'{ | Pisttio \t Siittine. 24. rožuika 1919. Kakor se zdi, je kazalo spočetka v vseh našili kopališčih na silno slabo .,letino". Tudi na Slatini občutimo, da madžarski Judje in hrvatski ter nemški bogataši raje doma sedijo in cuvajo svoje zaklade, koda bi se podali v ,,kuro". Tistih, ki so prej po milosti štajerskega deželnega odbora tukaj živeli napol zastonj, tudi letos ni več. Mrzli majnik in vojno stanje sta še storila svoje, da so slatinska kopališča in pota do zadnjega samevala. A sedaj se je Slatina vendar začela oživljati. Da vas ne pozabim vprašati: Ali ste že bili na Slatini? Se tukaj kopali, pili iz vseh studencev? Ste li hodili po lepih nasadih, se potrudili na tržaški, Ferdinandov (kako ga bomo imenovali odslej?) hribček, ali celo na Janino? Ste že pogledali tja doli proti Sv. Križu, obiskali cerkev sv. Trojice ali Mater božjo na Tržišču? Ali veste pot na Boč, na Ložnor na Rogaško goro ali k Sv. Petru na hrvaškem Zagorju? Pritrditi morate, da je naša Slatina v vsem prvovrstno kopališče. Seveda, letos so še velikanske težave v upravi. Ravno te dui je odšlo ve? nemškib ui-adjnikov; novi gospod ravnatelj, ki mu moramo priznati najboljšo voljo. za enkrat ne more vsega storiti. Zdravnik dr. Negri je bil imenovan vojaškim zdravrJkom, pa je raje ušel v Nemško Avstrijo. Žalibog je šo njegove duševne žlahte vedno precej pri nas ostalo. Saj se je govorilo,' da jih je šlo par uasproti Nemcem, jih pozdravljat, ko so prodirali proti Slov. Gradcu. 0 takiti govoricah se ne da dognati, v koliko so resnične, pa ravno zato so še bolj razburljive. Naši takozvani socialni demokratje se bi radi delali zveste in si iščejo med Sloveuci prijateljev; prav smešno je, kako bi radi zatajili, kakšni so bili in kakšni so v srcu še vedno. Vedno kličejo drugim: Daj, pomagaj! A sami ne dajo ničesar, naimanj njihov vodja Kristan, ki je milijouai'. Mežajo se uokuj med delavce in med vodstvo kopališča,, pa deiajo škodo dižavi iii še bolj delaveem. jili le želimo in uparno, d& se bo vsako vprašanje glede delavcev ješilo irarnim potom po inedsebojnim sporazuma brez aocialnih demokratov. Kruha je pri nas dovolj na prodaj. Žalibog je precej drag, ker naša krona nima aikjer nobene veljave. Vendar je vsakdo vesel, da vsaj kart ni več. Dobro bi bilo, ko bi država malo pogledala v velike shrambe vojnih dobičkarjev, ter poskrbela ubogemu delavcu, kočarju ša tudi uradniku kruha bolj po ceni, zlasti ako ima otroke. Zato smo prav hvaležni dr. Korošča za njegov nastop, ker dobro vemo, da njega na bo nihče podkupU. Toliko pa je tudi g-otovo, da y našem okraju Jugoslavija ne bo nikdar rekvirirala, ker pridelamo še za sebe premalo. Kot pravi dem@kratje srčno želimo, da bi postalo naše kopališče dostopno tudi revnejšim, da si tukaj opomorejo, ue pa samo bogatinom. Kako naj se to izvrši, moramo seveda prepustiti strokovnjakom. Le pri samih besedah ne sme ostati! Za sedaj pa kličemo: Pridite na Slatino vsi, ki imate malo zdravja, pa nekoliko več denarja!