Enako je z zdrav, stvom. Saj le urejeno zdrav- stvo lahko nudi kvalitetne usluge, ki so neprestano i>o- vezane z delom v gospodar- stvu in v vsem življenju. Še bi laliko našteval, vendar naj rečem le: Gospodarstvu ne jemljemo sredstev, ampak le solidarno rešujemo, gospodar- ska in družbena vprašanja od katerih rešitve je vsem občanom, še posebej pa go. spodarstvu, kamor se konec koncev vse vrača, zagotov- ljen lepši jutrišnji dan. Pri referendumu se v bi- stvu postavljata le dve osnov- ni vprašanji! Ah smo za hit- rejši ali počasnejši razvoj ta- ko gospodarstva kot ostalih družbenih dejavnosti. Ce smo za hitrejši razvoj potem di- lem ni. Rekli bomo, da tn naša občina bo kmalu zavze- la pomembnejše mesto v SR Sloveniji. Če smo za počasen razvoj, stopicanje na mestu, bomo rekh ne in se sami obsodili na stagnacijo in zaostajanje za razvojem SRS. Ker pa je večina naših občanov napred- nih, nas za odločitev ni strah. Vemo namreč, da sd vsi že- limo dohiteti v razvoju tiste občine, ki so v lastnem raz. voju močno pred nami. RUDI GROSAR Predsednik Skupščine občine Laško Št. 45 — 11. november 1976 NOVI TEDNIK — stran 9 ŽALEC PODELILI SO 38 ODLIKOVANJ v sredo so se v Žalcu 38 občanom, aktivnim druž- benopolitičnim delavcem od- dolžili za njihovo nesebično delo in dosežene uspehe na različnih področjih družbene- ga dela. V imenu predsedni. ka republike, ki jim je dode- lil visoka državna odlikova- nja, se jim je za njihovo delo zahvalil predsednik skup- ščine občine Vlado Gorišek. Red republike z bronastim vencem so prejeli: Ivan Bož- nik, Martin Goršek in Ju- stina Holobar. Red zaslug za narod s srebrno zvezdo so prejeli: Franc Audič, Franc Rizmal, Jože Rasievvicz, Venčeslav Bauer, Marija Cehner, Alojz Diacci, Anton Privošnik, Ra- do Rotar in Marjan Lapajne. Red dela s srebrni vencem so prejeli: Stane Plausteiner, Dragomira Udrih, Nikola Trivan, Mira Meglic, Zoran Veber, Janez Ahačič, Leopold Bona,io, Ivan Dernač Viktor Drama, Peter Fajič, Nežka Golčman Ervin Janežič, Franc Janše, Marjan Jutršek, Jože Korber, Zoran Kovač, Vasilija Kranjc, Mirko Ma. ček, Jože Srebre, Albin Šan- ca in Jože Drofenik. Ivan Skaza je dobili me- daljo za hrabrost, Alojz Dob- rave pa medaljo za vojaške zasluge. Medaljo zaslug za narod so podelili Marjanu Divjaku, Mi- lanu Dolarju in Jožetu Zajcu. Čestitkam odlikovancem se pridružuje tudi naš tednik. B.S. CELJE DVE AKTUALNI VPRAŠANJI Dve aktuahoi vprašanji: po- litične priprave na dmžbeno dogovarjanje in samouprav- no sporaziunevanje o skupni porabi za prihodnje leto ter izdajanje dogovorjene kad- rovske politike sta te dni v ospredju širšega zanimanja v Celju. Predsedstvo občin- ske konference SZDL Celje je, menda že tretje leto za- pored, vnovič ugotovilo, da močno zaostajamo, tako ča. sovno kot vsebinsko, v pri. pravah za načrtovanje skup. ne porabe naslednjega ob- dobja. Prav to stanje postav- lja neposrednega samouprav- Ijalca v položaj, ko zaradi časovne stiske ni mogoče po- globljeno in dovolj strokov- no spregovoriti o vseh vidi- kih potreb na področju za- dovoljevanja skupmh dotere- sov. Zato predsedstvo terja od vseh samoupravnih orga niziranih sfer družbenih de- javnosti, da takoj uskladijo predlagane načrte z realnimi možnostmi, kar še posebej velja Za oblikovanje skup- nih iK>treb v okviru repub- like ter, da se končno v Slo- veniji dogovorimo o mini- malnih standardih in nor- mativih na temelju katerih bodo delovni ljudje združe- vali sredstva za solidarno in vzajemno zagotavljanje rav- ni družbenih dejavnosti v re- publiki. Prej ne moremo vo- diti javne razprave o skup- ni porabi, so pribiti na seji TOVARNA NOGAVIC POLZELA VEČ NALOG NOVO VODSTVO MLADINE Dejavnost mladinske orga- nizacije v Tovarni nogavic Polzela v minulem obdobju ni bila najboljšia. Na nedavni volilni konferenci so mladi zato sklenili, da je treba nji- hovo dejavnost poživiti tn po- pestriti. Zadali so si vrsto na- log. Med važnejšimi naj ome- nimo naloge v zvezi z ures- ničevanjem zakona o združe- nem delu, obširen program splošnega in družbenopolitič- nega usposabljanja, vrsto se- j minarjev in dogovor o delov- nih akcijah ter športni dejav- nosti. Na konferenci so ,se do- govorili že tudi za prvo de- lovno akcijo, ki jo bodo v prihodnjih tednih opravili v Posočju. Na volilni konferenci so iz- volili tudi novo vodstvo os- novnih organizacij Zveze so- cialistične mladine v temelj- nih organizacijah združenega dela. V TOZD Pomožne de- javnosti so za predsednika iz- volili Ireno Dobovičnik, v TOZD Moške nogavice in je bil izvoljen Martin Kodre, v TOZD Ženske nogavice pa Franci Dobovičnik. Delo vseh treh osnovnih organizacij bo ^'ečko Tkalčec spremljal in usmerjal koor- dinacijski o(5,bor osnovnih or- ganizacij Zveze socialistične mladine, ki ga bo v prihod- nje vodil Srečko Tkalčec Po svoji izvolitvi nam je Srečko Tkalčec dejal, da se bo 350 mladih, kolikor jih je zaposlenih v Tovarni nogavic prizadevalo, da opravi več družbeno koristnega dela kot doslej, TONE TAVČAR Osno\'na šola »Antona Aškerca« v Rimskih Toplicah je objekt, ki je bil dokončan in opremljen iz sredstev prvega samoprispevka občanov v občini Laško. Kar zadeva šolski prostor, sta obe popolni osemletki v Radečah in Laškem na vrsti z novim samoprispevkom, za katerega je razpisan referendum. Bomo čez pet let lahko rekli, problema šol- skih prostorov v občini ni več? Bomo, če bomo 12. decem- bra na referendumu odločili temu cilju v prid 0,5 % ZA KRAJEVNE POTREBE KAJ V KS? Na teh treh straneh, ki jih namenjamo razpisane- mu referendumu za samoprispevek v laški občini, so opisani samo glavni cilji programa: dograditev šol v Radečah in Laškem, novogradnja Zdravstvenega doma. Do podrobnosti je pnjsredovano tudi poročilo o zbranih tn uporabljenih sredstvih iz samoprispevka, ki je potekal v občini dosedaj. V okviru teh treh časopisnih strani pa ni progra- mov krajevnih skupnosti, katerim so za razne komu- nalne objekte sredstva sicer zagotovljena po razde- lilniku, ki je sestavni del odloka, vendar pa bodo krajevne skupnosti same odločile, kako bodo porabile tretjino sredstev Iz samoprispevka, ki ga bodo kra- jani vplačali. O teh načrtih bomo pisali v naslednjih številkah, kajti do takrat bodo tudi že prvi zbori občanov, na katerih se bodo ljudje odločali, čemu bodo v že spre- jetih srednjeročnih načrtih prednost. Po izračunih, ki so jih opravili po analizi srednjeročnih načrtov krajevnih skupnosti, daj bi samoprispevek pokril oko- li 60 do 70 odstotkov načrtovanih nalog. 10. stran — NOVI TEDNIK Št. 45 — 11. november 1976 KAJ VSEBUJE ODLOK O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO SAMOPRI- SPEVKA NA OBMOČJU OBČINE LAŠKO ZA OBDOBJE 1977—1981 Skupščina občine Laško je na sejah njenih zborov dne 27. in 30. 10. 1976 sprejela Odlok o razpisu samoprisi>evka v obdobju od leta 1977 do leta 1981 za izgradnjo šolskih in ko. munalnih objektov. Navedeni odlok are j a sledeče: 0 Čas in način izvedbe referenduma, # Zavezance in pri spevne stopnje, 9 Program, za katere ga bi le s samoprispev- kom zbrana sredstva na- menila in način delitve teh sredstev 0 Predčasno preneha- nje tekočega samoprispev- ka in drugo. Referendum u uvedbi samoprispevka bo izveden v nedeljo, 12. decembra 1976. Referendum bo vodi- la občinska volilna komi- sija, na posameznih voli- ščih pa volilni odbori. Volilna komisija imenu- je volilne odbore, določi volišča in skrbi za pra- vilno in zakonito izvedbo referenduma. Volišča bo- do odprta od 7. do 19. ure, izjemoma pa tudi pred 7 uro zjutraj. Z referndumom se gla- suje za uvedbo samopri- spevka na območju občine Laško v času od 1. 1. 1977 do 31. 12. 1981 in sicer v denarju po sledečih stop- njah in od sledečih zave- zancev: (Znesek za solidarnost 189.310 din bremeni vse KS v sorazmerju na pri- padajoč znesek). Z referendumom se gla- suje tudi za predčasno prenehanje tekočega sa- moprispevka na širših ob- močjih Rimskih Toplic in Laškega, ker bi se namreč tekoči samoprispevek na, navedenih območjih izte- kel šele 31. 3. 1977. Poleg navedenega odlok ureja tudi sledeče: ome- juje možnost prekoračitve — 1,5 odstotka od ne- to osebnega dohodka iz delovnega razmerja in drugih prejemkov, ki se štejejo za osebni dohodek, — 1,5 odstotka od pri spevne osnove za občane, ki samostojno opravljajo gospodarsko oziroma ne gospodarsko dejavnost, — 1,5 odstotka od od merjenega davka za obča- ne, ki samostojno oprav- ljajo gospodarsko oziroma negospodarsko dejavnost, — 1,5 odstotka od od- merjenega davka za ob- čane, ki samostojno op- ravljajo gospodarsko ozi- roma negospodarsko de javnost in plačujejo davek v pavšalnem znesku, — 1,5 odstotka od kata- strskega dohodka od kme- tijske dejavnosti za obča ne, ki so davek od KD dolžni plačevati, — 1,5 odstotka od iz- plačanih pokoj nin Z odlokom je predvide- no, da bi se z uvedbo sa- moprispevka v petih letih zbralo po navedenih virih in stopnjah skupaj 31,615.242 din. Navedeni znesek bi se namenil: 1. 66,67 odstotka ali 21,076.445 din za izgradnjo objektov za osnovno šol- stvo v občini in sicer kon- kretno za sledeči namen in po sledeči prioriteti: zneskov, določenih za Oš Radeče in Laško, razen v prinieru objektivne po- dražntve investicije in še to le na podlagi sklepa vseh zborov občinske sku- pščine; določa vsebino gla sovnic; določa način zbi- ranja sredstev in nadzora nad sredstvi, ki bi se zbra- la s samoprispevkom; na- laga, da mora odlok o uvedbi samoprispevka smiselno vsebovati določ- be tega odloka, ki se na- našajo na stopnje in vire — 1,500.000 din za Oš Radeče (dokočanje začete investicije), — 15,000.000 za gradnjo novega trakta pri Oš La- ško, — 4,576.445 din za telo vadnico pri Oš Radeče. 2. 4,74 odstotka ali 1,500.000 din za sofinanci- ranje izgradnje ambulante v Laškem In sicer v bre- me sredstev, ki pripadajo krajevnim skupnostim šir šega Laškega območja (KS: Laško, Rečica, Mari- jagradec. Vrh in Breze) za izvajanje njihovega komu- nalnega programa, 3. 28,59 odstotka ali 9,038,797 din krajevnim skupnostim za izvajanje njihovih komunalnih pro- gramov. Število zaposlenih obča nov je ključ za delitev na- vedenega zneska na posa- mezno KS. Ključ za delitev sred stev na KS je korigiran tako; — da KS širšega Laške ga območja prejmejo manj za znesek 1,500.000 din, namenjen za ambu- lanto Laško, — da vse KS prispevajo solidarno za tiste KS, ki po ključu v celotnem ob- dobju ne dosežejo 300 din samoprispevka na občana. Po korigiranem ključu delitve bi posamezni KS pripadala sledeča sred- stva: samoprispevka ter na na- membnost s samoprispev- kom zbranih sredstev. Besedilo odloka je ob- čanom in delovnim lju- dem na razpolago za vpo- gled pri vodstvih krajev- nih skupnosti in KO SZDL ter vodstvih sindikalnih organizacij. Za vpogled bodo odloki na razpolago tudi na vseh voliščih. Odlok bo objavljen v 25, številki Uradnega lista SR Slovenije. ZDRAVJE JE PRVO Laško je v celjski regiji edi- ni občinski center brez ust- reznega zdravstvenega doma, kjer bi se vršilo zdravstveno varstvo v ožjem in širšem smislu za vse občane. Zdrav- stveni dom bi kot ustanova moral predstavljati center ob- činske zdravstvene službe, moral bi zagotoviti vsaj os- novno zdravstveno varstvo. To pa do sedaj ni bilo mož- no predvsem zaradi neustrez- nih prostorov oziroma dotra- janosti stavbe. če se ozremo malo nazaj, ne več kot 600 let, izvemo, da se sedanja stavba pojavi pri piscih kronik in v svoji veličastni zgodovini že leta 1382, kot dvorec v takratnem fevdu. Verjetno ne brez os- nove, toda pisci laške zgodo- vine trde, da je to najsta- rejša in najpomembnejša še obstoječa zgodovinska stavba v Laškem. Občani pa potrebujejo no vo stavbo, v kateri bodo iska- h pomoč brez strahu, da se jim zruši na glavo strop ali sesedejo tla pod nogami, kjer bodo zdravstveni delavci lah. ko delali in živeli brez sramu in brez strahu. Kot prva faza je zgrajena zobna ambulanta, ki s svoji- mi funkcionalnimi prostori in novo opremo že služi svoje- mu namenu. Odveč je dilema, ali je ali ni potrebna nova stavba za splošno zdravstvo, še manj pa vprašanje kdaj! Odgovor je samo en — če bo jutri, bo že prepozno! Samo nekaj številk še. Zdravstvena postaja Laško zajema 9000 občanov, za kar bi bilo potrebno 5 zdravni- kov s kompletno ekipo. Ob- remenjenost sedanjih prosto- rov in delavcev je izredna, lahko rečemo, da presega vse normative; v prvih devetih mesecih letošnjega leta je obi. skalo oziroma iskalo pomoč v ambulanti 27.475 bolnikov ali drugače, vsak občan je bil najmanj trikrat v ambu- lanti; na enega zdravnika pri- de 3,000 prebivalcev, na eno medicinsko sestro 1.80O; RADEČE DOKONČATI PRIZIDEK IN ZGRADITI TELOVADNICO Osnovna šola Marjana Nem- ca v Radečah, ki v svojo skupnost združuje še pod- ružnični šoli v Svibnem in Zidanem mostu, se že nekaj let nazaj bori s pomanjka- njem ustreznih prostorov Ta huda prostorska stiska je tu- di biLa povod, da smo se od- ločili za samoprispevek, ki naj bi pripomogel, da bodo učenci naše šole dobili do- volj ustreznih prostorov, v katerih bo vzgojnoizobraže- valno delo lahko normalno potekalo. Z veliko večino so se delavni ljudje in občani' Radeč in okolice 19. decem. bra 1971 na referendumu od- ločili za samoprispevek. In prav ta odločitev je pripo- mogla, da so danes dela pri izgradnji novega prizidka v zaključni fazi. Pot do uspeha, ki je pred nami, gotovo ni bila lahka, V,se polno je bilo ovir na njej, ki jih je bilo treba pre- magati, če nismo hoteli osta- ti na pol poti ali celo praz nih rok. Vztrajnosti tistih, ki so se zagrizli v delo in pa solidarnosti na ravni ob- čine se je treba zahvaliti, da danes ob starem prizidku iz leta 1963 stoji novi, v ka- terem je potrebno izvršiti še zaključna dela. In kaj bo nova stavba nu. dila našim otrokom? Pred- vsem tolikšno število novih učilnic in kabinetov, ki bo >mogočilo enoizmensiu poaK. Pri tem pa ne gre samo za to, da bodo vsi učenci de- ležni dopoldanskega pouka, pač pa predvsem za to, da bodo lahko deležni sodobne- ga pouka v specializiranih in primerno urejenih prosto- rih. Omogočena nam bo nam reč uvedba kabinetnega po uka, ki ima .svoje prednosti prav v tem, da učence v več- ji meri aktivira za samo- stojno delo. Ta enoizmenski pouk pa bo dal nove možnosti tudi za razširjanje podaljšanega bi- vanja (varstva), ki je zdaj prav zaradi prostorskih ,stisk zelo okrnjeno in se odvija v nemogočih razmerah. Hkrati pa bo omogočeno, da bomo prav varstvu lahko posvetili več pozornosti, več ustvarjal- nega in .sistematičnega dela tn tako naredih prvi, precej krepek korak na poti v ce- lodnevno šolo. S sodobno kuhinjo in pro- storno jedilnico se bomo iz- vili iz utesnjenosti, ki nam zadnje čase dela velike pre- glavice. Učenci bodo dostoj- no in kulturno, brez v.sake naglice, lahko sedli k mizam in malicah oziroma obedo. vali. Posebej pa velja naglasiti, da se bo zelo živahna in raz- vejana prostovoljna dejav- nost učencev še bolj razmah- nila. V zadnjem času je bilo namreč na tem področju opaziti neko stagnacijo, saj je bilo želja in hotenj ter pripravljenosti več kot mož. nosti, Razumljivo je, da vsega, kar bi potrebovaU za sodo- ben pouk, zlasti pa za pre- hod na celodnevno šolo, še ne bo. Ne bo ne telovadnice, sodobno urejene in dovolj prostorne, ne potrebnih .skup- nih prostorov za učitelje tn učence, ne garderob in še marsikaj, kar danes zahte. vajo principi sodobnega po- uka. V vse to in pa solidar- no,st, ki smo je bih doslej deležni, zahteva, da se po- novno izrečemo za svoj DA na referendumu, ki naj bi samoprispevek podaljšal za nadaljnjih pet let. Težko bi bilo zanikati, da prispevek nas vseh v minulih petih le. tih ni obrodil ,sadov. Na- sprotno, dal je več, kot bi lahko pričakovali, ker je bil oplemeniten s solidarnim di- narjem. Zato smo prepriča- ni, da se bomo vsi, ki nam mlada generacija in njena srečnejša prihodnost ni sa- mo gola fraza, ponovno iz- kazali kot zavestni soustvar- jalci naše socialistične skup- no,sti in na referendumu 12. decembra 1976 glasovali za samoprispevek! JANEZ PEŠEC LAŠKO PRIZDEK-NUJA NOV TRAKT JE POGOJ ZA NEMOTEN POUK Osnovna šola Primoža Tru- barja Laško je od leta 1965 osemrazredna centralna šola ,s podružničnimi šolami; osem- razredna podružnična šola Breze, osemrazredna podruž. nična šola Vrh, štirirazred- na (kombinirani pouk) pod- ružnična šola Reka in štiri- razredna (kombinirani pouk) podružnična šola Rečica. Ontralna šola v Laškem poseže v pet krajevnih skup- nosti, ki so v občini Laško številčno najmočnejše in za- jema s 1200 učenci polovico šoloobveznih otrok v občini. Izredna riazdrobljeno.st šol- skega okoliša, ki sega tudi na nerazvito področje kra- jevnih skupnosti Breze in Vrh povzroča velike težave in neenake pogoje osnovno- šolskega izobraževanja naših otrok. Kljub izdatni skrbi se še vedno dogaja, da so učenci iz teh področij prikraj- šani za nadaljnje šolanje. Rešitev v zmanjševanju teh razlik vidimo le v postopnem prešolanju višjih razredov (od 5.-8. razreda) na central- no šolo v Laško. ZAKAJ GRADNJA? CJentralna osnovna šola »Primož Timbar« Laško je zgradba, ki jo sestavljata adaptiran stari del in novej. ši prizidek. (1969 leta) oba dela sta med seboj povezana v celoto, vendar stajii del funkcionalno ne odgovarja osnovnim zahtevam sodobne- ga pouka. Vseh prostorov za vzgojno-izobraževaLno de- javnost (učilnice za razredni in učilnice za predmetni ka- binetni pouk) je 16, kar pov- zroča pri 28 oddelkih in 785 učencih popolni dvoizmenski pouk s 15 oddelki in 426 učenci v dopoldanski izme- ni, ter 13 oddelki in 359 učenci (od 1.—4. razreda je pouk v izmenah) v popK>l- danski izmeni. Zaradi prostorske stiske (na učenca 1,3 m^ koristne I)Ovršine) ni mogoče: Razvi- jati novih oddelkov podalj. šanega bivanja, organizirati dop>olniLnega tn dodatnega po. uka, razvijati svobodnih ak- tivnosti in zapo,sliti učence v prostem času z interesnimi dejavnostmi, nuditi večini učencev prehrano v šoli tn prešolati učence višjih raz- redov podružničnih šol. To pa so v glavnem osnov- ni elementi, ki narekujejo kar najhitrejšo gradnjo in jih predv.sem naši starši prav dobro poznajo, saj vemo ko- liko težav imamo vsi skia- paj ob pričetku šolskega le ta, ob raizdelitvi učencev v izmene, sprejema v podalj- šano bivanje tn vključitvi v šolsko prehrano. Končno naj povemo, da je gradnja novega trakta s te- lovadnico bila predvidena v programu prvega samopri- spevka in sicer v dveh fazah; 9 faza dograditev telovad- nice # faza dograditev novega prizidka šole Ob že dograjeni moderni telovadnici (leta 1975) nam preostane še dograditev no- vega prizidka, s čimer bi za- ključili v letu 1973 načrtova ni kompleks centralne osnov- ne šole v Laškem, KAJ Z IZGRADNJO FRJDO BIMO? Z dograditvijo novega pri- zidka, za katerega so projek- ti že pripravljeni pridobimo: 9 18 novih dodatnih učiidnic za razredni pouk m podaljšar no bivanje s potrebnimi ka- bineti • .skupen večnamenski pro. s*or za šolsike proslave in pri- reditve 0 dodatno jedilnico in po- večano šolsko kuhinjo • knjižnico s čitalnipo in pionirsko sobo za učence • .sikui>en garderobni pro^ stor • prostore za svobodne aktivnosti učencev Dokončen prizidek, ki je fimkcionalno povezan z ob- stoječo šolsko zgradbo in te- lovadnico, bi ob že zgrajenih igriščih in predvidenem šte- vilu šoloobveznih otrok do 1980 leta omogočal: 9 enoizmenski pouk • postopno prešolanje učencev višjih razredov iz podružnične šole Vrh in dela podružnične šole Breze (del učencev se prešola v Šent- jur) • nekatere elemente celo. dnevne šole (povečano števi- lo oddelkov podaljšanih bi- vanj, organizacij svobodnih aktivnosti učencev itd.) • povečanje in izboljšanje uslug šolske prehrane. Vse to pa pomeni bistveni dose:>ek v izboljšanju pogo- jev vzgoje tn izobraževanja, o tem pa se nedvomno od- pirajo preostale možnosti do- datnih oblik izobraževanja ob delu, odprtosti in povezo- vanju šole z vsemi družbe- nimi dogajanji do končnih .skupnih prizadevanj reformi, rane šole, ki se odražajo v celodnevni šoli JOŽE KRAŠOVEC §t. 45 — 11. november 1976 NOVI TEDNIK — stran 11 PRVI SAMOPRISPEVEK 1971/1976 KOLIKO SMO ZBRALI IN KAKO POi% INFORMACIJA O POTEKU ZBIRANJA IN UPORABE SAMOPRISPEVKA OBČANOV V LAŠKI OBČINI DVA RAZLIČNA S.\!MOPRlSPEVK4 Na osnovi uspešno izvedenih referendumov o samo- prispevku občanov občine Laško v Radečah, dne 19. 12. 1971, v Rimskih Toplicah, dne 27 . 2. 1972 in v Laškem za 5 krajevnih skupnosti, dne 12. 3. 1972, je skupščina občine Laško sprejela ustrezne odloke o uvedbi samo- prispevka po posameznih območjih. Odlok o uvedbi samoprispevka na območjih krajevne skupnosti .Jagnjenica—Svibno, Radeče, Vrhovo in Zidani most, je stopil v veljavo 1. januarja 1972. Odlok o uvedbi samoprispevka na območju krajevne skupnosta Jurklošter, Rimske Toplice in Sedraž, je sto pil v veljavo dne 1, aprila 1972. Odlok o uvedbi samo prispevka na območjih krajevne skupnosti Breze, Laško, Marija Gradec, Rečica in Vrh nad Laškim pa je stopil v veljavo prav tako 1. aprila 1972. Iz gornjega sledi, da se samoprispevek občtmov na Širšem območju Radeč vplačuje od 1. januarja 1972 da- lje po stopnji 1%, na širšem območju Rimskih Toplic in Laškega pa od 1, aprila 1972 dalje, po stopnji l,5'>/o. Po sprejetem programu o uvedbi samoprispevka je bilo dogovorjeno, da se 1% samoprispevka vplačuje za investicije v osnovnem šolstvu in 0,5% (na širšem ob- močju Rimskih Toplic in Laškega) pa za izgradnjo in rekonstruikcijo nekaterih pomembnih cest. PREDVIDEVANJA IN KLJUČ DELITVE Po predračunih se je predvidevalo, da se bo v petih letih po posameznih območjih zbralo samoprispevka: A.) za širše območje Radeč po stopnji 1% 3,365.000.— din B.) za širše območje Rimskih Toplic po stopnji 1,50/0 ■?„317.500.—din C.) za širše območje Laškega po stopnji 1,5% 6,030.000.—din oziroma vsega skupaj v občini 11,712.500.— din Samoprispevek v občini je bil uveden z namenom, da bi hitreje reševali pereče investicije v osnovnem šolstvu. Za ta namen se na območju občine razporeja Po sa- moprispevek, 0,5"'o (na širšem območju Laškega in Rim- skih Toplic) pa še za investicije v rekonsitrukcljo neka- terih lokalnih cest in za dmiga komunalna dela. Glede na predvidevanja in sprejete programe je bila sprejeta naslednja delite^v samoprispevka: 1. za investicije v osnovnem šolstvu — v Radečah 3,365.000.— din — v Rimskih TopUcah 1,,545.000.—din — v Laškem 4,020.000.— din ah skupaj 8,930.000.—din 2. investicije in rekonstrukcijo cest ter drugih komunalnih naprav — v Rimskih Toplicah 772.500.—din — v Laškem 2,010.000.— din ali skupaj 2,782.500.—din Izhajajoč iz teh predvidevanj je bil dogovorjen ključ ea delitev mase sredstev iz samoprispevka občanov po posameznih širših območjih, m sicer: 1. Radeče 28,58% 2. Rimske Toplice 20,46% 3. Laško 50,96% KOLIKO SMO RESNIČNO ZBRALI? V obdobju od uvedbe samoprispevka občanov od le- ta 1972 do 30. 9. 10'76 je bilo skupno zbranega samopri- spevka 12,407.506.— din Od tega: — za investicije v osnovnem šolstvu po .stopnji l^o 9,453.6,50.— din — za izgradnjo in rekonstrukcijo cest ter drugih komunalnih naprav po stopnji 0^% 2,953.856.—din Dinamika zbiranja samoprispevka v tem obdobju po posameznih krajevnih skupnostih in kategorijah ob- čanov je bila naslednja: V smislu postavljenega programa bi morali v petlet- nem obdobju zbrati skupaj 11,712.500.— dinarjev samo- Piispevka. Do ,30. 9. 1976 pa je bilo zbranih 12,407.,506.— dinarjev, torej za 695.006.— dinarjev več kot je bilo planirano. Na bo, da so sredstva samoprispevka zbrana nad pla- '^iranim zneskom, je vplivalo hitrejše naraščanje osebnih dohodkov in deloraih mest. Na osnovi postavljenega plana in ključa delitve zbra- sredstev iz naslova samoprispevka se zbrana sred stva po posameznih širših območjih delijo takole; - kadeče 28,53» o ali 3,463.513.—din ftimske Toplice 20,46% ali 2,249.093.—din i^ško__.50,96"b ali 6,639.900.— din Pripombe: pri tej delitvi je uipoštevano, da je samo prispevek v Radečah bil uveden 1. januarja, a na ostalih območjih pa I. aprila 1972. Zbrana sredstva iz naslova samoprispevka na širšem območju Rimskih Toplic in Laškega pa se nadalje delijo na del (1 %) za investicije v osnovnem šolstvu m na del (0,5%) za izgradnjo in rekonstrukcijo lokalnih cest ozi- roma reševanje komunalnih problemov takole: 1. širše območje Rimskih Toplic: a) za investicije v šolstvu 1,499.396.— dinarjev b) za komunalne potrebe 749.697.— dinarjev 2. Širše območje Laškega: a) za investicije v šolstvu 4,485.741.— dinarjev b) za komunalne potrebe 2,204.159.— dinarjev Iz 0,5% samoprispevka na širšem območju Laškega so bile zgrajene oziroma rekonstruirane naslednje važ- nejše ceste: 1. cesta Breze Breze—Osredek 120.000.— dinarjev 2. cesta Tevče—Vrh 620.0O0.— dinarje'v 3. asfaltiranje ceste Rečica 1,207.,569.--dinarjev 4. asfaltiranje ceste Marija Gradec 159.926.— dinarjev Investicijska vrednost komunalnih objektov začrtanih v programu samoprispevka za širše območje Laškega je snatno presegla maso zbranih sredstev s prispevno stop- njo 0,5''/'o, zato je za realizacijo programa na področju komunalne dejavnosti bilo nujno potrebno zagotoviti še dodatne vire in sicer: — s prispevkom delovnih organizacij na širšem območju Laškega; — s prispevkom občanov z območja na katerih so se komunahia dela izvajala. Prispevek občanov je bil izražen s finančnimi sredstvi in s prostovoljnimi delovnimi urami. Iz navedenega iz- haja, da se je s samoprispevkom pokril le del investicij na področju komunalnih dejavnosti. Sredstva 0,5% samoprispevka na širšem območju Rimskih Toplic se delijo v smislu odloka na posamezne krajevne skupnosti takole: — Rimske Toplice 40"'b od zbrane mase — Jurklošter .30°, (> od zbra.ne mase — Sedraž 30'''o od zbrane mase Ob zaključku te informacije lahko ugotovimo, da od skupaj zbranih sredstev iz naslova samoprispevka od- pade: — na del za mvesticije v šolstvu 9,453.650.— dinarjev — na del za izgradnjo, rekonstrukcijo cest in komunalne naprave 2,958.856.—dinarjev KAKO SO BILA ZBRANA SREDSTVA RAZDELJENA? Sredstva, zbrana iz naslova samoprispevka se stekajo v sklad za financiranje družbenih dejavnosti občine Laško V smislu sprejetega programa so sredstva samopri- .spevka bila angažirana: A. Za investicije v osnovnem šolstvu: 1. Za objekt osnovne šole v Rimskih Toplicah v znesku 3,794.000.— dinarjev 2. Za dozidavo osnovne šole v Radečah v znesku 3,,520.000.— dinarjev 3. Za izgradnjo telovadnice v Laškem v znesku 2,139.650.—dinarjev B. Za izgradnjo, rekonstrukcijo cest in komunalnih na- prav: _ Investicijska vrednost osnovnošolskih objektov je zsnatno presegla zmogljivosti samoprispevka, saj je znašala po posameznih objektih in sicer: 1. Objekt osnovne šole v R.imskih Toplicah — predračunska vrednost 4,.576.526.—dinarjev — celotna investicijska vrednost (podražitve in drugi stroški) 8,891.000.— dinarjev 2. Dozidava osnovne šole v Radečah — predračunska vredjiost 6,975.000.— dinarjev — celotna investicijska vrednost (podražitve in drugi stroški) 9,201.000.— dinarjev 3. Izgradnja telovadnice v Laškem — predračunska vrednost 3,129.000.—dinarjev — celotna investicijska vrednost (podražitve in drugi stroški) 5,730.000.— dinarje^^ Skupii znesek celotnih investicij v osnovnošolske objekte znaša torej___23,822.000.— dinarjev V skupnem znesku celotnili investicij pa niso vra- čunane obresti od kratkoročnih premostitvenih kreditov, Za izvedbo zgoraj omenjenih investicij za osnovno- šolske objekte so v obdobju 1972—1976 (30. 9. 1976) bili zagotovljeni naslednji viri: 1. samoprispevek v znesku 9,453.650 dinarjev 2. samoprispevek organiz. združ. dela 3,230.(j04 dinarjev 3. namensko prispevno stopnjo iz BOD 2,517.253 dinarjev 4. sredstva občinskega proračuna 1,018.718 dinarjev 5. kreditna sredstva RIS 3,000.003 dinarjev 19,619.625 dinarjev Na dan 30. 9. 1976 pa so še neodplačani kratkoročni krediti in obresti, ki se morajo poravnati do 31. 12. 1976, in sicer: Kratkoročni -— premostitveni krediti — brez obresti (12",'o) — za osnovno šolo Radeče 2,000.000 dinarjev — za telovadnico v Laškem 2,200.000 dinarjev Ta kreditna sredstva se bodo odplačala z rednim do- tokom sredstev iz samoprispevka in iz namenske pri- spevne stopnje do 31. 12. 1976. BOl JF V NOVI ŠOLI Osnovna šola »Antona Aškerca« v Rimskih Toplicah je bila dograjena z denarjem, ki so ga zbrali občani celotne občine s samoprispevkom, s prispevki delov- nih organizacij. Šola je pomembna za ves okoliš, saj vanjo hodijo poleg »nižješolcev« iz bližnje okolice tu- di vsii učenci višjih razredov iz podružničnih šol, ra- zen iz Menine. V tem okolišu je torej enakopravnost otrok v osnovnošolskem izobraževalnem procesu do- sežena. O novi šoU torej vse najboljše, če bi naredili an- keto med učenci, bi ga ne bilo, ki si niti predstav- ljati ne more življenja in dela v stari šob. DARINKA CVEK, učen- ka 8. razreda, doma iz Rimskih Toplic: V staro šolo sem hodila tri l5ta, v četrtega pa že v novi šoli. Dobro se spominjam drenjanja v mali sobici, kjer smo jedli, škripajo- čih tal, kako se je vsa šo- la tresla v odmorih. Naj- rajši imam zgodovino in zemljepis. Ne morem si zamisliti, da bi bila ta dva predmeta tako privla- čna brez kabinetov, v ka- terih je na voljo vse, da se zares lahko veliko na- učimo in 7apom.nimo. DARJA BRILEJ, učen ka 8. razii-eda doma iz Jur- kloštra: Tistim, ki smo se vpisali v višje razrede v Rimske Toplice pred pre- šolanijem vseh, veljamo za prostovoljce. Sem sem prišla zato, da bi lahko potem nadaljevala šola- nje na srednji šoli. Naj- brž bom vzgojiteljica, če bi osta.la v šoli v Jurklošt- ru bi težje obvladovala snov, saj so tam pogoji za učenje veliko slabši. Moji mlajši vrstniki iz Jurkloštra pa zdaj že vsi hodijo v višje razrede MARIJA ZALOKAR. učenka 7. razreda, doma iz Velikih Gorele pri Vr- hu nad Laškim: V Rim- ske Toplice so me prešo- lali z Vrha, kjer je po^dru- žnična osemletka laškega šolskega okoliša. Sem imam bliže kot na Vrh. šola v Rimskih Toplicah je lepa, prostorna in svet- la. Tu je telovadnica, je- dilnica, so kabineti. Zdaj sem se že navadila, toda od začetka mi je bilo vse nekam preveč nenavadno. •Seveda se tukaj več na- učim. Kaj bom, tega še ne vem. FRANCI ZOHAR, uče nec 7. razreda, doma je iz Sedraža: Mi iz Sedraža že dolgo hodimo v višje razrede osnovne šole v Rimske Toplice. V doma- či vasi so samo nižji raz- redi. Ne morem si pred- stavi jati, da bi lahko v šoli, ki ima le dve učil- nici, uspešno končal osemletko, da bi se nau- čil toliko, kohkor se lah- ko tukaj, kjer imamo vse pogoje za to. Kolikor vem, ni nikogar v Sedra- žu, ki bd ne bil za to, da hodimo v višje razrede sem. JANEZ SPAN, učenec 7. razreda, doma je iz Jiir- kloštra: Tudi jaz sem prostovoljec. Starši so me poslali v Rimske Toplice zato, da bi se pozneje la- žje vpisal v kakšno sred- njo šolo. Kako bi mogli v Jurkloštru tako napre- dovati, ko tam razen učil- nic ni ničesar, nobenih kabinetov. Tu pa delamo poiskuse pri kemiji, fizi- ki, gledamo diapoziitive, filme. Veste, težko s\ je kakšno stvar zapomniti, če je nikoU nisi videl ... -iim Samoprispevek, za katerega bomo šli na referen- dum 12. decembra ima namen izenačiti vse otroke v laški občini, da bodo, kar zadeva temeljno "izobrazbo, imeli enak start v življenje. J. KRA,50VEC 12 stran — NOVI TEDNIK Št. 45 — 11. november 1976 SAMOPRISPEVEK V ŠMARSKI OBČINI ROGAŠKA SLATINA POSTALA MESTO — VELIKO NEREŠENIH TEŽAV Rogaška Slatina v sezoni. Gostje se pritožujejo, pišejo svoje tegobe v pritožne io. kriti slatinsko gospodarstvo. Kako, niti ne razmišljamo, a biti mora. Do druge sezo- ne. To so naše pk>božne že- lje. To še ni vse. Takšne me- stne razsvetljave, kot jo imar mo mi, nima nobeno mesto. Slabe namreč. Pa avtobusna postaja sredi mesta, sredi zdraviliškega parka...« Stane čujež spregovori tu- di o mladinskem kriminalu, a nakaže tudi rešitev: ko bo zgrajeno športno igrišče in kulturni dom, bo ta prob- lem, tako upajo in želijo vsi, rešen. Rešene bodo tudi za- prašene knjige, 5.000 knjig, na podstrešju neke hiše. NEZADOVOLJSTVO S PRESKRBO Potep po Rogaški Slatini^ ni nezanimivo opravilo. Ve- liko pove tudi to, na primer, da so Slatinčani nezadovoljni s svojo trgovsko preskrbo. V kraju sta dve trgovski podjetji, ki skušata urejati te zadeve, a videti je, da ne preveč uspešno: trgovsko podjetje Jelša tn Trgopro- met iz Zagreba. Založenost je slaba, nekaterih artiklov ni, potrebovali bi posebno trgovino z živili pa trgovino s konfekcijo in tehničnim blagom. Jelša obljublja. Slatinčani: Jelša je že več- krat obljubljala. Ivan Rebemjak, sekretar krajevnega sveta ZK: »če ne bo domača Jelša rešila tega problema, bomo morali iskati rešitev drugje! čakati ne moremo, to lahko uvidi vsak, ki količkaj poz. na naš kraj!« V ta sklop problemov pa se vključuje tudi vprašanje pekarne. Kruha v Rogaški čestokrat zmanjka že ob osmih zjutraj. Potrebna je nova pekama. Spet pobožni obeti: zidali naj bi novo že drugo leto. Problemi kraja so proble- mi zdravilišča. Rešujejo jih skupaj, četudi tu in tam ne najdejo skupnega jezika. Zdra. vilišče ima posluh za kraj, tega imajo tudi delovne or- ganizacije, a prenapeta vrvi- ca se kaj rada utrga. Sla- tinski komunisti, tako pravi Rebemjak, se zavedajo šib- kosti te vrvice. »Kljub mnogim, na videz nerešljivim problemom, se nekateri komunisti obnašajo tako, kot da zanje, ni več nobenega področja dela, brž ko zapuste delovno organi- zacijo. Veliko jih tudi eno- stavno spi na minulih za- slugah. To bomo razrešiU, kraj potrebuje elastične in pridne ljudi.« Nekateri pa probleme re- šujejo takorekoč kar za hrb- tom vseh. V kraju so se p>o- javili nekateri občani, ki imajo takorekoč zasebne ot- roške vrtce, za usluge pa zahtevajo po načelu i>onudba povpraševanje precejšnje vso- te. V množici problemov je to kakor kamen v hrbet. Zato vsi upajo v samopri- spevek. Obremenitev več, to- da s hrbta se bo prav go- tovo odvalilo veliko breme. V naslenjih letih razvoja se bo to še kako poznalo. MILENKO STRAŠEK ODMEV KDO Sd SiMETIŠČAilJI Močno me je pretresel vaš članek »Kdo so sme- tiščarji?« Moj odgovor: LJUDJE' Ki bi tudi radi živeli kot ljudje! Nedolžno in naivno spra šujete — če so ljudje — brskajoči po smeteh in odpadkih, resnično v tako težkem gmotnem položa- ju, da se ne morejo pre živi jati dru.gače. Mislim, da med smeti- ščarji za gotovo ni upo- kojenih direktorjev in in- ženirjev ter drugih z lepo pokojnino! Dvomim, da bo kateri izmed smetiščarjev pre- bral vaš članek. Ugotav- ljam, da skrajni reveži ni- majo vselej niti za kruh (katerega cena je vse prej kot nizka) in si časopisa ne morejo privoščiti. Menda vendar ne bo- ste skušali prepričati bral- cev Novega tednika, da re- vežev ni več! Se so in ni jih malo! To so ljudje z nepopol- no šolsko izobra.?tao, ki so delali neorganizirano. Zato tudi ne morejo dokazati svoje delovne dobe. Lahko so tudi delali samo občas- no in so kvečjemu užival- ci minimalnih pokojnin in nizkih občinskih socialnih podpor. Ne štejmo jim v zlo, če si kdaj zažele košček me- sa na krožniku, čeprav njihovi prejemki (redni) komajda zadostujejo za skromno stanarino, kruh, krompir in sol. Ne bom trdila, da kdo od smeti- ščarjev ne stisne kdaj v roko tudi kozarca vina ali pa mu misli ne pK)hitijo v ktno. Ali je res tako nezasli- šano, če jemljejo tisto, kar so drugi, bolje situirani, zavrgli? Imela bi predlog. Ob vseh stanovanjskih hišah so postavljeni smetnjaki. Mar bi se ne dalo to mal- ce spremeniti? In sicer ta- ko, da bi vsi stanovalci odmetavali odpadke v smetnjake, ki bi bili oz- načeni po vsebini odpad- kov. Morda: živila, papir, steklenice, tekstil, stekle- ne črepinje, železo, mede- nina, lesene reči, konzerv- ne škatle, razno . .. Vsi od- padki bi bili tako sortira- ni in na voljo za odvoz na odpad. In če bi se na- šli zainteresirane! (smeti- ščarji), da odpravijo to delo, in teh se ne manjka, bi bil problem rešen. Us- lužbenci Snage ali podob- nih deloTOih organizacij pa bi imeli manj dela. Res ste zapisali, da bi to zneslo le okoli 21 starih tisočakov na mesec. Mor- da še manj. Na osebo se- veda. To je skromna šte- vilka. Vendarle — mar ni boljši vrabec v pesti kot golob na strehi? •Jaz bi ne zbrala pogu- ma, da bi šla stikat po smetnjakih in prebirat ko- ristne predmete. A so lju- dje, ki to delajo. Kajti ži- veti s polnim želodcem je le prijetne je kot s praz- nim. Poglejte, z živilskimi od- padki, ki se zberejo v več- jih stanovanjskih blokih, bi podjetna ženica preži- vela prašička ali kokoš in podobno. Ko sem še bila v službi, sem vsak dan gledala ene in iste ljudi, ki so se od oktobra do sredine aprila, hodili gret na pošto v Ce- lje. Tam sem bila nam- reč v službi. In to največ ostarele ženske in starčki. Na pošto so prihajali brez opravkov. Toda tam, v za- kurjenem prostoru, jim je bilo prijetneje. Iste ljudi si lahko zaradi enakih vzrokov srečeval tudi v banki, v zdravniških čakal- nicah, v veleblagovnicah. Nihče jih ni preganjal. Vsi smo vedeli, da jim je prijetno na toplem. Do- ma jih je čakala ledenica. Kdo ve, če kdo od teh kdaj ne pokuka tudi v smetnjak? Nikar ne odrekajmo rev- nim tisto, kar smo pre- možnejši že odvrgli v smetnjake! MARIJA VOZLIČ, upokojenka, Griže V VELENJU TUDI VIŠJEŠOLSKI STUDU RUDARSTVA Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo TOZD iVIontanistika iz Ljubljane je v sredo odprla v Velenju oddelek dislociranega višješolskega študija, prvo predavan.ie pa je bilo v torek, 9. 11. iz predmeta matematike. Ob otvoritvi so prisostvovali predavatelji ljubljanske fakultete ter predstavniki Rti* darskega šolskega centra Velenje in Rudarsko elektroenergetskega kombinata, ki je bil tu« di' iniciator, da Velenje dobi visoko šolstvo ter predstavniki Skupščine občine Velenje. Na tej svečanosti so pri^im 31 slušateljem, ki so iz cele Slovenije, med njimi največ i*' Velenja, svečano izročili ti^i indekse. Foto: L. OJSTERsEK CELJE: LB IN IZOBRA- ŽEVANJE MLADIH Osnovna organizacija Zveze sociali- stične mladine in aktiv mladih komu- nistov pri celjski podmžnici Ljubljan- ske banke sta zastavila eiiotno akcijo za izobraževanje članov. Izkušnje na tem področju kažejo, da lahko pričaku- jejo rezultate le -s sistematičnim delom, še zlasti ob dejstvu, da so mladi v Zvezi socialistične , mladine kadrovska b-aza za članstvo v Zvezi komunistov. Zato so sprejeli ciklus idejnopoM- tičnega dela in usposabljanja. Uvodno poglavje na tem področju je_ bilo pre- davanje o odnosu socialističnih sil do religije, cerkve in klerikalizma. Udelež- ba na predavanju je bila zadovoljiva, kar kaže, da so mladi zainteresirani za takšno izobraževanje. IVAN REGORŠEK gt. 45 — 11. november 1976 NOVI TEDNIK — stran ti GOSTINSKA ŠOLA V CELJU m m I i^NJENA PRAKSA ŽELJE PO DOPOLNILNEM IZOBRAŽEVANJU SO ZELO VELIKE • Gostinsko šolo. ,smo v Ce- 'jjU dobili leta 1953, ko je ^ola dobila za pouk 2 pro- jtora v šoli za blagovni pro piet. Po združitvi z gospodinj- glco šolo iz Šentjurja leta 1963, izobražuje šola nata- )(arje m kuharje za potrebe y gostinstvu. Go,stinsk.a šola je po začetnem startu go- stovala še v prostorih OF doma, pred dvema letoma pa je dobila v upravljanje nekdanje šolsko poslopje šo- le za blagovni promet v uli- ci 29. novembra. V t'ej stav- bi torej poteka pouk druž- boslovnih predmetov. Toda ^barje in natakarje je moč izšolati le z dobro pakso v letih šolanja, saj se le tako lahko uveljavi na delovnem mestu. Prav s praktičnim de- lom pouka pa se na Go,stin. slci šoli srečujejo s hudimi težavami. Le malodko ve, če že ni ravno »od stroke«, da se učna praksa bodočih na- takarjev in kuharjev odvija v Cankarjevi ulici, v zgradbi, ki no,si hišno številko 4. Pro- stori so nespremenjeni že 12 let, poleg vsega pa za to- likšno število učencev mno- go pretesni in nefunkcioniaJni. Ozek, temen hodnik, na des- ni prostor, ki bi ,se naj ime- noval garderoba, pa to še zdaleč ni, na levi sanitarije. Oba prostora, garderoba in sanitarije, služijo tako dekle- tom kot fantom. In dalje? Majhen prostor, ki je pisar- na in nekakšna zbornica hkrati in dve učilnici: ena za praktični pouk kuharjev, druga za pouk natakarjev. Tudi ti dve učilnici ,sta za sodobno poučevanje nefunk- cionalni in prav v teh pro- storih si največkrat skočita lase teorija in praksa. Kljub vsemu ,se je v teh pro- storih v 12 letih usposobilo za poklic kuharja ali natakar- ja 1600 učencev. Letos je na šoli vpisanih, skupaj z di- slociranima oddelkoma, pre- ko 500 učencev. Poleg tega šola izobražuje še odrasle. En oddelek odra.slih ima šo- lo v Celju in enega v Mo- zirju.) Ob tem organizira šo- la še občasne seminarje za kuharice, saj se znova in znova kažejo potrebe po izo- braževanju tega kadra za Anica Mastnak potrebe v gostinstvu in tu- rizmu. Veliko je mladih, pa tudi starejših gospodinj, ki bi se rade izpopolnile svoje znanje v kuharskih veščinah. Vse več je tudi gostinskih podjetij in gostincev iz pri- vatnega sektorja, ki bi radi organizirali za svoje usluž- bence dopolnilno izobraževa- nje za strokovni dvig svoje- ga kadra. Te potrebe so re- gij.skega značaja. Vsem tem željam pa v sedanjih razme- rah res ni moč ugoditi. V kuhinji, kjer se odvija pra- ksa se dnevno zvrsti tudi 60 učencev, v učilnici za strež- bo pa 30. Učenci prično pri- hajati že zjutraj od 6. uri in ,se zvrstijo tja do devete ure zvečer. Za poklic kuhar- ja mora učenec v treh letih, kolikor traja šolanje, opravi- ti 125 praktičnih vaj. V isto učilnico prihajajo zvečer po znanje še odrasli, ob sobotah pa še slušatelji iz Mozirja. Ko smo se mudili v pro- storih za praktični pouk, ,smo našli v učilnicah samo učen- ce 1. letnika. Seveda smo jih povprašali, kaj menijo o praktičnem pouku sami. R-ajko PIRNAT, bodoči ku- har, doma iz Laškega: »Če- prav sem vesel, da sem ,se odločil za poklic kuharja, se zdaj spreijemam z marsika- tero težavo. Najbolj nerodno je to, da se .stiskamo trije ob enem pultu in priprav- ljamo vsak svojo jed, ob tem Rajko Piniat pa smo drug drugemu na- poti. V dveh urah moramo pripraviti celoten jedilnik in kadar je le-ta malo 2.ahtev- nejši, je to strašansko težko. Menim, da bi morali imeti najmanj dve kuhinji, da bi se .smotrno razporedili. Za- radi prenatrpanega urnika imajo težave tisti, ki se vo zijo iz oddaljenih krajev.« Anica iVIASTNAK iz oddel. ka za strežbo, prav tako iz Laškega: »Za poklic nataka- rice sem se odločila bolj po naključju in zdaj že lahko rečem, da mi ni žal. Toda tu je vse tako mračno in te.s- no... Naša učilnica je obrnje- na na prometno Cankarjevo ulico in pri pouku nas moti mestni hrup in prah. Zdaj, ko smo začeli kuriti peči, te so na premog, se kadi še iz njih. Oken sploh ne mo- remo odpirati, da bi prezra- čevali prostor.« Jožica ŠTRUK, strokvoni učitelj za pripravljanje jedi: »Vseh 12 let že poučujem v teh prostorih. Naše delo si car teče po programu, toda učni smotri v praksi zaradi časa in opremljenasti prostorov niso v celoti doseženi. Res- nično bi morali dobiti pri- merne učne prostore, saj v pogojih, v kakršnh delamo marsikdo izgubi voljo za učenje. Pa imamo dobro, ukaželjno mladino! Razen te- ga je prav, da nudimo do- datno izobrazbo tudi .starej- Jožica Štruk šim ljudem, že zaposlenim kuharjem in natakarjem. Klic na pomoč je pri nas resnič- no prisoten.« V takih razmerah zdaj na šoli resnično upajo, da bo- do dobili na razpolago pri- meren prostor za uk nata- karjev in kuharjev v poslop- ju zgradbe v ul. 29. novemb- ra. Prostore bi bilo seveda treba adaptirati in posodo- biti, kar spet ne bo poceni, toda projekt je že v pripra- vi. Je pa tudi v interesu go- stincev samih, da dobi šola primerne prostore po vzoru dugih gostin.skih šol v Slo- veniji. MATEJA PODJED V vsak dom NOVI TEDNIK POLZELA: ' MODERNIZACIJA Po dolgoletni želji vaščanov Podvina, Založ in krajevne skupnosti Polzela so se kon- čno pričela dela pri rekon- strukciji dveh odsekov cest. Prvi odsek od Polzele skozi vas Podvin v dolžini 2762 m gradijo iz prispevka občanov krajevne sktipnosti in komu- nalne interesne skupnosti Ža- lec. Od skupne vrednosti 1,4 milijona dinarjev je 51 gospo- dinjstev v Pod\'inu ter dinjgih občanov Polzele prispevalo okrog 2-60.000 din. V akcijo ^ se vključili tudi avtopre- vozniki in kmetje tega podro- čja z brezplačnimi prevozi gramoza. Občani Podvina želijo ob fej priliki rekonstruirati in "asfaltirati še druge krajevne ceste, zato se tudi v akciji /a 2t)iranje denarja in pri op- »■avijanju drugih del toliko bolj aktivni. Računajo, da bodo uspeli zbrati sredstva ^ asfaltiranje 700 m ceste v Sineri Gore oljke ter dva tfajša odseka v dolžini 400 m. Drugo delovišče pa je rra. ^sti Polzela — Založe — An- ^raž. Tu se modernizira ces*a •z sredstev referenduma ter %ubliške skupnosti za ceste. y letošnjem letu predvideva- jo razširitev in asfaltiranje ^lOo m dolgega odseka in povezave ceste Založe—Novi *^oštex. IVAN ŠTORMAN IVAN ŠT O RMAN je izhajal iz polproletarske dmzine. V družini je bilo več otrok, to- da vsi vedrega značaja, fantje in dekleta z veliko mero dob- re volje. Težave, ki so jih pe- stile, so premagovali s priro- jenim humorjem, s pravo sre- čno vnemo, prepričanjem, da solze ne perejo tegob, mar- več prešerna in nesebična ve- drina, s smislom, da je po- trebno v stiski tudi sočloveku pomagati. Neknko tako je pojmoval življenje pokojni Ivan, ki je vrsto le veljal v Gotovljah ka enega najbolj karakternih igralcev. Izučil se je zidarske- ga poklica in je kot mojster svoje stroke bil eden vodil- nih zidarjev pri zidanju za- Oružnih domov Koliko stavb v Savinjski dolini in drugod, kjer je delal ali pa delo vo- dil, je skoraj nemogoče pre- šteti. Bil je ustua-rjalen pri zidarskem delu, nikoli pa ni pozabil na kulturno življenje. Veliko je bral, nadvse pa je ljubil oder. Ko se je razvede- lo od hiše do hiše, da bo v nedeljo nastopil tudi IVAN, je bila dvorana polna. V vsa- kem vremenu, pa če je bilo na polju in še kje toliko dela. Večkrat je rekel: boginja Talija je tudi moja boginja. V njenem hramu bom delal, dokler bom živel. In bilo je tako. Na vajah je bil točen in točnost je za- hteval tudi Od soigralcev. Tekste je vedno znal na m- Tvet. Vedno je poudarjal, da je moč tudi na vaškem od- ru uprizoriti zahtevno igro. Da, začel je daleč v stari Ju- goslaviji in končal malo pred prehitro smrtjo. Bil je vzor resnično ljudskega prosvetar- ja, srčnega ljubitelja boginje Talije. IVAN, hvala za tvoj nese- bičen prispevek pospeševanju kulture na vasi. Tvoji somi- šljeniki bomo lik ljudskega igralca nosili globoko v srcih^ nadaljevali tisto, za kar si Ti tako rekoč Uvel od rojstva do smrti. DRAGO KUMER V zadnjem času smo v tisku večkrat lahko opazili novice o večjih pojavih ušivosti, obolenju, za katerega je marsikdo menil, da današnje populacije več resno ne »ogroža«. Na področju zdravstvene regije Celje v zadnjem desetletju ni bilo zaznati masovnejših prime- rov. Samo v mesecu oktobru letos pa je epidemiološka služba Zavoda za socialno medicino in higieno Celje, na zahteve oziroma prijave odgovornih oseb ugoto- vila cirka 300 primerov ušivosti v predšoiskih in šol- skih ustanovah. Gre za glavno uš — pediculug capitis. Problem je torej resen in ga je kot takega treba re- ševat i. Ušivost se ob tako živahni migraciji prebivalstva lahko pojavi kljub temu, da se držite vseh higienskih predpisov, kar ni sramota, je pa znak netu^ejcnih hi- gienskih razmer, če je ne odpravimo! Kako prepoznati ušivost? Ušivosit je lahko prepoznati. Prvi znak je srbenje glave oziroma lasišča Pri natančnem pregledu glave opazimo v lasišču do cca 5 mm dolge uši ali njih jaj- čeca — gnide, ki so prilepljene največkrat ob korenu lasu in jih težko odstranimo. Iz njih se v toku 1 t-edna do 10 dni razvije glavna* uš. Kako odpravimo ušivost? če pojav opazite, je najbolje, da poiščete zdrav stveno pomoč. Gnide in uši pa lahko učinkovito od- pravite tudi sami. Na razpolago so najrazličnejša sred- stva. Glede na naše izkušnje priporočamo 20''p-ni ben- zil-benzoat, ki se dobi v vsaki lekarni oziiroma pri zdravniku. To tekočino priporočamo, ker zraven živih uši imičuje tudi gnide in ne povzroča nobenih koiupli- kacij na koži. Z navedeno tekočino namažemo celotno lasišče infestirane osebe in glavo operemo šele č^2 2 dni. Postopek mazanja po potrebi ponovimo po pre- teku enega tedna. Kape in rute razkužimo z 2''fl-no raztopino gamacida. Ob takem postopku in s tem sredstvom okužene osebe ni treba izolirati. Pri zatiranju ušivosti moramo vedno zajeti celotno družino oziroma celotni kolektiv, če hočemo, da se nam ušivost več ne pojavi. Posebej opoza.rjam.o vod- stva predšolskih varstvenih ustanov, osnovnih in sred- njih šol. da poostrijo kontrolo lasišč otrok ozirohia učencev in o vsakem pojavu ušivosti takoj obvestijo higiensko epidemiološko službo zavoda. Ta bo s pri- stojno patronažno službo odredila ustrezne ukrepe. Nujni ukrepi za odpravo ušivosti so torej: higienski režim, redna kontrola lasišča, ob pojavu pa takojšnja prijava in takojšnje zdravljenje. Pojav ušivosti v naši sredini, družini ali kolektivu jemljimo torej kot obolenje, sramoita pa bo, če je ne bomo odpravili in jo bodo od nas dobili drugi. Higiensko-epidemiološka služba Zavoda za socialno medicino in higieno Celje E. KRUMPAK CELJSKO OBMOČJE 14. stran — NOVI TEDNIK St. 45 — 11. november 1976 GORICA PRI SLIVNICI NAJPREJ SENO, POTEM OTAVA BARBARA V0DE8 PRAVI, DA DELO NIKOLI NE PRAZNUJE 94 letna Barbara Vodeb iz Gorice pri Slivnici je sama napisala dopisnico, s katero nas je povabila na klepet. In šli smo na pot. V Gorici nam ni bilo treba kaj dosti spraševati, kje stanuje Bar- bara, saj jo, tako se je iz- kazalo, to prijetno staro že. ničko v tem kraju dobro poz- najo. Po kolovozu smo zavili v breg, na griček, kjer se je že iz glavne ceste bleščala le- po urejena bela kmečka hi ša, pred njo pa kozolec. Nje- nega sina in snaho smo zmo- tili pri kmečkih opravilih in ko smo ju povprašali, kje je mama, sta dejala, da po- spravlja po hiši. Bilo je jutro, po dolini so se podile meg. le, domačija na gričku pa se je že izmotala iz nje. Mislili smo, da bomo mamco našli ob topli peči, smo se krep- ko ušteli. Pravkar je očedi- la belo zribana kmečka tla. Podali smo si roke, potem pa stopili v izbo, kjer se je izpletla Barbarina pripoved o življenju, ki ga je stkalo trdo delo. Drobna ženička, ki so ji leta sicer dala svoj pečat, a se še vedno dobro počuti, nam je povedala mar- sikaj zanimivega. Kot otrok in dekle je bila Kltnarjeva, doma pri stari mogočni lipi na Svetini. Nje- nih devet sestra in bratov zdaj ni več, pomrli so že davno tega. Svojo mladost je Barbara do 22. leta pre. živela v domači vasi. Da se je številna družina preživela, so morah vsi po vrsti krep- ko prijeti za delo. Ničkoliko košev je znosila Barbara v dolino. V njih so se bleščale sladke svetinske češnje, ja- bolka, hruške ali pa drugi poljski pridelki. Leta 1905 je bila Barbara stara 22 let. Prav ta letnica je zapisana tudi v njenem poročnem listu. »Pri nas,« pravi Barbara, »smo se ženi- li po vrsti. Tako je bilo vča- sih. Pa saj se tudi seno kosii prej ko otava!« — Kako pa je bilo takrat mamca, ko je hodil fant k vam v svate? Ob tem vprašanju se je naša sogovornica skrivnost, no namuznila, potem pa se glasno zasmejala. »Eh, kaj bi *Vam skrivala! Moža sem poznala le 14 dni, potem pa sva se vzela. Ko pa je prvič prišel v svate, sem se skri. la v »štibelc« in nisem si upala odpreti vrat. Domačo deklo sem čisto tiho vprašala kako izgleda moj ženin. Pa je rekla, da je »fejst«. No, potem sva se vzela. Tu, na tej kmetiji sva potem trdo garala. Bila sva na preužitku 19 let. Vsako leto sva mo. rala gospodarju vzrediti 2 kravi, pridelati 8 škafov pše- nice, 7 škafov koruze in kaj vem kaj še. Hudo je bilo včasih, zdaj je vse drugače. V zakonu so se nama rodi- li trije otroci in skrbno sva morala gospodariti. Bile so vojne, ki so prinašale samo gorje in pomanjkanje. Jedli smo koruzen in ajdov kruh, pa še tega dostikrat ni bilo.« Za nekaj trenutkov je v izbi zavladal molk. Kdo ve, kje so se mudile misli pri- jetne ženičke. Medtem je nje. na snaha prinesla na mizo doma spečen koruzni kruh in sladkega jabolčnika. .. »Na. ša mama«, je nato pretrgala tišino, »veste naša kljub le. tom kar naprej kaj delajo. Nikoli niso pri miru. Po- spravlja po hiši, pomiva po- sodo in komaj ji ubranimo, da ne nosi kosov na ramah. Včasih si ga nadene kar na skrivaj in takrat po navadi moj sin, njen vnuk, odstri. že ruče na košu. To so potem mama hudi!« Medtem se je verjetno Bar- bara spomnila, da delo zu, naj počiva in kot bi mignil je bila zimaj na lojterskem vozu polnem kolerabe za svi- nj . »Delo nima nikoli prazr nika«, nas je podučila pred- no smo odšli in že se je sklonila nazaj nad svoje delo. Sin in snaha govorita z ljubeznijo o mami in videti je bilo, da se imajo zares, radii. »Včasih se ji od srca nasmejemo«, sta povedala. »Veseli smo, da se pri teh letih dobro počuti, le žilica za delo ji nikoli ne da miru. Seveda ji kaj težkega ne pu- stimo delati, toda če bi jo posadili za zapeček nam bi od žalosti shirala. Tega pa ne bi dopustili, preveč radi imamo to našo mamo.« AlATEJA PODJED ZBOROVANJE številnim protestom pro- ti preštevanju Slovencev na avstrijskem Koroškem so se minulo soboto pri- družili tudi občani šmar- ske občine. Protestnega zborovanja, ki je bilo pred poslopjem Zdravili- škega doma v Rogaški Slatini, se je udeležilo ne- kaj sto občanov, pred- vsem mladine in delavcev iz rogaških delovnih kole- ktivov. V uvodnem govoru je sekretar občinske konfe- rence ZSMS, Marjan Šar- lah orisal boj Slovencev za svoje pravice in obso- dil takšno ravnanje avst- rijskih oblasti, ki jasno kaže, kam vodi in za kaj služi nameravano prešte- vanje. O deležu Slovencev na avstrijskem Koroškem med vojno je spregovoril predstavnik krajevne or- ganizacije ZZB NOV Ro- gaška Slatina, Alojz Kri- vec, zvrstili pa so se še nekateri drugi govorniki iz kraja mst CELJE: SIS ZA POŽARNO VARNOST v prostorih gasilskega doma v Celju so ustanovi- li Samoupravno interesno skupnost za požarno var- nost v celjski občini. Ini- ciativni odbor je pripra- vil vse za ustanovitev te skupnosti, ki bo skrbela za še boljše preventi'.'ne mere na tem zahtevnem področju v naši občini. Ob tej priložnosti so spre- jeli program dela za pri- hodnje obdobje ter izvo- lili organe, ki bodo vodili skupščino samoupravne interesne skupnosti za po- žarno varnost. Za predsed- nika skupnosti je bil iz- voljen Stane Ocvirk. KUBANCI POD GOLOVCEM Nacionalni folklorni ansambel Kube iz Havane, M je na svojem prvem gostovanju v Jugoslaviji, se bo jutri, v petek, 12. novembra ob 19. uri ustavil tudi v hali Golovec v Celju, Ansambel šteje 60 članov: plesalcev, pevcev in glasbe- nikov. v Jugoslavijo je prišel iz Francije, kjer je zlasti v Pa- rizu, v Gledališču narodov, nastopal mesec dni. To je skupina, ki prevzame slehernega gledalca in po- slušalca. Njena moč pa odkriva prvobitnost naroda, kjer je ritem prirojen in kjer tudi erotizem ni ničesar vzel. Kubanska folklorna skupina je v zadnjih letih osvojila svetovne odre, kritiko in najširše gledalce. To ni niti čud- no, saj se v njej pojavljajo atraktivni elementi afriške in španske umetnosti. , ^ .//a ;,• §t. 45 — 11. november 1976 NOVI TEDNIK — stran IS PREVOZNIŠTVO KLIC NA POMOČ V SOBOTO ZVEČER Bila je sobota zaključek fedna »požarne varnosti« za ^atero skrbe naši delovni ljudje tudi v svojem prostem tasu saj jim tako narekujejo poleg zavesti načrti družbene jamozaščite. Delovna organizacija »Pre- vozništvo« Celje, ki že sicer sodeluje z KS Trnovlje je to pot preizkusila tudi priprav- ljenost prostovoljnega gasil- skega društva Trnovlje in is- točasno svoje ukrepe za oh- ranite\' družbene imovine, ki je v opravljanju delovnega )£Olektiva »Prevozništvo«. V soboto ob 19 uri je zaz- vonil telefon pri gasilcih v Trnovljah, v enem ddhu je bil izrečen klic na pomoč, gori namreč lesena baraka na dvo- rišču podjetja, že se je čuia sirena, ki je klicala desetino dmštva k orodju. Po 2 mi- nutah je odmevala avtomobil- ska sirena po cesti skozi na- selje z opozorilno utripajo- čo lučjo. Gasilski avtomobil se je us- tavil pred podjetjem v pičlih petih minutah. Vodji desetine je bilo sporočeno, da gre za imitacijo požara na leseni ba- raki v kr:eri je lahko gorljiv material, cki je v neposredni bližini električni daljnovod ter mestna mreža vodovoda pokvarjena in nd račimati na vodo iz hidranta. »Komanda je padla«, fantje so se hitro (po gasilsko) zna- šli ter črpalko namestili v strugo Hudinje, ter v štirih minutah že brizgali vodo po strehi na srečo negoreče lese- ne barake. Zelo v redu so prestali pre- iskušnjo, podjetje pa se je prepričalo o njihovi priprav- ljenosti saj so od klica na po- moč do vodnih curkov nad ognjem rabili le 9 minut. Brez dvoma gre pripisati tako kratek čas njihovi izur- jenosti predvsem pa, da je desetina sestavljena pretežno ie mlajših ljudi in celo zelo mladih perspektivnih gasilcev. Gasilcem prostovoljnega društva Trnovlje iskrene če- stitke! DANIJEL inž. SKODINK KDAJ PREHOD ZA PEŠCE Piomrji, mladinca, učite- lji in starši otrok, ki obis- kujejo osnovno šolo na Polzeh, se sprašujejo, kdaj bodo lahko otroci varno šli čez cesto, ko gredo v šolo. Kljub večkratnemu posredovanju na razne fo- rimie — nič! Avtomobili drvijo še naprej po cesti! Ali se res mora prej zgo diti prometna nesreča? Ah mora res prej ugasniti živ- ljenje pod kolesi avtomo- bila? Vsako jutro od sedme ure dalje gre čez cesto okoli 600 otrok. Res je, da so na cesti pionirji — pro- metniki. A kaj pomaga? Avtomobili nekaterih ob- jestnežev še naprej drvijo. Drugi sprožijo sireno, da mora otrok odskočiti. Za pionirja -— prometnika se ne zmenijo. Pionirji prometniki se zavedajo svoje dolžnosti, svoje odgovornosti in na- redijo vse, kar morejo, toda poudarjam, da je mi- ličnik le še otrok, pionir. LOJZE KRONOVŠEK, Polzela OBČANOM SE- DLARJEVEGA Odločila sem se, da vam napišem nekaj vrstic ozi- roma, da va« opozorim na spomenik štirinajste divi- zije — pKDSvečen je njene- mu prehodu na slovensko stran — ki je zanemarjen in njegova okolica posuta s peskom in smetmi, vse kaže, da še predvsem od tedaj, odkar v njegovi bla- zini gradijo hišo. Nekateri oziroma nmogi so veliko dali za svobodo. Tudi ljudje iz Sedlarjeve- ga. Tudi mnoga življenja! Zdaj pa takšen odnos do spomenika, ki govori o na- šem boju in in slavni šti- rinajsti diviziji. ANTONIJA BELAK, Celje ODMEV NA ZAPIS O PRESKRBI S KRUHOM Moram reči, da sem bil presenečen, ko sem tu v Franciji prebiral zapis v 42. številki Novega tedni ka o preskrbi s kruhom v Celju. Kako je mogoče, da imate v Celju tu in tam celo slabši kruh, da ga ne tehtajo ob prodaji in da ga celo kdaj zmanjka. To je pravzaprav žalostna ugotovitev. Tembolj, ker so pekarne v družbenem upravljanju in kolikor vem tudi glede na zmogljivosti dovolj velike. Tu, v Franciji, je zaradi tega vse drugače. Pekarne so v zasebni lasti. V glav- nem so vse majhne. Toda, dobra lastnost je ta, da se vsi peki zavzemajo, da pe- čejo dober kruh. Prav ta- ko skrbijo za hitro in kva- litetno postrežbo. Zato ni naključje, da mnogi peki vozijo kruh z avtomobi- lom iz kraja v kraj. Tako ga prodajajo. Nekateri ljudje pa so se že tako razvadli, da jim ga mora pek prinesti prav na dom. Nisem še shšal, da bi ga kdaj zmanjkalo. Zato vem, da ga ob sobotah napeče- jo veliko več kot sicer. Ta- ko imajo ljudje tudi ob nedeljah dovolj kruha. Pi-i- šh smo že tako daleč, da so na zahtevo nekaterih potrošnikov tu in tam pe- karne odprte tudi ob ne- deljah. Samo nekatere se- veda. Samo zato, da bi bi- la preskrba s kruhom v redu in da bi zadovoljila vsakogar. Pa še to bi rad povedal. Nič novega seveda. Pa vendar. Mnogi ljudje radi jedo povsem svež kruh. To- da, veliko bolj zdrav je tisti, ki je star en ali dva dni. Zaradi prebave, torej zaradi želodca pa tudi za- radi 2!Ob. Sicer pa včasih, zlasti pred prvo svetovno vojno, med njo in kmalu po njej nismo gledali, ka- ko star je kruh. Bili smo srečni, če smo imeli škor- jico starega. Nihče ga ni odmetaval. Kdo je kdaj- koH stradal kruha, ga ne bo nikoli metal proč. Zato bi tudi današnji mladi rod moral bolj ceniti kruh, ga spoštovati, saj je kruh iz- raz blaginje. Sprejmite v uredništvu Novega tednika in preko vas vsi bralci tega lista prav lepe pozdrave! V RESNICI SE JE ZGODILO Nad Žalcem, tja proti se- veru, stoji na čudoviti leg: graščina PLEVNO. Njena zgodovina sega v avstro ogrsko dobo. Tam gori so imeli svoj miren liramek — oprostite, dokaj razko- šen! — avstrijski velikaši. Najbrž iz tiste dobe raste veličasten smrekov drevo red. Da, tukaj v tem roman- tičnem kraju bi lahko bil zares enkraten dom p>očdt- ka tistih občanov, ki so ostareh in mogoče veliko prispevah za današnjo stvar, pa je ta ljubi DI- NAR napravil zmedo in zaradi prevelikih stroškov zadeve ni moč premakniti v pra.vo smer. Zdaj je v graščina kakih petnajst družin — mogoče še več. Prek 60 je vseh stanovalcev. To so družd- ne, ki zanje drugod ni bilo stanovanja. No, še bi bilo vzdržno, pa kaj ko ni pra- ve vode. Kakih sto petdeset met- rov spodaj, ob blatni gozd- ni stezi, so stanovalci iz- kopali v lapor, pomešan z ilovico, tri ah štiri rezer- voarčke, ki pa niso dovolj zaščiteni. Voda cmizi in cmizi, stanovalci znameni- te PLEVNE tekmujejo, kdo bo v jutranjih urah prvi. Nosijo vodo za pitje, kuho in pranje, skratka, brez tistih treh ali štirih rezervoarčkov na PLEVNI ne bi bilo življenja. In kaj se je ondan go- dilo? Dva »gospoda« iz dohne sta stala tik rezervoarja, se pogovarjala o vsakda- njih težavah, njuna psička pa sta brezskrbno srkala bistro vodico. Mimoidoči so ju opozorili, onadva pa vsa vzhičena nazaj: »Kaj, tole brozgo otepajo tile tu gori!« Prišla je neka ženica tam mimo, slišala pogo- vor, ki je šel v nekam strašno začudenje, da je kaj takega na robu Savinj- ske doline, ki jo pozna vsa Evropa, nekaj tako nehigienskega sploh mo- goče, in skomignila z ra- meni: »Veste, pridejo iz doline in še konje napa- jajo!« Ko sta »gospoda« to sli- šala, sta zmajevala z gla- vami: »Ne, v tem civiH2!i- ranem svetu!?« DRAGO KUMER Komisdja za volitve in imenovanija SKUPŠČINE OBČINE LAŠKO razpisuje prosto delovno mesto SODNIKA ZA PREKRŠKE OBČINE LAŠKO Za sodnika za prekrške je lahko izvoljena oseba, ka — izpKJlnjuje enega od pogojev, določenih v 86. čle- nu zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73) — ima 5 let delovnih izkušenj — ima organizacijske sposobnosti in — da je družbenopolitično aktiven Pismene pKDnudbe s kratkim življenjepisom in do- kazili o izpolnjevanju zahtevanih pKJgojev pošljejo kandidati v roku 15 dni po objavi razpisa, kolko- vane z 2,00 din na naslov: »Skupščina občine Laško — Komisija za voMtve in imenovanja«. St-anovanja ni. Osebni dohodek bo določen po veljavnem družbe- nem dogovoru za pravosodne funkcionarje. Nastop dela 1. 1. Ii977. ^ 1* Komisija za medsebojna razmerja na Osnovni šoli Primoža Trubarja Laško razpisuje prosto delovno mesto: UČITELJA glasbenega pouka na centralni šoli Laško za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. POGOJ: končana pedagoška akademija — smer glasbeni pouk ali akademija za glasbo. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. FRAN ROS ZVESTA ČETA U Sedeli so dva nedeljska dopoldna a, vsak zaprt v pose- ben razred, obilo založeni z nalogami. Tudi Ivan Meglic je sedel. Sonce je sijalo na prazne klopi, prah je plesal v njegovih pramenih. Odprl je okno in srl v kostanje, ki so poganjali sočno zelenje. Potem je na- pisal pismo Anici: »V zaporu sem, ker sem v listu priobčil pesmi. Te pes- ni so bile tebi posvečene. Zato so tudi te samotne ure tvo- je in mi je zelo dobro ob mislih nate. Pomlad je še skoro tu ui premišljam, kako pojdeva v bližnjih dneh po stezah, Polnih mladega sonca, in bo tvoja roka spet v moji. In te Poljubim srečen. Naj nama bo lepa pomlad, Anica!« Potem je zaprl oči in sanjaril. V. Možje do petdesetega leta so hodili k naborom, tako je bila sila velika. Nemci v Franciji so zaman silili proti Parizu, Srbi so odbili vse napade. Sicer so se Rusi umikali že izza meja. Toda Italijani so bili posegli v vojno, pa nisc mogli nikamor z mesta. Tudi gostilničar Praznik je bil potrjen, pobit je roban- til okoli hiše, skrbi so mu sekale gube v čelo. Ciril Travnat je bil spomladi izginil v Karpatih brez glasu. Prazna je stala njegova postelja v sobi, polni njego vih slik s svetlimi pokrajinami. Kadar je njegov brat Mi- lan segel po knjigi v njegovi omari, je začutil v sebi žgoč nemir. Tudi iz materinih in očetovih oči je gledal bolesten strah, le sestra Majda je bila brezskrbno živahna. Tisti večer v avgustu je Milan slonel ob oknu. Na vrtu so se svetlikale kresnice, s travnikov je utripala v noč god- ba murnov. Na nebu so belo gorele zvezde. S soške fronte se je včasih votlo oglasil daljni, jezni grom. Balkon Lieme nove graščine v daljavi je bil z lampijončki rasvetljen na večer pred cesarjevim rojstnim dnem. Onkraj vrta je stala šola. V Verinem oknu v pritličju je zablestela luč. Vera sama je stala sredi sobe. Bujni lasje so ji obdajali mirni, bledi obraz. Sedla je h klavirju. Sem preko vrta skozi temo so lih zvoki sanjavo hrepeneče pesmi. Ves nemiren je Milan po- slušal. V njem je zvenela ta pesem, kakor da gredo mehki Verini prsti preko strun njegove duše. Razločno in jasno je čutil: »Zdaj vem, da jo ljubim, vse mi je na svetu. Ves sem pijan sladkega nepokoja. Ljubim jo, ljubim in ne ozdravim brez nje. Poln sem njene podobe. Da bi ji drag bil tudi jaz! Toda nikjer je ne dosežem, prelepa je in preveč vzvi- šena nad mojim dnevom. Vera, Vera, angel iz .sanj!« Umolknila je pesem in luč je ugasnila. Milan je poiskal Tineta. Sedel je pred domačo hišo na klopi in pušil cigareto. Stopala sta skozi temni trg. Milan se je razkril: Vero ljubim. Nocoj to vem. Hočem se ji razodeti, če- prav me zavrne.« »Vera?« je ostrmel Tine. »Da, in ti si edini, ki mu to skrivnost morem zaupati.« »Iskren in odkriti si bil bolj kakor jaz oprosti mi. Ze od pričetka počitnic nosim v sebi to sladko bol.« Osuplo sta molčala. »Prijatelja morava ostati!« je spregooril TiJie. Stisnila sta si roke in si pogledala v oči. »Pisal sem ji pismo,« je nadaljeval Tine. »Odgovorila mi ni. Ali ko sem jo nato nekajkrat srečal, mi je odzdra- vila prijazno. Vsaj prijateljstva mi ne odbije. Toda jaz jo ljubim, na mojo dušo!« »Hudo mi je zdaj, Tine!« »Imaš pravico kakor jaz, odloča naj sama.« »Pa je mogoče, da bova oba ljubila nesebično? Morda Vera nikomur ne bo vračala ljubezni.« »Odločala bo sama. In iz spoštovanja do njene odlo- iitve in zaradi najinega prijateljstva bo treba to priznavati. Morda težko, ali vendar. Ne veš, koliko sem se boril s se- boj. Hotel sem v sebi zadušiti vse. kar me je vezalo k njej, pa ni bilo mogoče« »Lepa in mila, kakor da je otrok drugega sveta, njene oči sijejo iz drugih dalj. Ali ni pravzaprav nepotrebno razkrivati se ji in drzno hoteti, da vrača ljubezen? Ali mar ni dovolj, da jo ljubim? Ali more sploh ljubiti Vera, ki je nad vsem? Saj je nemogoče doseči to srečo, ki je previsoka.« »Prijateljstva mi ne odreče in ga hočem biti vreden. V veliko moč mi bo v življenju. Toda Vera naj ve, kaj čutim do nje!« Tako sta se izpovedovala pozno v noč, ki v njej ni prestalo grmenje z juga. Preden je Milan zaspal, je ugibal: »Veri zamolčim svojo ljubezen. Zaradi Tineta. Da bi bil tako močan! In zato, ker njene ljubezni ne morem do- seči. Saj je dovolj, da jo ljubim, že to je sreča.« Toda prihodnje dni je mnogo trpel in omahoval. Lju- bezen je rasla v njem, prežarevala mu je vse ure, težka je bila in je hotela razodetja. Hotel jo je izlili v verze in je pisal pesmi. Morda jih izroči Veri, preden se raz- ideta s počitnic. Njenega odgovora bi ne bilo treba. Z« izpoved bi ga umirila. Da bi si olajšal težino čustev, se je nekega jutra odr peljal v mesto. Zaman je iskal Ivana, bog ve, kje v fpo lju se je potikal. 16. stran — NOVI TEDNIK §t. 45 — 11. november 197n ALPINIZEM PRVA NEVARNOST ZIME - POŽLED Obljubil sem nekaj nasvetov neorga- niziranim zimskim pristopnikom, pa zač- nimo kar z nevarnostmi, ki so trenutno i že v naših hribih. Medtem ko se v dolini. dušimo v jutranji megli in preklinjamo' luže ter gripo, se v višjih predelih žej oglaša stalna zimska spremljevalka —- po-^ žled. Tudi megla ni samo zjutraj. Pokri-' je vrhove nenadoma in na zasneženih po-; bočjih že lahko planinec, ki je brez čuta '. za orientacijo, lovi lastne stopinje. Nevarnosti plazov v prvem snegu ni, j ker ta pade na razčlenjeno in največkrat mokro podlago, kjer primrzne in obstane.' Nevarno postane takrat, če je sneženje dolgotrajnejše in debelina snega doseže pol metra, ker se z gladkih pobočij in ploščatih sten oglasijo prvi pr.šni pla- zovi. Zmrzal in poledica v skalah, p>osebno na grebenih in izpostavljenih rebriih, je prva resna nevarnost, ki je po statistiki nesreč v zadnjih letih terjala največ žrtev. Planincu se ugreza v novem snegu vse do grebena, tam pa naleti na golo, s tankim ledom prevlečeno skalovje, po katerem do vrha nato telovadi in lovi rav- notežje kakor ve in zna. Malokdo ima na začetku zime v gorah s seboj dereze, čeprav so te nujen del opreme že v no- vembru, ne glede na vremenska poročila in sonce na začetku ture. Naj nam ne bo žal nekaj minut za pripenjanje derez tu- di za en sam raztezaj do vrha. Hoja bo varna in užitek večji, ker bomo stah na vrhu »na trdnih nogah«. Pogoj za to var- nost je seveda, da obvladamo hojo z de- rezami in se na taki turi ne vadimo šele prvih korakov »s tem nerodnim žeJ«z- jem«. xxx 24. oktobra sta Franček Knez in Jože Zupan ponovila Polakovo »Smer treh sve- drovcev« v steni štruce. Ocena V-f, A 3. 31. oktobra sta ista plezalca ponovila Celjsko smer v severni steni Planjave in pri tem izpeljala od polovice smeri do vrha novo direktno varianto. Ocena V. 1. novembra sta Franček Knez in Aco Pepelnik ponovila Gradišnikovo smer v severni steni Planjave. Ocena IV. V teh dneh so tečajniki in pripravniki AO Ce- lje uredili zimsko sobo na Okrešlju in pripravili drva za zimsko plezalno sezo- no. Na sliki: V prvem snegu in požledu na vrhu Ojstrice. CIC. V prodajni enoti Tehnomercatorja v Zalcu vam nudijo premazno sredstvo za les Ru. stikal. V kilogramski embalaži stane od 67,75 do 82,00 din, v petkilogramski pj od 316,30 do 395,80 din. Na zalogi 91 imajo v mat, satin in svetleči izvedbi. Že dobro znano Aiax milo ni treba posebej predstavljati. Kos trdega mila stan« 57,50 din (komplet 3 kom.). Na voljo so vam pralni praški — rimfuzi v velikih vrečah po ceni za en kilogram od 16,20 do 19,60 din. Praktični namizni kovani primeži vedn« pridejo prav. Cena je 399,15 din. SchmiedI garniture vseh vrst in izved' so vam na voljo od 82,00 do 1.184,70(111 Vse omenjene artikle lahko kupite v ^ omenjeni prodajni enoti Tehnomercatofr v Žalcu. Staša Gorenšek DANDV STIL Med največje modne novosti, ki prihajajo seveda spet iz Pariza, je nekakšen dandy stil. To je način oblačenja, ki je iz modnih časopisov kaj hitro zajadral na ulice in mlade Parižanke so ga takoj vzljubile. Na pariških ulicah, metroju in povsod drugod srečaš dekleta, za katerimi se moraš ozreti. Predvsem je novost, da moško obleko nosi ženska. Res da bi lahko rekla tudi hlačni kostim, toda po vsem kroju, videzu je to prava moška obleka. S strogo krojenim suknjičem, ki ima poudarjena ramena, dolge ozke reverje in žepe. Pa z modno krojenimi hlačami, ki so včasih zatak- njene v visoke usnjene škornje. Poleg tega osnovnega oblačila pa je moda ukradla moškemu svetu tudi drobne modne dodatke, ki jih dekleta k takšnim oblekam prav z veseljem nosijo: kravate, kravatne igle, cvet v gumbnici ali značilne čepice s ščitnikom. gt. 45 — 11. november 1976 NOVI TEDNIK — stran IT NAŠA TELESNA KULTURA OBVEZNA REALIZACIJA SPREJETA Ze v poletnem razgovoru, Ki sem ga imel s tova- rišem Stanetom Dolancem v Prižbi 7ia otoku Korčulu je med drugim omenil tudi naslednje •>sportu 171 telesni kulturi moramo posvetiti več pozornosti kot doslej. Na tem področju se kljub raz- nim ukrepom pojavljajo takšni problemi, da tako ne moremo več naprej.« Seveda je ob tem padlo še nekaj kritičnih pripomb, zdaj pa so zadnji razgovori na najvišji ravni dokonč- no izbili sodu dno. Gre predvsem za to, da je oziroma se izbija dno pokvarjenemu sodu, v katerega naj bi se vstavilo novo dno, sposobno sprejeti nase vse tiste dimenzije, za katere se zavzemamo v razvoju naše ce- lotne družbe Po daljšem času je ponovno na »tapeti« telesna kul- tura Tako je tudi prav, morda bi lahko ob tem zapi- sali samo to, da je do tega prišlo prepozno, že pred časom smo sprejeli celo vrsto dokumentov, s katerimi smo zarisali novo pot tako pomembnega področja, kot je med drugim tudi telesna kidtura. Zal pa so si mno- gi mislili ob vsem nekako takole: »Burja je nastala, počakajmo. da mine, pa bomo po starem veslali na- prej!« Takšen odnos določenih »športnih funkcionarjev« je milo povedano popolnoma zgrešen, ker pa sami te- ga niso pravočasno uvideli in spremenili smer svojega jadranja, pa je moralo priti do zadnje intervencije Bolj, ko se oddaljuje čas od lepo napisanih in spreje- tih načel o telesni kulturi, bolj spoznavamo, da mar- sikdo temu ni dorasel ali da noče biti. Vztraja pri svojih pogledih, ki so omejeni kot plašnice pri konjih. Res je, da bo pot za odpravo tega dolga, še daljša pa bo, če ne bo pri odpravljanju sodelovala večina, am- pak samo peščica. Vsega tega se morajo globoko zave- dati tako v telesnokultumih skupnostih, društvih, klu- bih, šolskih športnih društvih, delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Konec naj bo eliti vrhunskih namišljenih športnikov in njihovih spremljevalcev! Stvar je treba sprejeti takšno, kot je in ne siliti skozi steno po starih obrabljenih in zavoženih metodah. To- rej: obvezna je realizacija sprejetega. Realizacija v tem smislu, da se dokončno požagajo korenine stare- ga in zasadijo korenine novega. Papirji sami nam ne bodo kaj dosti pomagali! Izhodišče mora zato biti — slabo v zgodovini našega športa pokopljimo, stavbo pa nadgrajujmo na ostankih prejšnjega dobrega, dopol- njenega s sedanjimi izkušnjami in začinjenimi z želja- mi po boljšem. Pri tem moramo sodelovati vsi, kajti drugače bomo ostali na istem, kot smo bili in za kar je tudi prišlo do sedanjega nujnega in ostrega pose- ga. Zadnji posegi najvišjih orgariov pri nas naj bodo izhodišče za nadaljnje programe in delo vseh športnih organizacij ROKOMET TOČKA Z GOSTOVANJA ZDAJ PRIDE KRIVAJA IZ ZAVIDOVIČEV Peunik je dal na tekmi z Dubočico štiri gole Rokomet aši Celja so se spe- cializirali na remije na tujih igriščih. To je brez dvoma ze- lo pohvalno, saj v prejšnjih sezonah, ko ,so že nastopali v I. zvezni ligi, z gostovanj obvezno (ali skoraj zelo po- redko) niso prinašali dragoce- nih točk. Staro pravilo pravi, da točka osvojena na tujem pomeni kar dve! Celjani le- tos resnično dobro igrajo v gOkSteh, saj so na štirih gosto- vanjih trikrat remizirali in enkrat izgubili. Po porazu in 55magi doma imajo tako sku- paj pet točk in so trenutno na devetem mestu med štiri- najstimi ekipami. V prihod- njem kolu, v soboto, 13. no- vembra, igrajo doma proti močni in nadvse solidni eki- pi Kri vaj a iz Zavidovičev. Tekma bo ob 18. uri v hali Golovec. Krivaja, ki je v pri- pravljalnem obdobju v Celju premagala Celjane, je trenut- no po šestem kolu na petem mestu. Tokrat bi morali smagati Celjani, ki pa nekoliko težje igrajo doma, kot na tujem. To je verjetno prevelika ob- remenjenost in odgovornost do občinstva, ki včasih zahte- va tudi preveč. Fantje crener- ja Toneta Goršiča bodo brez dvoma zaigrali po svojih naj- Mrovlje je vedno med naj- bol.jšim} obrambnimi Igralci boljših močeh in dali vse od .sebe, da bodo vknjižili nov par dragocenih točk ter se z njimi še bolj utrdili sredi le- stvice. V Leskovcu proti Dubočici so bili Celjani skoraj vso tek- mo »prekratki« za tri do šti- ri gole, nato pa .so le uspeli in rezultat izenačili ter ga tu- di obdržali do zaključnega sodnikovega žvižga. Najboljši strelci so bili Miha Bojevlč, Vukoje in Peunik. vsak je do- segel po štiri gole. V repubHški moški ligi so odigrali predzadnje jesensko kolo. Minerva iz Griž je go- stovala v Tržiču in zabeleži- la pomembno zmago z 21 pro- ti 19 ter se z njo povzpela na tretje mesto. V zadnjem kolu bo igrala doma proti biv.šemu članu II. zvezne li- ge Slovenj gradcu, ki je tre- nutno drugi. V primeru zma- ge bi se Grižani povzpeli na drugo mesto, kar bi bilo po slabem začetnem .itartu več kot samo odlično. Šoštanj je doma premagal Polet iz Mur- ske Sobote z 32 proti 23 in je na lestvici šesti, v zad- njem kolu pa gostuje v Pira- nu proti, istoimenski ekipi, ki je tudi lani nastopala v II. zvezni ligi. Torej moške rokometne eki- Luskar navdušuje .s streli in goli s krila pe v celjski regiji imajo v tem jesenskem času veliko de- la in upamo, da ga bodo tu- di u,spešno opravile, še pose- bej to velja za Celjane, ki na- stopajo v najelitnejšem tek- movanju. Tekst: TONE VRABL Poto: TONE TAVČAR KARATE: Društv<3 »Jugokaj« Celje je pripravilo interno med- klubsko tekmovanje v po- častitev oktobrske revo- lucije, katerega se je ude- ležilo 27 tekmovalcev iz devetih .slovenskih klubov Črnomlja. Dolenjskih Top- lic, Novega mesta, Ljub- ljane, Žalca. Vojnika, Loč, Maribora in Celja, Zmagal je B. Založnik iz Maribo- ra pred Gorazdom Luk- manom iz Celja, Jožetom Hudovernikom iz Žalca in ostalimi. Med drugimi so nagradili tekmovalce za borbenost (nagrajen je bil tudi Zdravko štefanič iz Žalca) in za najboljšo te- hniko (Jože Hudovernik iz Žalca in Tomaž Kumer iz Celja). Podobna tekmo- vanja bodo š« prirejali. Dr, RITOT JAKHEL ŠAH: ŽE DRUGI v č«'trtpm kolu republi.skc sa» hovske lige so celjski .šahisii po- novno zaigrsll dobro ln predvsem požrtvovalno. Zlasti Studnička in Planine sta se borila več kot se- dem ur, da bi iztržila polno to- čko. Vse to pa daje Celjanom možnosti, ds bi posegli v borbo za naslovom prvaka. Tokrat so za Celje zmagali Pešec, Cegler, ■Tazbec, Blserka Erman in Mikac, remizirali pa Bcrvar. .Streiher, Studnička, Spomenka Kramber- gcr in Planine. Končni rezultat .je bil 7,.i:2,5 za Celje. Cel.jani so trenutno drugI, v prihodnjem ko- lu pa gostujejo na Jesenicah! NOGOMET ZMAGA IN REMI 1000 VELENJČANOV V CELJU Okoli 1400 gledalcev iz Ce- lja in Velenja (iz Velenja kar 1000!) je v nedeljo pri. šlo na svoj račim na repub- liškem derbiju med nogome- taši Kladivarja in Rudaxja iz Velenja. Celjani, precej oslabljeni (kaznovani Kuder ne bo smel igrati kar osem tekem, Cemič pa sedem) so presenetili s požrtovalno in dobro igro. Zlasti v prvem polčasu so nadigrali goste v 33. minuti preko Dobrajca povedli. ko je vratar gostov Lazič v protinapadu nepravil- no ustavil Dobrajca. Najstrož- jo kazen je Dobrajc realiziral. Toda tehnično odlična eki- pa Velenjčanov je pozneje izenačila igro in imela po- budo v sredini igrišča. Žal pa niso imeli v svojih vrstah strelca, ki bi lahko ugrozil solidnega Stancerja. To, kar niso mogli gostje, pa sta »zmogla« Jovanovič in Sivka, sicer izredno dobra branilca Kladivarja Nesrečno sta po- dala žogo nazaj svojemu vra- tarju, vmes je skočil Huda- rin, najboljši igralec Velenja in že je bilo 1:1. Po sreča- nju so dejali: Uroš Devic, drugj trener Rudarja »Lepo srečan,jc. bolj- ša igra domačinov. Naši ig. ralci niS(; pokarali vsega. Mi.slim, da smo točko za- služili.« Ilija Ubavič. trener Kladi- varja: »Imamo pač smolo. Že tretjič letos smo prejeli zadetek v zadnjih minutah. V šmartnem pa je prišlo do presenečenja. Domačini so popolnoma nadigrali vodečo Muro in zmagali zasluženo 3:1 (3:0). Trener Feri Ben cing: »Lahko bi zmagali še z višjim rezultatom. Toda samo trikrat, dvakrat Reber, šak in Omladič enkrat, smo zadeli v črno. Formo po- pravljamo in s tem prvenst. vo postaja zanimivo tudi za nas.« Kolo ped koncem jesen- skega dela prvenstva vodi Mura s 15. točkami. Rudar Velenje je četrti l.'i, Kladi- var peti 12 in Šmartno sed- mo z 11 točkami. Torej vsi še imajo možno-^t za borbo za vrh. ZMAGA MILIČNIKOV športniki postaje LM Ce- lje so odigrali prijateljsko tekmo s kolegi postaje LM iz Sevnice. Srečanje je bilo v Celju. Prikazana igra je bi- la kakovostna in v prvem polčasu so Sevničani povedli z 2:0. Toda to ni bilo do- volj za zmago. Celjani ,so se zbrali in z zadetki Napvotni- ka dva, Brodarja dva in Ko- driča ob koncu zmagali s 5:2 (0:2). Srečanje je odlič- no vodil republiški sodnik Miletič. J. K. HOKEJ NA LEDU: V SOBOTO MLADOST Celjski hokejisti na ledu so iz- koristili |)rosti termin in odigra- li pri,jatcljskn tekmo z Vardar- jem iz .Skop.la. ki se /e dalj ča- sa pripravl.ia v Olju. Čeprav so domačini pred pričet kom napo- vedovali visoko zmago, se .je v tekmi sami pokazalo vse drugo, kot visok poraz gostov. Igralci Vardarja so namreč presenetljivo povedli v prvi tretjini :?:0 in do- mačini so moral! pokazati pre- cej znanja, da so do konca tre- tjine izenačili na 1:4. Enako sta- nje je bilo vse do zadn.iih mi- nut, ko so Bratec, .\ntlej m I.es- jak le zlomili odpor horiu-nil! go- stov ter zmagali (1:1. 1:1, 4:0). Strelci za domačine so bili Bra- tec 3. .\ntlej 2. Hahi in Bojan Kerkoš, Ogra.jenšek In Vrto\šek po enega. V soboto bodo igrali Celjani naslednjo prvenstveno srečanje in to proti Mladosti Iz Zagreba. To srečanje bo treba vzeti zelo res- no, kajti celjski vrsti primanjku- je dobra razlika v golih. Tokrat pa je Izjemna priložnost za viso- ko zmago prav na celjski strani. Samo Izkoristiti Jo ,te treba. J. KI ZMA KOŠARKA ZMAGA V PODAUŠKU NA VRSTI JE DERBI PROTI DALVINU V SPLITU Izredno težavno so Celjani Iz- bojevali zmago v V. kolu IL zkl zahod ln to na domaciii »eh pred 700 zvestimi navijači. Nasprotnik Železničar iz Karlov- ca je dodobra Izkoristil tokrat Izredno slabo igro Celjanov. Ce- ljani se v I. polčasu kar niso mogli odlepiti od gostov, ki so »ec ali manj bili v vodstvu ves čas igre, čeprav je bil rezultat šestkrat izenačen in le enkrat .samkrat so bili domačini v vod- stvu s točko razlike Tudi 3,4 igre v u. polčasu so pod košema gospodarili gostje, ki so v 3:^ minuti vodili ž.e z 68:53. Na po- molu je bil poraz Cel.janov. iVltk košarke pa je prav v preobratih. Pet minut pred koncem so go- stje bili .še v vodstvu s 70:601 Na- to se je celjskim igralcem le od- prlo. Precizneje so si podajali žogo in tudi us]>ešno zaključe\a- 11 svoje napade. Koš .se je polnil tudi na strani gostov ln pet se- kund pred koncem so C:elj»ni že vodili s točko prednosti. Sod- nika sta zrežirala še osebno na- pako v korist gostov, kjer je Ko- sanovič enkrat zadel, enkrat pa vrgel žogo mimo koša. Neodločen izid 78:78 je terjal podaljšek pe- tih minut, kjer so bili Ck-l.jani za- radi odhoda štirih ključnih igral- ce\ nasprotnika — zaradi petih osebnih napak — močnejši. Po uspešnih metih Sabolčkega, Pipa- na in Stefanca se .je tehtnica obr- nila na stran Celjanov, ki so zmagali s 9.5:93. ,lunak srečanja v sicer povprečni igri je bil ne- umorni Colc, vsi drugi Celjani pa so močno odpovedali Zapra- vili so pri napačnih podajah kar tridesetkrat žogo, ki je postala plen gostov. Toliko napak še ni smo zasledili v moštvu Celja Trener Zmagd .Sagadin je dejal, da so nastopili štirje poškodova- ni igralci, ki med tednom tudi niso dovolj trenirali, Koznum pa sploii ni nastopil. S tako okr- njeno ekipo ni bilo mogoče jIo seči k a, j več. Zmaga ,ie ostala doma. Tako je Cel.je trenutno z o.smiml točkami še v.sel<'j z Dahinom na vrhu H. ZKl. zahod. Sodnika sta bila v tem srečanju zelo slaba, kršila sta iiuiterialna pravila igre in prilivala ogenj slabemu razpoloženju igral- cev in gledalcev, Ol.jski košarkar- ji lahko izrečejo v^o zahvalo tudi govoru Ponudbe pod »Prihaja zvestim gledalcem, ki so v kri- tičnih trenutkih pridjali igralcem ustrezen polet in voljo, da so v samem finišu pripeljali tekmo zmagovitemu koncu, V nasled- njeni kolu bodo t:eljai)i gostovali v Splitu proti vodilnemu moštvu Dalvinu, ki ima dve točki več od Celjanov, Pričelo se je tudi tekmovanje v republiški ligi. V I. kolu .je Klek- tra v Šoštanju dosegla prvo zmago. SoStanjčani so premagali starega člana SKI Jezico s 84:82. L'sp<-.šen start bo vsekakor velika spodbuda igralcem za naslednja srečanja. V H. kolu bodo .So štanjčani igrali na lesenicah, K. .m. JUDO: CELJANI DRUGI v odlični organizaciji celj.skega Judo kluba »Ivo Reva« je bilo v Celju spominsko tekmovanje v tej športni panogi. Na njem .so nasto- pile ekipe Judo centrov vzhodne Slovenije in Celja. Zal pa se te- ga spominskega tekmovanja niso udeležile ekipe Ljubl.jane Kran.ja in Kopra Vsekakor nešporlii! od- nos do nosilca jud;; pri na<- in našegii prveg;i mojstru Iva Reve. Kijuli temu pa je tekmovan.je uspelo. C:elajnl so pokazali izred- no borbo in v finalu izgubili pro- ti najobljši ekipi centra Podra\je s :i:4 (20:3.1), Točke /a Celje so priborili r.rosodkrepljen z dejstvom, da se bo lasini koren presajen z enega na drugo mesto obna- šal tako, kot da sploh ni prišlo do presajevanja. Ves proces je relativno enostaven, pravzaprav brez bo- lečdn in pri mnogih izrednega pomena, saj bi pomagal ozdraviti možne komplekse, ki jih je pogojila ali poten- cirala plešavost. Kratek opis »operacije«. Lokalna anestezija temena napravi področje neobc"uit. Ijivo. Z zelo enostavnim' vrtalnim strojčkom, čigar igla ima premer tn milimetre, »prevrtajo« dele glave, kjer na las. Najprej to naredijo tam, kjer je bila nekoč glavna meja med poraščenim delom glave in lica. Na treh delih bo na.jprej mogoče najti koščke za presajevanje oziroma »vcepljanje«. Lase, ki jih bodo presadih, jemljejo s tistega dela gla- ve, kje je lasišče najbolj gosto — s tilnika. Lase v tem primeru porežejo skoraj povsem pri koži, nato pa z ne- koliko večjim vrtalnim strojčkom — od omenjenega - zarežejo v tkivo, da bi bilo mogoče izvleči lase z nepo. škodovanim korenom. Pri tem zajamejo skupino približno 14 dlak skupaj, koren dobro očistijo in prenesejo v že iz- vrtane luknjice na golem delu lobanje. Krvni obtok podkožnega tkiva izredno hitro sam na- redi naravni »obliž«, ki presajene dlake zadržuje na istem mestu za vedno. Znanstveniki so preučevali rast tako pre- sajenih las pn osebah, ki so bile podvržene takšni teraipiiji že pred dvajsetimi leti in katerim lasje noimalno rastejo dalje na »operiranih mestih«. ^ Kaj po »operaciji«? Le 24 ur je potrebno po operaciji nositi na glavi ob- vezo po prvem presajanju. V naslednjih treh tednih mora pacient nekoliko preurediti frizuro, da bi skril brazgota- nice oziroma dokler ne zarastejo. S tem pa proces presajanja še ni končan. Vse skupaj je potrebno ponoviti še štirikrat do šest- krat, pri čemer pa mora preteči med prvim in drucim presajevanjem šest tednov, med vsakim naslednjim pa štir- je meseci. Ali z drugačnimi besedami: vse skupaj traja od devet in pol do sedemnajst mesecev. Lasje so po vsako- kratnem posegu daljši in tako lahko pokrijejo tudi tiste, ki se morda niso pri prejšnjem prijeli. Izredno aktualno pa je vprašanje: koliko vse to stane? ZUNANJA PODOBA-ODRAZ NOTRANJE Celje se je spremenilo v filmsko mesto. Vzdušje, ki vlada na celjskih ulicah pred začetkom »Tedna domačega filma« je enkratno. Naslov ni naključje: zunanja podoba je v resnici odraz notranje. Vlo- ženi napori v zunanjo okra- sitev Celja spremljajo tudi prizadevanja za dobro orga- nizacijo, čimvečji obisk kino- predstav delovnili organizacij in šol. Gre torej za prizade- vanja kako neposredno zdru- ževati slovenski in jugoslo- vanski film z delovnim člove- kom, ki zanj živi in ga tudi materialno omogoča. Celjsko gospodarstvo je dokazalo, kaj je sposobno storiti za nepo- sredno kvilturno akcijo. Izlož- bena okna celjskih trgovin in hišnih fasad so resnično sim- bol notranjega hotenja »Ted- na domačega filma« v Celju. Foto: D. MEDVED NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje. Laško Slov Konjice, Sentjui, Šmarje pn Jelšah in Žalec - Uredništvo: Celje Gregorčičeva 5. poštni predal 161; Naročnina In .oglasi: Trg V. kongresa 10 - Glavm tn odgovorni urednik; Bojan Volk; tehnični urednik; Drago Medved - Eledakcija. Milan Bo žič, Jure Krašovec, Mateja Podjed Milan Seničar Brane Stamejčič Damjana Stamejčič. Zdenka Stopar, Milenko Stra- šek. Tone Vrabl - Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »Delo« Ljubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena posa- mezne številke 3 din — Celoletna naročnina 120 din polletna 65 din, četrtletna ;i5 din Za mozemstvo )e cena dvojna- rekoči račun 50102-601-20012 CGP »Delo« Ljubljana - Telefo n: 22-369, 23-105 oglasi m naročnina ;J2-80()