52273 g- ' i . Ji s m I KOLEDAR NABAVUALNIH ZADRUG DRZAVN^ USLUŽBENCEV V SLOVENIJI; y ■5 V ZA LETO \ O vf / f 102S LJUBLJANA. Samozaložba. — Odgovoren Beguš Josip. Tiskarna J. Blasnika nasled. v Ljubljani. Odgovoren Mihael Rožanec. k % ^ ■> ^ •r:4 r k y-> ■ l k A A. in po celi državi kroži vest, da je Zlatorog terpentinovo milo ne le najboljše, nego tudi vsled svoje neprekosljive kakovosti najcenejše! Nihata umetnost ni... skuhati dobro kavo . . . če se uporablja pri tem ^Pravi' Franck-ov kavni pridatek. — Vsled njega izdatnosti zadostuje že mala količina, da se pripravi aromatično in dobro pijačo. — Izkušena gospodinja zahteva zato vedno: škatljo ali zavitek ..Pravega FRUHEK-fl" 1 1 ENRIE.O dovršen nadomestek zrnate kave, priporoča se najtopleje vsakemu gospodinjstvu Enrilo z mlekom daje izvrstno belo kavo zelo prijetnega teka in okusa. Poraba E„rila je vsled njegove .izdatnosti zelo po ceni. Enrilo omogoča vživanje kave tudi vsem onim, katerim je zrnata kava prepovedana, ali jim pa ne ugaja. Izdeluje tovarna: HENRIK FRANCKA. SINOVI Zagreb. HRANILNI in POSOJILNI KONZORCIJ javnih nameščencev in vpokojencev registrovana zadruga s omejenim jamstvom Hilšerjeva ul. 7 -y Gradišče št. 15 Najstarejša kreditna zadruga Jugoslavije Ustanovljena 1974. Poštni čekovni račun Ljubljana št. 10.681. Posojila, tudi ranžijska (od 5.000— do 15.000— Din) daje od 1. januarja 1927 dalje vsem javnim nameščencem brez razlike po 9 od sto proti zaznambi na plačo in proti poroštvu. . Hranilne vloge na hranilne knjižice in vloge v tekočem računu obrestuje, ako so vezane na krajšo dobo po 6—7 od sto, ako so vezane na daljšo dobo ali po dogovoru po 7'l2 od sto. — Do 5000 Din so vse vloge nevezane, obrestujejo se pa le po 5 od sto. % Tovariši! Samo stanovska in zadiužna zavednost nas bo rešilo iz bede. Zaveden pa ni, kdor nalaga prihranke in kupuje potrebščine drugod, namesto v svojih lastnih gospodarskih zadrugah. KOLEDAR nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev v Slov za leto 1928. EEEl LJUBLJANA. Samozaložba. — Odgovoren Beguš Josip. Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani. — Odgovoren Mihael Rožanec. 52273 Koledar za prestopno leto 1928. Prestopno leto 1928 ima 366 dni (med temi 53 nedelj in 15 praznikov) — ter se začne z nedeljo in konča s ponedeljkom. Začetek leta 1928. Občno in državno leto' se začne novega leta dan, 1. januarja. Cerkveno leto' se začne 1. adventno nedeljo, 2. decembra. Letni časi. Pomlad se začne 20. marca ob 21. uri 45 min. zvečer; Poletje se mične 21. junija ob' 17. uri 7. min. popoldne; Jesen se začne 23. septembra ob 8. uri 6 min. dopoldne; Zima se začne 22. decembra ob 3. uri 4 min. zjutraj. Mrki solnca in lune leta 1928. Leta 1928 bodo trije solnoni in dva lunina mraka, od kojih bo viden pri nas v srednji Evropi samo delni selnčni mrak dne 12. novembra. Pričetek mraka ob 8'33, največji mrak. ob 10'4S, konec ob 2P52 uri. S o 1 n c e mirkne popolnoma dne 19. maja ob 14-12 in deloma dne 17. junija ob 2P27 uri. Oba mraka sta pri nas nevidna. Lunin prvi mrak bo dne 3. junija ob 12’31 uri, drugi mrak bo dne 27. novembra ob 9'33 uri. Oba mraka sta pri nas nevidna. Cerkveni prepovedani časi. Obhajati ženitve je prepovedano od 1. adventne nedelje do Božiča — in od pepelnice do velikonočnega ponedeljka. Premakljivi prazniki. Septuagesima: 5. februarja. — Pepelnica: 22. februarja. — Velika noč: 8. aprila. — Križev teden: 14., 15. in 16. maja. — Vnebohod Kristusov: 17. maja. — Binkoštna nedelja: 27. maja. — Sv. Trojica: 3. junija. — Sv. Rešnje Telo: 7. junija. — Srce Jezusovo: 15. junija. — 1. adventna nedelja: 2. decembra. — Od Božiča do pepelnice je 8 tednov in 3 dni. Državni prazniki. 1. Vidov dan: dne 28. junija. 2. Ujedinjenje S. H. S.: dne 1. decembra. 3. Rojstni dan kralja Aleksandra: dne 17. decembra. Januar | i N Moto loto Zivana 2 P Ime J«. Zlatan 3 T Genovefa Slavjmir ■ 4 S Tit Dobromir 5 G Teleafor Berivoj < P Sv. 8 kr. Svetozar 7 S Valentin @ Svetoslžtv 8 N Sevorlo Bogoljub 9 P Jnlijan Vladimir 10 T Pavel p. Dobroslav 11 s HiKin Božidar 12 č Erneot Bodigoj 13 p Hilarii Bogomir 14 s Feliks C Neda 15 N Maver Radoslav ie p Marcel Vladimir 17 T Anton p. Ratislav 18 S Priika Vera 19 C Kanut Hranimir 20 21 P S Boštiian Neža Živojin Janja M ' N Vincenc © Sviloj 23 P Mar. por. Vratislav 24 T Timotej Milislava 25 S Pavel sp. Radosin 26 C Polikarp Vsevlad 27 p Ivan Kriz. Dušana 28 s Julijan Dragomil 29 N Frane S. ) Branimir Dan traja: 30 P Martina d. Desislav 8 ur 25 min. do 9 ur 57 min. 51 T Peter N. Divna Februar i s Ignacij Budmil 2 č Svečnica Dobrošin 3 p Blaž Bojmir 4 s Veronika Daroslav 5 N Agata ® Vukmil 6 P Doroteja Ksenija 7 T Romuald Malina 8 s Ivan M. Zvezdodrag 9 č Apolon. Obrad 10 p Šolastika Voj mil 11 s Deziderij Dodoslav 12 N Evlalija Zvonimir 13 P Katarina C Vrativoj 14 T Valentin Nevesin 15 S Favstin Vojadin 16 C Julijana Strahomir 17 p Konstant. Svetopolk 18 s Flavijan Dobrana 19 N Konrad Bratomil 20 p Elevterij Dragovan 21 T Pust. El. © Miloslav 22 s Pepelnica Gojslav 23 č Romana Cudomil 24 p Prest, dan Divka 25 s Matija Sava 26 N Valburga Vladoj 27 p Aleksan ) Krešimir 28 T Leander Baldomir 29 s Roman Dan traja: 9 ur 28 min. do 10 ur 56 min. Ako piješ „Buddha caj“ - uživaš že na zemlji raj! Beležke u i i ] 1 j : j 1 ovnike, puloverje, žemperje in ko-stiime le z znamko: „JKKOLJu z dvema zajcema, ker so nedosegljivi v izdelavi in kvaliteti. Marec 1 e Albin Gostimira 2 P Simplicij Tešimir 3 S Kunigunda Mi slav 4 N Kazimir Sladoje 5 6 P T Evžebij Friderik ® Radomir Miroslav 7 S Tomaž Ak. Svetoracl 8 č Ivan od S. Bodni, Zegava 9 p Frančiška Bojka 10 s 40 muč. Stana IX N Herakllj Radoja 12 P Gregor Božana- 13 T Rozina Svetovit 14 S Matilda £ Desimir 15 Č Longin Islana, Venisl. 16 P Heribert Ljuboslava 17 S Jerica Budimir 18 N Edvard Slavoljub 19 P Sv. Jožef Zlata 20 T Ničet Vlada 21 S Benedikt © Tuga 22 Č Oktavijan Milojka 23 p Oton Dražislav 24 s Gabrijel Jaroslav 25 N Mar. ozn. Vida 26 p Emanuel Srdan 27 T Rupert Stanimir 28 29 S e Guntram ) Ciril Prosegoj Brani voj Dan traja: 30 p Mar. 7 žal. Pribislav 10 ur 59 min. do 12 ur 45 min. 31 S Amos Mojmir April i N Hugon Mutimir 2 P Franc P. Gojmir 3 T Rikard šk. Žarko 4 s Izidor Dušica 5 c Vincenc @ Dabiživ 6 p Vel. petek Neradin V s Vel. sobota Radivoj 8 N Vel. noč Viljenica 9 p Vel. pon. Ljuban 10 T Ecehiel ' Srčanica 11 S Leon Vitislav 12 Č Julij Ljubomir 13 P Hermen. C Milutinka 14 S Tiburcij Godimir 15 N Helena Gestirad 16 P Turibii Božislava 17 T Rudolf Gorinka 18 S Apolonij Gradislava 19 Č Krescenc Tihorad 20 P Sulpicij © Dragi sl a v 21 S Anselm Dragomira 22 N Soter in K. Ljutomii 23 P Adalbert Vojteh 24 T Jurij Igor 25 s Marko Tugomir 26 č Klet ) Zdeslav 27 p Peregrin Jaroslav 28 s Vitalij Slavica 29 N Peter M. Tankoslava Dan traja: 30 p Katarina Samorad 12 ur 48 min. do 14 ur 27 min. Ako piješ „Buddha“ čaj uživaš že na zemlji raj! Zahtevajte povsod le pletenine z znamko s *,JKKOLJ*< z dvema zajcema, ker nadkril-jujejo vsak drug sličen izdeleki Maj | i T Fil. in Jak. Vojkati 2 S Anastazij Vladov 3 c Najd. s. kr. Mladen 4 P Florijan (g) Cvetko 5 s Pij v. Desirad 6 N Ivan Pf. Zdemir 7 P Stanislav Ognjena 8 T Mihael E. Budislav 9 H Gregor Prvinica 10 C Izidor Dvoroč 11 p Gangolf Tešimir 12 S Pankrac. C Stojmir 18 N ServaeiJ Jasna 14 P Bonifacij Svetolik 15 T Zofija Jaromira 16 S Janez N. Mladena 17 č Vnebohod Dušoje 18 p Venancij Mladica 19 S Celestin © Predivoj 20 N Bernard Milodar 21 p Feliks Jelina 22 T Julijana Roža 23 'š Deziderij Milorad 24 c Ivana Doslav 25 p Urban Nosimir 26 s Filip N. ) Milivoj 27 N Binkošti Volkašin 28 29 P T Blnk. pon. Maksimilj. Jaromir Dana Dan traja: 30 s Ferdinand Milica 14 ur 29 min. do 15 ur 45 min. 31 č Angela Bojslav Junij 1 p Gracijana Radovan 2 s Erazem Ljuba 3 N St. Troj. ® Nadina 4 p Kvirin Milojko 5 T Bonifacij D ohromil 6 s Norbert Milu lin 7 8 č p Sv. R. Telo Medard Bogomil Višeslav 9 S Prim. in F. Cidomir 10 N Marjeta Dostona 11 P Barnaba C Dušica 12 T Ivan F. Hrvoje 13 S Anton P. Zorica 14 C Bazilij Radoslav 15 P Vid Vidoslav 16 S Benon Dragomir 17 N Adolf & Tratomir 18 P Gervazij Bodin 1C T Julijana Volkoslava 21 s Silverij Milava 21 e Alojzij Vera 22 P Ahac Miloš 23 s • Agripina — Gostimir 24 N Janez K.^> Janislav 25 P Prosper Vigilij Momcilo 26 T Hrana 27 S Ladislav Ladislav 28 29 c p Leon P. Pet. in P. Vidov dan Peroslav Dan traja: 30 s Pavel m. Pavlimir 15 ur 46 min. do 16 ur 2 min. Ako piješ „Buddha“ čaj - uživaš že na zemlji raj! Najpopolnejše so pletenine z znamko: ,,JKKOLJc‘ z dvema zajcema. Zahiewajte jih povsod! Julij 1 2 3 4 5 6 7 N P T S Č P S Teobald Ob. Mar. Helijodor® Urh,škof Cir. in Met. Izaija Vilibald Bogoslav Dragonama Branislav Belizar Ciril in Metod Domogoj Vukašin 8 9 10 11 12 13 14 N P T S Č P S Killjan Anatolija Amalija (£ Pij I Moh. i. F. Margareta Bonavent. Milolika Hvalimir Stojan, Ljubica Medo Draguška Dragan Slobodin 15 16 17 18 19 20 21 N P T S Č P S Henrik Kar. Mar. Aleš, ap.© Friderik Avrelija Elija Prakseda Vladimir Bogdan Držislav, Javra Niroslav Lelja Radoš Ceslav Olga, Zora 22 23 24 25 26 27 28 N P T S Č P S Magdal. Apolinarij Kristina ) Jakob Ana Pantaleon Viktor Pribina, Majda Brana Ratimir Boljedrag Jana Dušan Svetomir 29 30 31 N P T Marta Abdon Ignacij L. Dobrila, Bož. Vitograd Boleslav Dan traja: 15 ur 5 min. do 13 ur 31 min. Avgust 1 2 3 4 S Č P S V. Petra (J) Porcijunk. Štefan Dominik Dedomir Bojan Strašimir Ljubočica 5 G 7 8 9 10 11 N P T S C p S Mar. sn. Jez. napov. Kajetan Cirijak C Roman Lovrenc Suzana Predobra Vlastica Vidojka Godeslav Ratibor Ozrin, Juriča Bolemir, Vojka 12 13 14 15 Ib 17 18 N P T S Č P S Klara Kasijan Evzebij V. Šmar. © Rok Bertram Helena Dobrogost Gostimir Jaroslav Dragomir Branislav Slobodan Zelimir 1# 20 21 122 123 24 23 N P T Č P S Ludovik Štefan K. Ivana Timotej Filip ) Jernej Ludovik Ljudevit Žarka, Boris Mirjana Ostrivoj Zdenko Borivoj Dragorad 26 21 28 I2S 3C I31 N P T S C P Cefirin Jožef K. Avguštin Obgl. J. K. Rozalija Rajko ® i Perunika I Zlatko, Natalija 1 Milogoj i Zelided | Mika 1 Mildrag Dan traja: 15 ur 5 min. do 13 ur 31 min. j Ako piješ „Buddha“ čaj - uživaš že na zemlji raj! Pletenine z znamko: ,,JKKOLJ‘( z dnema zajcema so izdelane vedno v najmodernejših vzorcih. Zahtevajte jih pri Vašem trgovcu. • September i s Egidij Jarmil, Mladin 2 H Štefan Miljeva 3 p Serafina Milovan 4 T Roza Rožica 5 S Lovrenc Nedeljka 6 Č Magnus (T Radonica 7 P Regina Bronislava 8 S Mali Šmar. Tolimir 9 N Gorgonij Vsemir, Sina 10 p Nik. Tol. Mara 11 T Pr. in H. Slaven 12 S Ime Mar. Večedrag 13 Č Maternij Zremil 14 P Zv. Križa® Znanoslav 15 S Nikomed Svegoj 16 N Ljudmila Sodimir 17 P Hildegarda Prvan 18 T Tomaž Sokolica 19 S Januarij Vitodrag 20 e Evstahij Morana 21 p Mat. Ev. Blagoslav 22 s Mavrici! Celimir 23 N Tekla Slavna 24 P Rupert Sodivoj 25 T Kleofa Uroš, Taša 26 S Ciprijan Stoj slava 27 e Kozmai.D. Vaj d rad 28 p Vaclav Vidiba Dan traja: 29 s Mihael ® Miloš 30 N Hljeronim Jekica 13 ur 28 min. do 11 ur 48 min. Oktober 1 P Remigij Pribimir 2 T Angel v. Mijan 3 S Kandid Vitomir 4 C Franc S. Tugodrag 5 P Placid Dumnuka 6 s Bruno C Brunoslav 7 N Rožni ven. Dragonika 8 P Brigita Dragosta 9 T Dijonizij Svetina 1C S Franc B. Stremil 11 c Nikazij Negoslava 12 p Maksimilj. Drugislav 13 s Koloman® Slavo jub 14 N Kalist Sestrema 15 P Terezija Radislav Ib T Gal, opat Velena 11 s Hedviga Branko 11 č Lukež Ev. Travica 19 P Peter A. Spasenija 20 s Felicijan Rasa 21 N Uršula ) Stojslav 22 P Kordula Zorislav 23 T Ivan Kap. Živka, Dalibor 2? S Rafael Blagota 25 C Krizostom Zlatija 26 P Amand Demetrij 27 S ' Frumencij Lovorka 28 N Sim. in J.® Mila Dan traja: 29 P Narcis Gradimir 30 31 T S Klavdij Volbenk . Vladika Srečko 11 ur 45 min. do 10 ur 2 min. Ako piješ „Buddha“ čaj - uživaš že na zemlji raj! v Beležke POZOR na znamko: mJKKOLJ(( z dvema zajcema. Pletenine s to znamko so izvršene po najmo« dernejšem kroju. November 1 e Vsi sveti Ljubomir 2 p Verne d. Dušica 3 S Hubert Bogomil 4 N Karol B. C Dragotin 5 P Emerik Savina 6 T Lenard Ratislav 7 s Engelbert Zdenka 8 č Bogomir Bogomir 9 p Teodor Božidar 10 s Andrej A. Vekomir 11 N Martin Braslav 12 P Kuno © Davorin 13 T Stanislav Stanka 14 S Venerand Borislava IB C Leopold Lavoslav 16 p Otmar Ivan Trog, 17 s Greeor Ljubava 18 N Oton Oliva 19 P Elizabeta Jelisava 20 T Feliks V.) Vladiboj 21 S Dar. M. D. Grmislav 22 Č Cecilija Jezdimir 23 P Klemen Milivoj 24 S Jan. od K. Zoran, Ječa 2o N Katarina Kolimir 26 P Konrad Zdedrag 27 T Vigilij ® Goroslav 28 S Sosten Kraj mir 29 C Satumin Skoromir Dan traja: 30 P Andrej Hrabroslav 9 ur 59 min. do 8 ur 42 min. December 1 S EligIJ Praz. nar. ujed. 2 N Biblana Tihomir 3 P Franc Ks. Drago 4 T Barbara (C * Velika 5 H S Č Saba, opat Nikolaj Sava, Stojana Borivoj 7 P Ambrož Mcjslav 8 S Mar. sp. Veselin 9 N Leokadija Savica 10 P Judita Dražič, Mira 11 T Damaz Gojica 12 S Makscen.© Široslav 13 č Lucija Vitača 14 p Spiridijon Voj m ir 15 S Celijan Cvetena 10 N Adelhajd Jeronega 17 P Lazar Kraljev roj. dan 18 T Gracijan Ljubonega 19 S Nemezij Uglješa 20 Č Liberat ) Boživoj 21 p Tomaž Tomislav 22 s Demeter Prerad 23 N Viktorija Ozrislav 24 P Ad. in E. Dunja 25 T Božič Božica 2« S Štefan Koronoslav 27 č Janez Ev. Pelislav 28 p Nedolžni o. Vuk, Zorica ,29 s Tomaž B. Vrhoslav Dan traja: [šo N David Branimir 8 ur 40 min. do 8 ur 24 min. 81 P Silvester Hodimir | *ko piješ „Buddlia“ čaj - uživaš že na zemlji raj! Predno se odločite za nakup pletenin si oglejte izdelke z znamko: yyJKKOLJ(f z dvema zajcema, ker boste le s temi izdelki popolnoma zadovoljni. Kraljeva hiša Karagjorgjevičev. f N j. Veličanstvo kralj Pieteff I., irojen dne 29. junija 1. 1844. v Beogradu. Poročil se dne 30. julija 1883. na Cetinju s hčerko črnogorskega kneza Nikole, kneginjo Zorko, ki je umrla dne 4. marca leta 1890. Za kralja Srbije je bil izvoljen dne 2. junija 1. 1903. Prestol je zasedel dne 12. junija 1. 1903. Kronan je bil v Beogradu rine 8., a maziljen idne 26. septembra 1. 1904. v Žiči. Dne 1. decembra leta 1918. je postal kralj države SHS. Kralj Peter je umrl dne 16. avgusta 1. 1921. N j. Veličanstvo kralj Aleksander, rojen na Cetinju dne 4. decembra 1. 1889., ki je bil od leta 1914. kot regent -prestolonaslednik izvrševatelj kraljevske oblasti, je bil po .smrti očeta kralja Petra I. proglašen 16. avgusta leta 1921. za kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Poročil se je dne 8. junija 1. 1922. v Beogradu z rumunsko princezinjo Marijo (hčerko romunskega kralja Ferdinanda I. in rumunske kraljice Marije), rojeno dne 8. januarja leta 1900. Prestolonaslednik Nj. Veličanstvo kraljevič Peter, sin' N j. Vel. kralja Aleksandra in kraljice Marije, rojen 6. septembra 1923. v Beogradu. . Nj. kraljevsko Veličanstvo kraljevič Gjorgje, rojen na Cetinju dne 27. avgusta 1. 1887., brat Nj. Vel. kralja Aleksandra. * N j. Veličanstvo prince za Jelena, rojena na Reki dne 23. oktobra leta 1884, sestra Nj. Vel. kralja Aleksandra. Poročena v Petrogradu s knezom Jovanom Konstantinovičein dne 21. julija leta 1911. Nj. Visočanstvo knez Arzenije Karagjorgjevič, brat Nj. Vel. kralja Petra, rojen dne 4. aprila leta 1859. Nj. Visočanstvo knez Pavle, sin kneza Arzenija, rojen dne 15. aprila 1. 1893. Poročil se je dne 22. oktobra 1. 1923. s princezinjo Olgo, hčerko grškega kralja. Miloš Štibler: Ob razmišljanju o konzumnih zadrugah. i. Zadružna teorija. Zadružni pokret objema velike mase narodov. Že okol-nost velikih mas nas opozarja, da mora ta pokret sloneti na zelo močni ideji, ker bi sicer ne bilo razumljivo ono ogromno zanimanje vseh napredujočih narodov za zadružništvo. Danes, po približno 150 letih prakse v modernem zadružništvu, tudi že točno vemo, da zadružni pokret ni brez 'ustvarjajoče ideje. Vendar pa je zanimivo opazovati ves dosedanji zadružni razvoj z ozirom na vprašanje, kako se more zadružna ideja kot taka naj točneje definirati, znanstveno izraziti. Zadružna zgodovina nam namreč dokazuje, da se je zadružni pokret začel brez pisane teorije. Življenje samo je ljudi začelo siliti k združevanju v zadruge, a temu je brez-dvomno predhodilo gotovo spoznanje — nepisana teorija — o potrebi združevanja, da bi se odstranile neke neprijetnosti, ki so jih ljudje do tja občutili v gopodarskem življenju in ki so po spoznanju istih ljudi bile odstranljive ravno s pomočjo zadruge. Na podlagi takega dolgo, dolgo časa več ali manj nejasnega in nesigurnega spoznanja se začne praktično delo. Koliko neuspehov j e'v začetku in kako dolgo traja, predno se najde kolikortoliko življenja sposobna oblika moderne zadruge! Koliko razočaranj so morali pijo-nirji doživeti, predno se je moglo govoriti o praktičnem uspehu! Toda vkljub vsem začetnim neuspehom je spoznanje-o pravilnosti novega pota postajalo vedno jasnejše, vedno sigurnejše, vedno močneje ter je končno začelo zmagovati in zmaguje še danes ter bo brezdvoma zmagovalo tudi še v bodoče. Zgodovina zadružnega razvoja nam lepo pripoveduje, kako se je na temelju tistega pravkar omenjenega spoznanja začelo praktično, delo. In čim bolj se je praksa sama razvijala, tembolj se je začelo o stvari tudi teoretično, znanstveno razpravljati. To slednje delo — teorija zadružništva — kaže v začetku istotako vse znake skromnosti, primitivnosti; toda tudi na tem polju je delo napredovalo s podobno brzino, kakor poprej na polju praktičnega zadružnega dela. Pri vseh narodih, ki jih je objel zadružni pokret, se kmalu pojavijo ljudje peresa, da beležijo pojave novih gospodarskih tvorb, zadrug imenovanih in da poročajo o njihovem namenu in načinu poslovanja. Začetki so, kakor rečeno, več ali manj skromni, primitivni; toda tudi tukaj je najpravilneje, da iz malega raste veliko. Tako se sčasoma razvije veda,'ki postane končno predmet študija na visokih šolah, na najvišjih znanstvenih zavodih, razun tega se ustanavljajo špecijalne šole za zadružništvo. Obstoje tudi že visoke šole, ki razpravljajo le o zadružništvu. Od razvoja zadružne teorije ima zadružništvo velike koristi. Pred vsem je s pomočjo dobre teorije omogočena sistematična izobrazba vseh onih oseb, katerim je vodstvo zadrug poverjeno. Ravno tako dobro razvita teorija močno pospešuje propagando za pridobivanje novih zadružnikov, novih sodelavcev v zadrugah. Posebne važnosti končno pa je dejstvo, da še le znanstveno izgrajena teorija omogoča točno spoznati, v kakšni zvezi se zadružništvo nahaja z vsem ostalim življenjem, osobito gospodarskim, kateri vzroki so bili merodajni za nastanek zadružništva in na kakšnih temeljih sloni ta pokret. S tem se začne razvijati ono, kar označujemo z izrazom »zadružna ideja«. — Na podlagi prakse logično ugotovljena teorija je še le v stanu predočiti nam idejo celega pokreta, t. j. predočiti nam vzroke in naloge istega ter s tem obenem omogočiti pravilno cenitev socijalne važnosti zadružništva. II. Ideja konzumnih zadrug. Razmišljati hočem le o konzumnih (nabavljalnih, nakupnih) zadrugah in ideji, na kateri te zadruge temelje. Literatura navaja, da je solidarnost interesov, ki jih imajo ljudje kot konzumentje, dovedla do ustanavljenja konzumnih zadrug. Torej ideja skupnosti, a skupnost ima svojo realno podlago v enakih interesih, odtod solidarnost konzumentskih interesov. Mislim, da je to točno povedano, priznam pa, da vsaj onemu, ki se še ni prav nič. bavil z bistvom konzumnih zadrug, ni popolnoma razumljivo. Zato bom poskusil zabeleženo trditev nekoliko pojasniti. V prvi dobi je človek vse, kar je za sebe potreboval, tudi sam pridelal, sam si preskrbel ter je bil v tem pogledu podoben mnogim današnjim živalim. Pozneje se je začela delitev dela: Eden prideluje, oziroma izdeluje to, drugi drugo blago, eden opravlja to, drugi drugo delo. Tako polagoma nastanejo razni stanovi. Posledica delitve dela je zamenjava pridelkov oziroma izdelkov in uslug. Najpreje zamenjujejo blago za blago ali usluge za blago, pozneje se uvede denar kot pripomoček zamenjavanja. Zamenjavanje blaga ima še eno važno posledico, nastane namreč trgovski stan, katerega naloga je vršiti zamenjavo produktov oziroma spravljati blago od producenta do konzumenta. Tako imamo danes v gospodarstvu v glavnem tri važne činitelje: 1. produkcija (pridelovanje, proizvajanje), 2. spravljanje produktov od producenta do konzumenta in 3. konzum (poraba, potrošnja). Imena sama obenem dosti jasno označujejo tudi funkcijo teh treh činiteljev: Funkcija prvega činitelja je proizvajanje, funkcija drugega činitelja je posredovanje med producentom in konzumentom, a funkcija tretjega činitelja je konzumiranje od producentov pripravljenih pridelkov oziroma izdelkov. Ako se potrudimo, da preiskujemo notranje zveze med navedenimi tremi gospodarskimi činitelji, tedaj bomo našli posebno ozko zvezo med prvim in tretjim činiteljem, med produkcijo in konzumom. Kaj je namen produkcije? Nje namen je vstvariti vsa tista sredstva, ki so človeku potrebna, da zadovolji razne svoje potrebe. Človek potrebuje za svoje življenje pred vsem hrano, potem potrebuje obleko, stanovanje, izobrazbo, zabavo, vero itd. Naloga produkcije je, pripraviti človeku vsa sredstva, ki so mu potrebna za zadovoljitev teh in drugih potreb. Na prvi pogled se pri tem vidi, da potreba konzuma narekuje in določa obseg produkcije. Nezmiselno bi bilo producirati več, kakor more porabiti konzum; izjemo tvorijo le tiste količine, ki se iz previdnosti za več ali manj kratko dobo pripravljajo za vnaprej, da ima človek sredstva za zadovoljitev potreb na razpolago tudi tedaj, če bi produkcijska možnost iz kakoršnegakoli razloga začasno prenehala. Potreba konzuma je normalno merodajna za obseg produkcije. Mislil bi, da je prednja trditev logična in torej pravilna. Vendar življenje dokazuje, da činitelj produkcija premno-gokrat ne upošteva mej narekovanih od činitelja konzuma. Posebno v industrijski produkciji se to često opaža. Poslu-žimo se primera: Nekega blaga se izdeluje že več ko do-voljno, toda vkljub temu se za blago iste vrste pripravljajo nova podjetja, ki hočejo proti starim industrijam konkurirati z večjim kapitalom ali s popolnejšimi tehničnimi sredstvi ali pa tudi samo z bolj prebrisano reklamo. Konkurenčni razlogi v takih primerih neredko tudi stara podjetja pripravijo do tega, da si preskrbe večja denarna in popolnejša tehnična sredstva ter se začnejo posluževati boljše reklame. Iz konkurenčnih razlogov se producira z večjim tempom in kmalu se dogodi, da produkcija začne močno nadkriljevati potrebo konzuma. Nešteto je primerov te vrste, a posledica je običajno takozvana kriza v dotični industrijski panogi. Več se producira, kakor konzumira, zato priroda sama prav kmalu zaustavi preveliko in prehitro proizvajanje. Industrija začne obrat omejevati, delavce odpuščati, cene zniže- vati. Kriza je. Nezadovoljstvo brezposelnih, ki so radi krize bili odpuščeni in prišli ob kruh, so že neredkokrat postali opasni za javni red in mir. Mnoge tovarne so ob takih krizah že propadle, kar je v zvezi s propadanjem večjih ali manjših vrednosti. Industrijske krize so na ta način zvezane z velikmi gospodarskimi izgubami. Vse to se je zgodilo le radi tega, ker se pri produciranju ni pazilo na meje, ki jih produci-ranju določajo potrebe konzuma. Znanstveniki ta vzrok cesto označujejo z »anarhijo v produciranju«. Zelo zanimivo je tudi razmerje med gospodarskima činiteljema konzumom in posredovanjem. Naloga posredovanja je spravljati blago od producenta do konzumenta, torej med njima posredovati izmenjavo blaga. Ali je posredovalec prevzel svojo funkcijo iz idealne ljubezni bodisi do producenta, bodisi do konzumenta? Ne, nego za posredovanje se je odločil zato, ker je v tej funkciji videl za sebe vir dohodkov, možnost za pridobivanje vsakdanjega kruha, možnost za pridobivanje kapitala. Življenje je dokazalo, da so sc ljudje temu poklicu vedno radi posvečali. Uradna statistika bivše Avstrije navaja — statistična služba je bila v Avstriji dobro organizirana! —, da je v tej državi prišla ena od posredovanja živeča oseba približno na 70 prebivalcev leta 1890., jjribližno na 60 prebivalcev leta 1900. in približno na 50 prebivalcev leta 1910. Slično govore uradne statistike raznih drugih držav. V tem se jasno vidi, da so ljudje smatrali posredovanje gotovo za donosen posel ali vsaj za tako opravilo, kjer se bolj lahko pride do kruha in morebiti tudi do kapitala, kakor drugod. Ako vse naše gospodarsko življenje temelji na principu delitve dela, tedaj je tudi činitelj, ki se peča s posredovanjem, z zamenjavanjem blaga poedinih producentov, s spravljanjem blaga od producenta do konzumenta, nujno potreben, vendar se mora ta funkcija vršiti s čim najmanjšimi stroški. Praksa pa dokazuje baš nasprotno. Že stalno in naglo naraščanje števila onih, ki se bavijo s trgovino, povzroča povečanje posredniških stroškov bodisi na račun producentov, bodisi na račun konzumentov. Kolikor manje sta kroga producentov in konzumentov organizirana, tem večji odstotek posredniških stroškov njima pada v breme. Ugovor o svobodni konkurenci tu ne drži, kajti ravno posredniki se posebno radi organizirajo v zveze v svrho dogovora za enako postopanje napram producentom in konzu-mentom. Do takih dogovorov ne pride le med velikimi trgovci, nego so vsakdanji tudi med malimi posredniki in v malih krajih. Imamo torej na eni strani »anarhijo v produciranju«, na drugi strani s prevelikimi stroški poslujoče posredništvo. Oboje je na škodo konzumenta, vsled česar ni čudno, da se je začel prebujati tudi interes konzumentov in tako je prišlo končno do konzumnih zadrug v glavnem z dvema nalogama: 1. Vršiti trgovino na zadružni podlagi t. j. ne na korist privatnega trgovca, nego na korist konzumenta in 2. na podlagi zadružno organiziranih konzumentov. vršiti tudi produkcijo. — S prvo nalogo odpadejo vsi glavni nedostatki nezadružne trgovine, posebno izkoriščanje konzumentov od strani trgovine; z drugo nalogo pa se more odpraviti »produkcijska anarhija«, ker se vrši produkcija le v oni meri, ki jo določa organizirani konzum ter s tem odpadejo glavne hibe »anarhije v produciranju«. S tem, mislim, je ideja konzumnih zadrug kratko označena. III. Glavica poslovna načela konzumnih zadrug. Poče tki modernega konzumnega zadružništva padajo, nekako v drugo desetletje druge polovice 18. stoletja. Staro je potemtakem sedaj okoli 150 let. Med prvimi početki in današnjim stanjem je tudi glede notranje organizacije celega poslovanja konzumnih zadrug velika razlika. Poslovanje se je v tej dobi namreč močno spopolnilo in razvila so se neka poslovna načela, katerih danes nobena konzumna zadruga ne sme ignorirati, ako želi poslovati z uspehom in v pravem zadružnem duhu. Sicer sem o teh načelih govoril že v »Koledarju nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev za leto 1925«, toda take stvari je treba venomer ponavljati, da se tako vzgoji čim širši krog članstva konzumnih zadrug v pravem zadružnem duhu in v pravem poznavanju teh zadrug. Za cel pokret je le koristno, ako je krog v zadružništvu dobro poir-čenega članstva čim širši. Za konzumne zadruge velja danes teh-le pet glavnih poslovnih načel: 1. Zadruga kupuje potrebščine za svoje člane neposredno od producenta ali pa jih sama proizvaja. 2. Kdor hoče v zadrugi kupovati, mora biti član zadruge. Le izjemoma prodaja zadruga tudi nečlanu. 3. Zadruga prodaja članom po isti ceni, po kateri prodajajo privatni trgovci. 4. Zadruga prodaja članom le proti takojšnjemu plačilu. 5. Bilančni višek se koncem leta razdeli tako-le: En del se vloži v rezervni fond, nekaj se porabi za prosvetne in dobrodelne namene, večina viška pa naj se povrne članom po konzumu, t. j. tako, da tisti, ki je v zadrugi tekom leta več kupoval, prejme sorazmerno večji del viška. Prvo načelo: Ako zadruga kupuje neposredno od producenta, je izločila s tem vse posrednike, ki so se v ne- zadružni trgovini vrinili med producenta in konzumenta ter s tem v prvi vrsti na škodo konzumenta blago podražili. Od-stx-aniti te posrednike je prvi in lažji del konzumnega zadružništva. Toda zadruga mora iti in je povsod tudi šla še dalje: k samoproizvodnji. Producent ni le producent, nego obenem tudi trgovec. Je trgovec napram producentom surovin, napram delavcem, ki mu delajo v podjetju, in napram odjemalcem proizvodov. Fabrikantov dobiček je potemtakem v pretežni večini, če ne izključno, trgovski dobiček in naloga konzumne zadruge je, da tudi ta dobiček zagotovi konzu-mentu. Konzumne zadruge vseh narodov se te naloge dobro zavedajo, ker vedno v večji meri prehajajo k samoproizvodnji. Prehajajo pa k samoproizvodnji tudi zato, da se po možnosti odpravijo nedostatki, ki izvirajo za narodno gospodarstvo iz anarhističnega produciranja. Drugo načelo: Zadruga sme prodajati le članom. Nečlanom samo izjemoma, le tedaj, če bi mogla drugače zadrugi nastati kaka škoda. To načelo je zelo važno radi tega, ker v prvi vrsti baš ono dela razliko med konzumno zadrugo in nezadružno trgovino. Nezadružna trgovina — trgovec ali kakršnokoli trgovsko urduženje ;— leži izven kroga konzu-mentov ter ji je želja, najti v krogu konzumentov čim najboljše kupce, napraviti torej na račun konzumentov čim večji dobiček. Konzumna zadruga pa se mora popolnoma kriti s krogom svojih konzumentov. Oni morajo biti njeni člani, t. j. njeni gospodarji, lastniki. To je edino sredstvo, da se prepreči kakršnokoli izkoriščanje konzumenta, ker ni verjetno, da me bo izkoriščalo ono podjetje, kateremu sem lastnik, gospodar. Pač, tudi to se izjemoma dogaja, toda samo v onih zadrugah, v katerih se člani ne zavedajo svojih pravic in dolžnosti. Zadruga naj torej prodaja le svojim članom in jih naj tudi vzgaja. Zadruga pa, ki v enaki meri prodaja članom in nečlanom, je zadruga samo še po pravni obliki, nikakor pa ne odgovarja več zadružnemu duhu. Odiranje konzumenta od strani take zadruge ni prav nič prijetnejše in plemenitejše od odiranja konzumentov od strani privatnih trgovcev. Tretje načelo: Važni razlogi zahtevajo, da mora zadruga prodajati blago članom po dnevni ceni nezadružne trgovine, in sicer: a) Premnogi so slučaji, da so člani sami začeli barantati z blagom, ki so ga od svoje zadruge prejeli izpod dnevne cene. To ni zadružno, ker zadruga hoče članu preskrbeti blago le za njegov konzum, a ne za barantanje, b) Ako bi se blago sproti dajalo po nižji ceni, bi član pri vsakem nakupovanju prejel malenkostno diferenco, katere navadno ne bi niti občutil. Če pa se mu diferenca izplača krajem poslovnega leta v obliki povračila za konzum, tedaj dobi, ako je redno kupoval v zadrugi, lep znesek, kar bo več zaleglo, kakor sproti pri vsakem kupovanju po nekoliko par ali dinarjev, c) Končno se mora stalno misliti na možnost nepredvidenih izgub. Ako bi zadruga dajala članom blago po lastni ceni, tedaj si za slučaj izgub ne more pripraviti ni-kakih rezerv. Zato je potrebno postopati pri prodajanju po tu navedenem načelu, da se osigura tudi dotacija rezervnega fonda, kakor je predvideno pri petem načelu. Pri tem, tretjem, poslovnem načelu je treba posebej upoštevati, da konzumna zadruga že samo s svojo eksistenco močno vpliva na znižanje cen, ker so privatni trgovci iz konkurenčnih razlogov prisiljeni znižati cene. Te okolnosti se zadružniki navadno ne zavedajo in zato venomer kriče: Saj v zadrugi ni nič ceneje, kakor pri trgovcih! Ne vedo pa, da so razmeroma nizke cene pri trgovcih le posledica konkurence od strani zadruge. Četrto načelo: Plačevanje proti takojšnjemu plačilu dela zadrugam dosti preglavic, toda le dokler je zadruga mlada. Čas sam vsaki zadrugi dokaže pravilnost tega načela. Dva glavna razloga sta merodajna: Ako zadruga daje blago na kredit, mora tudi s pomočjo kredita kupovati, a s tem se roba draži, namen zadruge pa je, preskrbovati člane s čim boljšo in čim cenejšo robo. Drugi razlog je, da mora zadruga vzgajati. Kolikokrat je malomarnejši gospodar nabavil več blaga, kakor mu je bilo potrebno, a to samo radi tega, ker se mu je dajalo in ponujalo na kredit! Tudi vemo iz gospodarske zgodovine, da so oderuhi skušali s kreditom privezati žrtev na sebe v svrho čim temeljitejšega izkoriščanja. Peto načelo: Zadruga mora skrbeti za primerno močan rezervni fond, a vedno naj primerne zneske žrtvuje tudi za prosvetne in dobrodelne namene, pred vsem na korist svojega članstva. Čim večji znesek pa se naj vsako leto po izvršenem letnem obračunu povrne članom po konzumu, t. j. sorazmerno vrednosti kupovanja blaga v zadrugi. Nikdar se letni prebitek ne sme deliti po vplačanih deležih. Deležem niti obresti ni treba priznati, če pa se že priznajo, naj bodo minimalne. Vsak član išči korist v tem, da dobiš dobro blago po zmerni ceni in koncem leta primerno povračilo kot odškodnino za ono, kar si med letom preveč dal zadrugi za blago, ako je oddajala blago po dnevnih tržnih cenah dotičnega kraja! S tem so kratko naznačena poslovna načela konzumnih ali nabavljalnih zadrug. Zakonodaja poedinih držav skuša ta načela na različne načine upoštevati. Tudi naš zakon o nabavljalnih zadrugah državnih uslužbencev ima razne predpise za deleže, za rezervni fond, za poslovanje s člani in nečlani, za porabo letnega prebitka itd. IV. Razne težave konzumnih zadrug. Celo danes, ko je teoretična stran konzumnih zadrug že dosti dobro obdelana in se z glavnimi mislimi celega pokreta lahko iz knjige prav naglo seznaniš, naleti delo v praksi sami skoraj redno na razne manjše ali večje težave. Sleherna zadruga za sebe se mora prepričati o pravilnosti pregovora, ki trdi, da je vsak začetek težak. Zadruga je takorekoč živ organizem, ki preživlja vse dobe, tudi otročjo z vsemi njenimi svetlimi in temnimi stranmi. Svetla stran je predvsem idealizem, ki skoraj redno spremlja početek zadrug in v največji meri pomaga premagovati začetne težave ter končno vodi, neredko preko neuspehov, k uspehu. Temno stran pa je iskati v prvi vrsti v nedovoljnem poznanju dela v konzumnih zadrugah, kar posebno v početku povzroča manjše ali večje neuspehe v poslovanju in vsled tega tudi manjše ali večje pretresljaje v zadrugi in v krogu njenih članov oziroma v razmerju med zadrugo in njenimi člani. Kdor važnejše gospodarske elemente pozna, tistemu razni neuspehi v zadrugah ne povzročajo posebnega strahu. A na kaj je treba pri tem paziti? Naj poskusim pojasniti na sledeči način: Zadruge so gospodarska podjetja, katerih življenje je podvrženo tudi vsem onim zakonom, ki so merodajni za vsako gospodarsko podjetje, za vsako gospodarsko edinico, za vse gospodarstvo sploh. Ako gospodarska edinica proti tem zakonom greši, tedaj se pokaže neuspeh. Radi tega neuspehov ne najdemo samo v zadružnih podjetjih, nego jih vsak dan vidimo tudi v nezadružnih gospodarskih edinicah, ki v svojem poslovanju niso poznale ali pa se iz drugih razlogov niso ozirale na zakone, veljavne za zdravo življenje gospodarskih podjetij. Čim večji je greh, tem večja je tudi posledica, tem večji je neuspeh v podjetju. Nekateri neuspehi so manj nevarne prirode in se dado kvarne posledice zopet odpraviti, drugi neuspehi pa so tako težki, da morejo uničiti vso življensko sposobnost podjetja. Takih primerov ni treba iskati le v zadrižnih gospodarskih podjetjih, nego jih najdemo — morda razmeroma v še večjem številu! — tudi v nezadružnem gospodarstvu. Toda kakor so že nešteta nezadružna gospodarska podjetja svoje neuspehe izkoristila kot šolo in delala naprej odklanjajoč vzroke, ki so povzročili neuspehe, tako tudi zadružna podjetja ne smejo pri prvem neuspehu izgubiti korajže in obupati; nego treba poiskati vzroke neuspeha in ko jih najdemo, jih moramo izločiti iz svojega poslovanja, potem neuspehi prejkone izostanejo. Kateri vzroki v konzumnih zadrugah najčešče izzovejo poslovne neuspehe? Danes tega ni več težko uganiti, kajti na desettisoče takih zadrug že deluje v svetu in vsaka se je v svoji mladostni dobi morala več ali manj boriti s težavami. Pogled v zgodovino celega pokreta nam vsled tega kmalu poKaže pravo stanje. In ta pogled nam odkriva sledečo sliko: V konzumne ali nabavljalne zadruge se združujejo ljudje konzumen ti, ki navadno niso izvežbani za trgovski posel. Trgovsko delo je danes že tako razvito, da zahteva od onega, ki se hoče s tem delom baviti, posebno šolanje. Večletna učna doba v trgovskem podjetju z nekaj strokovnega šolanja (večerne šole za trgovske vajence itd.) je najmanj e, kar se v sedanji dobi v naših krajih zahteva od osebe, ki hoče kolikortoliko z uspehom voditi trgovsko podjetje. Članom novoustanovljene konzumne zadruge skoraj retino manjka ta minimum trgovske izobrazbe. Ako potem sami vodijo nakupovanje in prodajo, morajo doživeti razočaranja; če pa že v začetku nakup in prodajo prepuste trgovsko izvežbanemu uslužbencu, istotako skoraj redno pride do neuspeha. Ni namreč nikdar dobro, ako pride zadruga v odvisnost od uslužbenca. Zadruga je last vseh članov in zato se podjetje ne more pravilno, zdravo razvijati, ako poslovanje v njej v vseh podrobnostih ni popolnoma ali vsaj v prvi vrsti odvisno od volje članstva oziroma od članstva izvoljenega upravnega in nadzornega odbora. Članstvo mora po svojem odboru voditi nakup in prodajo in če za to delo ni vnaprej usposobljeno, tedaj se mora zanj na poslu samem vežbati. Tako se je godilo doslej menda v vseh novoustanovljenih zadrugah. V takih razmerah je prirodno in razumljivo, da so zadruge naredile marsikatero napako, ki bi je izvežban trgovec ne bil napravil, bodisi pri nakupovanju in prodajanju blaga, bodisi pri shranjevanju blaga, bodisi pri izberi in ureditvi lokala, pri nastavljanju uslužbencev itd., itd. Ampak nešteto slučajev navaja zgodovina konzumnega zadružništva, ko so člani oziroma odbori spoznali vzrok napake in iz nje izvirajočega neuspeha ter so se, prav po vzoru mnogih energičnih privatnih trgovcev, ki se tudi ne vstrašijo kar tako neuspeha, z vso odločnostjo vrgli na delo za odstranitev vzroka. Neuspeh je takim zadružnikom šola, ki jih .skoraj redno vodi do zmage. Seveda pa je pogoj eden: Člani morajo poznati bistvo in pomen zadruge; morajo biti prepričani, da je zadruga nekaj koristnega; morajo jo ljubiti. Samo tedaj, ako članstvo pozna zadrugo in jo ljubi, bo premagalo vse take težave, ki se pojavljajo posebno v mladih zadrugah. Izkušnja nas uči, da tista trgovska izvežbanost, o kateri sem pravkar govoril, ter ono poznavanje zadruge in ljubezen do zadružništva raste le prav počasi. Posebno težavno je priti do pravega poznavanja zadružništva, odtod tudi v začetku malo število članov - odjemalcev. In še to že itak malo število se navadno začne naglo krčiti, čim ljudje zvedo o kakem neuspehu v zadrugi. Mnogi odjemalci pa niti na neuspehe ne čakajo, nego jim je dovolj videti, da cena v zadrugi ni nižja od cene v privatni trgovini. To je najlepši dokaz, da taki ljudje niti pojma nimajo, kaj je zadruga. Ako bi bilo drugače, tedaj bi morali vedeti vsaj to, da bi cene v privatni trgovini takoj poskočile, če bi se v dotičnem okolišu ukinile zadruge. Iz tega sledi, da mora vsaka na-bavljalna zadruga posvečati največjo pozornost takozvani propagandi, poučevanju članstva o pomenu zadružništva. Čimbolj je članstvo v tej smeri vzgojeno, tem lažje se tudi premagujejo razne težave, razni neuspehi, ki se pojavijo v poslovanju zadruge. So še druge težave. Mnoge konzumne zadruge morajo prestati velike muke, predno pridejo do zadostnega kapitala, ki je potreben za poslovanje. Zelo često se pojavijo velike težave v zadrugah, ki si začnejo urejevati lastne čevljarne, oblačilnice itd. Toda tudi v vseh teh in podobnih slučajih velja že zgoraj povedano: Poznavanje zadruge in ljubezen do nje predstavljata najmočnejše orožje v boju zoper take težave in za pohod do končne zmage! V. Problem malih konzumnih zadrug. Posebno v prvi dobi pokreta je nastalo tudi znatno število malih konzumnih zadrug. Male so bile v začetku pravzaprav vse, tudi one, ki danes štejejo morda stotisoč in več članov, toda v mislih imam tiste male konzumne zadruge, ki so se ustanavljale in se še ustanavljajo v razmerah, kakoršne ne dovoljujejo razvoja v velika zadružna podjetja, razvoja v zadruge z velikim številom članstva. Te male zadruge so skoraj povsod povzročale skrbi svojim ustanoviteljem oziroma voditeljem. Pokazalo se je, da je v malih zadrugah, ki naj bi poslovale v malih krajih, še posebno težko najti pripravne ljudi za vodstvo takih podjetij. Nadalje se je kmalu pokazalo, da more zadruga z malim krogom odjemalcev nabavljati blago zopet le v malih količinah in se v tem pogledu torej prav nič ne razlikuje od malega trgovca v dotičnem kraju. Odločno konkurenco malim posrednikom more napraviti le velepodjetje. Ta in podobna spoznanja so kmalu razvila »problem malih konzumnih zadrug«, a težave, v katere so take zadruge le pre-rade zapadle, so voditeljem nujno narekovale problem rešiti tako, da ne bo na' škodo prizadetemu članstvu oziroma na škodo pokreta sploh. Rešitev problema se je izvršila in se marsikje še izvršuje na zelo zanimiv, a tudi zelo uspešen način. Obstoji pa v tem, da se je male konzumne zadruge kratkomalo začelo opuščati, a vstvarjale so se le velike zadruge z mnogimi podružnicami ali prodajalnami. Nastale 'so torej v večjih centrih konzumne zadruge, ki so si stavile nalogo objeti večje področje (cel okraj ali celo deželo ali tudi še več) in po celem področju organizirati podružnice ali prodajalne. Že obstoječe male zadruge se neredko spremene v podružnice takih velikih zadrug in to potom fuzije malih z veliko zadrugo. Odtod čudna pojava, da n. pr. na Angleškem, v Nemčiji in drugod število konzumnih zadrug često pada, med tem ko število članstva v istih zadrugah istočasno naglo raste. Dve veliki prednosti nudi tako konzumnozadružno velepodjetje. Prvič glede nakupovanja blaga, drugič glede sposobnih uslužbencev za prodajalne ali podružnice. Glede prve prednosti je takoj jasno, da konzumnozadružno velepodjetje nabavlja blago le v velikih količinah in že s tem brez vsakršnega posebnega napora uspešno nastopa jDroti malim privatnim posrednikom, ki so navezani na nakup v malem. Razim tega je konzumnozadružno velepodjetje mnogo preje sposobno pečati se z samoproizvajanjem blaga, kakor mala konzumna zadruga. Glede druge prednosti pa se je istotako jasno pokazalo, da je veliki konzumni zadrugi prav lahko vzgojiti dobre uslužbence, ki se jih potem razporedi kot poslovodje na poedine podružnice ali prodajalne. In tudi za slučaj, da eden ali drugi poslovodja podružnice ne pokaže dobrega uspeha, se izmenjava poslovodje v takem velikem podjetju lahko izvrši prav hitro in brez škode za podjetje. Končni uspeh obeh naštetih prednosti je v tem, da so stroški takega velepodjetja razmeroma mnogo nižji, nego v malem podjetju in da morejo vsled tega člani take velike konzumnozadružne organizacije dobiti'blago za čim najpovoljnejšo t. j. za čim najnižjo ceno. V nekem pogledu kažejo velike zadruge napram malim vsaj navidezno tudi slabosti. Sodelovanje članstva je v zadrugah namreč neobhodno potrebno. Posebno važno je sodelovanje članov na občnih zborih zadrug. V mali konzumni zadrugi z malim okolišem je to lahko mogoče, v veliki zadrugi z obsežnim teritorijalnim delokrogom pa to nikakor ne gre več. Uvidevni zadrugarji so takoj spoznali to slabo stran velikih zadrug, ki bi utegnila privesti do tega, da tako veliko podjetje polagoma stvarno popolnoma preide v. oblast male skupine ljudi, iz česar bi se razvil »ein Cli-quenbetrieb«, kakor tako stanje zelo umestno imenuje Theo.dor Cassau v svoji knjigi »Die Konsumvereinsbeive-gung in Deutschland«. A tak »Cliquenbetrieb« bi sigurno imel za posledico, da se začne podjetje izrabljati na korist dotične klike in na škodo vsega članstva. Prav kakor n. pr. v premnogih kreditnih zadrugah Šulce-Doličevega tipa. Te nevarnosti so uvidevni zadrugarji pravočasno spoznali in so se takoj potrudili, da tudi veliko konzumno zadrugo z obsežnim področjem organizirajo tako, da se »Cliquenbetrieb« onemogoči, a da se zasigura 'čim intenzivnejše sodelovanje članstva. Ta problem so rešili tako, da so občne zbore vsega članstva spremenili v zborovanja delegatov, a delegate volijo po številu članstva poedine podružnice ali prodajalne. Seveda je potrebno, da imajo podružnice oziroma prodajalne za svoje odjemalce redna letna zborovanja, na katerih se razpravlja o vseh zadevah zadruge ter se po končani razpravi izvolijo delegati z navodili od strani podružničnega članstva za občni zbor delegatov pri centrali. VI. Konkurenca.* Današnji gospodarski sistem temelji na načelu delitve dela, ki ima za posledico izmenjalno gospodarstvo oziroma nastanek trgovskega stanu in denarja. Funkcija posrednika med producentom in konzumentom je pri dosedanjem stanju gospodarskega življenja bila in je nujno potrebna in koristna. Toda žalibog se pojavijo tudi na dobrih stvareh izrastki, ki so škodljivi; tako tudi na posredništvu med producentom in konzumentom. Posrednik je kmalu spoznal, da more njegova funkcija predstavljati dober vir pridobivanja in tako je prav kmalu zapadel v napako, da je celo sicer tako potrebno in koristno funkcijo posredovanja začel presojati edinole z gledišča pridobivanja. Ali je skušal s posredovanjem pridobiti čim več, ali pa se je glede gotovih predmetov sploh odrekel posredniškemu poslu, ker mu račun ni pokazal dovolj zaslužka, dovolj dohodkov. Za eno, kakor tudi za drugo trditev je nudilo in še nudi vsakdanje gospodarsko življenje polno dokazov. Tako iskanje pretiranega zaslužka pri posredovanju, kakor tudi opuščanje posredovanja, ako se ne obeta zadosti velik zaslužek, je na škodo producentom i n konzumentom. Ta okol-nost je na strani producentov često dala povoda za ustanavljanje prodajnih zadrug (n. pr. znamenitih vinogradniških zadrug v Renski dolini v Nemčiji, še znamenitejših zadružnih klavnic na Danskem itd.), konzumente pa je pripravila do ustanavljanja konzumnih zadrug, katerih naloga je v prvi vrsti na račun in korist konzumentov samih vršiti funkcijo posredovanja med producentom in konzumentom. Z drugimi besedami znači ta naloga konzumnih zadrug izločitev privatnega posrednika, na njegovo mesto stopa zadruga sama kot združenje konzumentov. * Glej tudi Theodor Cassau: »Die Konsumvereinsbewegung in Deutschland« str. 42 in dalje. Pri takem tolmačenju vloge konzumnih zadrug — a jaz mislim, da je to tolmačenje utemeljeno — je pač razumljivo, da se je nezadružno, privatno posredništvo začelo energično postavljati proti zadrugi kot novemu opasnemu konkurentu. Združevanje trgovcev v svrho enotnega borbenega postopanja proti konzumnim zadrugam se je Uveljavilo povsod, kjer so začele poslovati zadruge. To združevanje ni veljalo le za enotno nastopanje pri nakupovanju, a posebno še pri oddajanju blaga, nego so take organizacije skoraj redno skušale z vso energijo vplivati tudi na razne uradne funkcijonarje in na politične skupine, da onemogočijo kakoršnekoli podpore in povlastice konzumnim zadrugam od strani državnih in raznih samoupravnih oblasti. Razvil se je torej pravi pravcati boj med novimi konkurenti. To je fakt, ki je v zgodovini nekaterih narodov podčrtan bolj, drugod manje; brez boja med privatnim trgovstvom in konzumnim zadružništvom pa ni ostalo nikjer. Nas zanima v tem boju samo eno vprašanje, namreč: Kedo se je v konkurenčnemu boju med privatnimi trgovci in konzumnimi zadrugami pokazal močnejšega, konkurence bolj zmožnega, trgovci ali zadruge? Na podlagi dosedanjih mnogodesetletnih izkušenj lahko ugotovimo, da je premoč konzumnih zadrug nad trgovci že dokazana in obstoji v sledečih okolnostih: 1. Zadruge so povprečno večja podjetja, kakor ogromna večina posrednikov ter radi tega kupujejo blago v večjih količinah, kakor večina trgovcev. Kupovanje večjih količin se vsaj pri mnogih predmetih še pojača na ta način, da se konzumne zadruge združujejo v velike nakupne zveze, kar vsekakor omogoča nakup robe v največjih količinah in iz prve roke, iz roke producentov samih. Kupovanje velikih količin nudi pred vsem ugodnost najpovPlnejše cene, razun tega se velikemu odjemalcu daje blago prvovrstne kakovosti. Mali trgovci bi se istotako lahko združili v nakupne zadruge. V teoriji je to mogoče in v praksi se je tudi že mnogokrat poskušalo, toda ne s posebnim uspehom, ker so mali trgovci medsebojno končno tudi konkurentje. Medsebojni konkurenčni razlogi so se pokazali kot velika ovira za uspešen razvoj nakupnih zadrug malih trgovcev. A tudi tam, kjer take zadruge kolikortoliko uspešno delujejo, ne predstavljajo tako močnih nakupnih jedinic, kakor velike konzumne zadruge in njihove zveze. 3. Konzumne zadruge preidejo prej ali slej tudi k samo-proizvajanju. Vsaj za najpotrebnejše industrijskim potom dobljene predmete začnejo vstvarjati lastna podjetja ter s tem prihranijo sebi oziroma svojemu članstvu pretežni del producentovega profita. Take zadruge, ki so se povspele že do samoproizvajanja, še mnogo uspešneje konkurirajo proti privatnim trgovcem. 3. Glede kapitala so konzumne zadruge skoraj redno na boljšem, kakor ogromna večina trgovcev, posebno manjših in začetnikov. Previdno organizirana zadruga dobi že z deleži znaten kapital, razun tega se zbirajo rezerve, sprejemajo se vloge in končno je kredit, ako ga morajo iskati, pri zvezi cenejši, nego pri bankah, kjer iščejo kredit trgovci. Piazuntega zadruge redno oddajajo blago članom proti takojšnjemu plačilu, kar omogoča, da niso tako navezane na lastno zadolževanje v svrho plačevanja nakupljenega blaga, kakor mali ti’govci, ki se zelo radi pečajo z oddajanjem blaga na kredit, da bi na ta način odjemalce čim najbolje navezali na sebe. 4. Neprecenljive važnosti je okolnost, da se zadruge medsebojno cesto posvetujejo in izmenjavajo misli tudi o izpopolnitvi svojega notranjega poslovanja, med tem ko je pri trgovcih to le redko mogoče, ker bi slednji, ako bi v tem pogledu hoteli v polnem obsegu posnemati zadruge, morali razne svoje tajnosti izdati često baš svojim konkurentom. Konzumne zadruge medsebojno niso konkurenti, nego sobojevniki za eno in isto idejo. Radi tega je konzumne zadruge tudi mnogo lažje medsebojno organizatorično dobro povezati, kakor privatne trgovce. 5. Znamenite so prednosti konzumnih zadrug pri prodaji oziroma oddajanju blaga članom. Pred vsem ima zadruga že vnaprej svoje gotovo število odjemalcev, ki pri normalnem stanju in razvoju more le rasti. Za reklamo ni treba trošiti nič ali le malenkosti. Posebno je ugodno to, da se pridobivanje novih članov-odjemalcev more brezplačno poveriti članom samim. V tem pogledu zadruge močno nadkriljujejo privatne trgovce. Izmenjava izkušenj glede oddaje blaga igra pri zadrugah istotako veliko vlogo, medtem ko ta ugodnost pri privatnih trgovcih skoraj docela odpade. Posebno so nadmočne one velike zadruge, ki posedujejo celo mrežo prodajalen ali podružnic. Za poslovodje se postavljajo iz centrale le najboljše moči, a režijski stroški so razmeroma minimalni, ker se ima podružnica pečati v prvi vrsti le z oddajo blaga, med tem ko se nakup vrši potom centrale. S tem so kratko navedene one okolnosti, ki v prvi vrsti povzročajo premoč konzumnih zadrug nad privatnimi trgovci. Če pa govrimo o premoči, tedaj se moramo že radi popolnosti vprašati tudi, katere slabe strani imajo zadruge napram svojim konkurentom. Literatura, posebno zadružništvu nenaklonjena prav rada naglaša, da uslužbenci konzumnih zadrug nikdar ne morejo delati z isto vnemo za podjetje, kakor delajo privatni trgovci kot lastniki podjetja. Celo nekateri zadružni teoretiki so isto trdili. Jaz se s tem mišljenjem ne strinjam popolnoma. Interes sebičnosti ali lepše povedano: interes lastne koristi obstoji tudi pri zadružnem usijržbencu. Ako mu je do tega, da si želi ustvariti v zadrugi stalno službo, tedaj je njegov interes v tem, da žrtvuje vse svoje moči in sposobnosti za pro-spevanje zadružnega podjetja. Cim bolje prospeva zadruga, tem večje koristi ima od tega uslužbenec tudi osebno. Ni torej res, da v zadrugi manjka osebni, egoistični interes. Saj ne manjka niti pri članstvu, dasiravno nepoznavalci zadružništva kaj radi trde, da je zadružno podjetje napram zadružnemu močnejše radi tega, ker je egoistični interes v nezadružnem podjetju gonilna sila, med tem ko ta moment v zadrugi odpada. Tako pojmovanje je popolnoma zgrešeno. Egoizem obstoji tudi v zadrugi, dasiravno se temeljito razlikuje od egoizma v nezadružnem podjetju. Slednji egoizem more in skoraj redno tudi predstavlja neko škodo za celo okolico, v kateri in od katere živi privatni egoist. Egoizem v zadrugi je egoizem manjše ali večje skupine ljudi, je socijalni egoizem, katerega vodi želja, onemogočiti ali vsaj ublažiti gospodarsko izkoriščanje bližnjega. In če je res egoizem vstvarjajoča sila v narodnem gospodarstvu, potem po mojem tolmačenju te gonilne sile tudi v zadružnih podjetjih ne manjka, pa naj se oziramo na uslužbence' ali na članstvo zadrug. Posebno naj pri uslužbencih iščem dokazov na primer v državni službi. Saj je res, da v primitivnih razmerah skuša državni uslužbenec le premnogokrat izkoristiti svoj položaj na škodo podjetja-države; toda čim bolj v državi napreduje kultura, tem boljše je tudi državno uradništvo. Poglejmo kulturne države, n. pr. Češko, Nemčijo, Francijo itd., in primerjajmo tamkajšnje uradništvo z uredništvom n. pr. v Turčiji ali Grčiji ali Albaniji, pa bomo takoj videli kolosalno razliko. Čim kulturnejše razmere v kakšni državi vladajo, tem bolje, so vzgojeni tudi državni in sploh javni uslužbenci ter končno na interes službodajalca pazijo bolje, nego često to stori privatni podjetnik za sebe. Vse isto velja za uslužbence v zadrugah. Na nje vplivajo splošne kulturne razmere cele okolice, razim tega starost pokreta, kajti interes zadrug je, da tudi svoje uslužbence vzgajajo v duhu socijalnega egoizma in s tem vedno bolj odstranjujejo slabost, ki obstoji v tem, da uslužbenec smatra zadrugo za nekaj sebi tujega ali celo sovražnega. Po vsem razlaganju v tem poglavju je dovoljena sodba, da se konzumnim zadrugam ni treba prav nič bati svojih konkurentov — samostojnih trgovcev in posrednikov. Zadruge svoje konkurente močno nadkriljujejo, samo je potrebno, da se tega zavedajo in da se dobro seznanijo z vsemi 'onimi elementi, ki predstavljajo premoč konzumnih zadrug napram konkurentom, o katerih je bilo govora v tem zaključnem poglavju. Franjo Rupnik: Zlo sedanjosti in naša rešitev. Čas, v katerem živimo, in dogodke, ki jih preživljamo, smatramo le za prehodno etapo iz bridke sedanjosti v boljšo prihodnjost, iz enostavnega vzroka, ker živimo v veri, da tako kakor sedaj, ne more in ne sme iti dalje. V resnici je vsesplošna gospodarska kriza izzvala so-cijalno krizo, ki so jo povzročili brezglavi in deloma koruptni politiki z še večjo koruptno in brezglavo gospodarsko politiko. če naša država kljub temu še ni dogospodarila, se nimamo zahvaliti volilnim mogotcem, marveč blagoslovljenemu naravnemu bogastvu. Če bomo pa na ta način predolgo gospodarili, moramo dogospodariti, kajti tudi naravne sile v bogastvu imajo svoje meje. Za nas nastane samo eno vprašanje: Od kje črpamo in na kaj naslanjamo svojo vero v boljšo bodočnost. Zdi se mi, da se vse preveč zida na tujo pomoč, na neke izredne dogodke, na nekega misijo, ki bo osvobodil prole-tarijat in oproletariziranega intelektualca morečih skrbi za .človeku primeren obstanek. Kakor znamo bičati in presoj e-vati kvarnost dosedanjega sistema za celokupnost, tako moramo biti pravični napram samemu sebi, da se učimo spoznavati tudi svoje lastne napake, ki so morda edini vzrok, da se našemu malemu državljanu slabo godi. In naša edina napaka je bila, da smo se preveč zanašali na tujo pomoč na neko nevidno silo, med tem ko smo svoje lastne zmožnosti podcenjevali. Žal smo le prehitro spoznali, da za državo ne zadostuje zgolj proglasitev narodnega ujedinjenja, marveč da je treba mnogo več važnejšega dela, za katero je treba dolgotrajnih priprav, ako se hoče doseči končni cilj, da bodo v tej ujedi-njeni državi vsi stanovi srečni in zadovoljni. V svoji idealni poštenosti in v pregorečem narodnem sočustvovanju smo pozabili na vse, misleč, bodo že voditelji naroda izvršili v dejanjih, kar so nam slikali v besedah in kar smo si v srcu želeli. Ta pozabljenost se je nad nami kruto maščevala, ker smo dočakali in spoznali, da se je za ceno naše idealnosti pletel bič, ki nas danes tepe. Vrzlic vsem doživljenim iskušnjam se moramo nehote vprašati, koliko smo se iz tega spoznanja naučili, da imamo še vedno vero v nekaj boljšega. In koliko smo storili in žrtvovali, da bo ta naša vera postala kri in mešq'? Bore malo. Niti tam, kjer imamo ključ usode sami v svojih rokah, se ne zavedamo svojih dolžnosti, dolžnosti do samega sebe in do skupnosti. Koliko nas je, ki se zavedamo, kako velikanska gospodarska sila leži v nas ako smo združeni v eno gospodarsko enoto? Vzlic temu, da vemo, da je človek družabno bitje in da je rojen za skupnost, se na to skupnost ne oziramo, ker nas ločijo dnevni politični boji strank in skupin, ki imajo medsebojno različne in mnogokrat nasprotujoče si cilje. Tepemo se medsebojno za skledo politične leče, reševanje naših lastnih gospodarskih zadev pa prepuščamo drugim, morda zmožnejšim od nas. In pri vsem tem se nam slabo godi. Ali je to rešitev! Samo ena pot je, ki vodi navzgor, samo ena rešitev je, ki vodi k zmagi nad kruto sedanjostjo. Njeno ime je znano: Zadružništvo! In njega cilj: Gospodarska osvoboditev malega človeka, ki bo ustvarila nov pravičen in socijalen družabni red. Zadružništvo je ona velika ideja, ki je objela že celi svet in mi se dolžnosti do nje ne zavedamo! Tarnamo pa vprek, da bi pa sami nekaj ustvarili in nekaj žrtvovali, imamo sto izgovorov in pomislekov, ki so največ plod nevednosti in malenkostnih predsodkov. Človek svojo popolnost in dovršenost doseže šele v družbi, v zvezi z drugimi ljudmi. Pravice in dolžnosti, ki so nujen izraz človekovega razmerja do soljudi, ga ustvarijo takšnega, kakor si ga predstavljamo. Tudi ljubezen ni nič drugega, kakor najpopolnejši izraz človeške družabnosti. Edino kdor vrši svoje družabne dolžnosti, kdor prispeva sorazmerno k delu, ki je predpogoj blagostanja, ima pravico tirjati od družbe, kar rabi za človeku dostojno življenje. Ne samo vsak za se, marveč vsi za enega in eden za vse, to je zadružništvo. Da se to mišljenje prenese v praktično življenje, zato se ustanavljajo zadruge, da tam združeni v eno gospodarska enoto, pokažejo svojo gospodarsko silo. Ta gospodarska sila bo in mora biti zmagovita le takrat, kadar se bomo vsi, prav vsi, ki danes trpimo in ki se nas izkorišča, zavedali temeljnih načel zadružništva. Otresimo se dnevnih predsodkov, otresimo se politične prenapetosti in vstopimo v zadružni krog, kjer bomo prosti vseh političnih spon mirno reševali svoje gospodarske koristi na temelju samopomoči. Miljonkrat bolje se bode čas in denar obrestoval v zadružništvu, kakor pa. se nam obrestuje čas, ki ga zgubljamo samo za pregoreče strankarstvo. Zadružništvo v praksi je gospodarska organizacija in le v tej organizaciji je naša rešitev. Ako se bomo pa zanašali v brezde na tujo pomoč kakor smo sc doslej, ako bomo verovali v ,ijo, ki naj, nas osvobodi, kakor, smo to delali do danes, potem smo si pogubo sigurni. , Revizor Josip Ferjančič: Naše gospodinje in naše zadruge. Tri vogle pri hiši — In koliko pri Zadrugi? I. V odborih naših nabavljalnih zadrug je bilo doslej razmeroma malo žena. Članice zadruge morejo postati samo državne nameščenke in udove po drž. nameščencih, ne pa tudi žene državnih nameščencev. Prve se niso mnogo brigale za zadruge, ker niso — v veliki večini — imele svojega gospodinjstva, druge ne, ker so imele in imajo dovolj in preveč skrbi in posla doma v svojih družinah. Nekatere izmed maloštevilnih onih, ki so došle v odbore, so se izkazale kot dobre upraviteljice oziroma zadružne sodelavke. In morda bi jih bilo med njimi več takih! Sicer tudi med moškimi člani upravni, trgovski in organizatorski talenti niso ravno tako številni! In če ima ta ali oni upravni talent, nima pa trgovskega in organizatorskega, oziroma narobe. Potrebne sp pa vse te sposobnosti. So v Sloveniji Nabavljalne zadruge državnih nameščencev, ki so imele srečo, da so dobile na upravo može, ki so dobri upravniki, dobri organizatorji, pa tudi dobri trgovci. Da jih imenujemo samo od večjih zadrug na pr.: Železničarska v Šiški, Zadruga v Mariboru in v Novem mestu. Imamo tudi manjše zadruge, ki so vodene prav dobro i v upravnem i v trgovskem oziru, kjer pa organizatorski talenti vsled manjšega obsega zadruge niso imeli prilike uveljaviti svojih sposobnosti. Zato je i znatno število manjših zadrug moglo pokazati doslej jako lepe uspehe! Ne mislim se pečati z razpravljanjem vprašanja o možnosti in potrebi pritegnitve članic na uprave naših zadrug. Zadružnice, ki imajo sposobnosti, smisla in volje za zadružno delovanje, si bodo znale same s svojim zanimanjem, s pametno kritiko dosedanjega zadružnega poslovanja in s svojim nastopom na skupščinah pridobiti med zadružniki ugled in z izvolitvijo v upravni odbor bo pritegnitev takih članic k sodelovanju na upravi zadruge samo naravna posledica volje zadružnega udejstvovanja. Med zadružnimi delavci, ki tako zelo potrebujejo sodelavcev, gotovo ne bo odpora proti pritegnitvi članic v upravo zadruge, posebno ne tedaj, ko se med zadružniki tako težko dobijo taki, ki imajo sposobnosti in voljo, da se uveljavijo na zadružno - gospodarskem polju. Skupščine skoro vseh naših zadrug dajejo, žal, preveč dokaza, da je med državnimi nameščenci vseh kategorij zelo malo smisla za naše, za njihove nabavljalne zadruge in še manj volje za 'zadružno delovanje. Pomanjkanje smisla za zadružništvo se ne bi moglo šteti našim zadružnikom v zlo in nezanimanje za lastne zadruge, za njihove skupščine se jim mora oprostiti, ako se upošteva, da so v državni službi prezaposleni in utrujeni od napornega uradnega dela! Gotovo ne bo upravičeno mišljenje nekaterih, da na skupščine zadrug ne prihajajo nekateri zadružniki iz nevoščljivosti radi uspehov in nagrad, ki so jih dosegli požrtvovalni zadružni delavci, njihovi službeni tovariši. V razmišljanje o trditvi nekaterih, da je gmotno stanje velike večine državnih nameščencev danes že tako dobro, da jim take ustanove, kot so nabavljalne zadruge, sploh niso več potrebne, se nočem spuščati. Ko ni med člani smisla za zadružništvo državnih nameščencev, ga bode morda več med članicami! Gotovo bodo kot zadružne sodelavke iskreno pozdravljene od vseh pravih zadrugarjev! O načinu sodelovanja naših članic in gospodinj naših zadružnikov na povzdigi naših zadrug hočem govoriti v naslednjih vrstah. II. 1. Ne more se pobijati trditev, da gre zasluga, da zadruga uspeva, onim, ki so jo znali dobro upravljati, ki so mneli organizirati poslovanje in dobro izvršiti nabave blaga. Ali gotovo je tudi to, da ni samo njihova zasluga na uspe-vanju zadruge. Nabavljalne zadruge morejo namreč samo tedaj uspevati, ako imajo dovolj no število odjemalcev, oziroma pravilnejše rečeno — odjemalk! Za določitev, kje se bo nabavljalo, po navadi niso merodajni člani, ampak njihove žene, gospodinje. Saj imamo navdušene zadrugarje, ki Vam navdušeno in dobro znajo govoriti o potrebi in koristih zadruge, a med odjemalci zastonj iščeš njihova imena. Gospodinja je namreč oni faktor, vsaj v velikem številu slučajev, ki odločuje o tem, kje se bodo nabavljale gospodinjske potrebščine: v zadružni ali v trgovski prodajalni. Od njihove odločitve je v mnogih slučajih odvisno, ali bode moževo članstvo v zadrugi aktivno ali samo pasivno. In ko je stvar brezdvomno taka, da je uspevanje zadruge odvisno od števila in obsega nabav ter da je nabavljanje potrebščin odvisno od odločitve gospodinj, je jasno, koliko voglov zadruge, ki jo upravlja moški, drži ženska: Tri vogle pri hiši in — pri zadrugi! 2. Ko bi gospodinje vseh naših zadružnikov, kaj li vseh državnih nameščencev, kojih vseh mesto i po stanovski solidarnosti i po lastnem interesu bi bilo v nabavljalnih zadrugah državnih nameščencev, nabavljale vse gospodinjske potrebščine v njihovih zadrugah, tedaj bi bili vogali naših zadružnih zgradb, kojih tri držijo gospodinje, močni in visoki, a njihove koristi pri mnogih dvojno in trojno večje! Žal pa, da se mnogo gospodinj naših zadružnikov ni uvrstilo med one, ki držijo tri vogle pri zadrugi! Kaj je vzrok, da se toliko gospodinj naših zadružnikov ne poslužuje pri nabavah njihove zadruge? Koliko in kakšnih vzrokov se ne navaja! Lokal ni dovolj lep, ni šik; postreči ne znajo tako lepo in prijazno; z bonboni niso tako radodarni; blago ni boljše kot drugod; cene niso mnogo nižje, kot so drugod; pa trgovce morajo podpirati, ker so si prijatelji; narodne trgovce morajo podpirati, ker so narodni; pa da ta ali oni odbornik ne bo z njihovo podporo dobil nagrade; pa da tiste v pisarni ne bodo z njihovo pomočjo dobile boljših plač; pa da Beograd ne bo imel koristi od njihovih zadrug; pa zato, da vlada ne bi imela povoda znižati draginjske doklade. O takih vzrokih nobene besede! Potrebno pa je, da se razpravlja obširneje o drugem, res tehtnem vzroku in razlogu, ki je v tem-le: Mnogim gospodinjam je zadružna prodajalna preveč oddaljena, ker stanujejo na periferiji mesta, doma pa otroci in dela v kuhinji in v stanovanju, a one same, a v bližini prodajalen na izbiro. Iz zadružne prodajalne jim je predaleč in pretežko nositi, časa nimajo čakati in slično. Kako temu odpomoči? Večina naših večjih zadrug je to vprašanje že skušala urediti. Nastavile so nameščence, ki dostavljajo strankam blago na dom. S tem bi bilo omogočeno i najoddaljenejšim gospodinjam, da svoje potrebščine nabavljajo samo v zadružni prodajalni. Nastala, pa je pri tem druga neprijetnost. Ogromna večina naših zavednih zadrugaric in gospodinj si nabavi potrebno blago za mesec dni j, za cel mesec, za dobo kot se prejemajo službeni prejemki, in to vse v par dneh okrog prvega v mesecu, ker so jim takrat pošle zaloge, nabavljene v prejšnjem mesecu. Tako nastane v zadružni prodajalni v teh dneh pravi naval. Ker jih uslužbenci ne morejo tako hitro postreči, morajo čakati. To povzroča nezadovoljstvo in nevoljo, posebno še tedaj, ako nimajo doma, pri otrocih in v kuhinji, nikogar. Pogosto pride do neprijetnih prerekanj, ki niso ravno v korist zadruge. Trpi postrežba, ki v takem razpoloženju ne more biti točna in dobra. Dostavljanje na dom, ko zahtevajo in potrebujejo skoro vse naenkrat, umevno ne more biti niti točno, niti dobro. Pritožbe so v večini slučajev upravičene in se, kolikor se tičejo časovne točnosti, žal ne morejo več popraviti. V prihodnjem mesecu pa vseh obljub zopet ne bo mogoče točno izpolniti, ker zadruga nima za izvršitev■ tolikih naročil dovolj osobja. Popolnoma razumljivo je, ako gospodinje niso zadovoljne, ker morajo čakati, ker ne dobijo pravočasno blaga na dom in ne v popolnem redu, čeprav so uslužbenci vršili svojo dolžnost do izmučenosti. Ne bi se li dalo termi odpomoči? Seveda, če bi se nastavilo več pomočnikov v prodajalni, bi mogle biti stranke hitreje in bolje postrežene; in če bi se nastavilo več dostavljavcev, bi se mogla naročila za dostavitev blaga na dom izvršiti točno in v redu. Ko bi se mogle dobiti sposobne in zanesljive osebe samo za onih par dni in to redno vsak mesec, bi se to vprašanje prav lahko uredilo v občo zadovoljnost pri vsaki zadrugi. Toda za par dni se takih oseb ne more dobiti, a za cel mesec se ne morejo nastaviti, ker bi se jih v večini dni ne moglo zaposliti toliko, da bi se pokrili stroški za njihove plače. Mnogo plačanih delavnih moči bi ostalo neizkoriščenih. Režijski stroški bi se znatno povečali, ne bi se povečali tudi zato potrebni dohodki. Posledica bi bila za zadrugo očitna zguba. Ker se to ne da ekonomsko zadovoljivo rešiti, se ne sme tako reševati! V nekaterih zadrugah se je to vprašanje poizkušalo rešiti tako, da se je izdajanje blaga nekako rajoniralo; določilo se je, kedaj imajo priti po blago iz tega ali onega kraja, ali pa od te do one članske številke ali od te do te začetne priimkove črke. Ta razdelitev odjemalcev na več dni je uspešno izvedena samo pri železničarski zadrugi v Šiški. Povsod drugod pa se je ta kpoizkus ponesrečil vsled odpora strank. In nič čudnega! Minuli so časi, ko so gladni ljudje čakali v vrstah in po cele noči, samo da so dobili nekaj, kar je bilo vsaj malo užitno. Ta problem organizacije izdajanja in odstavljanja blaga za mesec dni bi se mogel rešiti samo na sledeči način: Termin mesečnih nabav, ki je sedaj vsem s k up en okrog 1. dne v mesecu, naj bi si gospodinje same predešle na poljuben drugi dan v mesecu. Uredilo naj bi se tako-le: Mesto da se nakupi ob terminu okrog 1. dne v mesecu, ko so pošle zaloge iz prejšnje nabave, kot doslej za cel koledarski mesec, naj bi se sedaj prvič kupile potrebščine za manj dni, od 10 do 20 dni n. pr., potem pa, ko bi te količine pošle, naj bi se nabavilo blago za mesec dni in tako vbodoče dalje. Ne mislim da bi morale prav vse gospodinje tako napraviti. Ne bi bilo dobro za vsako gospodinjstvo to. Najbrže nimajo vse gospodinje enako dobre roke pri razdeljevanju živežne zaloge. Ponekod hi zaloga, ki bi ne bila določena ravno do konca meseca,'najbrže še poprej pošla. Take gospodinje, ki niso tako srečnih rok za točno razdelitev na 30 dni, naj bi raje ostale pri dosedanjem terminu in načinu: Od 1. do zadnjega v mesecu. To bo zanje sigurnejše. Ne dvomim pa, da bo mnogo gospodinj, ki se ne bodo dale zapeljati v večjo porabo, da jim novo termi ni tanje ne bo v škodo v njihovem gospodinjstvu. Take naj bi s pristankom uprave zadruge izvedle zgoraj opisano glede prenosa mesečnih nabav na drugi dan v mesecu. Tako hi se znaten del mesečnih nabav; ki so se doslej morale izvršiti vse v času okrog 1. dneva v mesecu, prenesel na druge, kasnejše dni. To bi bilo od koristi i za odjemalce i za zadrugo: Stranke bi bile v zadružni prodajalni brzo in dobro postrežene in blago bi se jim moglo pravočasno in v redu na dom dostaviti, ker bi imelo osobje za izvršitev naročil več potrebnega časa na razpolago. Zadruge bodo zmogle z manj osobja več dela, stroški ne samo da se ne bodo povečali, ampak se bodo mogli pri večjih zadrugah znižati; s popolno zadovoljitvijo svojih odjemalcev si bodo mogle ne samo obdržati stare, ampak pridobiti tudi nove. Neugodna posledica preložitve termina za mesečne nabave na kasnejše dni v mesecu bi bila v povečanju kredita-dolga, ki bi vsled tega, ker se je blago nabavilo še za vec3 dni v sledečem mesecu, znatno narastek Razumljivo je, da bi oni, ki morejo plačevati redno samo za blago v prošlem mesecu nabavljeno, ne mogli plačati i dolga na blagu, nabavljenem za več dni novega meseca. Zadruga pa bi ne smela tega terjati, ako ji je ležeče na tem, da se razpravljano vprašanje prenosa terminov na kasnejše dni reši. Preložitev teh terminov, ki pomeni tudi povečanje kredita, bi se seveda moglo in smelo dovoliti samo rednim plačnikom! 3. Poleg vprašanja ureditve terminov mesečnih nabav je še eno drugo vprašanje, ki ga morejo zadovoljivo rešiti same gospodinje. Y zadrugah, ki imajo stalno odprte prodajalne s stalnimi nameščenci, se pogosto dogaja, da mnoge stranke ne samo vsak dan, ampak celo po večkrat na dan pošiljajo nakupovat v zadružno prodajalno čisto malenkostne stvari za malenkostne zneske. Lepo in prav to, da se kupuje vse v zadrugi! Želeti bi bilo le to, da bi se po take malenkostne stvari ne pošiljalo posebej po vsako zase. ampak da bi se zbralo več takih stvarij, ki se imajo nabaviti, in jih naenkrat nakupilo. Čemu to, bi se utegnilo prigovai’jati. Stvar se zdi malenkostna, za zadrugo pa ni tako malenkostna. Za vsako izdano blago se mora izstaviti račun iz bloka, da ima zadruga kontrolo nad poslovanjem i blagajničarke i onih, ki izdajajo blago. Ti bloki, posebno če jih zadruge same dajo natisniti v večji ali sploh drugačni obliki, kot so od Saveza. so precej drugi. Za bloke trošijo nekatere zadruge po več tisoč na leto. Poleg stroška za blok je delo, ki ga ima zadruga z vsakim, še tako malenkostnim zneskom, ono. radi česar je želeti, da bi se število takih blokov z malenkostnimi zneski zelo zmanjšalo. Posebno veliko pisarije je tedaj, če je izdano blago na kredit in če se vodijo računi o tem, koliko je vsaki član nabavil blaga v zadrugi, kar se nonekod vodi radi izračunanja podlage za razdelitev čistega letnega viška. Koliko dela povzročijo taki malenkostni ' zneski, ve le tisti, ki na tem dela in pozna dobim vse po- slovanje. Na gospodinjah je ležeče, da se temu odpomore. Njim ne bo težko to izvesti. Ko naročujejo nekaj, naj pregledajo, če jim ne bo morda v kratkem manjkalo še kaj aruzega, pa naj skupno naročijo eno in drugo. S tem bodo znatno olajšale delo v računovodstvu in pripomogle do znižanja stroškov za bloke, pa morda tudi za plače in nagrade. 4: O načinu kritikovanja blaga in cen je potrebno, da se v tem članku tudi pove par besedi. Dobijo se žal članice in gospodinje, ki posebno rade takrat kritikujejo i kvaliteto i cene blaga, ko je prodajalna polna odjemalcev. In to store na tako glasen način, da jih slišijo pač vse stranke. Gotovo jim ni namen koristiti zadrugi, temveč samo to, da se pokažejo pred vsemi, kaj vse znajo in kako glasno si upajo vse to povedati. Razumen poslušalec si bode mislil svoje. Impo-niral mu tak nastop gotovo ne bo, ker pameten gotovo ni, da ne rabim drugačnega izraza. Ako se smatra potrebnim, da se glede kvalitete in cen blaga, kakor tudi glede postrežbe, organom zadruge nekaj pove, naj se to stori na način, da ne vzbuja pozornosti drugih strank. Najbolje je, da se vpiše to v knjigo pritožb ali pa da se pove dežurnemu pdborniku ali da se sporoči odboru v pismu. Edino tak pot kritikovanja je pravilen in more biti od koristi za zadrugo; oni glasni nastopi pred številnimi strankami so ji samo na škodo. Da-li je v interesu zadružnikov, ako zadruga vsled takega kritikovanja trpi škodo? Menda pač ne?! III. Gospodinje! Zavedajte se: Da je uspevanje zadruge v glavnem odvisno od sodelovanja gospodinj in da so koristi zadruge tudi Vaše koristi in škoda zadruge tudi škoda vaša, kot vseh elanov sploh! Zato gospodinje: Kupujte vse gospodinjske potrebščine samo v nabavijalni zadrugi drž. nameščencev! Kupujte v zadrugi tudi tedaj, če ste oddaljene od zadružne prodajalne! Mesečnih dobav ne naročajte v dneh okrog prvega v mesecu, ampak preložite to na kasnejši dan v mesecu! Kupite po več potrebščin naenkrat! Ne kritikujte tako, da bi to bilo v škodo zadrugi! Zavedajte se, da bode takšno Vaše sodelovanje od velike koristi za zadrugo in za Vas! Potem se bo pregovor, da gospodinja drži tri vogle pri hiši, mogel upravičeno spopolniti z dostavkom: In tri vogle pri zadrugi! Našim rodbinam priporočamo Kolinsko cikorijo, izvrsten pridatek h kavil A. Adamič: Banat in drugo. Naneslo je, da sem šel zastopat kot delegat našo zadrugo na občni zbor Saveza nabavljalnik zadrug, ki se je vršil o binkoštih 1927 v Vel. Bečkereku. Ker so bile oznanjene važne predkonference, sva se podala na pot z g. Š. kot odbornikom Saveza že dva dni prej. Ob 8. uri zvečer sva odbrzela. Po nasvetu s previdnostjo in z vsakterimi izkustvi bogatega sopotnika g. Š., sva predčasno zasegla prazen kupe, kjer sva se ob trdi temi, ob 11. uri zleknila k počitku. Brzo-vlak je puhal, ječal, škripal, se ustavljal in zopet piskaje zdrdrava!. Zdelo se mi je, da sva postala z vlakom eno bitje, ki stojiva, menjaje se na straži: kadarkoli je kolesje zastalo, sem razprl oči, se zravnal pokonci in buljil skozi okno v nepredirno temo; kadar je pa hropeči stroj razsvetljeval okolico z milijoni zvezdic, sem zatisnil trudne oči. Toda o pravem spancu nobene sledi! Ob treh zjutraj sem obsedel oh oknu, upirajoč truden pogled v zardevajoči vshod. »Ono gorovje na desni je — Bosna zlata, na levi, to gričevje je Fruška gora«, mi je razlaga} prijatelj, ki si je tudi že prižgal cigareto. »A te puste in dolgočasne, neizmerne ravnine«? »Slavonija! Kmalu prispemo v Srem. Škoda, da se ni videl Bosanski Brod, ondi daleč na desno. Minareti so prav slikoviti.« Na desni, na levi, vsepovsod ravnina, planota; daleč tam na obzorju temne lesovi, potem gričevje. Sami pašniki, tu in tam sredi njih kot vitka, ogromna štorklja na eni nogi — vodnjak. Po blatu okoli napajališč rijoča, rjava, brezoblična bitja po več sto — skodrani prašiči. (Na Dolenjskem jim pravijo — basulci). »Ali ni ondi po ravinci zapadel svež sneg?« »Ne, to je tako velika množica — gosi,« me je podučil prijatelj. Potem smo hiteli mimo obširnih vasi, mimo žitnih polj, trtnih nasadov in koruznih oranic. Nato: — Žemun-Beograd. Ni bilo časa za ogledovanje naše prestolice. S prija-teljerh sva jo mahnila v pristanišče ob Donavi. Za nama se je pognal bosjak, ki je 'meni škorci šiloma prevzel ono malce ročne prtljage, da jo ponese mesto mene. Ko sem ga vprašal, koliko zahteva za to uslugo, je moledoval: »Brate, daj 30 Din, ker sem siromak.« Strgal sem mu kovček iz rok. »V petih minutah sem si zaslužil 30 Din.« »Prav je tako,« me je pohvalil prijatelj. > Bral sem nekje, da je Pančevo predmestje Beograda; predočeval sem si to predmestje tako blizu kot našo Rožno dolino pred Ljubljano. Po polurni vožnji, nizdol po veličastni, toda neznansko kalni reki sem premaknil Rožno dolino visoko gori nad Št. Vid pri Ljubljani. Diven je razgled na Kalimagdan in mesto. Častita in slavna zgodovina! Lahen veterc je hladil razbeljeno čelo. Mesto je zakrilo gričevje, izstopili smo v Pančevem. Pozdravili in seznanili smo se z novimi sopotniki-gosti. Pančeva si nismo ogledali, ker je že za pol ure odhajal vlak v Vel. Bečkerek. Ko smo v kolodvorski restavraciji pometali v se nekaj svinjine, smo se, godrnjaje nad horend-nimi cenami v restavraciji, odpeljali v Banat. Banat! Kamorkoli seže oko, sama žitna polja. Od ene postaje do druge — ena sama orjaška njiva pšenice daleč, daleč tja do migljajočega obzorja, in zopet na drugi strani valujoča ravnina koruze kot zeleno, nepregledno morje! Velikanske plani same sladokrne pese! Tu in tam velik četverokotnik vijugastih, grčavih stebrov, prepet z žico — hmelj. V Vojvodini poizkušajo namreč tudi z nasadi hmelja. Zasadili so ž njim okoli 300 ha zemlje. Nasadi uspevajo prav dobro, četudi ni sad menda prvovrsten. Kadar se nasadi razrastejo in razbohotijo, so gotovo liki velike zelene lope; sedaj je nastopila šele prava spomlad. Grmade slame, nizki dvorci, a bolj na redko, svedočijo, da prebivajo tod ljudje. Vso dolgo, štiri uro trajajočo vožnjo pa vendar nismo opazili niti ene žive duše na tej zemlji. Nehotoma se vprašaš: Kdaj, za božjo voljo, pa ljudje obdelajo te neizmerne ploskve? — Poglej, one drobne, enakomerne brazdice po pšenici! Ali ni, kakor bi vse te klice lepo počesal z glavnikom? Da, še pred nedavnim so drevili po njivah veliki stroji, ki orjejo, sejejo* ogrebajo in žanjejo; gonijo jih poljski tanki na bencin. Kolesje tankov je do 1.50 m visoko. Zemljo gnoje z umetnimi gnojili. Banat! Žal, je v vsakem prekomernem bogastvu tudi prekletstvo. Banat, v tvojem naročju se je spletla šiba, skeleči bič! Da ni bilo tebe, bi ne prestali toliko gorja in bede. čuje se paradoksno. — Ali bi ne bilo prej konec vsega trpljenja, da ni baš ta plodna zemlja ščuvala k odporu zaslepljene carje in njihove pomagače trinoge, da so za silo tešili, a nikdar ne nasitili milijonov obupavajočih nedolžnih in tudi ne nepregledne množice onemoglih bojevnikov v znamenju zlatega pšeničnega klasa?! Banat, ti si kriv, da se je podaljšalo naše gorje skoro do neskončnosti! Sedaj si naš. Kar,si nam prizadejal hudega, to je sedaj pozabljeno. Povračaš nam težke ure s svojo blagodatjo v stoterni meri. Plodna, blagoslovljena zemlja* neusahljiva zakladnica* ti si našega nacijonalnega blagostanja neusahljivi vir. Pripeljali' smo se v Veliki Bečkerek. Majhno, toda prijazno mestece je to. Na edinem in skromnem trgu so postavili domačini lep spomenik kralju Osvoboditelju. Junak jaše na bronastem konju. Prav idilično se ti dojmi ozkotirn-a tovarniška železnica, ki vozi sredi vsega trga. Lokomotiva brlizga kakor bi piskal na ključ in se ustavi kar sredi trga. Iz treh, štirih vagončkov, kot ljubljanski »električni«, poskačejo ljudje, drugi še zdrenjajo vanje. Valeč goste plasti dima se odpelje vlak naprej po sredini trga. Policaja sploh nisem videl, tudi psa nobenega. Pač pa je precej avtov, kar znači, da so ljudje premožni. Za trgom je Begejski prekop: umazana, do 30 m široka in gosta brozga ter povrh še precej globoka. V pristanu je nekaj vlačilcev. V ode, vsaj pitne, ni v vsem okraju. Rumena je kot ilovica, mehka in gorka, ogabna. Ljudje pijejo samo »rogaško« in vino, ki je pa prav dobro. Pri nas je »banačan« na slabem glasu; toda je — in to mora vsakdo potrditi —- s pravo banaško kapljico toliko v sorodu kot cviček s toka-jecem. Ljudstvo je živahno, veliko je Židov, prevladuje pa srbski element. Izredno veliko je lepih žensk, ki so vse šik in elegantne. Kar je staroselcev in Madžarov, so menda vsi lahkoživi in veseljaki. Na vrtu pri »Rožici« rajajo po cele noči od spomladi do jeseni ob zvokih jazzbanda, ki se je udomačil še le pred kratkim. Po drugih lokalih godejo cigani. Opazovali smo družbico dveh gospodov in dame na terasi pred nekim restavrantom. Vsi so bili prav Židane volje. Ciganska godba je obkrožila družbo in ji svirala za žive in mrtve. Kadarkoil so končali, je vrgel kdo od gospodov — nekaj kratov tudi dama — primasu »metuljčka« v obraz. In spektakel se je začel znova. Damica se je zvijala od smeha in toliko, da ni položila obeh nog kavalirju na rame. — Očitate nam morda, da smo tudi mi ponočevali. Da; kajti za naš velja princip: kadar potuješ, glej z odprtimi očmi, spal boš že — doma. Zato smo si že prvo noč ogledali bečkereško ponočno življenje. Zašli smo celo v neki varijete. Resnično, ura je odbila tri, ko smo odšli podolgem sedet. Kakor smo že omenili: ti veseljaki in razvratneži so stari domačini. Novi, sveži sok, ki je dominantno posegel v vse panoge socijalnega in ekonomskega življenja v Vojvodini, ta neupogljivi element so Srbi. Tihi, skromni in varčni so ti delavci; za ponočne orgije sploh nimajo smisla. Najlepše zrcalo o resnobi njehovega udejstvovanja so zadruge, nabavljalne za drž. nameščence in zemljoradničke za poljedelce. Baš zaradi naljavljalne.zadruge v Vel. Bečke-reku je sklical Savez občni zbor v to mestece. Zanimivo je poročilo upravnega odbora te zadruge. Ta »Izveštaj« Ti nudi precej drugačno sliko, kot je vnanja impresija, če ogleduješ življepje meščanstva, osobito še ponoči. Mesto samo je naj večji trgovski in industrijski center Banata. Vsa pota in vsi viri se stekajo v to središče žitnega polja. Mišljenje, dar .uspevajo- nabavljalne zadruge samo v pasivnih krajih, je tu ovrženo temeljito. Delovanje nabav-Ijalne zadruge je bilo prejšnje leto ter je še vedno zelo živahno in obsežno. Tudi v Banatu je splošna kriza zelo občutna. Kritičen je postal položaj tudi kmetijskih zadrug zaradi velikih davkov in drage režije. V krizo so zašla tudi industrijska podjetja, trgovina in obrt zbog dragega kredita, lies je, da so cene v poslednjih dveh letih vsled ustaljene valute nekoliko popustile, toda ne še toliko, kakor bi želeli in kolikor brmorale v sorazmerju s porastom dinarja. Uspehi naših nabavljalnih zadrug so zato tako skromni, ker se še do danes ni uveljavil zakon o nabavljalnih zadrugah v vseh podrobnostih, če tudi je zakon v veljavi že sedmo leto. Nekaj krivde za to nosi vlada, del krivde je pa tudi pri Savezu, ker ne da svojim zahtevkom odločnejšega poudarka. Sicer moram priznati, da se Savez bori za zapisane pravice, toda žal, do danes še ne more beležiti vidnih uspehov. Če bi zadruga za-mogla vse ugodnosti, ki jih ji nudi zakon, izrabiti, bi že bil njen materijalni položaj skoro sijajen. Prometno ministrstvo je vzelo zadrugam cenejšo vožnjo za prevoz živil. Človek bi pričakoval, da bo vlada ugodnost za transport po železnicah razširila tudi na prevoz robe po ladjah. Ne, ampak vzela je še ono prvo ugodnost, ki jo »zakon« v čl. 79 dobesedno garantira. S takozvanimi »povlasticami« za živila, kurivo po železnici ter po ladjah hi zadruge lahko pokrile večji del svojih režijskih stroškov. Pa kaj se hoče, če tisti, ki je dal besedo, besede ne di'ži! Ni je pomoči. Vse te okoliščine je treba ponovno in zopet povedati našim članom, da spoznajo, s kolikšnimi težavami in zaprekami se morajo bojevati njihove zadruge. V naši nabavljalni zadrugi, pravi poročilo — se dobi vse, najrazličnejša roba in vse cenejše kot v drugih trgovinah. Ugotavljamo, da 19—28% cenejše! Na ta način si vsak član, ki kupuje v zadrugi, prihrani letno 2600 Din; seveda si mora nabaviti blaga za cca 1000 Din mesečno. Letnih 2600 Din je za uradnika že čedna vsotica! Da si pa kaj prihraniš, moraš biti zvest zadrugar; pravi zadrugar kupuje tudi vse malenkosti v svoji zadrugi. Koliko je takih, ki se straši par korakov dlje do svoje zadruge, češ da za 50 p — 2 Din razlike v ceni ni vredno pota! Pa vendar znaša ta malenkostna diferenca v ceni po večkratnih nabavah izven zadruge že lepe stotake. Ravnaj se po temeljnem principu zadrugarstva: Prav vse kupuj pri zadrugi in enkrat samkrat, toda za ves mesec, kolikor boš rabil. Dobra gospodinja ve natančno, koliko moke, sladkorja, masti itd. rabi za mesec dni. Skrbna gospodinja si nabavi vse potrebščine enkrat, dvakrat, kvečjemu trikrat na mesec. Ne, ni dobra gospodinja, ki leta vsak dan v zadrugo. Sicer se pa blago lahko naroči tudi telefonično ali pismeno. Veliko je v zadrugi blaga tudi takega, ki ne diferira s cenami v drugih trgovinan, n. pr. žigice, moka, maslo, čistila in drugo. Toda pri zadrugi se strogo pazi na težo. Ne glede na gori označeni princip ste zbog zna kolikokrat opeharjeni pri trgovcu za 1—2 deki. Od vseh bečkereških članov kupuje v zadrugi 600 rodbin redno, 400 članov neredno ali sploh ne. Dokaz, da še ni med uradništvom dovolj zadrugarske zavesti. Tako je tudi v Ljubljani in drugod. Savez toži o zadrugarski nezavednosti. V sak član bi moral vedeti, da mora kupovati v zadrugi, in naj bi cene bile v njej celo višje, kot drugje! Ne smemo pozabiti in prezreti fakta, da vpliva že samo eksistenca na-bavljalne zadruge dobrodejno na vse cene v mestu. To činje-nico poudarja tudi poročilo Saveza in je nedvomno ena najvažnejših za vse konzumne okoliše. To je prevažna funkcija nabavi j alnih zadrug. Bečkereška zadruga je imela v prošlem letu za 14.262.000 dinarjev prometa. Robe se je nakupilo za 4,280.313 Din, a prodalo za 4,450.419 Din. Čistega dobička izkazuje bilanca sicer samo 16.000 Din. Pomniti pa je treba, da ni smoter zadruge, kopičiti dobiček, temveč kolikor mogoče povoljna prodaja blaga njenemu članstvu. Računajte! Blaga se je prodalo za 414 milijona Din, vse povprenčo za 20% cenejše kot drugod. — Ali ni prihranila nabavljalna zadruga članom 1 milijon Din?! Približno tako je tudi pri drugih zadrugah. Zadruga, o kateri govorimo, ima 1047 članov. Njeni fondi znašajo 125.000 Din. Ima lastno hišo in lepe lokale. Predsednik zadruge je g. Alekšič. Toliko smo morali povedati o tej zadrugi, ker sličijo njene razmere v marsičem razmeram v naših zadrugah. Oglejmo si zadrugo. Mariborska zadrugarja, delegata g. C. in F. sta molčala. Postavila sta se in trdila, da se zadruga z Mariborsko še primerjati ne da. Mi ne dvomimo, saj je znano širom domovine, da prednjači Mariboru samo še zadruga v Šiški, tako po vzornem redu kakor tudi po številu članstva in prometa. Toda vrnimo se k namenu, zaradi katerega smo prispeli v Bečkerek. Občni zbor Saveza se je vršil v bivši banski palači. Ta palača je sedaj stan velikega župana. Ker je sezidana preko in koncem trga, je iz nje popolen razgled po vsem trgu. »Vsemogočni ban je budno čul nad svojimi podaniki,« je dejal g. Š. Po prvi predkonferenci, ki je združila samo upravni in nadzorni odbor Saveza, mi je prijatelj svetlečih se oči razkladal, kako je z naslado nalašč zasedel banski stolec v razpravni dvorani. Z zadoščenjem in nepopisnim ugodjem! Ni brez globokega jedra ta sicer navidezna brezpomembna gesta mojega prijatelja. Velik in iskren rodoljub je. Občni zbor se je vršil kot običajno vsi občni zbori Sa-veza. Vse z uma-bistrim mečem, taktno in fino, kjer se je vsaka zla misel pokrila s šopom dehtečih cvetlic. Že večkrat sem dejal, da se moramo, osobito mi Slovenci še veliko učiti od bratov Srbov, tako glede taktike, kakor tudi glede diplomacije. Vse dotlej jim ne bomo kos, zato beležimo neuspeh za neuspehom, kadar trčimo obnje. Naše slovenske zadruge zastopa verzirani in preizkušeni g. Miloš Štibler, kmetijski referent pri vel. županu v Ljubljani, ki pozna ji žnjaški mentalitet naših bratov prav temeljito. Interesi naših zadrug so v njegovih rokah kar najboljše zavarovani. Domača nabavljalna zadruga nam je priredila tudi ne-izbegljivi banket na vrtu »Kazine«. Ves veliki prostor je bil gosto zaseden, največ seveda od domačinov, ki jih je privabila godba. Jedva so začul! jazz-, že so se sukali pari domačini. Izgovorjenih je bilo pri našem omizju tudi nekaj napitnic. Nepozaben mi ostane duhoviti, deloma humoristično zaokroženi, pa tudi trpki govor originalnega g. Koste iz Šumadije. Mogočni njegov glas je preletel ves vrt. Obrnjen proti publiki je pričel: »Vsak je svoje sreče kovač!« — Pravi bratje smo si, to je tudi naš izrek, sem si dejal. Med drugim je povedal tudi to-le: «Kako nepravično je porazdeljeno imetje na božji zemlji! Tu bogatija in morje žita, v skalnati Dalmaciji se pa pasejo ubogi ljudje po travi! Dajte tudi v oašo sirotno Šumadijo zrnce vaše nezaslišane bogatije. Tu ljudje rajajo, pri nas stradajo. Vi meščani, zapomnite si, kar vam povem! Mi in naša vojska smo primarširali v te kraje zato, da tukaj ostanemo! Nihče nas več ne prežene; ga ni! Skromni smo, ne poznamo razkošja, ne poznamo visokih peta in lakastih čevljev, ki skaze lepe noge, da se krive; mi ne plešemo teh brezumnih plesov, kot sem ijh opazil tu. Mi Srbi plešemo tudi, toda *v lahkih, mehkih opankah, a samo naš nacijonalni edinstveni kolo!« Godba je zasvirala kolo in naše omizje se je povečini izpraznilo; vse se .je zavrtilo v krog. Domačini so se mi zdeli nekako poparjeni. Šimy, fokstrota in kakor se. že imenuje vsa ta navlaka, ni bilo več... Nas Slovencev je bilo pet ali šest. Kajpak da smo morali tudi zapeti. Divno smo se odrezali... Je že tako, da znajo Hrvati naših več. Upravnik finančne sreske uprave jih je znal cel register, vse kitice in še take slovenske, ki jih nismo poznali. Na besedilo, ni polagal baš prevelike važnosti, n. pr---»sem obraza z m, habro nam srce« itd. V mestu, med zidovjem smo na oči nekako pozabili, da smo v Banatu. Ogledali smo sinagogo, pravoslavno in katoliško cerkev; poslednji dve sta zelo skromni; potem smo se dolgočasili, ko ni nobenih zanimivosti. Drugi dan nas je odvedlo več avtov in avtobusov v okolico, na pristavo zemljoradničke zadruge, ki jo upravlja g. Nikolič. Do široki, črnega prahu polni poljski cesti smo se vozili med »morjem« žita. Za nas planince je ta neizmerna planota valujočega klasja nepojmljiva. Na firna-mentu nobenega oblačka, solnce pripeka in ni ga vzvišenega prostora ali vsaj gozdička nikjer, da bi se oko spočilo. Moreča enoličnost ti lega na dušo, da si otožen, malodušen. Sredi pota je naš avtobus nenadoma obstal. Šofer je trdil, da se je hladilnik pri motorju preveč segrel. Poskakali smo z voza in šli peš, dokler se avto ne »shladi«. G. V. iz Celja, sicer vedno vesel, se je pograbil za glavo: »Meni se bo zmešalo! Poglejte: ali ni pusto in strašansko dolgočasno vse to polje? Pognal bi se v to klasje in plaval bi, kar plaval bi, magari v večnost...« Mimo nas, v velikem loku kar po pšenici je pridrvel lahek poljski voz na visokih kolesih. — Dva iskra konja sta mendrala klasje, voziček je odskakaval, črnikast možic je pa pokal z bičem. Dedec je gledal samo nas in kazal bele zobe. »S čim kurite, ko nimate drevja?« je vprašal Celjan pravega, pristnega čikoša s štirioglatim obrazom in s tipičnim madžarskim nizkim krajnikom na glavi. Ta mož je nas kot član kmetijske zadruge spremljal. »S slamo,« je odgovoril. »Ali krompirja nič ne sadite?« je nadalje vprašal Celjan. »Obdelava je predraga. Mi gojimo samo koruzo, pšenico in sladkorno peso. Krompir dobimo iz Slovenije.« »Čujte_, v Sloveniji raste krompir!« se je vmešal Kosta iz Šumadije. »Jaz sem pa mislil, da imajo brača Slovenci samo pope, planine in Bled.« Avto nas je pobral s praha, krenili smo dalje. Vozili smo se mimo hišic z rdečimi okni — madžarska naselbina; mimo par snažnih, nizkih hiš — švabsko selo. Potem dolgo nič. Po 14 km smo se ustavili sred! obširnega dvorišča prostrane pristave; prispeli smo k Nikoliču. Uradniška para nima zmisla za konjerejo in za moderne hleve. Za svojo osebo sem občudoval vimena velikih simodolskih krav; taka so kot merniki. Spremljevalec »či-koš« je trdil, da ima vsaka krava 20—24 litrov mleka na dan. 75 teh velikank s teleti je za molžo, 100 jih je na paši... 500 litrov mleka porabi dnevno mestna bolnica. G. Nikolič je hvalil kvaliteto tega mleka in se pritoževal, da ga vsled slabih prometnih zvez ne more pošiljati v Beograd, kjer bi se kar pulili zanj. Pri zakuski je vprašal vedno radoznali Celjan mlado, dražestno gospo Nikoličevo, če ji ni dolgočasno v tej samoti. »Prav nič,« je govorila, »ker sem rojena na tej pristavi. Za zimo se preselimo v mesto. Sicer pa imam toliko posla s služinčadjo, da ne utegnem misliti na samoto. Največ preglavice mi provzročajo sezonski delavci. Posebkajo se. Vsak dan hočejo krompir i nmoko. Zmesijo si iz tega neke vrste polento, ki jo jedo najrajši.« »Stavim, ti ljudje so Slovenci. Žgance si kuhajo krompirjeve!« se je oglasil Celjan. »Ali so iz Prekmurja?« »Od tam nekje,« se je smehljala gospa. Šli smo jih obiskat. Doma so bile samo ženske, moški so odšli že zarana na polje. Žene so odgovarjale v prleškem narečju in nam potrdile, da kuhajo tudi krompirjeve žgance. Le z zabelo je bolj slaba. AAeliko kruha v obliki pletenk je ležalo vsepovsod po klopeh in mizah. Pečejo si ga v veliki kameniti in glinasti peči na dvorišču, ki jo razbelijo s slamo. Tarnale so, da ne sinejo nič več na Madžarsko. Okoli 60 jih je prišlo sem daleč v Banat s trebuhom za kruhom, ki ga ni doma... Odpravili smo se, kajti Banata smo imeli dovolj. Dočim So si nekateri drugi dan ogledali še sladkorno tovarno, ki je ena največjih v Jugoslaviji, smo se mi vsedli na vlak in se odpeljali nazaj do Pančeva ter po parobrodu v Beograd. O Beogradu in Zemunu morda prihodnjič. Mogočni vtis o bogastvu naših južnih krajev se mi je precej omajal ob pogledu na razdejanje in upostošenje, ki ga je povzročilo silno neurje prejšnjega dne po polju od ‘Zemuna do Stare Parove. 41 km dolge vožnje vsi poljski nasadi, trta in pšenica dobesedno zbita v črna, še lužasta tla! Tabula rasa — in na to puščavo jate črnih vran. Potniki v vlaku, povečini domačini so navidezno ravnodušno ogledovali uničenje. Nihče ni črhnil besede. Naši dnevniki so omenili katastrofo kot kronisti, srbski kot — senzacijo. Sto-prav sedaj se mi je razodelo, da je Jugoslavija bajeslovno bogata. Samo v tako bogati državi je mogoče, da se krmari 2 vratolomnimi eksperimenti sedaj sem, sedaj tja. Pravijo, da ima vsaka vreča svoje dno... Pazite! Zahtevajte vedno in povsod testenine Ivan Kostmi: Hranilni in posojilni konzorcij. Kre* ditna zadruga nabavljalnib zadrug drž nameščencev. Naše zadružništvo kar ne more naprej. Je kot rahitično dete, ki shoditi ne more: Godi se mu, ko tisti roži v narodni pesmi: »če ne boš ji prilivala — se prav gotovo posuši ...« Da! Tudi zadružništvu je treba prilivati, če hočemo, da ne vsahne. Sredstvo za pospeševanje gospodarstva sploh pa je kapital. Kapital je v splošnem to, kar pojmujemo pod besedo »denar«. Je pa tudi moralni kapital, ki za zadružništvo ni nič manj važen, to je stanovska zavednost-.- Obojega manjka državnim nameščencem v obili meri. Če bi bili drž. nameščenci zavednejši in bi bolj uvaževali načelo »svoji k svojim«, saj kolikor se to tiče njih lastnih gospodarskih institucij, kot so n. pr. nabavljalne zadruge, ne bilo bi jim • treba biti tako malodušnim in vkljub njihovim pičlim prejemkom, na katere so edino navezani, bi o kaki gospodarski izolaciji našega stanu ne bilo govora. Kako prav nam hodi sedaj tista »zloglasna« uredba o nabavljalnib zadrugah! Hvala Bogu, da imamo »Zvezo nabavljalnib zadrug državnih nameščencev v Beogradu«, ki nam kot ena najuglednejših in denarno najbolj založenih gospodarskih ustanov v naši državi ne nudi samo dragoceno moralno pomoč, ampak je tudi naša najboljša gospodarska zaščitnica. Tudi v Sloveniji je precej nabavljal-nih zadrug, ki so članice omenjene Zveze. Uspehi pa, ki jih letno izkazujejo te zadruge, izvzemši par častnih izjem, so jasno zrcalo naše. enkonomske mizerije. Ampak to ni samo pri nas tako. Drugod je morda še slabše. Da bi dvignil in ojačil kupno moč konsumenta, državnega nameščenca, je odbor Zveze nabavljalnib zadrug drž. nameščencev v Beogradu velikodušno sklenil v področjih svojih članic po celi državi ustanavljati svoje lastne kreditne zadruge in jih dotirati ' s primernim obratnim kapitalom, tako, da bi te kreditne zadruge kot nekake nabavne ustanove s cenenim kreditom omogočale članom nabavljal-nih zadrug nabavno potrebnih stvari pri teh zadrugah, eventualno 'tudi na obroke. Za nas slovenske državne nameščence ne obstoji potreba, da bi morali šele ustanoviti-tako kreditno zadrugo, ker jo že itak imamo. To je naš »Hranilni in posojilni konzorcij javnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani«. Je ena najstarejših kreditnih zadrug v Jugoslaviji. Saj ji teče že 54. leto njenega obstoja. Ima blizu 800 članov z 300.000 vplačanih deležev, ki s svojim 10-kratnim jamstvom tvorijo vsekako prav vpoštevano kreditno osiiovo. Ta zadruga, ki je desetletja kljubovala vsem motnjam Jn krizam na gospodarskem polju, ima gotovo tako odlične sposobnosti, da bi s pomočjo zadostnega cenega kredita se strani centrale v Beogradu ustrezala vsem zahtevam in potrebam vseh državnih nameščencev v Sloveniji. Treba je stiino, da se to, kar že imamo, primerno razširi in našim Potrebam odgovarjajoče preuredi, pa bomo imeli državni Nameščenci v Sloveniji lastni Kreditni zavod, v katerega bomo imeli brezpogojno zaupanje in od njega tudi smeli Pričakovati učvrstitev našega gospodarskega položaja. Ta dejstva so po večini izprevidle tudi vse naše na oavljalne zadruge v Sloveniji in so se izrekle za to, da bodi konzorcij njih kreditna zadruga. Na podlagi tega pristanka K konsorcij na svojem izrednem občnem zboru dne 8. X. 1927 tudi v formalnem oziru zadostil pogoju, da postane tip take kreditne zadruge s tem, da je spremenil člen 3. svojih Pravil, ki se sedaj glasi: Konsorciju lahko pristopi kot član: ysak državni uradnik in uslužbenec, aktiven ali upokojen, 111 vsaka oseba, ki služi ali dela pri državnih oblastvih ali Pa prejema podporo oziroma pokojnino od državne bla-S^jne. Člani pa smejo biti tudi žene, vdove in otroci državnih uradnikov in uslužbencev ne glede na to, ali prejemajo °d države pokojnino, podporo ali invalidnino ali ne, in na-P°sled vsak uslužbenec samoupravnih teles in zbornic. Vsi |l. pa le tedaj, ako so člani katerekoli nabav-|Jalne zadruge, ki je včlanjena v Zvezi na-bavljalnih zadrug državnih uslužbencev v Beogradu. Upajmo, da snovanje takih kreditnih zadrug tudi po 'Tugih delih države napreduje. Ko bo vsaj 10 takih zadrug Pričelo s svojim delom, se bo ustanovila Zveza teh kreditnih zadrug in imeli bodemo jako kreditno organizacijo sPoredno z nabavljalno. S tem se bo razvoj našega zadružništva premaknil zopet za nekaj mejnikov dalje, odprla pa bo tudi nam pot v boljše razmere. Da bi se naša želja spolnila že v Novem letu 1928, v to pomozi Bog! ^ULVžljt<5 SrCCi ter zato zahtevajte izvrsten pridatek »»Redilno kavo". Ivan Rostan: Naš dom. Slovenski državni nameščenci smo se odločili postaviti v Ljubljani svoj lastni dom. Ta velika in lepa misel j ti vzniknila iz naših realnih potreb. Rodila jo je neizbežna sla osamosvojitve. Kot izgnanci smo se morali s svojimi organizacijami in gospodarskimi ustanovami iz leta v leto prerivati po tujih, neprijaznih prostoiuh, najčešče odvisni od trenotne dobre volje našim dušam tujega gospodarja. Vse to je oviralo naše skupno delo in nam ni moglo prinesti zaželjenih uspehov. In prišli smo do spoznanja, da bodo naša stanovska prizadevanja dosegla svoj cilj le tedaj, ako bomo zbrali vse celice naše duhovne in ekonomske kulture veno celino in jim dali zavetja pod eno streho. Zato je bila misel na stalni lastni dom predmet naših dolgoletnin sanj in želja, ki nas je neprestano mikala in neodoljivo vabila, obetajoč nam bogatih uspehov. Naposled je le zasinil dan, ki je prej ali slej moral vziti. Lahko bomo sedli za skupno mizo pod skupno streho. Lastni dom, ki smo ga slutili in po njem hrepeneli še iz nekega daljnega, meglenega privida, se nam je mahoma primeknil bliže in stopil v prvo fazo svojega uresničenja. Po naročilu ankete; sestavljene iz zastopnikov vseh vrst državnih nameščencev, je »Hranilni in posojilni konsorcij javnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani« kupil od mestne občine ljubljanske stavbni prostor v Gajevi ulici Ljubljani, ki je v smislu kupne pogodbe določen samo za zgradnjo Uradniškega doma. Kupovalec konsorcij bo moral začeti na tej parceli zidati najkesneje leta 1930-projektirani dom, to je več nadstropno stavbo, kakršne so v tem okolišu običajne. Stavba bo morala biti zasnovana po prvovrstnih načrtih, ker bi se sicer kupna pogodba razrušila in bi se svet moral zopet vrniti mestni občini. Gajeva ulica, v kateri bo stal naš »Dom«, teče sporedno z elegantno Aleksandrovo cesto, s katero ob nje severni strani objema prostor, raztezajoč se od Dunajske ceste proti Narodnemu domu. Brez vsakega dvoma je to najlepši del naše bele slovenske prestolnice, takorekoč srce Ljubljane. Kakšen naj bi bil »Dom« na zunaj? Kako bi se v njeni uredili 1 Čeprav še ne moremo podati o domu podrobne slikCi preden nam njegove strukture ne izobliči in poda v svojem načrtu vešča roka arhitekta, umetnika, vendar smo mendn vsi edini v tem, da mora biti ta naša stavba v skladu 2 veličino in pomembnostjo njene zamisli. Že sama zunanjost doma bo morala vzbujati občutek, da »Dom« ni hiša kot je sto in sto drugih hiš. Zato se pri vsi svoji skromnosti ne Smemo zadovoljiti s kakim poprečnim šablonskim klišejem, ki bi se v vencu mogočnih stavb njegove okolice očividno počutil dobro«. Prestiž našega stanu zahteva umotvor, cigar mirna dostojanstvenost naj diha našo resno voljo, ttašo stanovsko zavest in naš stanovski ponos! Kar se tiče njegove notranjosti, naj bi bil »Dom« de-ionia društveni dom, deloma stanovanjska hiša. V prvem Pogledu bi sprejel pod svoj krov naše najvažnejše gospodarske ustanove in druge organizacije, kakor na pr.: »Hranilni in posojilni konsorcij«, »Nabavljalno zadrugo«, »Zvezo državnih nameščencev za Slovenijo«, čije prostori se sčasoma razširijo in preurede v Uradniško zbornico, dd. Največ prostora se bo vsekako moralo odmeriti večji zboroval ni dvorani z zložljivim odrom in stenskimi kulisami, ki bodo po potrebi omogočale racij onelno razdelitev dvorane v najrazličnejše namene. Prav tako bo mo-r&l dobiti primerne prostore »Dijaški k o n v i k t«, ki bo sprejemal v oskrbo in nadzorstvo gojence, sinove državnih nameščencev z dežele. Napravila se bo v pritličju lahko tudi niajhna kantina, avtogaraža in telefonska celica. Ostali Prostori se bodo dali v najem za stanovanja po zmernih cenah, v prvi vrsti državnim nameščencem. A da se uresniči naš dolgoletni sen, zato je treba naj-Poprej rešiti njegov osnovni pogoj, to je njegov f i n a n -c u i problem. To vprašanje moramo urediti državni nameščenci s a m i, ker v današnjih razmerah ne moremo Prav od nikoder pričakovati izdatnejše podpore. S smotreno °rganizacijo dela in kapitala pa se da tudi z lastnimi močmi navzlic naši gospodarski šibkosti nabrati sklad, ki bi tvoril 2adostno finančno podlago za sezidanje sicer ne razkošne, Pu vendar skladno svojemu namenu dostojne zgradbe. Po strokovnjaški presoji bi bilo za zgradnjo »Doma« potrebna glavnica dveh milijonov dinarjev, ki bi si jo izposodili po nizki obrestni meri, nikakor pa ne dražje kakor kvečjemu P? 5 od sto. Upamo, da nam bo uspelo dobiti potrebno glavnico od Državne hipotekarne banke ali od ministrstva za s°cialno politiko, ako je ne bomo mogli, bržkone celo ceneje nobiti od Zveze nabavljalnih zadrug državnih nameščencev v Beogradu. • Od dveh milijonov dinarjev znašajo 5% obresti 100.000 ninarjev na leto. Če bi nam nesla stavba na leto prav toliko istega donosa, bi bilo za obresti preskrbljeno, šlo bi le še 2a kritje anuitet. Da dolžnega kapitala v dveh, treh letih ne bomo odplačali, je jasno. Zgodi se pa prav lahko v de-®etih letih, da nam »Dom« preide v bremen prosto skupno jnst, ako bomo v »g r a d b e n i sklad Doma« kakor če-bele zlagali paro za paro. . Vseh skupaj državnih nameščencev nas je v Sloveniji 25 tisoč. Denimo, da jih od teh smemo prištevati k popolnoma zavednim pristašem naše idealne zamisli vsaj 15 tisoč in da bo vsaka od teh 15 tisoč čebel prispevala v sklad vsaj po e n dinar na mesec, kar bi dalo 180.000 dinarjev na leto, potem je »Dom« v desetih letih v resnici naš, to se pravi: slovenski državni nameščenec bo na tem koščku svoje zemlje res svoj gospod! Zgornji račun je zelo enostaven. Zanesljiv pa je le toliko, kolikor bo odtehtan z vero v našo zavednost, ki bo postavljena pred težko preizkušnjo. Pri tem, tovariši, ne pozabite: tudi ž Vašimi prispevki je vzraslo širom naše domovine na stotine domov. Narodni, sokolski, orlovski, delavski, ljudski, prosvetni in kakor se že vsi imenujejo. Povsod ste s svojim udejstvovanjem in s svojo požrtvoval; nostjo pomagali graditi te domove. Pomagajte tako graditi tudi svoj lastni dom. Da se bo o vas lahko reklo, da so ga postavili zavedni, širokogrudni in podjetni možje. Poleg endinarskega prispevka bo seveda treba za notranjo opremo in za vzdrževanje »Doma« v prvih početkih poskrbeti še za druge vire finančnih dohodkov. Iznajdljivost fantazije naših poverjenikov in propagatorjev naše ideje bo našla sto in sto načinov, po katerih se lahko pride do denarja. Vse je odvisno od tega, kdo vzame stvar v roke in če se je loti z ljubeznijo, ki jo stvar zasluži. Ljubezen pa premaga vse ovire. Naj navedemo v naslednjem le nekaj primerov v pogledu pridobivanja dohodkov. Kazalo bi v prvi vrsti prirediti na široko zasnovano efektno loterijo. Pridobiti naše gospodarske ustanove, da iz svojega čistega dobička vsako leto poklonijo, »Domu na oltar« primeren obolus. Obvezati naše stanovske organizacije za to, da postane »D o m« integralni del njih stanovskega programa. Zato bodo sledile lepemu zgledu gospodarskih zadrug, in tudi iz prebitkov svojih letnih obračunov izločile marši Ivah kamenček za skupni dom. Umestno bi dalje tudi bilo, da Zveza »državnih nameščencev in okrožne skupine Zveze prirede v korist »Doma« vsako leto elitne koncerte v večjih mestih. Ti koncerti bodo sčasoma privlaena sila in bodo postali tradicijonelni itd. itd. Z izvajanjem finančnega načrta je pričeti brez odlašanja. Na čelo te akcije naj stopi eksekutiva, obstoječa iz članov »Hranilnega in posojilnega konsorcija« in drugih merodajnih činiteljev. Eksekutiva bo po začrtanem programu akcijo vodila, urejala medsebojne odnose’in dajala podrobna navodila izvrševalnim organom, tako da bo vsak naš človek kot del tega velikanskega avtomata stopil v funkcijo v zavesti, kaj mu je storiti! Uverjeni smo, da bodo naše stanovske organizacije pokazale pri izvrševanju svoje častne dolžnosti vso svojo prožnost in s svojim sijajnim elanom kot en mož zagrabile za lopato, da bo skro stal naš »Dom«, simbol našega duhovnega uedinjenja. Srce, ki bo gonilo vsa naša hotenja in dejanja, žarišče, ki bo oplojalo našo stanovsko kulturo in nam kazalo Pot više in više do čim najširšega socialnega razvoja in do čim največjega gospodaorskega napredka. Na delo torej — vsi za dom! Zika je samo ena. Ce hočete piti res dobro in ne predrago kavo, zahtevajte izrecno Ziko. Pazite na to ime radi številnih ponaredb! Ob desetletnici ljubljanske uradniške menze. Težko je iz nič ustvariti kaj trajno veljavnega, a še težja je taka vstvaritev, ako ji kumuje uradništvo. Ne mogoče zato, ker manjka uradništvu ambicije ali sposobnosti, pač pa zato, ker je izgubilo največ vsled strankarske ori-jentacije, vsak smisel za skupnost. Skupnost je večini urad-ništva nek fantom, strah, ki grozi njegovi orijentaciji in jo je treba zato z vsemi močmi- pobijati. Hvaležni moramo biti zato tistim pijonirjem, ki so začeli pred 10 leti orati ledino skupnosti, ki so se otresli vsaj v eni stvari strankarskega duha in so začutili v sebi, nekako razredno zavest, ki jih je klicala in vabila na skupno delovanje. Ti idealni friožje z g. Rudolfom Strnadom, višjim davčnim upraviteljem na čelu, so se strnili v skupno falango, hoteč s tem pomagati vedno bolj propadajočemu in proletariziranemu Uradništvu. S,podpisom premirja in miru se je končala sicer ena faza svetovne zgodovin^ a s fem dnem je začela druga, ki ni bila nič manj huda od prve. Narodi Evrope so vsled dolgo trajajoče vojne popolnoma obubožali, vse gospodarstvo je ležalo v razvalinah; treba je bilo ponovno zastaviti lopato in sekiro;, začeti je bilo z vsem zopet na novo. Da, težki časi so sledili vojnim letom, ki niso prizanesli nobenemu stanu. lir ker ni imelo tedaj uradništvo organizacije, na katero bi se lahko naslonilo in potom katere bi si pri- bojevalo kake materijelne koristi, se je skoro popolnoma proletariziralo. Lepa obleka, naslovi itd. niso tedaj mnogo pomenili; več je veljal en verižnik, kot sto uradnikov skupaj. Že se je zdelo, da ni rešitve za uradništvo, da bo urad-ništvo množilo vrste proletarijata in slišali so se že klici: »Delavci rok in peres skupaj!« In res se je našel že tu in tam kdo, ki je omahoval in klonil z duhom in telesom. In v tem nastajajočem kaosu se je. naenkrat zaslišal glas g. Strnada, kot glas trombe, ki je zaklical: Do tu in ne dalje! Konec naj bo izkoriščanju uradništva po gostilničarjih in restavratorjih; ustanovimo si lastno menzo! Postavimo se na lastne noge! — Motne oči in trudne roke, upognjeni hrbti in izsesana lica so se tedaj zganila, srce je začelo biti močneje in se je z nekim svetim pričakovanjem čakalo dneva, ko postane ta klic meso. G. Strnad je šel takoj na resno delo in je v kratkem času dal državnim uslužbencem menzo, ki je za nje še danes velike vrednosti. Pri tem g. Strnad v svoji skromnosti svojega dela ni obešal na veliki zvon in zato danes ob desetletnici menze večina državnih uslužbencev in tudi večina članov menze niti ne ve, da je g. Strnad tisti, ki je menzo ustanovil. Vsled tega smatramo kot kronisti vsakega važnega pokreta državnih uslužbencev na gospodarskem polju za svojo dolžnost, da na to dejstvo našo javnost posebej opozorimo. S kako vztrajnostjo in odločnostjo je šel g. Strnad in z njim drugi naši tovariši, katere je on zbral okrog sebe, na delo za ustanovitev menze, kako se je potem menza razvijala in kakšne boje in težkoče je morala prestati,, preden se je povspela do današnje višine, ko praznuje svojo desetletnico, naj pojasnijo sledeče vrstice. Dne 6. decembra 1918. leta je bilo, ko so se zbrali na inicijativo g. Strnada v restavracijskih prostorih Hotela Lloyd gg. Primc Rudolf, Bradaška Maks, pok. Rudolf Tomšič in Tone Kafol. Rezultat’tega sestanka je bil, da se započne akcija za ustanovitev menze v Ljubljani. Prihodnji sestanek bi se imel vršiti v tedanjih restavracijskih prostorih Auerjevih dedičev v Wolfovi ulici. Medtem se je . začel lov za primerne lokale. Izpraševali so pri Auerjevih dedičih, »Perlesu« in drugod, a vse iskanje je bilo zaman. Po večdnevnem iskanju se jim je posrečilo, da so pregovorili gostilničarja v kleti bivše gostilne Malič v hiši Jadranske banke da sprejme menzo, ki je začela s 15. decembrom 1918 poslovati, pod streho. Odbor menze so tvorili ustanovitelji. Toda menzi ni bilo usojeno, da bi dolgo ostala v teh prostorih. Gostilničar je namreč, videč, da menza prospeva in da postaja vsak dan večja, podražil ceno prostorom, kakor tudi vsem drugim potrebščinam. To je zbilo sodu dno in začel se je nov lov in novo iskanje prostorov. V pomanjkanju primernejših se je mo- rala tedaj menza zadovoljiti z areno Narodnega doma. Arena tedaj ni bila zidana, kot je danes, tudi ni imela par-ketov kakor sedaj, ampak je obstojala iz propadajoče lesene barake. Pa boljše nekaj kot nič in menza se je s 1. marcem 1919. leta vselila v svoje nove prostore. Z novimi prostori so nastale nove težkoče. Ker se je Vršilo obratovanje menze v lastni režiji, si je bilo treba omisliti tudi lasten inventar. Toda kako? S prispevki za prehrano so se krili komaj stroški za nakup živeža, a kje vzeti denar za nakup inventarja? Ali neutrudljivi in podjetni odbor ni miroval! Ako ni mogoče kupiti inventarja, Rud. Strnad višji davčni upravitelj, ustanovitelj in prvi predsednik uradniške menze. si ga je mogoče izposoditi. In tako si je odbor večino inventarja, posebno kuhinjskega izposodil, a nekaj ga je dobil brezplačno iz bivših oficirskih menz; mize in lesene klopi so se pa nabavile z deželno-vladno pomočjo. S tem, da se je menza postavila na svoje lastne noge, je začelo število članstva naraščati. Ali nesreče! Radi neprimernosti in neprikladnosti prostorov, kakor tudi radi Poviševanja prispevkov za prehrano, se je članstva lotilo nezadovoljstvo in malodušnost ter je sklenilo na občnem zboru maja meseca 1920. leta likvidacijo menze. Izvoljen je bil v to svrho likvidacijski odbor, sestoječ iz predsednika Andresa, gospodarja V ruša, knjigovodje Vodopivca in tajnika Čadeža. Likvidacijski odbor je vzel svoj posel energično v roke in ugotovil predvsem stanje menze s tem, da je prvo bilanco menze, ki je izkazovala, za takratne razmere ogromen deficit od 52.000.— K. O priliki sestave bilance je pa prišel likvidacijski odbor potom zagotovila poštnega uradnika g. Rudolfa Vrusa, da obstoj menze nikakor ni ogrožen, do prepričanja, da je mogoča sanacija iste. Že 3 tedne kasneje je bil sklican nov občni zbor, na katerem se je sklenilo, da se likvidacija ustavi in nadaljuje z rednim poslovanjem. Po tem sklepu se je obenem odredilo, da izpremeni menza svojo prejšnjo štampiljko, katera je vsebovala zgolj ime društva menze in da dobi poleg dotedanjega besedila v štampiljki še dve navzkriž položeni žlici, da se da tako menzi značaj nove menze in njenega na novo pričetega obratovanja. Temu dejstvu, ter spretnemu vodstvu g. Vrusa, ki je bil dotlej lastnik uradniške restavracije v Opatiji, se je zahvaliti, da ni ponesrečil prvi poskus uradniške skupnosti. Seveda je k sanaciji pripomogla veliko tudi od strani vlade poklonjena podpora, kakor tudi na novo vpeljano vzorno amerikansko knjigovodstvo po g. Srečku Vodopivcu. Brez teh činjenic bi menza že davno pripadala zgodovini. Po srečno izvršeni sanaciji, se je morala menza ozreti po novhi prostorih in to že zato, ker ji je uprava Narodnega doma odpovedala dotedanje prostore v areni. Toda kje dobiti v tedanji stanovanjski mizeriji potrebne prostore? — Po tedaj veljavnih stanovanjskih naredbah, so se zasegala po stanovanjskem uradu vsa izpraznjena stanovanja in lokali. Brez nakazila stanovanjskega urada je bila vsaka vselitev nemogoča. S pomočjo stanovanjskega urada bi se dalo sicer onemogočiti odpoved v Narodnemu domu, a odbor ni imel zato ne smisla, ne veselja, ker je hotel i sam na željo članstva, v nove prostore. Članstvo se je v tej stiski zateklo k edino mogoči rešitvi perečega stanovanjskega vprašanja, obstoječi v tem, da si je izvolilo na občnem zboru julija meseca 1920. leta novega tajnika v osebi g. Drago Gorupa, takratnega komisarja. pri bivšem stanovanjskem uradu. S tem je bila dana možnost, da se. bo tajnik menze, čim zazna za kak primeren in prazen prostor, zanimal zanj in predlagal nakazujoči komisiji pri stanovanjskem uradu, naj se dotični prostor nakaže, menzi. Članstvo se v svojem zaupanju ni varalo. Po odhodu g. Krvariča v Zagreb so namreč postali restavracijski prostori v Perlesovi hiši, poleg pošte v Šelen-burgovi ulici, prazni. Stanovanjski urad je izpraznjene .prostore zasegel in na predlog g. Gorupa nakazal uradniški menzi. Zadeva ni bila sicer s tem še urejena, ker je grozil g. predsednik hišnih posestnikov, da se obrne direktno na ministra, ako vstraja stanovanjski urad na svojem odka-zilnem sklepu. Po posredovanju takratnega poverjenika za soc. skrb., ministra g. dr. Andreja Gosarja ter na podstavi pogajanj s sedaj že pok. g. Perlesom se je zadeva vselitve v splošno zadovoljstvo aplanirala. Toda z novimi prostori so nastale nove potrebe. Dokler je bila menza še v areni Narodnega doma, se je lahko posluževala starih miz, klopi, pribora itd. Novi prostori so pa zahtevali nov inventar že z ozirom na to, da naj privabi menza čim več članov v svojo sredo. Ker ni moglo članstvo k temu ničesar prispevati, rezervnega kapitala pa ni bilo, ni preostalo odboru drugega, nego da potrka na vrata deželne vlade za podporo. In ne zaman! Po posredovanju takratnega deželnega predsednika dr. Janka Brejca je bila nakazana menzi večja denarna podpora, potom katere si je ta lahko nabavila lasten prepotreben pribor, krožnike itd. Za služinčad je pa prejela po istem posredovanju od strani inval. doma v Ljubljani postelje. Kasnejši poverjenik in šef oddelka za soc. pol. g. Adolf Ribnikar, je poklonil menzi večjo podporo za nakup novih stolic ter o priliki likvidacije Oblačilnice za Slovenijo prte za mize in rjuhe za služinčad. Te vladne podpore so privedle menzo do neke odvisnosti od državne oblasti, ki se je zrcalila predvsem v tem, da ji je ta imenovala in določila posebnega državnega nadzornika, ki je nadzoroval vse delovanje in nehanje odbora in menze. Med članstvom se je zoper to kuratelo sicer oglašalo nezadovoljstvo in mrmranje, toda bojazen, da usahnejo državne podpore, je zaenkrat še zadržala izbruh javne nevolje. In to tembolj, ker je jadrala menza vedno hujšim časom nasproti. Da je temu tako, je pričala že hrana sama. Močnate jedi so se reducirale na petek, nedeljo in praznik. Meso je postajalo vedno redkejše. Obiskovalci menze so bili samo opoldne tako srečni, da so dobili nekaj dkg govedine, zvečer mesa ni bilo več. Na vsakem občnem zboru se je slišal glas in • predlog na povišanje prispevkov. Da, prišlo je na podlagi poročil občnih zborov že tako daleč, da ni bilo mogoče dobiti pri trgovcih ne moke, ne drugih živil. Temu je bila deloma kriva inflacija in devalvacija denarja,' iz dneva v dan menjajoče' se in skakajoče-cene, cvetoče ‘verižništvo,' deloma pa'nesolidno-trgovstvo 1 samo, ker je’ prodajalo vse samo neobvezno. Na debelo-ni hotel nihče ničesar prodati, boječ Se pri tem, da-s tem izgubi večje zneske ali dobičke., Kadar ,so odpovedale že vse možnosti, se je v.največji sili ali potrebi obrn.il odbor na aprovizacijo mestnega: magistrata, -ki je -rešil menzo ■.iz. neprijetnega položaja,- prepustivši ji nekaj vreč moke. Menzi je tedaj šel na roko tudi likvidacijski odbor zadruge »Samopomoč«, ki je po svojem poslovodji Pleterskemu preskrbel razna živila, ki jih ni bilo sicer od trgovcev dobiti niti za drag denar. A ne samo ti, tudi' Vnovčevalnica za Slovenijo in Gospodarska zveza sta marsikdaj rešila menzo kriz in težav. Da je pa prišla menza, vkljub lepim prostorom, last: nemu inventarju in lastnemu vodstvu v krizo, kar se je izražalo posebno V padanju članstva, v dobro obiskanih občnih zborih, zahtevah po izrednih občnih zborih etc., je krivo predvsem dejstvo, da ni mogla menza poviševati prispevkov za prehrano. Članstvo menze se rekrutira iz vseh vrst uradništva in kar lahko eden zmore, ne more uradnik III. ali celo zvaničnik. Zato so se ob vsakokratnem povišanju prispevkov slišali protesti in ugovori, češ tega ne zmoremo, dajte nam boljše plače, tedaj smo pripravljeni i za menzo več žrtvovati. Dokler imamo pa dosedanje plače, je vsako povišanje izključeno. In tako so se morali obiskovalci menze v letih 1921 in 1922 zadovoljiti z res pičlo hrano, ki je komaj zadostovala za borno življenje. In da je kupica bridkosti dospela do vrhunca, se je tedaj izvršila zamenjava kron 1 : 4, kar je povzročilo nov porast cen ne samo luksuznim predmetom nego tudi vsem najpotrebnejšim življenskim potrebščinam. Iskra upanja na boljše čase se je pokazala tedaj, ko so vsi naši listi pisali o tem, da prinese akcija g. Plavšiča skoro gotovo stabilizacijo in porast dinarja. Namesto napovedane stabilizacije in porasta je pa dinar vedno bolj padal in se je naglih korakov bližal avstrijskemu in nemškemu primeru. Padanje dinarja je imelo za posledico, da so cene vsemu blagu poskočile. Ko si šel zvečer spat, nisi vedel, ali kupiš zjutraj kako blago še za ceno prejšnjega dne. S skrbjo v srcu in duši, je vsak resničen patrijot spremljal take in slične pojave. Prav posebno je pa to občutilo uradništvo t. j. tista hrbtenica, na kateri je zgrajeno vse dobro in zlo v državi. Z vnemo in ljubeznijo se je vrglo na zgradbo lastne hiše, lastne države. Z vnemo, samo-zatajevanjem in stisnjenimi ustnicami je delalo in trpelo, pričakujoč boljših časov. Upalo je vedno na dobro voljo gospodujočih in čakalo. Pa videti je moralo v tem svojem nesebičnem delovanju, svojem zatajevanju, da velja z zlatom obsut- verižnik več, kot njegova dobra volja in delo. Videl je, da se ga izigrava, a uradnik vseeno še ni obupal, še vedno ga je držal njegov prirojen in vzgojen idealizem po koncu, ki mu je prerokoval boljše čase. In res, časi so se začeli polagoma boljšati. Curiška borza je zaznamovala porast dinarja, a spet so se oglasili špekulanti, ki so špekulirali na skorajšnji baisse dinarja. Zdelo se je, da se povrnejo spet zlati časi špekulantstva in verižništva. Ali dinar je šel na veliko žalost vseh omenjenih navzgor. Ker niso mogli več špekulirati a baisse, je začela špekulacija a hausse. Špekulantu pride vse prav in tako tudi porast. Zato je morala vlada poseči z energično roko v to nevarno špekulantsko igro in je slednjič uspela na tem, da je stabilizirala dinar na gotovi višini. Vsi gospodarski, kakortudi drugi krogi so početkoma delali še z nekim nezaupanjem na takozvano štabilizacijo, misleč da se spet prevarijo v svojih upih in nad ah. Ker kako naj trgovec kalkulira, ako se veljavnost denarja od ure do ure menjava. Kako naj se uredi gospodarstvo, ako privrednik ne ve, kakšna je njegova bilanca in ako mora v svojih poslih računati s samimi neznankami. V takih časih in primerih je vsako normalno gospodarstvo izključeno. Kakor vpliva padec vrednosti denarja na vsakokratno dobo, ravnotako prinaša tudi porast vrednosti v gospodarstvo razne večje in manjše perturbacije. In vsaka doba je zarezala globoke brazde v naše gospodarstvo, ki so očitovale, prva v velikem obtoku denarja pri posameznikih, a pomanjkanje pri denarnih zavodih, a druga v pomanjkanju pri posameznikih in porastu vlog pri denarnih zavodih. Prva perijoda do porasta dinarja je stala nekako v znamenju zaničevanja denarja, češ saj nima itak nobene vrednosti, druga perijoda pa stoji v znamenju spoštovanja istega. Zato ni tudi danes več zapravljanja, kakor v prvi povojni dobi. K temu je pripomogel deloma porast dinarja, a skoro gotovo ima glavni del na ozdravljenju razmer štabiliziran dinar. Brez štabilizacije bi bile še vedno na široko odprta vrata korupciji in špekulaciji, a z dnem, ko se je vsak državljan zavedel, da je špekulacija ubita, je začel ložje dihati. Spremenjene ekonomske razmere so se kmalu pokazale tudi pri uradniški menzi. Meso se je češče pojavilo in slednjič zavladalo tudi pri večerji. Ta sprememba jedilnega lista je vplivala tako zelo na menzo, da je kmalu narastlo število članstva na 250 članov in da se je nameravalo uvesti celo neke vrste numerus clausus, ker ni imela menza oz. kuhinja kapacitete za toliko ust. Prvi predsednik, ki je izvedel menzo iz ekonomske krize, je bil g. Lenarčič, ki je posvetil ves svoj prosti čas v prospeh in procvit menze. Žalibog. da je ostal samo kratko dobo na predsedniškem mestu. Priznati treba pa vseeno, da je tudi kasnejši predsednik g. Joško Peršič vodil menzo uspešno med Scilo in Karibdo in da je začel zbirati celo rezervni fond. Pa »des Lebens ungemischte Freude, ward keinem Trdischen zu Teil«. Tn tako ni bilo tudi menzi usojeno, da bi dolgo uživala svoje sadove v starih prostorih. Stanovanjski zakon je ukinil prisilno zaseganje in nakazovanje lokalov. Hišni lastniki so zadobili v tem pogledu zopet pravico do svobodnega razpolaganja, kar je imelo za posledico, da je g. Perles odpovedal za novemberski termin 1924 menzi dosedanje prostore. Zopet so začela povpraševanja in iskanja novih prostorov. Mislilo se je celo na zgradbo lastne stavbe ali pa na nakup kake hiše. Do nakupa hiše ali zgradbe lastnega poslopja ni prišlo. Pač pa je menzin odbor zasledil nove prostore v hotelu Tratnik na sv. Petra cesti, kamor se je menza preselila začetkom novembra meseca 1924, kjer je še danes. H koncu bodi še omenjeno, da je postavil občni zbor na dnevni red enega izmed občnih zborov, potem ko je zaznal, da je začela menza uspevati in da ni pričakovati več državnih podpor, predlog, naj se državno tutorstvo nad menzo ukine. Občni zbor je sprejel ta predlog in je od tedaj menza popolnoma svobodna ustanova, ki se vlada samostojno brez kakega državnega nadzorstva, popolnoma v zadružnem duhu. Normalnih predvojnih razmer ni še pričakovati, zato je neobhodno potrebno, da ostane menza stalno to kar je, t. j. da nudi po nizki ceni dobro in tečno hrano vsakemu iznied uradništva, da pusti pri tem v nemar vsako strankarsko misel kot doslej in da stremi za tem, da zasede po sezidanju uradniškega doma, ki se zgradi s pomočjo drugih uradniških gospodarskih podjetij, za njo določene prostore. Menzi pa kličemo ob njeni desetletnici: Vivat, crescat, floreat! Beguš Josip: Misli o naših medsebojnih odnošajih. Lepo in idealno bi bilo, ako bi .vsak posameznik izmed nas uravnal svoje življenje in delovanje tako, da bi drug drugem čim največ pomagal, ali da bi vsaj nikdar nikomur nikjer ne škodil. Še idealne j še bi bilo, ako bi to storile tudi vse naše organizacije in zadruge. Tako bi beda in izkoriščanje pri nas ne imelo prostora in bi izginile solze, ki teko še marsikje v, potokih. Od posameznikov zahteva to sicer že današnja splošna kultura, ki hoče dvigniti človeštvo na čim višjo stopnjo sreče in blagostanja, organizacijam in zadrugam pa isto velevajo splošni organizacijski principi in nameni. Žahbog pa tako prvi kot drugi na to lepo in človekoljubno načelo le preradi pozabijo in le preradi ubirajo svojo egoistično separatistično pot brez ozira na druge. Priznati je treba, da je posameznikom držati se tega načela v marsikaterem slučaju težko, posebno danes, ko bije še večina izmed nas težak boj za obstanek in ko je ves svet prenasičen z mate-rijalizmom in ko še ni pozabljeno ubijanje, morjenje in ropanje v svetovni vojni. Posameznikom se torej ni čuditi toliko, ako pri njih v tem oziru ni vse tako, kot bi bilo želeti, ako tudi bi v marsikaterem slučaju od njih lahko več pričakovali. Drugače je z organizacijami in sicer s stanovskimi in strokovnimi, kakor z gospodarskimi. Da tudi pri teh ni vse tako, kot bi moralo biti, ako bi preveval v njih pravi duh skupnosti in stanovske vzajemnosti, to je vsekakor bolj obžalovati. Organizacije bi morale ne le same uravnati vse svoje delovanje po zgoraj omenjenem principu, temveč vzgajati v tem praven tudi svoje člane. Te važne naloge pa naše organizacije in naše zadruge ne izpolnjujejo dovolj ali sploh nič, in temu ni najti nikjer drugega vzroka kot to, da se važnosti in pomena te naloge dovolj ne zavedajo. Saj dokazujejo to najbolj v tem, ker skrbijo skoro vse prav tako kot posamezniki samo za svoje interese in za svoje lastne potrebe, na potrebe in interese drugih organizacij in zadrug pa pozabljajo. Prav redke so, katere pokažejo tudi nekaj razumevanja za skupne interese vseh organizacij in vseh zadrug, zato so tudi uspehi tako malenkostni, da se komaj vidijo, neuspehi pa so v splošnem vsaki dan občutnejši. Potrebno je torej več smisla za skupne interese celega stanu in vseh organizacij državnih uslužbencev tako pri posameznikih, kakor pri naših organizacijah. To pa bo mogoče doseči le, ako se organizacije in zadruge tesneje oklenejo druga druge, ako so med seboj v vednem prijateljskem stiku, ako druga drugi svoje težnje in potrebe odkrivajo, ako se med seboj spoznavajo, ako so torej med seboj v tesnih, dobrih in iskrenih odnošajih. Tega do danes pri nas še ni in zato tudi ni pričakovanih uspehov in jih ne bo tako dolgo, dokler se vsaka posamezna organizacija in zadruga ne bo zavedala, da je v službi vseh naših skupnih in ne samo svojih lastnih interesov. Povdariti se mora posebno glede nabavljalnih zadrug, da je nujno potrebno, da se seznanijo med seboj, da se otvori, oziroma poživi promet, korespondenca, občevanje med njimi skratka, da stopijo druga z drugo v čim ožje in tesnejše prijateljske odnošaje. To bo pripomoglo mnogo k razčiščenju marsikaterega vprašanja in pojma, katerega tolmači danes vsaka zadruga za se ne glede na druge in je vsled tega škoda, če ne njej sami, pa drugim zadrugam. Predaleč bi nas privedlo, ako bi hoteli razpravljati na tem mestu o vseh naših medsebojnih odnošajih, ki vladajo danes in kakršni bi morali biti. Vsled tega se moramo popolnoma izogniti razmo,tri vanju o odnošajih, v katerih živijo posamezniki do zadrug in posvetiti svojo pažnjo samo v glavnem odnošajem, v katerih so stanovske in strokovne organizacije do gospodarskih posebno do nabavljalnih zadrug in odnošajem, v katerih so nabavljalne zadruge med seboj in do njihovega Saveza. Ako bo že to vsaj nekoliko pripomoglo k izboljšanju tega nedostatka, bo v tem velik uspeh, ki bo koristil nam vsem. Stanovske in strokovne organizacije se po večini za gospodarske zlasti za nabavljalne zadruge ne brigajo in zato njihovega namena in ustroja prav ne poznajo. Nič čudnega potem ni, ako pride taka organizacija do svoje Zveze z navidezno obzirnim predlogom, da naj Zveza v krajih, kjer ni nabavljalnih zadrug, ali kjer bi se te vsled krajevnih razmer ne mogle ustanoviti, izposluje za svoje člane pri trgovcih, obrtnikih itd. gotove odstotke popusta pri nabavah njihovih potrebščin, da se na ta način pomaga državnim uslužbencem. Ne glede na iluzornost in ničevost take pomoči od strani trgovcev, obrtnikov itd., ki jemlje obenem ugled celemu stanu, moramo povdariti, da bi bil tak korak naperjen naravnost proti nabavi j alnim zadrugam, vsled česar bi ga seveda trgovci in obrtniki z veseljem pozdravili in da bi bil tak predlog nemogoč, ako bi vse organizacije živele v dobrih odnošajih z nabavljalnimi zadrugami. Ako vemo, da je ustanovitev nabavljalne zadruge po zakonu mogoča v vsakem okraju kjerkoli se v ta namen združi vsaj 10 državnih uslužbencev ali oseb, ki prejemajo svojo plačo, pokojnino ali druge prejemke iz državne blagajne, potem tudi vemo, da dejstvu, da v marsikaterem kraju, kjer so državni uslužbenci, ni nabavljalne zadruge, niso krive »krajevne razmere«, ampak nezdrave razmere državnih uslužbencev, ki izvirajo iz njihove stanovske nezavednosti ali iz njihove komoclitete. Tudi eventualni pomisleki, da zadruga v krajih, kjer je manjše število drž. uslužbencev ni mogoča, ker bi ne bila vsled malega števila'članov sposobna za življenje, izvirajo zgolj iz navedenih nezdravih razmer državnih uslužbencev. Taka zadruga bi imela prometa pač toliko, kolikor bi bil potreben zadovoljiti svoje člane, v svrho ugodnejših nakupv pa bi se naslonila lahko na svojo sosedno močnejšo zadrugo in poslovala bi lahko večkrat lepše in uspešnejše kot kaka večja zadruga. Kakor je v interesu posameznikov, da nabavljalne zadruge čim lepše uspevajo, - tako je to v interesu stanovskih in strokovnih organizacij. To resnico bi take organizacije same hitro spoznale, ako bi živele v boljših in tesnejših odnošajih z nabavljalnimi zadrugami, ker bi na ta način spoznale bistvo teh zadrug, ki hoče gospodarsko osamosvojiti državne uslužbence in jih zavarovati proti gospodarskemu izkoriščanju. Da so čim boljši in čim tesnejši odnošaji med nabav-Ijalnimi zadrugami samimi neobhodno potrebni, smo že omenili. Vse zadruge imajo en zakon, vse so v eni Zvezi in vse imajo enake pravice in enake dolžnosti. Tako govori zakon in bi moralo vsled tega tudi tako biti. Mi pa vidimo, da se zakon ne vporablja za vse zadruge enakomerno, da se nekaterim zadrugam prikrajšujejo zakonite pravice, a drugim se dovoljuje razne bonitete,- s katerim potem konkurirajo in delajo slabo kri pri članih na zakonitih pravicah prikrajšanih zadrug. Ako bi zavednemu in organiziranemu delavcu hotel dati podjetnik kako posebno ugodnost, dočim bi njegovim tovarišem odtegoval v zakonu zajamčene pravice, bi tak delavec hitro spoznal, da podjetnikova naklonjenost napram njemu ni odkritosrčna in da nosi v sebi, če ne več, vsaj jabolko razdora in nesloge, katera bo podjetniku omogočila ob ugodni priliki vzeti z drugim vred tudi njemu ne le milostno podarjene ugodnosti, ampak tudi ostale njegove pravice. Zato bi tak delavec tako darilo hitro odklonil. Zadruge pa tega ne storijo, ker jim je več za njihovo lastno korist, kot za celokupne interese vseh zadrug, ker se ne zavedajo, da bo prišel čas, ko jim bo odvzeta milostno podarjena ugodnost, ki obstoji v favoriziranju teh zadrug napram drugim. Pri dobrih in iskrenih medsebojnih odnošajih nabav-Ijalnih zadrug z enim in istim zakonom in enega in istega Saveza bi ne moglo priti do takega absurda, kakor tudi ne do tega, da imamo v enem mestu naenkrat tri nabavljalne zadruge državnih uslužbencev, dasi bi smela biti po zakonu samo 'ena in kar je še hujše, da sprejemajo nekatere zadruge za svoje člane samo državne uslužbence ene stroke, dočim bi morala sprejemati vsaka zadruga v smislu zakona v članstvo vsako osebo, ki ima prejemke iz državne blagajne. Ne narekuje nam graje nad obstoječimi razmerami zavist, da uživajo nekatere zadruge specijalne dobrote in tudi eventuelni očitek, da ni pravo stališče zahtevati, da se tem zadrugam te dobrote odvzamejo, odklanjamo, ker tega ne zahtevamo. Mi hočemo le, da se da vsem, kar jim gre po zakonu in da se za dosego tega vsi skupno in zaeno borimo, da gredo torej z nami v boj za naše pravice tudi tisti, ki imajo že celo več kot jim gre po našem skupnem zakonu. To pa bi moralo biti vsakemu zavednemu zadrugarju v vsaki zadrugi, ki hoče živeti svoje pravo zadružno življenje z vsemi zadrugami v dobrih prijateljskih odnošajih samo-posebi umevna dolžnost. Kakor zamer jamo posamezniku, ki noče v organizacijo, torej v skupen boj za skupne interese, toliko bolj moramo zameriti celim organizacijam ali zadrugam, ako vidijo vedno in povsod samo sebe, za skupne interese vseh pa ne storijo dovolj, dasi bi to morale že v interesu svojega lastnega članstva, katerega hočejo in mo- rajo vzgajati za dobre vojščake svoje organizacije ali zadruge. Kako naj vzgoji svoje člane za dobre zadrugarje n. pr. zadruga, katera misli, da se z njo vse zadružništvo prične in tudi neha, katera ne pokaže smisla za naše celokupno zadružništvo. Vse naše zadruge so včlanjene v Savezu in je zato Savez nekaka njihova matica. Po zakonu je Savez dolžan ustanavljati zadruge in skrbeti za nje, da se jim omogoči in olajša delo in njihova eksistenca. Ako hočejo zadruge ali državni uslužbenci, da bo Savez to nalogo izvrševal, potem je zopet njihova dolžnost, da Savez na svoje potrebe in želje opozorijo, ker on sam od sebe vseh potreb in zahtev zadrug ali celo posameznih državnih uslužbencev ne more poznati. V interesu samih zadrug je torej, da jih Savez kolikor mogoče dobro pozna, da ve za vsa njihova dejanja in nehanja, za vsa njihova stremljenja in za njihove sposobnosti. To pa je zopet mogoče le, ako so zadruge s Sa-vezom v tesnih in iskrenih odnošajih, ako so z njim v vednem ozkem stiku ali v neprestanem prijateljskem razmerju. Savez je naša najuglednejša in najmočnejša gospodarska organizacija, je strokovnjaško urejen, vzorno posluje in vživa popolno zaupanje ne samo vseh zadrug, ampak tudi zunanjih činiteljev in uglednih gospodarskih krogov cele države. Samo zadrugam in državnim uslužbencem bo v korist, ako Savez pri njegovem delu in njegovih ukrepih podpirajo in ako mu delo z vestnim izpolnjevanjem njegovih odredb po možnosti skušajo olajšati. Savez in njegove interese moramo ščititi kakor svoje, ker se moramo zavedati, da je n a š Savez in da so njegovi interesi naši interesi. — O razmerju ali odnošajih, v katerih so naše druge gospodarske ustanove do nabavi j alnih zadrug bi se dalo mnogo, zelo mnogo razpravljati. Efekt pa bi ne bil dosti boljši, kot smo ga ugotovili pri razmotrivanju odnošajev stanovanjskih in strokovnih organizacij do nabavljalnih zadrug z edino to izjemo, da lahko z verjetnostjo upamo, da se bo v tem oziru obrnilo vsaj pri nekaterih morda že v bližnji bodočnosti na bolje. Do zadnjih let ni niti ena gospodarska ustanova državnih uslužbencev poznala na-bavljalnih .zadrug in ni iskala in menda tudi ne želela stikov ali občevanja z njimi. Vsaka se nam je zdela kot zabarikadirana trdnjava sama za se, ki se ne pusti motiti in kvariti svojega dobrega razpoloženja nad samo seboj in ki noče nikomur nič dati, ker menda po svojem mišljenju od nikogar nič ne potrebuje. 0 dolžnosti skupnega dela za skupne, splošne koristi državnih uslužbencev in njihovih zadrug pri večini teh ustanov ni bilo in še danes ni mnogo P°ima. Gola skrb za lastne interese prevladuje še danes pri večini teh ustanov, kar se pa ne da drugače preprečiti, kot z živahnim občevanjem z njimi in s primerno agitacijo in propagando, torej ravno tako, samo s tesnimi in iskrenimi medsebojnimi odnošaji. Vzbuditi jim je treba smisel za skupnost, kakor posamezniku, dobro voljo jim je treba pokazati, da se uverijo o iskrenosti in pravi vrednosti skupnega dela. Naj bi zavladali med nami vsemi, med posamezniki, med organizacijami in zadrugami čim najživabnejši, najtesnejši in najiskrenejši medsebojni odnošaji, da pomagamo drug drugemu kolikor in kjerkoli moremo in da varujemo strogo vedno in povsod interese, ki so nam vsem skupni, ker je to najboljše in najsigurnejše sredstvo proti bedi in najboljše in najsigurnejše sredstvo za povzdigo sreče, blagostanja in ugleda celega stanu državnih uslužbencev. Posamezniki naj bi šli vsi v zadruge in organizacije, naj bi jih podpirali, delali in nekaj žrtvovali za nje, naj bi vedno in povsod agitirali za nje, naj bi pri svojih prijateljih in znancih širili lepo zadružno idejo, pojasnjevali in tolmačili namen in pomen organizacij, da bi bili tako res med seboj, s svojimi zadrugami in organizacijami v vednih dobrih in iskrenih odnošajih, pa bi videli, da bi bili boljši časi nam vsem v kratkem neizogibni. Stanovske, strokovne in gospodarske organizacije (posojilnice in hranilnice, menze itd.) naj bi imele same in naj bi gojile med svojim članstvom več razumevanja in smisla za skupne interese vseh, naj bi posvetile več pažnje skupnim potrebam naše celote in naj bi podpirale druga drugo, zlasti pa nabavljalne zadruge ob vsaki priliki kakor posamezniki in naj bi spoznale, da so prav te zadruge njihovo najboljše in najprimernejše' orožje za. izvojevanje in dosego njihovih ciljev. Z nabavljalnimi zadrugami naj bi bile v vednem stiku in v rednem medsebojnem občevanju na sestankih, predavanjih in potom korespondence, da bi spoznale medsebojno obojestranske potrebe, želje in zahteve, da se odstranijo napačni nazori, da nimajo organiza-cije in zadruge nič skupnega in da se dokumentira nasprotno, da je oboje to last enega samega gospodarja, t. j. državnih uslužbencev kot celote. Več zadružne zavesti in več smisla za naše celokupno zadružništvo, torej širšega zadružnega obzorja pri določevanju smernic za svoje poslovanje pa naj bi imele, ali pri-dobile tudi nabavljalne zadruge same, da bi se izrabljale njihove moči, dragoceni čas in kapital najekonomičueje in najbolje v korist naših splošnih in skupnih z; '-v: .uh'interesov. Ako uravnamo vsi skupaj tako vsak svo jslovanje, bo usmerjeno vse naše delo za enim in istim ciljem 4\ po enem in istem programu, ki bo v skladu s programom in ciljem vsega svetovnega zadružništva in bo zato najuspešnejše. Skrbeti za ureditev in izboljšanje naših medsebojnih odnošajev v navedenem smislu je dolžnost nas vseh, posebno pa poklicanih vodilnih faktorjev organizacij in zadrug. Komur so v resnici mar sreča, napredek in blagostanje stanu državnih uslužbencev in kdor je dobre volje, bo šel še v tekočem letu 1928 z veseljem na delo. Vsem tem v čast in priznanje: Pesem zapojmo jim hvalno sreče graditeljem naše! Pomagajmo požrtvovalno in na uspeh dvignimo čaše vsi, kogar sebičnost ne jase! Spoštovana gospodinja, zahtevajte le Kolinsko cikorijo in gotovo boste dobila prvovrsten pridatek h kavi! A. A.: Kitajska povest. Živa zgodovinska resnica, nikakor ne bajka, če smemo pripomniti! Pripovedoval jo je mandarin Pre-čang-fu in je prav verjetna za kitajsko cesarstvo »Zmajevega telesa«, kakor imenujejo ondi svojega cesarja in kjer so prekucije ter vsakovrstni potresi na dnevnem redu. V oklepaj je postavil pisec teh vrstic pojasnila. — Dobili smo že trinajstič nalog, je pripovedoval mandarin s cinastim gumbom na kapi, s pasom iz barhenta in z všitim stržkom na prsih ter na hrbtu (uradnik 35. vrste), da moramo zopet in nemudoma poslati v »Sredino« (kakor naše centrale v ministrstvih) uslužbenske popisnice vseh naših višjih in najnižjib mandarinov, tokrat pa z izvirnimi listinami in s prepisi. Nas je takih nameščencev več tisoč in vsi spadamo v »Sredino« (ministrstvo) za opazovanje hajkoV (neke vrste pajki, ki napovedujejo vreme, tudi vladne krize). Naložili smo torej zahtevane listine v dva velika zaboja, ki smo ju z »žerjavom« dvignili na cesarsko, državno ladjo »črna čaplja«. To pot je mene doletela čast, da sem spremljal pošiljko. Po rekah Hoangho in Pejho do Pekinga, v rezidenco »Nebeškega sina« je od nas, to je iz Singana, 12 dni z brzoparnikom. Priplovemo v sveto mesto. Po mestu blodim in iščem poslopje naše »Sredine«, zmajev grb s 13 porcelanastimi gumbi, ki je naš gospodar. Stoprav nekoliko pred »Kokošjim počitkom« (pozen popoldan) najdem poslopje našega velikega mandarina. Pritlikav mandarin z lesenim gumbom na kapi, z vši-tini pajkom in prepasan s koprivo (kot naši pisarji) me popelje mimo množice različnih mandarinov k velikemu mandarinu. To je velik gospod z gumbom od korale na kapi, opasan z bivolovim pasom z zlato zapono in z všitim fazanom Ra prsih ter na hrbtu (rang naših načelnikov v ministrstvih). Pred njegovo veličino se vržem na tla, da jih poljubim. »»Zvezda milosti«, čast mi je poročati, da sem pripeljal zahtevane popisnice in tudi vse dokumente v originalu in v Prepisu.« »Dokumente si pripeljal?« se je čudil veliki mandarin. »Kakšne? Pokaži!« »So še na državni ladji »Orna čaplja«, milost. Dva velika zaboja jih je.« »Tako? Katero budalo jih je pa zahtevalo?!« Razsrdil se je veliki mandarin; snel je velika, z rdečo roževino obrobljena očala in jih vrgel po blazinah. S pozlačeno petico je udaril ob tla. Priplazim se do njega, položim mu nalog iz pergamenta v naročje. Nataknivši si očala, je z obličjem kot tajfun prevzel pisanje. Ko je pa ugledal na koncu papirja svoje lastnoročno črno znamenje, se je popraskal za ušesi. Dejal 3e počasi: „Eu, jaj, prinesite listine!« Podrgnem z nosom po preprogi ter vzdihnem, da sem Preslaboten za tako pezo. »I — vzemite moj avto.« »Kje je, milost?« »V garaži!« »Kje je, ah, garaža milosti — avta?« Snel'je očala in me debelo pogledal: »Tri sto krvavih Močeradov, to ve vsakdo!« Kako naj vem, ko sem prvi pot v rezidenci... Kleče S(un si tiščal konec kite v usta in ga milo gledal. Ker se ni-nikamor premaknil, je trikrat potrkal na visečo zvezdo *z porcelana. Že sem se bal, 'da bo kaj hujšega, a me je pri-uitevši kuli samo pograbil za kito, me potegnil na noge ter Pje odvedel v garažo. — Ali naj jaz šofiram, ki ne znam? Kuli mi je pomolil prazno roko. Stisnil sem mu v roko en uiel (naš »kovač« približno) in že smo zdrčali v pristanišče. Na ladji »Črne čaplje«, ki je bila do vrha naložena s Kvori svile, čaja in bombaža, sem tekal od enega mandarina do drugega, od kulija do kapitana s svilenim pasom; prosil sem za Konfucijevo voljo, naj mi prineso zaboje na avto — vse zaman. Vsakdo je prevzel pung-lo (tovorni list) in mi molil prazno roko. Nemi kot ribe so mi brusili pung-lo pod noge in šli vsak svojo pot. Ni šlo drugače — odrinil sem 2 taela. In šlo je kot po loju. Sedaj pa bitro nazaj k velikemu mandarinu! »Prinesi papirje gori!« »Nemogoče, »zvezda dežele!« Vsak zaboj tehta sto ka-menov (100kg)!« »Kaj1? Toliko je blaga?« se je ustrašil. Z dolgim pavovim peresom v ustih je padel vznak po blazinah. Ko se je osvestil, je pričel tarnati: »Konfucij sveti, pomagaj mi! Kam naj z vso šaro? Nimamo prostora, ne pod streho ne pod zemljo. Vse je že polno, ker ste nam že večkrat poslali. — Veš kaj, kar nazaj vzemi.« »Oče naroda, ukaži, zapiši!« Zagledal se je v rožnati lampijon nad seboj, potem je prelomil pavovo pero. Potrkal je na zvezdo iz porcelana. Prihitel je mandarinček s koprivo okoli pasu; v rokah je prinesel skodelico čaja. »Seng, poišči nekaj »sandal« v hiši,« mu je ukazoval. »Ukaži jim, da privlečejo zaboje tega mandarina tu sem v vežo pred sobo.« Podrgnil sem z nosom po tleh, se dvignil ter odšel. Postavil sem se poleg vozila. Čakal sem in čakal. Utrujen sem zlezel na avto in na zaboja. Solnce je neusmiljeno pripekalo. Snel sem kapo in si razpel solčnik. Čakal sem. Zazdel sem se kot prekomorski izseljenec, ki potrpežljivo čaka tudi 9 dni, čepeč na svoji prtljagi, da pristane njegov parobrod. Slednjič so le prišli: mandarinček in trije kuliji. Vsi štirje so mi molili prazne šake pod nos. Pokazal sem na zaboje in se obrnil vstran. Ostal sem tvrd, neizprosen, mož jeklen! Preklinjaje in roteč vse zle duhove na mojo dušo so zvalili zaboje z voza in jih vlekli v prvo nadstropje pred zvezdo dežele. »Oče naroda« si je pulil kito. »Boga mi, kam naj s san-duki? Ali si res slep ali tako neumen! Kaj ne vidiš, da nimam prostora?« se je jezil nad menoj in se grabil za fazana na prsih. »Vzemi jih nazaj!« Položil sem njegov nalog na bambusovo mizo ter ga prosil, naj potrdi, da sem listine pripeljal. Naši »nadležni« so nezaupljivi, lisjaki so. Zopet se je vlegel znak, premišljeval je. Potem se je dvignil in se podal k zabojem. Odbiti je ukazal oba pokrova. Iz vsakega zaboja je vzel nekaj listin, jih povohal in zopet vrgel nazaj. Nato je sedel za mizo, pomočil čopič v tuš in pisal. Potrdil je, da sem pripeljal listine, zraven je pa še nakacal, da listin ne rabi in da jih vrača. Kakor hitro sem čutil pisanje v roki, sem udaril s čelom ob preprogo, da je kita švrknila preko glave in oplazila »očeta ljudstva« po kolenih, se dvignil in zbežal. »Pre-čang-fu, Pre-čang-1'u, nazaj!« sem začul vpitje za seboj. Jaz pa, kot bi zasmodil za menoj. Kapo sem izgubil, pas iz barhenta, tako sem bežal. Na ladji sem se skril; zlezel sem v prazno vrečo za riž in se položil na kraj dna’v ladji. Iskali so me... Kaj mi hočejo"? Ali nisem izvršil svoje naloge1? Ko se je ladja premaknila, sem se zmotal na dan. — In potem"? smo vprašali. — Cez tri mesece so nam vrnili v Singan oba zaboja z dokumenti. Zahtevali so, da jih moramo skrbno braniti, še prej pa, da jih moramo urediti po lastnih (po naše: krstnih) imenih, ne po rodbinskih, kakor je to pri njih navada. Deloma smo se pokorili, deloma ne; saj si lahko mislite, da so pri nas Čingi in Tangi, Fuciji in Čangi (kot pri nas Karoli, Dragotini, Frici in Mirkoti)! Kakor je bil pač vsakdo ali nacijonalno, versko ali tradicijonalno razpoložen, ko je izpolnjeval uslužbenske popisnice. Odgovorili nam še do danes niso.--------- Da, v Kini se godijo take kitajske stvari! Ime Zika zadostuje. Napišite to v nakupovalno knjižico in dobiti morate pravo Ziko v rdečih zavitkih. Kevizor Josip Ferjančič: O knjiženju koncemletne prodajalniške zaloge v blagovno knjigo. O dosedanjem načinu knjiženja. 1. V navodilu, objavljenem v našem Koledarju za leto 1925., v III. oddelku »O kontroli blaga«, »B. Sistem kontrole prodaje blaga z obračunavanjem po prodajnih cenah«, je v 13. odstavku (Koncemletni obračun s prodajalno) na strani 61. pod 3. v 2. in 3. stavku napisano sledeče: » Na podlagi istega popisa (to je popisa blaga prodajalne po prodajnih cenah, ne skladiščnega blaga!) se vpiše prodajalnisko blago v dotičnih blagovnih računih pod »Prejeto« (to je na levi strani) z vpisom količin in prodajnih vrednosti. Na kratko; Knjiži in vpiše se vse tako, kot da je prodajalna nam (ki upravljamo skladišče, oziroma zadrugi) vrnila vse njej izročeno, a neprodano blago.« Dalje je v 14. odstavku (Zaključevanje računov v blagovni knjigi) na isti strani pod 2. napisano sledeče: »Na podlagi popisa vsega blaga, kot je navedeno pod 13—2 in b) (to je popisa blaga v skladišču in popisa blaga v prodajalni po nabavnih, ne prodajnih cenah! se vpiše (v blagovni knjigi v dotičnih računih) pod »Oddano« zaloga vsake vrste blaga z navedbo tek. številke popisa, količine, nabavne cene in nabavne (oziroma nabavno-bilančne) vrednosti.« Ta knjigovodski predpis je popolnoma logičen, sistematski. 2. Knjiženje koncem leta še neprodanega blaga prodajalne s količinami in prodajnimi vrednostnimi zneski v blagovni knjigi v dotičnih računih pod »Prejeto« in dosledno dalje izvedeno knjiženje istega blaga kot blagovne zaloge na desni strani pod »Oddano« z nabavno-bilančnimi vrednostnimi zneski nam je omogočilo dve stvari: Prvič to, da smo mogli dobiti popolnoma točen račun o tem, koliko se je na blagu dotiene vrste v celem letu, oziroma v računski dobi zaslužilo ali morebiti izgubilo. Drugič nam je pa tako knjiženje omogočilo hitro ugotovitev, koliko nam je ostalo ne-razprodanega blaga vsake vrste in to, koliko v skladišču in koliko v prodajalni. 3. Da smo to dobili, smo morali vse postavke popisa prodajalniškega blaga dvakrat preknjižiti: Prvič pod »Prejeto« po prodajnih cenah, a drugič pod »Oddano« po na-bavno-bilančnih cenah, to ohoje za, zaključek računov potekajočega poslovnega leta. S tem pa je izvršena še-le polovica dela. Dosledno temu so se morale prenesti vse iste .postavke, ki so knjižene v prejšnjem zaključku kot zaloga na desni strani pod »Oddano«, v novootvorjenem ali nadaljevalnem računu pod 1. dnem novega računskega leta kot stanje zaloge na novo, razume se: na levi strani pod »Prejeto«, in to s količinami i nabavno.-bilančnimi cenami in vrednostnimi zneski. S tem je izvršeno že tretje knjiženje vseh istih postavk popisa prodajalniške blagovne Zaloge! In ker je vse ono blago prodajalne, ki je sedaj, po tretjem knjiženju, knjiženo kot skladiščna zaloga dne 1. jan. pod »Prejeto«, ostalo faktično ves čas v prodajalni ter je od dneva inventiranja dalje kot blago prodajalne prodajano in sta skupiček zanj. kot tudi skupna vrednost na kredit prodanega blaga odobrena Računu prodajalne, je bilo ne-obhodno potrebno, da se vse to v novem letu preknjiži in sicer: Y Dnevniku se je knjižila skupna prodajna vrednost vsega prodajalniškega blaga na podlagi zgoraj omenjenega popisa v breme Računa prodajalne in v dobro Računa blaga. V blagovni knjigi so se pa morale knjižili vse iste prejšnje, postavke na desno pod »Oddano«, a sedaj ne več po na-bavno-bilančnih, ampak po prodajnih cenah in vrednostnih zneskih, torej popolnoma isto, kot se je knjižilo pred zaključkom računov za prejšnje leto pod »Prejeto«! S tem so vse postavke popisa prod aj alniškega blaga že četrtič preknjižene! 4. Tako knjiženje nam je dalo za novo računsko leto točno sliko vsega blaga iz prejšnje letne zaloge ne samo skladišča, ampak tudi zaloge prodajalne, tako pod »Prejeto« kot pod »Oddano«. Poleg tega smo imeli v računu vsake vrste blaga, vodenem po dosedanjem načinu, kadarkoli smo to potrebovali, posebno pa ob novih inventurah, evidentne cene za vse v zalogi se še nahajajoče blago tako toletne, kot prejšnjeletne nabave. Tn to je bilo mnogo vredno, ker je zelo olajšalo ugotavljanje tako cen za obračun s prodajalno kot nabavno-bi-lančnih cen za izračunan je prave bilančne vrednosti blaga. 5. Pri nevelikem številu vrst in kvalitet blaga bi se to štirikratno knjiženje vseh postavk popisa prodajalniške blagovne zaloge še nekako zmoglo. Ce bi bilo v popisu tega blaga kakih sto postavk, bi imel štiristo vknjižb. Gotovo je to že veliko dela; ker se ima to izvršiti v času, ko je radi bilančno-zaključevalnega dela že itak preveč posla, je že to preveč! Koliko dela daje to knjiženje pri vseh večjih zadrugah, kjer imajo popisi blaga prodajalne do in preko tisoč postavk! To delo je povzročilo naravno pri vsaki zadrugi znaten zaostanek v drugem knjigovodskem in računskem delu. Na to da bi se za izvršitev tega dela začasno namestile nove pisarniške moči, se ne more misliti ne samo radi stroškov, ampak v glavnem zato ne, ker začasno nameščene moči ne bi znale pravilno vse to preknjižiti. Z ozirom na ogromnost tega dela, ki povzroča zastoj drugega, še potrebnejšega, tekočega računskega in knjigovodskega dela, je potrebno, da se preknjiženje blagovnih zalog prodajalniškega blaga v računih blagovne knjige opusti in da se izvede to na krajši način. O posledicah opustitve zgoraj opisanega knjiženja bo povedano po opisan ju novega načina knjiženja, ki ga podamo v sledečem odstavku. B. O knjiženju po novem načinu. Razlikovati imamo tu dva slučaja: Prvi slučaj je ta-le: Zadruga ima skladišče, ki je popolnoma ločeno od prodajalne. Skladišče upravlja ena oseba, a prodajalno vodi druga oseba. Blagovna knjiga se v tem slučaju mora voditi. Brez te knjige, ko vodita dve osebi blagovne zaloge, eden skladišče, drugi prodajalno, ni--mamo nikake kontrole nad skladiščnim poslovanjem in ma-nje zanesljivo kontrolo o poslovanju v prodajalni, četudi se vodi Račun prodajalne po sistemu obračunavanja po prodajnih cenah. O potrebi in koristnosti vodenja blagovne knjige pri tako organiziranih večjih zadrugah se more na kratko, pa najprepričevaljnejše povedati tako-le: Zgube oziroma majhni dobički, pa samostojnost bivših, ne ravno sijajno plačanih poslovodij zadrug, pri katerih se ni vodila blagovna knjiga, so najbolji dokaz za potrebo in koristnost vodenja blagovne knjige. Drugi slučaj je pa ta-le: Skladišče in prodajalna nista ločeni. Vse blagovne zaloge upravlja ena sama oseba. Ta se v Računu prodajalne obremenjuje za vse blago po prodajnih cenah takoj, ko. ga zadruga prejme. Blagovna knjiga se vodi bolj kot evidenčna knjiga nego kot skladiščna, ker po računih te knjige 'ni pravzaprav v skladišču prav nikakšnega blaga. Vodenje blagovne knjige je od znatne evidenčne koristi, ni pa v tem slučaju neobhodno potrebna. I. V prvem slučaju: Skladišče in prodajalna se vodita ločeno in se upravljata po dveh osebah, je potrebno, da se tako postopa: 1. Napraviti se morata pri inventiranju dva ločena popisa blaga: en popis blaga v skladišču, a drug popis blaga v prodajalni, oziroma blaga, ki je prodajalni že zaračunano. Prodajne cene za blago se vpišejo takoj ob inventiranju. Treba je napovedane cene pregledati in jih primerjati z zaračunanimi, ker se rado dogaja, da se napovejo višje cene zato, da bi obračun s prodajalno ne izpadel slabo. Seveda se to maščuje v sledečem obračunu, izuzevši slučaj, da se v novem računskem letu dotično blago prodaje po teh višjih cenah! Nabavne cene, tako za skladiščno kot prodajalniško blago, se ugotovijo po blagovni knjigi, ako se ni morda pri inVentiranju napovedala numeracija. Pri špecerijskem in sličnem blagu seveda ta ni mogoča. Ko so vse cene ugotovljene, se ima izračunati vrednost blaga in sicer za skladiščno blago samo nabavno-bilančna vrednost, za blago prodajalne pa nabavno-bilančna in prodajna vrednost. Naj omenim par praktičnih stvarij: Pri inventarju naj pišeta dve osebi, vsaka svoj popis, a ena tudi s kopijo! Vsaka postavka naj ima svojo tek. številko in to od začetka do konca, tako da se nahaja v obeh popisih pod isto tek. številko isto blago. Za skladišče odgovorna oseba dobi kopijo skladiščnega popisa, a za prodajalno odgovorna oseba dobi kopijo prodajalniškega popisa, da sama izračuna prodajno vrednost njej poverjenega blaga. Razume se, da se morajo popisi takoj sproti podpisati od sodelujočih, najmanj pa od odgovornih oseb in zapisovalcev. Izračunan j e vrednosti naj se izvrši po dveh osebah paralelno; vsaka naj izračuna za se! Ko sta obe osebi izračunali vse pojedine zneske, naj primerjate te zneske! Ako so ti zneski točni, je v soglasju tudi vse drugo. Pred kolacijoniranjem posameznih vrednostnih zneskov se ne sešteva! Po izvršitvi kolaci-joniranja seštejete zopet vsaka zase in to vsako stran zase! Ni praktično, da se prenesejo svote na sledeče strani. Ko se zopet izvrši kolacijoniranje svote vsake strani, tedaj se napravi rekapitulacija vseh svot in ko svoti svot soglašate, se skupna svota napiše tudi z besedami. Tako dovršene popise treba predvsem da podipšejo tisti, ki so jih izračunali; prodajalniškega treba da podpiše tudi vodja prodajalne. Ko se smatra, da je vrednost konečno pravilno ugotovljena, ima te popise podpisati upravni odbor in ko jih pregleda nadzorni odbor in najde, da so pravilni, jih. podpišejo tudi člani nadzornega odbora. Tako podpisani popisi še-le postanejo pravi dokumenti tako za letno bilanco, kot za Savez, kakor tudi za knjiženja, ki se imajo v knjigah zadruge izvesti. Potrebno je bilo te stvari, ki so sicer enostavne, tu napisati radi tega, ker nekatere zadruge še niso prišle do pravega načina in do prave oblike blagovnega'popisa. 2. Na podlagi blagovnih popisov, napravljenih i podpisanih tako, kot je zgoraj povedano, se še-le smejo izvesti vsa potrebna knjiženja. Kako in kam imamo knjižiti? a) Da moremo napraviti obračun s prodajalno (in z vodjem prodajalne!), moramo račun prodajalne odobriti za prodajno vrednost blaga, ki se je pri inventarju našlo v prodajalni glasom prej opisanega popisa. (Ni pravilno, da se to v Dnevniku ne provede. Posledica nepreveden j a je sledeča: Ko se vstavi pri bilančnem zaključku svota na-bavno-bilančne vrednosti prodajalniškega blaga v dobro Računa prodajalne, se pokaže velika razlika, ki se zdi na prvi pogled kot primanjkljaj. Ta razlika pa ni pravi primanjkljaj, ampak je le razlika med prodajno in nabavno-bilančno vrednostjo prodajalniške blagovne zaloge, koja razlika se mora odobriti Računu prodajalne. Le ono, kar je preko te razlike, je primanjkljaj prodajalne. Napačno je dalje to, da se taka razlika stavi v Račun zgube kot primanjkljaj v prodajalni, bodisi da se je navedla kot posebna postavka na levi strani (v zgubo), bodisi da se je navedla na desni strani pod bruttodobičkom in od tega odštela!) Ako n. pr. znaša prodajna vrednost prodajalniške blagovne zaloge Din 550.000.—, a nabavno-bilančna vrednost Din 50.000,—, tedaj imamo da odobrimo Računu prodajlne Din 550.000.— in ne samo 500.000.— Din! To knjiženje moramo provesti skozi Dnevnik pred bilančnim zaključkom pod dat. 31. dec. in to, ako knjiženja za december še niso zaključena, pred zaključkom za december, ako bi bil ta že zaključen in svota že prenesena na list rekapitulacije letnega prometa, oziroma v račune v Glavni knjigi, ako se ta vodi, na listu za decembrom. Na tem listu se preknjižijo še druge postavke, ki se naknadno ugotove kot še ne proknjižene ali pa kot korekture. Ta list nam bo dal potem XIII. svoto prometa, ki jo konečno skupno prenesemo na list rekapitulacije ali v račune v Glavni knjigi. Zgoraj omenjena vknjižba v Dnevniku se ima glasiti: Za prodajno vrednost prodajalinške blagovne zaloge: V breme Računa blaga 1 > ,• r-onnn in v dobro Računa prodajalne / 0jd.UUU. . Po tej preknjižbi izgleda, kot da je prodajalna vrnila blago zadrugi. Storjeno je to radi obračuna s prodajalno in radi bilančnega zaključka! b) Kako knjižimo to takorekoč zadrugi nazaj vrnjeno blago v b 1 a g o v ni knjigi po novem načinu, razložim kasneje. Naj takoj sedaj dovršim navodila, kaj imamo storiti in knjižiti radi razlike, ki se nam še pokaže v Računu prodajalne, da moremo račun prodajalne za sedaj radi bilance likvidirati. 3. Po odobrenju prodajne vrednosti, kot je preje omenjeno, nam Račun prodajalne mora pokazati neko razliko. Ako je svota v dobro večja od one v breme, bi ta razlika značila za sedaj nekak prebitek, ako je manjša, bi pa značila primanjkljaj. a) Prebitka bi Račun prodajalne ne mogel izkazati, ako je vse pravilno knjiženo tako v breme kot v dobro tega računa; pač pa se mora upravičeno pričakovati nekak primanjkljaj vsled raztehtanja, razmerjenja, osušenja, razlitja, razpršenja in slično. Koliko bi smel tak primanjkljaj odstotno izraženo znašati in koliko bi se moralo odobriti za kalo in slično, ne bodem tu razpravljal. O tem smo razpravljali in razpravljamo na tajnih sejah upravnih in nadzornih odborov. Iz umevnih razlogov to ni za javnost. b) Ako izkaže Račun prodajalne prebitek ali pa prevelik primanjkljaj, se morajo vsi računi in vse vknjižbe od začetka do konca dotične računske dobe (letne ali polletne ali druge obračunske dobe) natančno pregledati in kar je napačnega s prekrižan jem popraviti. O tem ne bodem tu obširneje govoril. Pozivam se na povedano pri revizijah. c) Ako se, vzemimo slučaj, prebitek kljub vsemu iskanju ne more pojasniti, moramo ta prebitek na pr. 550.—■ Din kot saldo oziroma kot nepojasnjeno razliko pre-knjižiti v Dnevniku in sicer pred bilančnim zaključkom in to: V dobro Računa blaga 1 |v _rr V breme Računa prodajalne J Um 000, V blagovni knjigi blaga knjižimo ta znesek v posebnem računu, ki ga otvorimo na novo na posebnem listu z naslovom »Račun razlik in Račun prodajalne« ali kaj sličnega, na desni strani pod »Oddano«, seveda brez številk v stolpcih za količine in za cene. d) Ako se pa ugotovi, da je primanjkljaj znatno večji od svote, ki bi se mogla smatrati za skrajno širokogrudno dovoljivi kalo in slično, se ima vodja prodajalne, ki je brezdvomno odgovoren za prekomerni primanjkljaj, za ta primanjkljaj, ki presega opravičeni primanjkljaj, obremeniti. Radi odgovornosti vodij prodajalen za prekomerne primanjkljaje se pozivam na povedano na sejah upravnih in nadzornih odborov. e) Vzemimo da znaša n. pr. neopravičeni primanjkljaj 13.000.— Din, a opravičeni primanjkljaj za kalo in slično Din 25.555.—. To oboje moramo preknjižiti v Dnevniku pred bilančnim zaključkom tako-le: Prvo: vodja prodajalne, za neopravičeni primanjkljaj: V dobro Računa prodajalne j TV ionnn V breme Računa tekočih računov / • Drugo: Za saldo primanjkljaja (kalo in slično): V breme Računa blaga \n. 9r -r- V dobro Računa prodajalne )• Račun prodajalne je s to preknjižbo popolnoma izravnan. Bilančna vrednost blaga prodajalne ne bo izšla iz tega računa, ampak iz Računa blaga skupno z blagom skladišča. Za Račun zgube in dobička bo dal saldo bruttodobička samo Račun blaga. O primanjkljaju v prodajalni ne more biti v Računu zgube in dobička nikake postavke! f.) V knjigi tekočih računov (ali v knjigi računov dolžnikov in upnikov ali knjigi Saldakonti) se otvori za vodjo prodajalne, ako še nima takega računa, poseben račun »X V, vodja prodajalne, račun primanjkljajev«. V tem računu se mu knjiži v breme 'pod 31. 12.: Za neopravičeni primanjkljaj —--------Din 13.000.—. Ako je vodja prodajalne ta primanjkljaj priznal in ako ima v tekočem računu odobreno v gotovini vplačano kavcijo, bi se mogel ta primanjkljaj še pred bilančnim zaključkom .prenkjižiti na breme računa kavcije. Ako ga pa še ni priznal, tedaj se ima njegov račun primanjkljaja zaključiti na saldo. Ta saldo terjatve proti vodjii prodajalne se ima izkazati v bilanci med ostalimi terjatvami in tek. računov. A^sled spornosti se pa ima staviti celi znesek, ali kolikor je spornega, med dubiozami v pasiva. g) Zgoraj navedeni ne breme Računa blaga preknji-ženi upravičeni primanjkljaj v svoti Din 25.555.— se ima knjižiti v blagovni knjigi na poseben račun »Račun razlik v računu prodajalne« (ali kaj sličnega) in sicer pod »Prejeto« na levi strani; stolpca za količine in za cene ostaneta seveda prazna. Ta račun se ima konečno zaključiti za saldo, ki bo značil zgubo, ki pa je kompenzirana z večjim dobičkom v računih blaga posameznih vrst. 4. Kam in kako naj v blagovni knjigi k n j i ž im o zgoraj pod B I 2 a) preknjiženo blagovno zalogo prodajalne? Kako bi knjižili po starem načinu, je povedano v oddelku A. tega spisa. Kot rečeno, bodemo radi preogromnega dela po starem načinu odslej izvedli to knjiženje na nov, krajši način. a) V blagovni knjigi otvorimo nov račun z naslovom: »Račun bilančne prodajalniške zaloge blaga«. Na ta račun pod »Prejeto« knjižimo pod datum in tek. številko Dnevnika: »Za (takorekoč kot) vrnjeno blagovno zalogo prodajalne« (po prodaj, cenah) Din 550.000.—. In drugam ne knjižimo prav nič! b) Da takoj ta račun zaključimo! Na desni strani pod ».Oddano« vpišemo pod bilančnim datumom (recimo 31. dec.) sledeče: »Zaloga glasom popisa« (po nabavljalnih cenah) Din 500.000.—. (Knjiženo j« torej tako, kot se knjiži pri inven-tiranju ugotovljena zaloga vsake vrste blaga v dotičnem računu). Razlika med zgoraj navedeno svoto v breme in to svoto v dobro se vpiše na isti (desni) strani pod istim datumom kot »Saldo zgube« Din 500.000.—. S tem je ta račun izravnan. c) Da takoj otvorimo ta račun na novo! Pod datumom bilančnemu zaključku sledečega dneva (recimo: 1. jan. novega leta) vpišemo na levi strani pod »Prejeto«: »Za bilančno stanje zaloge«-----Din 500.000.—, (Na račun novega leta prenesemo torej nabavno-bilančno in ne prodajno vrednost prodajalniške zaloge blaga! Torej po- polnoma tako kot knjižimo in prenesemo na nov račun vsako zalogo pojedinih vrst blaga!) d) S tem da smo zalogo prodajalniškega blaga knjižili v blagovni knjigi na enem samem računu, kot ravnokar opisano s trikratnim vpisom,, smo si napram knjiženju po prejšnjem načinu prihranili toliko trikratnih knjižb, kolikor tekočih številk ima popis prodajalniške blagovne zaloge. Če ima popis n. pr. 1000 tek.'številk (in velike zadruge z manufakturno zalogo imajo še po več tek. številk!), si s knjiženjem po novem načinu prihranimo 3997 knjižb! Koliko zmanjšanje: truda in dela! To je torej sila pozitivna stran novega načina! O slabih posledicah bo govor kasneje! e) O četrtem knjiženju vsled obremenitve Računa prodajalne v novem letu na novo bo kasneje govorjeno. 5. S tem so popolnoma dovršena vsa kniženja, ki so bila potrebna vsled obračuna s prodajalno na račun blaga prenesene prodajne vrednosti prodajalniške blagovne zaloge. Potrebno pa je sedaj, da se opiše, kako imamo knjižiti v blagovni knjigi skladišč ne zaloge in kako zaključiti račune. a) Na podlagi popisa skladiščnega blaga, napravljenega in podpisanega tako, kot je opisano zgoraj pod 1, knjižimo vsako postavko skladiščnega popisa zase v blagovni knjigi na račun dotične vrste blaga na desni pod »Oddano« pod datumom bilančnega dne pod označbo »Zaloga« in to s številkami količin, nabavno-bilančnih cen in nabavno-bilančnih vrednostnih zneskov. b) Vzemimo za primer i’iža! V skladiščnem popisu imamo n. pr. dve postavki: pod št. 1 : 500 kg riža Karolina (5 vreč po 100 kg) k 10-50 v vrednosti Din 5250.— in pod št. 2: 1000 kg riža Splendor (10 vreč po 100 kg) a 8-— v vrednosti Din 8000.—. • Imamo n. pr. tudi štiri postavke v popisu prodaj al-niške zaloge, vsako vrsto riža i v vrečah i v predelih. Kot zgoraj rečeno, postavk iz prodaj alniškega popisa ne knjižimo več, po novem načinu, v račune dotičnih vrst blaga v klagovni knjigi. V računu riža knjižimo torej samo prej navedene postavke iz skladiščnega popisa, kot žu rečeno pod »Oddano« z označbo »Zaloga« in z vpisom količin Karolina-riža v stolpec »Karolina«, količi« plendor-riža pa v stolpec »Splendor«. Dalje vpišemo ceu^ in vv dnostne zneske. c) Ker so se zaračunale prodajalni netto-težine, so se na podlagi prodajnih računov knjižile v blagovni knjigi pod »Oddano« v količinske stolpce najpreje netto-količine kot izdane, takoj za temi pa tudi težine vreč oziroma toliko, kolikor je prodajalni manje zaračunamo, kot je knjiženo pod »Prejeto« na podlagi došlik faktur. Količinski račun v tem slučaju ne more imeti manjka. Količinske svote bi morale biti na obeh straneh jednake! d) Če količinski račun izkazuje razliko, moramo predvsem pregledati vse one fakture in predajne račune, na podlagi katerih so izvršeni vpisi v dotičnem računu. Če je n. pr. v našem slučaju v računu riža Karolina primanjkljaja 100 kg, a v računu riža Splendor 100 kg prebitka, pa ako nismo našli pri pregledu računov napačnih vknjižb, ki bi se imele popraviti, tedaj je gotovo, da se je ena vreča riža Karoline zaračunala prodajalni za riž Splendor. Ker je prvemu bila- prodajana cena za kg 12.— Din, a drugemu 9.—- Din, je bilo prodajalni premalo zaračunano po 3.— Din pri kg, torej pri 99-ihkg netto-težine 297.— Din premalo. Za ta znesek se mora v Dnevniku sedaj naknadno obremeniti račun prodajalne! (To vse se ima izvršiti pred ko-nečnim obračunom s prodajalno!) Na podlagi dotičnega obremenilnega računa knjižimo v blagovni knjigi na račun riža pod datumom Dnevnika: »Za napačno zaračunanih 100 kg riža Splendor mesto lOOkg riža Karolina v stolpec »Karolina« 100 kg in v vrednostni stolpec Din 297.—. Na levi strani pod »Prejeto« pa knjižimo pod istim datumom in isto številko Dnevnika: »Za storno napačno knjiženega riža Splendor v stolpec »Splendor« kg 100.—, a brez vsakega zneska v vrednostnem stolpcu! e) Ako pa ta količinski račun izkazuje samo prebitek, pa se s pregledom vseh računov, na podlagi katerih je knjiženo na dotičnem računu, ni moglo ugotoviti, odkod ta razlika, tedaj je gotovo, da se je prodajalni pomotoma zaračunala dotična količina (n. pr. 100 kg riža Splendor; naj-brže je enkrat izdano dvakrat zaračunano! V tem slučaju je treba prodajalno v Dnevniku razbremeniti za protivrednost, a v blagovni knjigi knjižimo na podlagi dotičnega razbremenilnega računa na levi strani pod »Prejeto:« »za storno dne..... napačno knjiženega z vpisom količine in vrednostnega zneska. f) Ako pa dotični račun po pregledu vseh faktur in predajnih računov, na podlagi katerih je v tem računu knjiženo, izkazuje še vedno primanjkljaj, tedaj je treba pregledati vse predajne račune iz dotične računske dobe, iska-joč vse postavke dotične vrste blaga in gledati, da-li ni morda kaka postavka ostala nepreknjižena, Ako to najdemo, tedaj to enostavno knjižimo pod »Oddano« z označbo številke in datuma predajnega računa. g) Ako pa ostane ta primanjkljaj nepojasnjen tudi po pregledu vseh računov, tedaj ne preostaje drugo, kot da obremenimo za vrednost manjkajočega blaga osebo, ki je upravljala skladišče v potekajoči računski dobi. Storimo to z knjiženjem skupne svote na podlagi izkaza vseh primanjkljajev v skladišču v Dnevniku: 1. XY, skladiščnik, za primanjkljaje na blagu: 2. V breme tek. računa 3. V dobro računa blaga J Din na pr. 2222.—. Glede računa skladiščnika v knjigi Saldakonti, ali kakor je že nazvaiia, velja vse isto kot je povedano zgoraj pod B—I—3—f o računu in dolgu vodje prodajalne za neopravičene primanjkljaje. V blagovni knjigi pa knjižimo na podlagi prej omenjenega izkaza v dotične račune pod datumom in tekočo številko Dnevnika na strani pod »Oddano«: Za »manjkajoče obremenjeno skladiščniku« z vpisom količine in vrednostnega zneska. Manjkajoče blago naj se zaračuna po nabavnih cenah, ker ni gotovo, da-li se je skladiščnik okoristil z manjkajočim hlagom. Odgovoren je zadrugi brezdvomno materijelno za vsak primanjkljaj, naj mu je nastal ta z njegovo vednostjo in z njegovim sodelovanjem ali brez tega! 6. Ko so vsi blagovni računi, kolikor se tiče količin, urejeni, kot je zgoraj opisano, ko so torej izjednačene svote prejetih in oddanih količin (z zalogo vred), tedaj moramo izjednačiti tudi vrednostne stolpce. a) Ako je vrednostna vsota pod »Oddano« večja, tedaj knjižimo razliko, ki je dobiček zadruge pri dotičnem blagu, v izravnanje računa na levi strani pod »Prejeto« pod datumom bilančnega zaključka kot Saldo-dobiček, v nasprotnem slučaju pa, ako je svota pod »Prejeto« večja, tedaj znači ta razlika zgubo, ki jo knjižimo na desni strani pod »Oddano« kot saldo-zguba. S tem izjednačene svote tako količinske kot vrednostne vpišemo med črte, ki jih potegnemo na obeh straneh v isti višini. S tem so blagovni računi zaključeni. b) Ko smo vse blagovne račune, oziroma vse račune v blagovni knjigi zaključili, napravimo izpisek iz te knjige z vpisom vseh saldo-dobičkvo in vseh saldo-izgub. V stolpec za saldo izgube pridejo tudi saldo zneski iz računov, ki smo VTDROVA je priporočljiva vsem, zlasti pa otrokom! jih na novo otvorili, kot je opisano zgoraj pod B, I—3—9 in 4^-a, to je: liačun prodajalniške zaloge in Račun razlik v računu prodajalne. Razlika med temi svotami (dobičkov in izgub po izkazu bi bil bruttodobiček na blagu te rač. dobe. Oe bi bili vsi zneski, ki so bili v isti dobi knjiženi v breme in v dobro računa blaga, pravilno knjiženi v blagovni knjigi, tedaj bi se ta razlika morala popolnoma vjemati s saldom, ki ga izkaže Račun blaga v Dnevniku, oziroma v Glavni knjigi, ako se ta knjiga vodi, potem ko se odobri temu računu nabavno-bilančna vrednost blaga (skladiščne in prodajalniške zaloge). Najbrže da se ne bo ujemal. Preiskovali tega ne bodemo. II. V drugem slučaju načina organizacije upravljanja blaga, kjer se skladišče ne vodi ločeno od prodajalne, kjer je za vse prejeto blago takoj obremenjena prodajalna, a se blagovna knjiga vodi radi evidence nabavljenega blaga, nabavnih in prodajnih cen, je knjižno postopanje mnogo krajše. 1. Popis napravimo samo eden; vrednost vsega blaga pa izračunamo po prodajnih in nabavnih cenah. Na popisu in izračunanju delamo ravno tako kot v prvem slučaju (glej B—I—■!!). 2. Radi obračuna s prodajalno, oziroma z vodjo prodajalne, knjižimo prodajno vrednost vseskupne blagovne zaloge ravnotako, kot smo to storili v I. slučaju, tako v Dnevniku kot v blagovni knjigi. 3. Ker ni v skladišču prav nikakega blaga, za ko j e bi zadruga ne bila obremenjena, nimamo v blagovne račune prav nikakih zalog vpisovati, razen morda embalaže, za ko j a prodajalna ni obremenjena. 4. Blagovni računi so v količinskih stolpcih, pri pravilnem knjiženju, izravnani. Potrebno je samo to, da vrednostne salde (saldo-dobiček in saldo-izgubo) knjižimo v iz-ravnanje na nasprotno stran, popolnoma jednako kot knjižimo to v prvem slučaju, kar je opisano pod B—I—6—a. 5. Izpiske iz teh blagovnih računov napravimo ravnotako, kot je rečeno v prvem slučaju pod B—I—6—b. 6. Ker je vsa blagovna zaloga razen embalaže vpisana po novem, tu opisanem načinu, na enem samem računu v blagovni knjigi, se nima v tem slučaju v blagovnih računih nič drugega naprej, na nov račun prenesti, kot v računu prodajalniške zaloge svoto skupne vrednosti vsega blaga. V vseh ostalih računih bodo blagovni računi brez začetnega stanja. III. V novem računskem letu bi se prodajalna imela obremeniti predvsem drugim za prodajno vrednost blagovne zaloge, ker ji je bila ta vrednost radi obračuna odobrena koncem prešlega leta, kot je opisano zgoraj pod I—2—a. Ker pa preteče v novem letu precej dnij in morda par tednov, predno je konečno ugotovljena prava prodajna vrednost prodaj alniške blagovne zaloge, se ne more takoj s prvim dnem preknjižiti ta postavka v Dnevniku. More se pa pustiti prazen prostor za svoto. Seveda se v tem slučaju Dnevnik ne sme sešteti, dokler se ne vpiše tudi ta svota. Knjiži se v Dnevniku: »Prodajalna za prodajno vrednost zaloge iz pr. leta glasom popisa«: V breme Računa prodajalne in V dobro Računa blaga Din 550.000.—. 2. V blagovni knjigi se pa ta svota knjiži pod »Oddano« na istem računu, na katerem je knjižena koncem prošlega leta in je s 1. dnem novega računskega leta prenešena na nov račun s svoto Din 500.000.—. S knjiženjem cele svote kot ene postavke smo prihranili napram knjiženju po prejšnjem načinu, ako ima popis 1000 tek. številk, kot smo vzeli to v račun za prihranjena knjiženja v prošlem letu, nič manj kot 999 knjižb! 3. Tozadevni blagovni račun izkazuje sedaj, po pre-knjiženju prodajne vrednosti blagovne zaloge prodajalne na breme Računa prodajalne, na desni strani 50.000.— Din več kot na levi. Ta razlika bi knjižno značila dobiček pri blagu iz zaloge prejšnjega leta. Dobiček bo seveda nastal še-le takrat, ko bo zadruga vse to blago prodala in toliko samo tedaj, ako ga bo prodala po sedanjih prodajnih cenah. Ta račun ostane do zaključka nove računske dobe nezaključen. Koncem te računske dobe se, enako kot koncem prošle računske dobe, prodajna vrednost vse blagovne zaloge prodajalne knjiži pod »Prejeto« istega računa, a nabavno-bi-lančna vrednost pod »Oddano«. Razlika teh dveh, ki bi značila zgubo, se bode nekako kompenzirala z zgoraj omenjenim dobičkom od početka te računske dobe v tem računu. V kolikor se ti dve razliki ne bosta izjednačili, bo to saldo, ki bo dobiček ali izguba tega računa. Ako je bila zguba v prvem letu preknjiženja po novem načinu v tem računu znatna, bo v drugem in v naslednjih letih malenkostna razlika, bodisi zguba ali dobiček. 4. Postopanje s preknjiženjem prodajne vrednosti blagovne zaloge prodajalne je popolnoma jednako v obeh slučajih, tako v slučaju, ako se vodi skladišče ločeno od prodajalne, kot v slučaju ako se vse blago upravlja kot pro-dajalniško. IV. Posledice knjiženja prodajalniške blagovne zaloge v blagovni knjigi v enem samem računu (po novem načinu) mesto na račune dotičnih vrst blaga (po starem na- «« činu) so ugodne in neugodne. Prihranitev ogromnega dela, Pot je že povedano v številkah, je brezdvomno velike vrčdnosti. Slabe strani knjiženja po novem načinu so pa sledeče: Prvič: Računi pojedinih vrst blaga bodo pri knjiženju po novem načinu izkazali vrednostni saldo (dobiček ali zgubo), ki ne bo popolnoma točen. Pravilen bi bil samo tedaj, ko bi se v dotičnem računskem letu vse ono blago, ki' se je izročilo prodajalni v prodajo, tudi res prodalo. Ker se ni prodalo vse ono blago, bo izkazani saldo dobička večji nego faktično doseženi pri dotičnem blagu: Svota vseh saldo-dobičkov bode v prvem letu za toliko večja, kolikor znaša razlika med prodajno in nabavno-bilančno vrednostjo blagovne zaloge prodajalne. Ta razlika večjega računskega dobička vseh blagovnih računov bo pa kompenzirana s saldom v računu prodajalniške blagovne zaloge. Pri špecerijskem blagu te razlike ne bodo ravno tako znatne, pač pa bodo pri manufakturnem blagu zelo velike, posebno ako bodo neprodane ostale večje količine. Tu bodo toliko večje vsled tega, ker se ne bo držala v skladišču sploh nikaka manufakturna zaloga. Vrednostni saldo nam bo pokazal to, koliko bi zadruga zaslužila pri vsem blagu, ki je knjiženo na enem računu in je bilo izročeno v prodajo prodajalni. Ako bo ta saldo odstotno napram vrednosti vsega dotičnega blaga visok, bo dokaz, da so se prodajne cene dobro, trgovsko določile. Ce bo od vsega dotičnega blaga ostalo koncem leta le malo nerazprodanega, bo gotovo tudi to, da se je dobro kupilo in res tudi zaslužilo pri njem. Nasprotni bodo zaključki, ako bo vrednostni saldo odstotno nizek. Vodenje vrednostnih računov v blagovni knjigi bo imelo svojo znatno vrednost tudi tedaj, če se prodajalniške zaloge ne bodo knjižile v račune dotičnih vrst blaga. Druga slaba posledica bo ta, da se iz blagovnih računov ne bode moglo več razvideti, koliko blaga te ali one vrste je ostalo koncem te ali druge računske dobe nerazprodanega. če se bo hotelo to ugotoviti, se bodo morale pregledati vse postavke popisa prodajalniške zaloge od začetka do kraja. In še ne bode prave gotovosti, da se ni morda prešlo preko kake take postavke! Tretja slaba posledica bo pa sledeča: Ko se bodo iskale nabavne cene blaga radi ugotovitve bilančne vrednosti, se bodo morale za blago iz zaloge prejšnje dobe iskati v popisu prejšnje inventure. Pregledati popis od več stotin in tisoč postavk radi ugotovitve ene cene, bo sila časogubho, da ne govorim o uplivu na živce! Vendar pa vse te slabe strani novega načina knjiženja ne odtehtajo ogromne prihranitve na knjigovodskem delu! Novi način knjiženja prodajalniške zaloge blaga se je Uvajal pri revizijah že od 1925. leta dalje. Bilo je pa potrebno, da se to objavi v našem Koledarju v spremembo preje objavljenih navodil. C. O vodenju blagovne knjige pri manjših zadrugah. Pri manjših zadrugah, kjer vodi vse blagovno poslovanje in upravlja blagovne zaloge ena sama oseba in kjer nimajo. nameščene osebe, ki bi ji bilo poverjeno vodenje knjig, se blagovna knjiga ne vodi. Pri takih zadrugah se ne more iz blagovnih računov ugotoviti, kedaj, od koga, koliko, po kakšni ceni se je to ali ono blago nabavilo in po kakšni prodajni ceni se je stavilo v prodajo. Tudi se ne more ugotoviti iz blagovnega računa, koliko se- je te in druge vrste blaga nabavilo in potrošilo, koliko se je pri posameznih vrstah blaga v računski dobi zaslužilo oziroma izgubilo. Nabavne cene, ki so nam potrebne za točno ugotovitev bilančne vrednosti blagovne zaloge, moremo ugotoviti še le z dolgotrajnim iskanjem po fakturah. Vse to so velike pomanjkljivosti, ki se brez novih stroškov ne dajo odpraviti. Novih stroškov se uprave zadrug izogibljejo, ker še drugo delo ni dovolj plačeno. Na še večjo požrtvovalnost onih, ki že itak mnogo delajo iz požrtvovalnosti za napredek zadruge, se ne more reflektirati. Računsko-knjigovodska kontrola nad poslovanjem z blagom se pa vodi tudi pri takih zadrugah, kjer se blagovna knjiga ne vodi. Račun prodajalne, ki se vodi v Dnevniku ravno tako, kot pid večjili zadrugah, se obremeni takoj, ko dojde novo blago, za prodajno vrednost vsega novodošlega blaga. Napravi se to na podlagi računa, ki se napiše kar na hrbtu fakture. V Dnevniku se knjiži najprvo na podlagi fakture: XY za blago po f. z dne ..: V breme Računa blaga in V dobro Računa tekočih računov. Takoj v naslednji vrsti se pa obremeni prodajalna na podlagi račun® za prodajo (iz druge strani fakture). r V breme Računa prodajalne in V dobro Računa blaga. Radi obračuna s prodajalno (in z onim, ki jo vodi!) in radi bilančnega zaključka knjižimo koncem računske dobe v Dnevniku popolnoma jednako, kot je.rečeno o knjiženju prodajne vrednosti blagovne zaloge pri večjih zadrugah. Glej navodila pod B—I—2—3! Odpadejo samo knjiženja v blagovni knjigi. Pijača, ki pride dnevno na mizo bodi in okusno? Tem zahtevam v vsakem oziru odgovarja Kathreiner Kneippova slatina Icava kajti ta se izdeluje iz pristnega slada in vsebuje čisto druge hranilne snovi kot praženi ječmen, katerega Vam mnogokrat ponujajo pod krivim imenom sladne kave. Otroci jo pijejo z mlekom, odrasli z zrnato kavo ali brez nje; vedno pa je Kathreiner Kneip -ova sladna kava ravnotako redilna kakor prijetna pijača. — En sam poizkus Vas bo prepričal, tudi o veliki izdatnosti, v kateri leži pravzaprav njena cenenost. Izdeluje :u razpošilja za Jugoslavijo znana tovarna kavnih surogatov. Henrik Francka Sinovi Zagreb. GAZELA in GAZELA-terpentin, UlMieiliilllUilUIlllUlii . to sta dve vrsti mila, ^ katerima bodete tudi Vi dosegli bleščobo in lllllllllllillllllllllllll!lllllllll!llllllll|||||||||||||||||||||||!lllllllll!lll|||||||||||[||||||1ll||||IUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIj||||||||l!l belino, ne da bi pri IIIKIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH tem škodovali perilu. lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHlllllllllllllllilllllllllllllllllltlllllllilil Anton Krisper, Ljubljana Mestni trg 26 Stritarjeva ulica 3 TRGOVINA GALANTERIJSKEGA BLAGA. Tovar»na čevljev. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA. liiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiimii^iiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiimiiiiHiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiimimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiniiiii iimiiiiiiiiiiiiMumiiiiiiiiidiiiiimiiMimimiiiiiiiiiiiimriiiiiiiliiiiiiiiiuiiiii Najlepše in najbolj moderno urejeno zdravilišče kraljevine SHS. Svetovnoznani zdravilni vrelci ■ „Tempelc iuiiiniiiiiii »n ^Styv*i3^ iiiiii!iiiii]i!i!i!]:in, Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic in jeter. SEZONA: MAJ - SEPTEMBER. ^P| Cene zmerne. V pred- in po sezoni znaten popust. Koncertira vojaška godba Največja udobnost. Radio. Prometne zveze ugodne. Na železnicah SHS 50 °/0 popusta. Zahtevajte prospekte! Ravnateljstvo zdraviliška Rogaška Slatina. NIKELSBACHER & SMRKOLJ LJUBLJANA mlevskimi proizvodi MiiMimiiiniimiiiiintiiiiiiiiMiiiimiiimiiMiiiiiHiiiijiMiiitiniiiMiiimiiiiiiii Veletrgovina z deželnimi pridelki in HiimiimiiiiMiMiiiiiiMiimmiiiiiiiimiiiiiiiiftiiiiiiiMuitiiiiiiiiiiiiiMiiiiHiiii 113. d6b6lO* Priporočata svojo veliko zalogo pšenice, ješprenja, koruze, kaše, koruznih izdelkov in banaške moke iz prvovrstnih mlinov. Velika sealogra vseli vrst krmil. Tel. Int. 2592. Brzojavi: Žitotrg. 1-^i*<3. VI nosi na vseli stekle- nicali in tubali ime SIDOL Odklanjajte ponarejene znamke I s iiiiiiiimiiiiinmimiiiiiimimimi .................................. Cenjena gospodinja ! Zahtevajte pri Vašem trgovcu brezizjemno ,,Zdravilno Sladno Uavo“, ker je napravljena iz najboljšega sladu m je zdrava in po ceni! Samo ime Viktor Jarc jamči za pristnost. Zdrava iu okrepčilna! Dobra in okusna! Izdelovanje sladne ječmenove in ržene kave VIKTOR JARC Maribor - Lajteršberg p:.............................. m X X X X ■ X X X X Satitvornica čokolade, H H P P priporoča svoje priznano dobre izdelke: a) za kuho na mleku Chocolat „Hollandaise“, b) za močnate jedi Chocolat „Menage“. X X X X ■ X X X X ■ * ♦ j ♦ i ♦ * . ♦ ♦ j ♦ i f Veletrgovina s surovinami in prevoz tovora Iva n S lucpat MarlSior, Tržaška c. 3. Nakup vsakovrstnih industrijskih odpadkov kakor železa, litin, vsakovrstne kovine i. t. d. — Prodaja različnih rabljivih predmetov od strojev i. t. d. Največja zaloga cunj ze čiščenje strojev v Sloveniji. Tovorni prevozi po najnižjih cenah. Važno! Ugodno! Poslužujte se »Kreditne zadruge detajlnih trgovcev" v Ljubljani, katera Vam nudi vse ugodnosti pri odplačevanju na obroke, ter si nabavite vsa potrebna sredstva le pri tvrdki DRAGO SCHWAB, Ljubljana DVORNI TRG 3 Vedno v zalogi obleke za gospode in dečke, površniki, zimske suknje, ulstri etc., damski plašči, dežni plašči, usnjeni suknjiči, perilo, čepice ter drugi modni in športni predmeti. Največja izbira angleškega in češkega sukna, kamgarnov, ševijotov ter druge manufakture. Na željo se izgotavljajo obleke tudi po meri v lastnem modnem salonu po najmodernejših krojih. — Točna in solidna izdelava. -v Salda “konte / Strace / Joutnale / Šolske zvezke / Mape / Odjemalne knjižice / Risalne bloke i. t. d. nudi po izredno ugodnih cenah V Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6 II. nadstropje. TRB0VEU5KI PREMOG HR3LEPŠR DRV9 dobavlja J. POGAČNIK LJUBLJANA BOHORIČEVA ul. 5. Telefon štev. 2G59. CENE ZMERNE! POSTREŽBA TOČNA! I JOSIP PETELINC, Ljubljana blizu Prešernovega spomenika ob vodi. Najnižje cene: nogavic, rokavic, čipk. galenterija, pletenine, potrebščine : za čevljarje, šivilje in krojače na velike in malo. === ... .................»""Ml,...'Im,It.......................................................m"* 1"'............'"""linji 1 EMIL CERAR trgovina vsakovrstnega južnega in domačega sadja vsakovrstnih deželnih pridelkov LJUBLJANA, Pogačarjev trg 1. Nizke cene. Solidna postrežba. .... ..........mn...........K"........................................................n,...........H"1'..H"".................'»H............ Carinski - posredniški in spedicijski bureau „Grom“, d. z o. z. Ljubljana Kolodvorska ulica štev. 41. — Telefon štev. 2454. |in»»imi!W!l!lini!llll»!!ll»ini!!l!«l!UI!IIU!lli,, . ...1I!III1I!II!III«IIII«I1»I!9II!!!III!!1!IIIIIIIW!I!U!!!II| | SIMON KUNČIČ J Ljubljana, Sv. Petra cesta 45. gj Izdelovanje soda-vode. Trgovina z drvmi in premogom. Šf ( T. MENCINGER ! LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 43. Trgovina a Apecerijakim in kolanijalnim blagom. Pražarna za kave. — Zaloga mineralne vode. — Vinska klet. 1 • i BHiiiiiii!iiiiiiiHiiiiiiiii!iiii)iitiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiii!iii;iiiiiiniiiiiiiiiMiiniiiiimiiiii!]iiiiuiiiiiii»wiiiiii{)wiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiHiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiioi^ ■ H. VOLK, VELETRGOVINA ŽITA IN MOKE, LJUBLJANA, Resljeva cesta 24, LASTNI MODERNO UREJENI VALJČNI MLIN priporoča vse vrste pšenične moke, ajdovo moko, rženo moko, kašo, ješprenj, ješprenjček, koruzni zdrob, koruzno moko in druge mlevske izdelke, kakor tudi vse vrste žita. ■ ZflHTEVHJTE PONUDBE! ) Ustanovljena 1.1889. Mestna hranilnica ljubljanska (Gradska štedionica) Telefon štev. 2016. Stanje vložnega denarja nad 300 milijonov dinarjev. Poštni ček 10.533. Stanje vložnega denarja nad 1200 milijonov kron Ljubljana, Prešernova ulica sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. ng Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi teko-li čega računa, je večje kot kjerkoli drugod, H ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega B premoženja še mesto Ljubljana z vsem pre-I moženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedo-A letnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice. 93 m UJ Marmelade: mešana ,.NEKTAR", marelčne in jabolčne S Sadni šoki: malinovec, citronada i. t. d. 5 CJ> Esence: rum-esenca i. t. d. S S* UJ 1— “D priporoča: s > UJ y— nz Srečko Potnik in drug s m Ljubljana, Metelkova ulica štev. 12. m h FRANC PALME Celje — Ljubljana — Maribor Telefon 38 2376 86 Glavna zastopstva in zaloge za slovenijo: M. Gavriloviča sinovi, d. d. Petrinja. — Tvornice Zlatorog, Maribor i. t. d. A. GASO i Komp. Beograd fabrika salame i masti Pošt. pretinac 229 Telefon 2913 Brzojavi Gaso Beograd. Liferant raznih nabavljačkih zadruga državnih službenika. .. ,|,ll| ....Ulil "Milil """lil,H I.I ""Milil I"1*"" ' Oblaeilniea za Slovenijo ( \ Ljubljana - Miklošičeva e. 7 / priporoča svojo veliko zalogo manufakturnega blaga f 1 Državni nameščenci dobijo blago na obroke proti predlo- | f žitvi legitimacije brez drugih postranskih stroškov. | \ ' - ■ § ■ "M, "Mili,,,, "lil,„„""""111,m"" ""I Delniška družba pivovarne,,Union” LJUBLJANA Pivovarna in sladarna. Podružna tovarna za špirit in kvas: v Ljubljani I. (pr. T. GStz) poštni predal 45. w Mariboru. Priporoča svoje izborne izborne izdelke i. s. svetlo in črno pivo v sodih in steklenicah. Pekovski kvas (drože). Cisto rafin. špirit. Telefon: Ljubljana štev. 2310 in 2311. Maribor štev. 23. Brzojavi: Pivovarna Union Ljubljana — Maribor- Trde usnjate, docela z železom podkovane pete povzročajo težko in utrudljivo hojo, medtem ko se z gumijevimi Palma - petami hodi lahko, prožno (elastično') in tiho. Posebno pri damski in mladinski obutvi pomenijo gumijeve Palma-pete skromno eleganco, ki pač malo stane. Palma-peta je bolj trpežna kot ona iz usnja, daje čevljem pri-kupljivejšo zunajnost in jo obenem pomaga, vzdržati. Prava vrednost Palma-pete se izkaže šele pri vlažnem vremenu. V mokroti se usnje napihne, postane mehko in se hitro obrabi. Palma je zelo odporna, obdrži obliko in se zato hitre izplača. V Ameriki nosi kmet in meščan na vseh čevljih gumijeve pete. Nosite tudi Vi na vsaki obutvi gumijeve Palma-pete, Za poskuŠnjo naj Vam za sedaj da čevljar Palma-pete vsaj na nedeljske čevlje. IPalma-pete iz kavčuka za nedeljske čevlje. FRANC MATHEIS-ovi nasledniki Loschnlgg & Schmidt — Brežice ob Savi Veletrgovina špecerije, železa, usnja, manu' fakture in deželnih pridelkov ter izvoz jajc. ANTON MARKUN LJUBLJANA - Kolodvorska ulica 41 ' iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiipiiiiiitM Trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami na malo in veliko. IIIIMIlVniHlllllllllll MIHIH Mili III IIIIHIIIIIMIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIimitllllllllMIHIIIIIIIIIIIIIIIIlllllHIIIIIHll|l||l||lnlllllll|lnlllnilniiiiiiiiH|i|ini...Min..lii..|...i|i..i|.||.[■■I.U1TU...|.|I||.|||.. F. Šibenik Lfublfana Pod Rožnikom X/2. prašek za pecivo. Trgovina s papirjem in pisarniškimi potrebščinami J50NA.C LiubIjana’ Šelenburgova ulica 5 nudi po najnižjih cenah vse pisarniške, šolske in tehnične potrebščine. Modna trgovina A. ŠINKOVEC nasl. K. SOSS LJUBLJANA, Mestni trg 18-19 V ZALOGI ZADNJE NOVOSTI PRVOVRSTNO BLAGO Cene konkurenčne Cene konkurenčne POSEBEN ODDELEK ZA GOSPODE ■........................um..... ............ Najboljši in najirpežnejši šivalni stroj in kolo je GRITZISTER in ADLER, zato tudi najcenejši. Ugodni plačilni pogoji. Pouk v vezenju brezplačen. zaloga: 1DSIP PETELINE-D, LlllBLlflNil blizu Prešernovega spomenika ob vodi. Pozor na tvrdko! PRI AMERIKANCU LJUBLJANA, Stari trg lO. kupite najceneje klobuke, perilo, dežne plašče i. dr. modno blago. M. Pečenko trgovina z usnjem tiubljana. Sv, Petra cesta št. 32. RESTAVRACIJA "M” OVI SVET LJUBLJANA GOSPOSVETSKA C. 14 se priporoča cenj. občinstvu za obilen obisk. CENE SOLIDNE! ........ POSTREŽBA TOČNA! ''Nl!«Uilll»llllW!IUil!!!linillMin!MaiWlllll»n!BU«ll!»llllWllW!i!i»^ CATEZKE TOPLICE PRI BREŽICAH Radioaktivna terma -|-500 C najboljši uspehi pri llllilimill! revmi, ischias, ženskih boleznih itd. Gospodinje! Ne trudite se, saj imate itak preveč dela. — Kupujte za juho in prikuho izborne makarone, rezance in druge testenine z znamko * ^ ) i Za nakup » i vsakovrstne kuhinjske oprave in posode: i f emajlirane, najfinejše in navadne vrste, kakor tudi ^ t iz aluminija in nikelna prvovrstne izdelke, jedil- t J nega orodja J ■ 'sr naj finejši in najcenejši ■ i kakovosti in vsega v železninarsko stroko spa- I « dajočega blaga se priporoča največja in najsta- + ^ rejša tvrdka te stroke: ^ l Schneider & Verovšek i j trgovina z železnino in poljedelskimi stroji- ^ J V Ljubljani, Dunajska cesta 16. J ; E>. MIKUS LJUBLJANA, Mestni trg 15 DEŽNIKI I—I Na malo. Preobleke. Ustanovljeno 1839. Na veliko. Poprave. Telefon 2282. ITino Ideal = Ljubljana se priporoča p. t. občinstvu za obisk. Ustanovljeno 1. 1888. Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe IVAN JELAČIN-LJUBLJANA Velika zaloga pražene kave, zmletih dišav in rudninske vode. £ . lili Zahtevajte cenik! Prvo jugoslovansko izdelovanje drož (kvasa) MARIJA VOLK - KOŠMERL Ljubljana, Frančiškanska ul. 6. Blllfflll,IIIIIIIIIIIIIIBIIIIIBlm™ KOMISIJA TER IMPORT KOLONIJALNEGA BLAGA ZALOGA MARSEILSKEGA MILA ,,HERCULE“ LJUBLJANA TRUBARJEVA ULICA 2 |j Inter. tel. 2062. — Brzojavni naslov: M EN ARIJI. | KllillllhniiiiiiiiiiiiininiiiuiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiini« ■ iniiiiiiiiilllillillllllllllUiiiiiiii Vnovčevalnica, tvornica konzerv in mesnih izdelkov v Ljubljani. Zahtevajte cenik! ....... PRISTNE KRANJSKE KLOBASE izdeluje in razpošilja v vsaki množini stara renomirana tvrdka M. URBAS LJUBLJANA, Slomškova ul. 13 samo poleg mestne elektrarne. x Ivan Lapajne X lil! tov. kem. Izdelkov Moste Ljubljana X X X X priporoča: „Svetolw neprekosljivo čistilo za kovine, okna X in zrcala. Jadran ~ kremo, mast za ^ usnje in parketno voščilo. ^ I IVAN JAX i Sin, Ljubljana ! GOSPOSVETSKA CESTA 2. Šivalni stroji. Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. — 15 letna garancija. — Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. — Pisalni stroji „ ;\dler“, kolesa iz prvih tovarn Diirkopp, Styria, Waffenrad (Orožno kolo), Kayser. Pletilni stroji vedno v zalogi. Posamezni deli koles in šivalnih strojev. Daje se tudi na obroke. Cenike franko in zastonj. Vlil. MUBLliMSKI IHEDNIIHODIII VZORČNI VELESE1M 2.-11. julija 1928. Najboljša priložnost za nabavo vsakovrstnih potrebščin. Razstavljajo samo prvovrstne domače in inozemske tvrdke. III. PORRiUINSKil RilZSTAVil „L]|]RL]9N9 V ]ESENI“ 1. - lO. septemlbr»a 1928. Kmetijstvo. — Vrtnarstvo. — Živinoreja. — Kultura. — Higijena. — Vino. — Zabava. III j lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillll VinOCB! tovarna vinskega kisa d. z o. z. Ljubljana iiiiiiiiimiiiiiiiiiMMiimiiiiiiimiiiiiMiiiiiimimiimiMiiimiiitiiiiiHiiiiiMiiimmiiMiiiimiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiitiiiiiiiiimimiiiimiimiifiiHi Telefon št. 2389 nudi: | najfinejši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. Zahtevajte ponudbo! Tehnično in higijenično najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. imimn i nmi i um m i Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta štev. la, II. nadstropje. LEKARNA PRI „ZLATEM JELENU" Mr. Ph. R. Sušnik Ljubljana, Marijin trg. — Telefon štev. 2115. Moderno urejena lekarna. Zaloga vseh domačih in tujih zdravilnih sredstev, mineralnih voda, obvezil, kirurgičnih in mineralnih predmetov. Zdravniške ordinacije se izvršujejo točno in natančno po predpisih. — Oblastveno koncesi-jonirana oddja strupa. — Poštne pošiljatve obratno. I?et>er» Kozina. Sc Ko., Ljubljana Zahtevajte povsod Čevlje z zaščitno znamKO Ker je to najcenejši, najboljši in najele- Cenike razpošiljamo na zahtevo gantnejši domači iz-delek. brezplačno. Lastne prodajalne: Ljubljana: Breg 20 Beograd: Knez Mihajlova 44 Aleksandrova c. 1 Kralja Milana 120 Zagreb: Strossmajerova ul. 2 Skoplje : Kralja Petra ul. Posluje po celi Jugoslaviji. — Ustanovljena leta 1913. Delniška g.avn ca znaša 3,000 000 — Din v zlatu ^šJUGrOSLAVU splošna zavarovalna družba v Beogradu. — Ravnateljstvo za Slovenijo v Beogradu. sklepa: 4. zavarovanja proti škodam vsled tatinskega 1. požarna zavarovanja, vloma, 2. življenska zavarovanja, 5. transportna zavarovanja, 3. nezgodna in jamstvena zavarovanja, 6. zavarovanja proti škodam vsled razbitja stekla. Največji tu delujoči zavod. - Družba je prevzela od „Graške vzajemne zavarovalnice" in od zavarovalnih družb „Feniks“ (požarni oddelek) in „Franko-Hongroise“ ves njih kupčijski obstoj v naši državi.-Najnižje tarife. Takojšnja izplačila škod. — Glasom naredbe ministrstva za vojsko in mornarico nadomeščajo police splošne zavarovalne družbe ^JUGOSLAVIJE" ženitvene kavcije za častnike. Telefon 2571. Pisarna: Dunajska cesta 15. Telefon 2571. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA LJUBLJANA Dunajska cesta (v lastni hiši). Ustanovljena 1. 1900. Delniška glavnica Din 50,000.000*—. Rezervni zakladi cirka Din 10,000.000*—. Poštni ček. račun: Ljubljana št. 10.509. Brzojavni naslov: Banka, Ljubljana. Telefon št. 2861, 2413, 2502, 2503.