IZ  ZNflNOSTl  IN  TEHNIKE
Razstava o uporabi atomske energije v mirnodobne namene
Sovjetska znanstveno tehnii-aa razstava o uporabi atomske energij« v mirnodobne namene je bila v Beogradu od 7. do 25. afctotaa. Na njej j-e bil poudar-jen humam v*dik, v katerem je prikazala uporabo te iznajdbe, ks drži naš ias v znamenju vprašanja, aii odpira dosiej ne-sluteno perspekt:vo bodočega blagostanja, aii pomeni pretnjo razrušenja največjega obsega. V ta dvom je razstava vnesla mo-6an poudarek optimizma in so bili gjedalci, ki jih je bilo veli-ko, lelo prijetno asveženi, ko so zvedeli za uspehe, ki jih je zn&no&t že dosegla pri podre-janju atomske energije v službo človeku. Ceprav je biio objav-ljeao, da je razstava le izsek fa uporaibe, ki jo je sovj&tska znanos* in iehnika dosegla na tem področju, smtf videli revijo vseh disciplin znanosti in teli-mke. v katerih se javlja ener-gija — osvobojena iz jedrskih. goniv alj kat žarčenje radio-aktivnih subst_nc — v uporabj in kot sredstvo izpopolnjevanja. Po terai zelo š.roica razstava Je daLa z zeio zgošieno melodo maket, shem in diagramov in kjer je bito možno, z izdelannni •pa-rati, zelo oaiančen in po-poien   vtis.
NajboJj zanimivo in osrednje m»ui je imela na razstavi ol&ktrična ceatrala na pogon i atomsko energijo. Prva te vrste na svetu je bi-la ta c«?ntrala moči 5000 kilovatov .zrtKena v obratovanje leta 1954. Maketa fe priicazovaia poptrlno zuna-njost tega objefcta. Elektrlčno energijo dobivajo 8 pomočjo parne turbine. Paro, ki je po-trobna za njeoo vrteaie, pro-fevajajo 6 toploto. ici jo osvo-bodijo   v   r-ea>k:or5u.   Kot  gorivo
vsebuje   5".»   urana  235,  aa  mo-deralor pa služj  gralit.
Prvi korak, ki je bil v tej stncri napravlj&n, je odprl no-v« persp&ktive in prinesel prve lzfcušnje v izkortšianju nove erteigetske baze. Videli smo na-črte za novo eiektrično centralo 20.000 kilovatov moči. V pla.niu do leta 1960 je zgraditev na-datjftfih ^raogjjivosti, ki naj do-sežejo skupno število tnoči 2-5 mUljorva kilovatov. Te zmoglji-vos-ti bodo uporabljene na pod-ročjih. k: nimajo energetskifi baz. Nfihovo primernost za po-gon ilustrira dejstvo. da sta za delo c«ptra!e moči 200.000 kilo-vatov potrebna dva vagona uran=kega goriva za leto dnl nasprot: 20 000 vagonom premo-ga, ki je potreben za termo-cootralo   iste  mo*i.
V oddelku Jednak»ti surovin je bila razstavljena zelo bogata zbirka urajiovih rud in mine-ralov. Predhodno so bile prika-zane razne vrste radiometrov, aparatov, ki služijo Ka ugotav-ljanje in raziskovanje rudnib ležišč uranskih surovin. Prikau zani &o btli modeli, k »lužijo za geološka raziskovainja z av-tomobilora, z Vetadom, kakor tudi za navadaa jamska raz-iskovanja.
Močan vtis je napravila sfae-ma sinhrofazotrona, doslej oaj-večjega akceieratorja, ki bo da-jal protone energije 10 milijard elektro-nvoitov.
Oddeiek uporabe radioaktiv-nih izotopov v tehnifci j« imel veiik strokovrnj pomen, ker je dal zelo pisa.no sliko uporab« žarčeaja raznih industrijskih področjih, kakor so metalurgija, tekstilna induatri>a,, ketn.i-ena tehnologija, strojna industrija in avtomatika. DobiJ« stno vtis o   velilcih   možnosbih   novih   iz-
najdlb in <>3vajaoJ nadaljnjdb področij. Tako neki avtomatifcnd števec predmetov nepričakova-no pokaže, kako visoko raven je dose-gla avtcunatika na osnori radaoaktivnoiti.
Upora.ba radioaktivnih izoto-pov je akoraj docela osvojada posebno metalurgijo. Od prvat-ne kontrole končnih izdelkov jo sedaj uporabljajo v vseh fasah obdelave kovin —: od topdtve preko litja do končne obd«tev« v plasti6nem stanjuc
V   oddelku  o   uporabi  r  me-dicini je  bilo prfkazano izkori-ščanje radioaktivnih izotopov v diagnaiti6n>e ia  tera-pevtske na-» mene.
V  biologiji &o zazaamovani ra-dioaktivni       atomi       omogočdH spiemljanje procesa rasti in na-čina   prehrane   rastlin   ter  ana-!izo upo-rabe umetnih gnojil- To je   bilo  s   shemami   in   risbami pT-ikazaao v kocčnem delu raz-stave.