J o ž a M a h n i č R O Ž A M O G O T A Vsak ljubitelj naših gora jo je že videl, ne da bi vedel za njeno ime, saj ni tako redka, dasi je zaščitena. Raste po najvišjih skalnatih grebenih in vrhovih, ljubi prisojna apnenčasta ali dolomitna tla in cvete od junija do avgusta. Zivi kot mnogo gorskih cvetic v nekakih zadrugah, po več poedink skupaj tvori blazinico. Listi, ki so'razvrščeni na pritlikavih pecljih kakor prsti na dlani, so proti prenaglemu izhla- pevanju vlage zavarovani z dlačicami, kar jim daje sivozelenkasto barvo; zlasti ob čistih sončnih jutrih, ko vise na listih rosne kaplje, se blazinice lesketajo kot srebrna svila. Cvetovi so rožnate barve s temnejšimi prašniki, močno podobni cvetovom breskve, ki je tudi naši roži dolinska, vrtna sorodnica. Ti rdečkasti cvetovi sredi srebrnozelenih blazinic narede na planinca v skalnatih višinah čaroben vtis: zde se mu kot sveži sledovi krvi ranjene gorske živali. Cvetica raste v zapad- nih in srednjih Alpah (Dauphinéji, Savoji, severni Italiji in južni Tirolski ter v nemškem delu Koroške), pri nas pa zlasti v Julijskih (po Karavankah in Kamniških redkeje) in je v zvezi s pripovedko o Zlatorogu. Mednarodno latinsko botanično ime zanjo je potentilla nitida, Nemci ji pravijo Fingerkraut, naši prirodoslovci pa jo poznajo najbolj kot »triglavsko rožo« (mednarodni strokovni besednjak po- dobno tudi: Potentilla Terglovénsis Hacquet). I z raz »potent i l la« s e j e p o j a v i l n a j p r e j v s t a r o v i s o k o n e m š k i h glo- s a r j i h , in s icer p r v o t n o s a m o za e n o i zmed sovr s tn i c n a š e rože, p o t e n t i l l o a n s e r i n o a l i g o s j o t r a v o , k o t p o m a n j š e v a l n i c a l a t i n s k e b e s e d e po tens , p a č z a r a d i z d r a v i l n e moči , k i j o i m a r a s t l i n a v n a š e m v s a k d a n j e m ž i v l j e n j u . Več ino d r u g i h rož t e s k u p i n e p a so od a n t i k e d o 17. s t o l e t j a i m e n o v a l i le p e n t a p h y l l o n al i q u i n q u e f o l i u m , t o r e j po naše p e t o p r s t n i k , z a r a d i že o m e n j e n e z n a č i l n e r a z p o r e d i t v e l i s tov (pr im. nem. F i n g e r - k r a u t al i s lov. »bleščeči p r s t n i k « za » t r i g l a v s k o rožo«). Še le v n o v e j - šem času so si t u d i t e doce l a m e h a n i č n o , z g o l j po a n a l o g i j i , p r i v z e l e s k u p i n s k i naz iv »potent i l l a« . 1 T a k o t u d i p o t e n t i l l a n i t ida . Sa ino n a 1 Detela-Petkovšek: Botanika. L jub l jana 1948 (triglavsko rožo predstavl ja v barvah naslovna podoba!). — Ferdinand Seidl: Rastlinstvo naših Alp. L jub l j ana 1918. — Dr. Gustav Hegi: Alpenflora. München 1930. — Gustav llegi: Il lustrierte Flora von Mittel-Europa. IV. Band, 2. Teil, S. 809. Wien ? — Mihelčič: Zdravilne rastline. L jub l j ana 1940. — V naši l judski medicini slovi med resnično zdravilnimi potentillami menda zlasti potentilla erecta ali po domačo »srčna moč«, ki je k a j pogostna in zapira s čreslovinastimi snovmi v svoji korenini rane ter ustavl ja zlasti no t ran je krvavitve. naših tleh je latinsko ime te gorske cvetice utemeljeno s pripovedko o Zlatorogu. Planota Komna in Zajezerska dolina sta bili nekdaj pravi zemelj- ski raj. Tam so živele bele žene — rojenice, ki so dobrim ljudem v dolini, zlasti siromakom, rade pomagale. Tudi lovec iz Trente je bil njihov varovanec. Nihče izmed ljudi pa se ni smel približati višinam, na katerih so prebivale, in zakladu, ki je ležal v votlini pod Bogatinom. Kadar je kdo poskusil priti v njih bližino, je čreda belih koz sprožila z grebenov nadenj plaz kamenja in ga prisilila, da se je vrnil v dolino. Te koze je vodil snežnobel kozel z zlatimi rogovi. Tisti, ki bi mu uspelo ustreliti Zlatoroga in se polastiti njegovih rogov, bi prišel s tem do ključev do zaklada pod Bogatinom. Toda ponosno žival varuje čudežna triglavska roža, ki vzklije v hipu iz tal povsod tam, kamor bi kanila kri ranjenega Zlatoroga. Ta rožo samo použije in spet se mu vrneta zdravje in prekonaravna moč, s katero pahne drznega naska- kovalca v prepad. Tako se je zgodilo tudi trentskemu lovcu, doteda- njemu varovancu belih žen, ko si je hotel znova pridobiti naklonjenost lepe, a ošabne krčmaričine hčere iz Koritnice pri Bovcu, ki jo je bil s svojimi medenimi besedami in zlatim nakitom speljal beneški trgovec — tovornik. Planinski raj na Komni in Zajezeram se je človeku za kazen preko noči spremenil v kamnitno goličavo. Narasla Soča pa je prinesla v Koritnico dekletu pred oči njenega lovca, ki se je drznil iti nad Zlatoroga. Manj znana je pripovedka o Bogatinu, ki je bila sprva samostojna in so jo šele kasneje zlili z ono o Zlatorogu. Pod vrhom Bogatina je votlina, v kateri je skritega toliko zlata, da ga ne bi moglo razpeljati sedem sto voz. Do zaklada pa je zelo težko priti. Vrata v votlino odpreš le s čarobno triglavsko rožo (po novejši, predelani inačici pa z zlatim rogom Zlatoroga). Prècej za vhodom zazija pred teboj strahoten, temen prepad, preko katerega drži šibka brv. Šele onstran prepada žari zaklad, ki ga straži kača s tremi glavami (ali zmaj). Ce ti uspe, da ji odsekaš srednjo, prideš lahko do zlata. Vzeti pa ga smeš le toliko, kolikor ga zares potrebuješ. Ce pa te premami pohlep po zlatu, te pretežko breme, ki si si ga naložil, ob vrnitvi strmoglavi z brvi v brezno. — Prvi je na Bogatinu prežal na zlato neki Benečan, ki ni streljal v Zlatoroga, ampak je prišel do zaklada z zvijačo: z iverjo rogov, ki si jih je bila žival obdrgnilu ob skali. Vsem domačinom pa so poskusi, da bi prišli do zlata, doslej spodleteli. Trentskega lovca je Zlatorog zrušil v prepad, preden se je približal Bogatinu. Bohinjski kovač je v votlini pod goro od strahu okamenel. Na opustošeni Komni bo čez sedem sto let vendarle pognala jelka; v zibelki, stesani iz nje- nega lesa, pa bo rojen otrok, ki se mu bodo odprli zakladi pod Boga- tinom. Napačno bi bilo seveda misliti, da sta pripovedki o Zlatorogu in Bogatinu docela izvirni, čisto naši. Brez dvoma so v njih prvine, ki nas spominjajo na stare mitološke motive pri drugih narodih. Tako je na primer naša triglavska roža podobna bajnemu zdravilnemu zelišču s K r e t e »d ip tamus« al i »d ic tamnus« . O n j e m g o v o r e že an t i čn i p i sc i (P l in i j , N a t u r a l i s h i s to r ia ) , v s r e d n j e m v e k u p a so ga p r i v e r s k o - n r a v s t v e n e m p o u k u k o t p r i s p o d o b o r a d i u p o r a b l j a l i r a z n i c e r k v e n i g o v o r n i k i ; p r i n a s ga n a h a j a m o p o n j i h o v e m zg ledu v dobi k a t o l i š k e g a b a r o k a p r i J a n e z u S v e t o k r i š k e m in o. R o g e r i j u : »Jelen, k a d a r j e v s t r e - len, t eče i ska t i e n u zeliše, D i p t a m u s i m e n o v a n u , is k a t e r e m s tur i , de s t r e l a iz r a n e v u n p a d e . . . J e l en р а к u s t e r l e n inu r a j n e n z d a j c i u z d i g n e se n a g o r e inu h r i b e , išče t u zel iše D i c t a m n u m : t e g a k i r se n a j e , is t e m o z d r a v i t e ž l a k e i n u celi t e r a n e . . .«2 P r i r o d o s l o v e c K a r e l D e ž m a n , k i j e p r v i zapisa l p r i p o v e d k o o Zla- t o r o g u v s v o j e m č l a n k u o t r i g l a v s k e m l e d e n i k u in s l edov ih n e k d a n j i h l e d e n i k o v n a G o r e n j s k e m , o b j a v l j e n e m 1868 v L a i b a c h e r Ze i tung , i m e n u j e našo rožo » W u n d e r b a l s a m o d e r T r i g l a v r o s e « . N a osnov i l j u d - s k e p r i p o v e d k e j e 1875. i zda l N e m e c Rudol f B a u m b a c h , k o j e vTsto le t ž ive l v naš ih k r a j i h , T r s t u , M o j s t r a n i in n a B ledu , s v o j o id i l ično l i r sko - e p s k o p e s n i t e v »Zla torog«; on n a z i v a rožo p o d o b n o k o t D e ž m a n » w u n d e r k r a f t i g e T r ig l av rose« . B a u m b a c h o v e g a »Zla toroga« j e v slo- venšč ino u s p e l o p r e v e d e l A n t o n F u n t e k (1886). Y u v o d n i besed i k pesn i tv i p r a v i p r e v a j a l e c , d a p r i p o v e d k a še živi po g o r n j e s o š k i do l in i in d a m u j e l e p a s l o v e n s k a r a s t l i n s k a i m e n a za p r e v o d pos la l iz G o r i c e p r o f . E r j a v e c . F u n t e k u p o r a b l j a za č a r o b n o rožo iz p r i p o v e d k e še v e d n o i z r az » t r i g l a v s k a roža«, n a n e k e m mes tu (str. 28) t u d i » t r i g l avska č u d o t v o r n a roža«, t o r e j p o d o b n o k o t k a s n e j e Iwin C a n k a r v v ložni pesmi s v o j e »Lepe Vide«. T u d i A n t o n A š k e r c , k i ga j e m e d s lovensk imi pesn ik i p r i t e g n i l m o t i v Z la to roga , p o z n a v s v o j i p a n t e i s t i č n o f i l ozo f sko z a s n o v a n i pe sn i t v i (1904) le i z raz » t r i g l a v s k a roža«. L e t a 1892. p a j e izšlo p r i S lovensk i Mat ic i spe t e n o i zmed del m a r l j i v e g a g e o g r a f a in z g o d o v i n a r j a p ro f . S i m o n a R u t a r j a izpod K r n a , p r v i zvezek n j e g o v e » G o r i š k e in G r a d i š č a n s k e « . O b k o n c u t e g a z v e z k a govor i a v t o r o b a j k a h in p r i p o v e d k a h , ki so b i l e t e d a j r a z š i r j e n e med t a m k a j š n j i m l j u d s t v o m , in n a p r v e m m e s l u n a v a j a naš i o Z l a t o r o g u in z a k l a d u . B u t a r j e p r v i zabe lež i l t u d i i z r az »roža mogota« , in s icer oč iv idno k o t p r i s t e n l j u d s k i i z r az : r a n j e n e g a Z l a t o r o g a o z d r a v i »pre- č u d n a , l e p o d i šeča T r i g l a v o v a roža ( , roža mogota ' )« ; »Kdor b i Zla to- r o g a us t r e l i l in u t r g a l , rožo mogoto ' , bi p r i š e l d o B o g a t i n o v i h za- k l a d o v . . . « ' Za naš problem pa je še pomembnejši potopis istega avtorja »Iz Bohinja čez Komno v Sočo«, ki je izšel naslednje leto v »Slovenskem 2 Jakob Kelemina: Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva. Cel je 1930. — Gubrščkova zbirka Narodnih pripovedk v soških planinah (Gorica 1894—96) ni popolna. — J. A. Glonar: »Monoceros« in »Diptamus« (Postanek in zgo- dovina pripovedke o Zlatorogu in stare cerkvene pesmi »Jager na lovu š r a j a . . . « ) . CZN 1910. — A. Funtek: Neka j o Zlatorogu. Literarna prat ika za 1914. leto. Ljubl jana . * Simon Rutar : Poknežcna grofi ja Goriška in Gradiščanska. Prvi zvezek: Prirodoznanski, statistični in kulturni opis. L jub l j ana 1892. na rodu« . 4 M e d t e m k o j e R u t a r v s v o j i »Gor išk i« p r i o z n a k i o b e h p r i - p o v e d k še u p o š t e v a l D e ž m a n o v o (Baumbachovo) p r e s t i l i z i r a n o ob l iko , p a se v t e m p o t o p i s u o p i r a n a p r i s t n o l j u d s k o i z roč i lo in z D e ž m a n o m n e k a k o po l emiz i r a . P r e d e n n a m r e č p r e i d e n a m a l o z n a n o b a j k o o z a k l a d u p o d B o g a t i n o m in z g o d o v i n o t e gore , p r a v i m e d d r u g i m to l e : »Po B a u m b a c h o v i v e r z i j i o d p i r a Z l a t o r o g o v z la t i r og z a k l a d e v Boga- t i nu . B o h i n j c i p a t r de , d a o d p i r a v r a t a do B o g a t i n o v i h z a k l a d o v , roža mogo ta ' , k i r a s e v i s o k o gor i p o d T r i g l a v o m . . . « R u t a r , k i j e že v »Gor i šk i« zap isa l , d a j e p r i p o v e d k a o Z l a t o r o g u » r a z š i r j e n a n a o b e h s t r a n e h J u l i j s k i h Alp , n a s e v e r o v z h o d n i k r a n j s k i k a k o r n a n a s p r o t n i gor i šk i« , se j e t o r e j t u d i t u nas lon i l p r e d v s e m n a l j u d s k o iz roč i lo v B o h i n j u . O l j u d s k e m i z v o r u »rože mogote« p o vsem t e m n e m o r e b i t i n i k a k e g a d v o m a več. K a j n a j p o m e n i i z r az »mogota«? B e s e d a j e v r o d u z g l ago lom moči , m o r e m . N j e n k o r e n j e mog- . Y s lovenšč in i p o z n a m o še d a n e s vsi »mogotca«, P l e t e r š n i k p a i m a p o l e g p r i d e v n i k a »mogočen« t u d i še »mo- goten«. M o d e r n a r u š č i n a j e o h r a n i l a k a r n a r a v n o s t s a m o s t a l n i k »mo- gota«, moč. N a š s k u p n i k n j i ž n i p r a j e z i k , s t a r a c e r k v e n a s lovanšč ina , i m a k o r e n mog- s e v e d a n a j š t e v i l n e j e z a s t o p a n : mogon ta , mogon tono , mogontas tvo , mogontaca . 5 »Roža mogota« t o r e j p o m e n i rožo, k i ima v seb i n e k o p r e k o n a r a v n o moč, k i vse p r e m o r e , v s e m o g o č n o rožo. I z r a z j e t o r e j s l o v e n s k a l j u d s k a soznač ica za l a t i n s k o »potent i l lo«! N e n a v a d n a b e s e d a j e s e v e d a p o s t a l a k m a l u , z last i v zvezi s s v o j o p r i p o v e d k o , k a j v a b l j i v a novos t za n a š e lepos lovce . In t a k o j o n a j d e m o že 1893. v L j u b l j a n s k e m Zvonu , k j e r j e d r . J a n e z M e n c i n g e r skozi vse l e to o b j a v l j a l s v o j e g a »Abadona« . »Abadon« j e u t o p i j a in z a t o p r e d - s t a v l j a t a v n j e j s k r i v n o s t n a v o t l i n a z z a k l a d o m pod B o g a t i n o m in p a č u d e ž n a t r i g l a v s k a roža k a k o r ves os ta l i p r e d m e t n i sve t v r o m a n u s v o j e v r s t n o , v v roč ičn ih b l o d n j a h g l a v n e g a j u n a k a i z o b l i k o v a n o r e a l - nost . P r i M e n c i n g e r j u i m a »roža mogota« d v o j n o m o č : » o d p r e k l j u - č a v n i c o d o vseh z a k l a d o v « z l a t a pod B o g a t i n o m in, d rug i č , č l oveku , k i j o p o u ž i j e , » ž i v l j e n j e p o d a l j š a za n e k a j s to le t i j« . In t a k o m l a d e n i č S a m o r a d n a s v o j e m p o l e t u p r e k o z e m l j e in časa o b A b a d o n o v e m s p r e m s t v u n a l e t i v 22. s t o l e t j u n a B o g a t i n u n a p o s l e d n j e g a S lovenca , j e z i k o s l o v c a S l o v o g o j a , k i s t a n u j e in d e l a v vo t l in i p o d goro , n e d a b i s e p r i t a k n i l z la ta , k i m u d a j e s a m o sve t lobo , t e r se h r a n i in v e d n o z n o v a p o n i l a j a z »rožo mogoto«. 9 B e s e d o »mogota« j e M e n c i n g e r s i ce r m o g e l p revze t i t u d i iz rušč ine , k i j o j e o b v l a d a l , s a j j e sode lova l p r i Veselovi »Rusk i a n t o l o g i j i « s I * S. R.: Iz Bohinja čez Komno v Sočo. SN 1893, štev. 284—286. Članek je doživel ponatis v letu izida Zupančičevo »Caše opojnosti« v PV na str. 185—189. 11 Miklošič: Lexicon linguae slovenicae veteris dialeeti. Vindobonae 1850. — Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar. L jub l j ana 1894—95. " Dr. Janez Mencinger, Izbrani spisi: Četrti' zvezek (Abadon). L jub l jana 1927. Str. 74, 138, 142 in 143. s v o j i m i s icer ze lo n e p e s n i š k i m i p r e v o d i iz P u š k i n a in L e r m o n t o v a . 7 T o d a m n o g o n a r a v n e j š a j e d r u g a r a z l a g a : d a j e p i s a t e l j dob i l i z raz v ce lo t i v zvezi s p r i p o v e d k o v o m e n j e n i R u t a r j e v i k n j i g i , k i j e k o t r e d n a M a t i č i n a p u b l i k a c i j a izš la l e to dn i p r e d o b j a v o »Abadona« . N a j b o l j v e r j e t n o p a j e , da j e M e n c i n g e r k o t r o j e n B o h i n j e c k a r sam, b r e z v s a k r š n e g a t u j e g a p o s r e d o v a n j a , pozna l o b r a v n a v a n i i z raz k o t l j u d s k i i z raz iz p r i p o v e d k e o Boga t i nu . S a j j e »mogota« t u d i p r i n j e m » č a r o b n a c v e t k a n a T r i g l a v u , s k a t e r o se ti o d p r o vsi z a k l a d i n a s n e ž n i k o v e m sosedu Boga t inu« . P o l e g t e g a o z n a č u j e B u t a r v s v o j e m po top i su a v t o r j a »Abadona« k o t » n a j b o l j š e g a p o z n a v a t e l j a b o h i n j s k e g a n a r e č j a « . P r i š l a j e d o b a n o v e r o m a n t i k e . Naš i »modern i« so se o b s v o j e m n a s t o p u uči l i p r i s o d o b n i h z a p a d n o e v r o p s k i h p e s n i k i h , a h k r a t i t u d i p r i s t a r i h s l o v a n s k i h r o m a n t i k i h in s l o v a n s k i l j u d s k i pesmi . In t a k o j e p r v a š t e v i l k a L j u b l j a n s k e g a Z v o n a 1. 1899. p r i n e s l a p e s e m m l a d e g a O t o n a Zupanč iča , k i j e za ž i v l j e n j s k o č u s t v o v a n j e in u m e t n i š k o u s t v a r - j a n j e m l a d e g a p o e t a ze lo znač i lna , s a j j e a v t o r n a t o n j e p r v o k i t i c o pos t av i l ce lo za ges lo s v o j i p r v i p e s n i š k i z b i r k i . P e s e m j e zanosen s l a v o s p e v » s k r i v n o s t n e m u cve tu , roži p r e k r a s n i « , k i j o j e p e s n i k h r e - p e n e č e i ska l in o b p r v e m p o g l e d u n a n j o začu t i l n j e n o č u d e ž n o moč, s k a t e r o o d k r i v a in d v i g a d r a g o c e n e z a k l a d e v g lobin i n j e g o v e duše . G r e t o r e j za idea lno , p l e m e n i t o l j u b e z e n s k o č u s t v o v a n j e m l a d e g a člo- v e k a , u m e t n i š k o z a s n o v a n o in i z o b l i k o v a n o n a s imbol i s t i čen nač in . Y r e v i j i j e nos i l a p e s e m p o o k u s u in m o d i t i s t e d o b e n a s l o v »Rosa mys t i ca« , k i b i ga naš l i t e d a j še m a r s i k j e d r u g o d v z a p a d n i in s r e d n j i E v r o p i ; t a k o se j e g l a s i l a n a p r i m e r t u d i z b i r k a če škega d e k a d e n t a J a r o m i r a B o r e c k e g a . M l a d i Z u p a n č i č j e m o r a l n a t o v k r a t k e m času s v o j o p e s e m z n o v a i z v i r n e j e , n a z o r n e j e in m o č n e j e p o d o ž i v e t i : za s imbol m u j e t o po t s l už i l a n a š a l j u d s k a p r i p o v e d k a o roži mogot i , »tisti č a r o b n i c v e t k i n a T r i g l a v u , k i se t i ž n j o o d p r o vsi z a k l a d i n a s n e ž n i k o v e m sosedu Boga t inu« (mesto p r i M e n c i n g e r j u , k j e r a v t o r k r a m l j a o l j u b e z n i ) . T o o r i g i n a l n e j š e in k r e p k e j š e p o d o ž i v e t j e n o t r a - n j e g a m o t i v a p a od p e s n i k a sp r i čo t e m a t i č n e p o d o b n o s t i p r v e za snove — s a j j e š lo d o s l e j z a isti, s a m o n e p r i m e r n o m e d l e j š i in sp lo šne j š i s imbol — ni t i ni z a h t e v a l o bog ve k a k š n i h s p r e m e m b . Z u p a n č i č j e za zb i rko , k i j e izš la še i s t ega l e t a za v e l i k o noč, t o r e j že čez n e k a j mesecev , č r t a l s a m o t u j i , m o d n i nas lov , v r e f r e n u »Ti s k r i v n o s t n i m o j cvet , ti r oža p r e k r a s n a . . . « p a j e z a d n j i b r e z i z r a z n i ep i t e ton »pre- k r a s n a « z a m e n j a l z d o m a č o in n a z o r n o »inogoto«. B e s e d a »mogota« p a j e p r i t e g n i l a s l o v e n s k e g a m o d e r n e g a p o e t a n e le p o svo j i boga t i po- m e n s k i , a m p a k t u d i m u z i k a l n i s t r a n i . P e s e m v o b e h v a r i a n t a h j e z a n i m i v p r i m e r iz u m e t n i š k e d e l a v n i c e m l a d e g a Z u p a n č i č a in še d a n e s s p a d a m e d n j e g o v e n a j l e p š e p e s m i : 7 Oton Zupančič, Izbrane pesmi. Klasje št. 9—10. L jub l j ana 1948. Opombe urednika Janka Gluzerja na str. 155 in 156! Ti skrivnostni moj cvet, ti roža mogota, o jaz sem bogat — pomagaj , pomagaj mi dvigniti moje duše zaklad!8 P o m e n »moderne« za i d e j n i r a z v o j n a š e g a n a j n o v e j š e g a s lovs tva j e n e p r e c e n l j i v , o g r o m e n p a j e b i l n j e n v p l i v t u d i v s t i lno i z r a z n e m p o g l e d u . T a k o se zdi, d a j e s l o v e n s k a n o v o r o m a n t i č n a »roža mogo ta« p o Z u p a n č i č e v e m zg ledu p r e v z e l a d r . I v a n a P r e g l j a , k i j e k o t u s t v a r - j a l e c z a j e m a l p o g o s t o t u d i iz s v o j e o b s e ž n e l i t e r a r n e r a z g l e d a n o s t i in nač i t anos t i . P r i P r e g l j u se n a j p r e j p o j a v i »Roža mogota« v » D o m u in sve tu« 1917 k o t e n a i z m e d »Balad v proz i« . T u g o v o r i p i s a t e l j o n j e j k o t o s i m b o l u n e d o u m l j i v e p o s l e d n j e s k r i v n o s t i č l o v e š k e g a ž i v l j e n j a : u m e t n i k u p o m e n i lepoto , s u š i č n e m u — smr t . N j e g o v i »Usehl i vre lc i« so iz k a s n e j š e d o b e (DS 1929). P r e g e l j s e j e m e d t e m razv i l v i z r a z i t e g a e k s p r e s i o n i s t i č n e g a p i s a t e l j a p r i nas . P r i p a d a l j e t i s t i s k u p i n i t e g e n e r a c i j e , k i j e i s k a l a i zhoda iz k r i ze , v k a t e r i se j e z n a š l a e v r o p s k a d r u ž b a p o p r v i sve tovn i v o j n i , p r e d v s e m v d u h o v n o - r e l i g i o z n i smer i . V s k l a d u s t o u s m e r j e n o s t j o p o s t a j a n j e g o v s log vse b o l j a b s t r a k t n o p o j m o v e n . V P r e g l j e v i h »Useh l ih v r e l - cih« »roža mogo ta« zgub i že s k o r a j vso zvezo s p r i p o v e d k o in ves s v o j snovni , t v a r n i a m b i e n t . Ni več u t o p i č n o d o ž i v l j e n a r ea lnos t k a k o r p r i M e n c i n g e r j u n i t i n e p o l n o v r e d e n s imbol iz p r i r o d n e g a s v e t a za u m e t - n i k o v n o t r a n j i sve t k a k o r p r i Z u p a n č i č u . »Roža mogota« se tu doce la d e m a t e r i a l i z i r a , i z r a z »mogota« se p o j a v i s a m c a t k o t e p i t e t o n v d o c e l a nov ih , s k r a j n o s u b j e k t i v n i h in a b s t r a k t n o p o j m o v n i h b e s e d n i h zvezah , k i o z n a č u j e j o p i s a t e l j e v n o t r a n j i svet ume tnos t i , ve re , l j u b e z n i in d o b r o t e : »Tvoja bridka lepota dehti. Odkod zajemlješ? Za svoj cvet mi povej, za rožo mogoto!« (3. Maksima iz mrtve legende); »Uplahnila je bila velika Živa voda, ki je bila do t eda j mogota pi jača vsem žalostnim in trudnim v puščavi življenja« (1. »Zvezda Pelin«); »Pohujšanje, mogota rana starega in novega s v e t a . . . Ka j bom mogotemu ostrovnemu blagega in zdravega zoperstavil? Postavil bom dobroto mogoto. . .« (7. O besedi, ki ne bo prešla); »Tešilna in mogota beseda ,mati* mu je bila tuja« (8. Psyche). ' A P r i p o v e d k a o Z l a t o r o g u in z a k l a d u pod B o g a t i n o m iina s v o j e s t a r o b a j e s l o v n o j e d r o in m l a j š i zgodov insk i o k v i r , o b l i k o v a t i s e j e m o r a l a m e d na š im l j u d s t v o m do lgo dolx). N j e n o m i t o l o š k o j e d r o z r o j e n i c a m i in Z la to rogom, z a k l a d o m in rožo m o g o t o sega v d o b o p r e d p o k r i s t j a - n j e n j e m S lovencev . Iz r a z n i h p o v s e m n a r a v n i h p o j a v o v v g o r a h , ki p a B Oton Zupančič, Rosa mystica, LZ 1899, 1. štev.; Caša opojnosti, str. 23. P r i m e r j a j tudi razlago to pesmi v »Literarni vedi« prof. dr. Keleinine, Ljub- l jana 1927, na str. 26 in 27! • Ivan Pregel j : Izbrani spisi. II. (Balade v prozi) in VIII. zvezek (Usehli vrelci). L jubl juna 1928 in 1933. so se p r e p ros t e mu č loveku iz dol ine zdeli skr ivnostn i , j e l j u d s k a domiš- l j i j a sk lepa la n a r a z n a božans tva in d u h o v e : iz visokih zelenic pod T r i g l a v o m si j e u s tva r i l a ča roben vr t , iz bel ih megl ic nad n j i m i ro j e - nice, v b l i sku s redi v i h a r j a v go rah p a j e v idela odsev rogov razka - čenega Zlatoroga. V e r a v p r i r o d n e sile in s t a r e bogove j e m o r a l a bi t i zlasti med Slovenci o b g o r n j i Soči i z r edno ži lava, s a j so v K o b a r i d u z inkv iz ic i jo p r e g a n j a l i časti lce svetega d revesa in s tudenca pod n j i m še v zače tku 14. s to le t j a . Seveda pa to j e d r o ni docela samorodno s lovensko in j e v e r j e t n o v mars i čem p o g n a l o iz e v r a z i j s k e mitološke p ra skupnos t i . K a j p a zgodovinski okv i r ? P r i p o v e d k a govori o benešk ih t rgovcih , ki p o slabi gorski pot i p r e k o P r e d e l a t o v o r i j o iz I t a l i j e n a N e m š k o s v o j e boga to b lago in z z la tom p r e m o t i j o k r č m a r i č i n o hčer iz bovške Kori tn ice . P rv i , k i po p r ipovedk i o p r e z u j e ok rog Zla toroga in z a k l a d a pod Bogat inom, j e p r a v t a k o Benečan; posreči se mu pr i t i do iver i Zla torogovih rogov in z n j e n o p o m o č j o nosi na to vse s v o j e ž i v l j e n j e iz Boga t ina vreče z la ta n a Laško. T u d i lovca iz T ren te , k i j e bi l d o t l e j kot s i romašen in p lemeni t človek pod zašči to bel ih žen, zmami poh lep po zlatu, d a se o d p r a v i z o r o ž j e m v roki nad posvečeno žival. P r e p r i č a n je , da more celo v bo rb i za l j u b e z e n samo z z la tom uspešno t ekmova t i s svoj imi nadu t imi benešk imi naspro tn ik i . P r a v k a r n a v e d e n e zgodo- v inske p r v i n e iz p r i p o v e d k e govore za dobo p r e h o d a iz fevda l izma v kap i ta l i zem, n e k a k o za 16. in 17. s to le t je . P o p r o p a d u s r e d n j e v e š k e c e r k v e n e d r ž a v e o g l e j s k i h p a t r i a r h o v (1420) j e F u r l a n i j a p reš la v posest nag lo se r a z v i j a j o č e meščanske b e n e š k e repub l ike . To lminsko j e s tem Benečane dobi lo za nepos redne sosede, ki so v n a s l e d n j i h dveh s to le t j ih z nenehn imi v o j n a m i in vpadi na o z e m l j e a v s t r i j s k e Gor i ške skušal i v t e j smeri s v o j o posest še razšir i t i . Ko l ikor Bene tke n a o b r a v n a v a n e m p o d r o č j u s lovenskega o z e m l j a svo j ih o s v a j a l n i h c i l j ev niso dosegle že v po l i t i čnem pogledu — o r o d j o beneško po l i t ike j e bi l b r e z dvoma čedadsk i k a p i t e l j , k i j e n a To lminskem v t e j dobi imel p r e c e j š n j o oblast in tud i pobi ra l od naših kmetov dese t ino — so pa b i le n a d n j i m v 16. in 17. s to l e t ju s k o r a j n e o m e j e n gospodar , k a r se t iče t rgovine . Skozi T o l m i n s k o j e od n e k d a j od Č e d a d a p r e k o Kobar ida , Bovca in P r e d e l a vodi la n a Trb iž s t a r a p r o m e t n a zveza med j u ž n o in s r e d n j o Evropo. Benečanom pa j e b i l a v tem pogledu p r i r o č n e j š a cesta p r e k o Vidma in P o n t e b e in t a k o j e p r ede l ska cesta pos ta la v t e j dobi p r e c è j z a n e m a r j e n a d r u g o v r s t n a pot. Na To lminskem in Bovškem so v 16. in 17. s to l e t ju na debelo, k a r do opus tošen ja , izsokaval i gozdove, ves les p a p r o d a j a l i Bene tkam. P r e k o To lminskega pa so v t em času p o Baški g rap i z G o r e n j s k e g a tudi gonili r e j e n o ž ivino in tovori l i i zde lke t a m k a j š n j e že lezarske i ndus t r i j e . Na pod roč ju naše p r i p o v e d k e so b i le fuž ine zlasti v B o h i n j u , v s k r o m n e j š e m obsegu p a tudi v odročni T ren t i . Vsa ta p r e h o d n a t rgo- v ina j e bila u s m e r j e n a prot i Vidmu in d a l j e v I t a l i jo , od k o d e r so se v r a č a l i t o v o r n i k i ob ložen i z živil i , b l a g o m , v inom in — zlatom. 1 0 Za r a z v o j g o s p o d a r s t v a in t r g o v i n e v t is t i dob i p r i nas j e b i l o i z r e d n o p o m e m b n o tud i o d k r i t j e ž ivega s r e b r a v I d r i j i o b k o n c u 15. s t o l e t j a , k i j e povz roč i l o p r i m n o g i h n a š i h p r e p r o s t i h l j u d e h t u d i u s o d e n d u - h o v n o n r a v s t v e n i p r e o b r a t : o p u š č a l i so s v o j e r e d n o d e l o in zače l i po- s topa t i p o g o r a h , d a b i o d k r i l i k j e d r a g o c e n o r u d o in o b o g a t e l i k a k o r r a z n a t u j a , l a š k a in n e m š k a p l e m i š k a in m e š č a n s k a gospoda , k i j e b i l a t e d a j l a s t n i k n a š i h gozdov, r u d n i k o v in p l a v ž e v t e r i m e l a v s v o j i h r o k a h t u d i d o n o s n o t r g o v i n o z j u g o m . N a j v e č l a h k o v e r n i h r u d o s l e d c e v j e p r i v a b l j a l s s v o j i m s k r i v n o s t n i m i m e n o m in b a j k o o z a k l a d u n a s v o j e t e m e Boga t in . Vse kaže , d a so b i l i t u d i tu p r v i , k i j i h j e p r i g n a l a s la n o v e dobe , s la p o z la tu , Benečan i . Za n j i m i so s k r i v a j , s Kolomonoin in r o v n i c o p o d p l a ščem, u h a j a l i n a g o r o domač in i z b o h i n j s k e , z las t i p a t o l m i n s k e in g o r i š k e s t r an i , k i p a so bi l i , k a k o r j e i zp r i čano , pogos to v l a šk i s lužbi . T a k o so hod i l i m n o g i p o s k u š a t s r e č o in sčasoma, n e k a k o v t r e h , š t i r ih s t o l e t j i h , t e m e l j i t o r az r i l i in r a z k o p a l i v r h Boga t ina . Naš l i n iso s e v e d a n ičesa r , k v e č j e m u p r g i š č e k r i s t a l o v v a r l j i v e g a želez- n e g a k r š c a , z a p r a v i l i p a n a v a d n o l epo m e r o d r a g o c e n e g a časa i n ne- r e d k o vse s v o j e p r e m o ž e n j e , ce le k m e t i j e . Z a n i m i v o p a j e , d a si j e k l j u b v s e m u j e s e n i š k a K r a n j s k a i n d u s t r i j s k a d r u ž b a , m o d e r n a n a s l e d - n i ca s t a r e g a g o r e n j s k e g a f u ž i n a r s t v a , še o b k o n c u p r e t e k l e g a s t o l e t j a p r i d r ž e v a l a i z k l j u č n o p r a v i c o d o r u d a r s k e g a i s k a n j a in m o r e b i t n e g a i z k o r i š č a n j a n a Boga t inu . 1 1 D a j e p r i č u j o č i p o s k u s , ugo tov i t i z g o d o v i n s k o o z a d j e n a š e p r i p o - v e d k e , v b i s t v u p r a v i l e n , o t e m m e p r e p r i č u j e t a t u d i d v a s icer m a l o z n a n a in e s t e t s k o ne p r v o v r s t n a , a za n a š e v p r a š a n j e z a n i m i v a p r i m e r a iz n a š e g a l e p o s l o v j a . Y z g o d n j i d o b i r o m a n t i č n e g a r e a l i z m a , k i j e r a d 10 S. Rutar : Zgodovina Tolminskega. Gorica 1882. — Jos. Abram: Opis Trente (II. Zgodovinski podatki, III. Ljudstvo). PV 1907. — Za zgodovino bohinjskih fužin pisateljevo besedilo in urednikove opombe v delu: Dr. Jnnez Mencinger, Moja hoja na Triglav. Uredil dr. Jos. Tominšek. Ljubl jana , Pla- ninska matica 1938. — Anton Koblar, Zgodovina železarstva na Krunjskein. LMS 1892. 11 Jože Abrain: Bogatin. KGMD 1927. Isto pod naslovom »Die Sagenwelt des Triglav« v Kugyjevcm zborniku »Fünf Jahrhunder te Triglav«, Graz 1938. — V našem leposlovju j e opeval gorenjsko fužinarstvo prosvetl jenec Valentin Vodnik. Iz njegovih verzov pa moremo dovolj jasno razbrati tudi rastoče denarno gospodarstvo in pridobitniška s t reml jen ja v tisti dobi pri nas. Take so sledečo njegove pesmi: Jeklenice, Zaloge v zemlji, Dramilo (»rudu, kupči ja tebo rede«), Novo leto (»tem dnar je , ki znajo z njimi obračat«), O tedanjem našem rudarstvu in fužinarstvu ter z n j ima zvezani trgovini poroča Vodnik tudi v »Popisovanju k ran j sko dežele«: »NajVečje bogastvo k ran j ske dežele so r u d o . . . Rude sc v več kra j ih dobe, plavijo ino v železo ino jeklo podelajo. živo srebro, železo, jeklo, svinec se na tu jo prodaja ino denar noter v leče . . .« (Val. Vodnik, Izbrano delo. »Cvetje«, Cel je 1935). — Na osnovi l judske b a j k e o zakladih v triglavskem pogorju ter zgodovinsko resničnih primerih iskalcev tega zlatu v novejši dobi sta pa nastali zlasti dve naši l judskovzgojni povesti: Mencingerjeva »Zlato pa sir« (SG I860) in E r j w č e v a »Ni vse zlato, kur se sveti« (KMD 1887). Tako Bohinjca Čuka kot Tolminca Cerina »slast po zlatici vedno le po gorah vleče«. z a j e m a l snov za s v o j a d e l a iz l j u d s k e g a izroči la , so »Novice« 1856 p r i n e s l e e p s k o p e s e m z n a s l o v o m »Zlat ica v Boga t inu« . P e s e m j e b r e z d v o m a e n a i zmed inač i c p r i p o v e d k e o B o g a t i n u in j o j e zap i sa l n e k i L a v r o m i r , v e r j e t n o k a k i z o b r a ž e n d o m a č i n iz B o h i n j a . Kot i s k a l e c z l a t a se s k r a m p o m in l o p a t o n a p o t i n a g o r o k o v a č iz b i s t r i š k e f u ž i n e , k i se j e nave l i ča l t r d e g a de l a in b i r a d z l a h k a oboga t e l in ž ive l : Ne bom železa več koval, Ključar zlatice — vseh rudnin — Nad jezerom j e Bogatin. V votlini pod goro, kjer straži zaklad zmaj, pa se kovač prestraši bučanja vode v prepadih, še bolj pa, ko se za njim zrušijo v brezna trhle brvi ter mu onemogočijo vrnitev, in okameni. Pesem se končuje s svarilom in poukom preprostemu bralcu: Zlatica n a j ti pridnost bode, Ki zlate k u j e ti osode! T u d i v i k a r Jože A b r a m - T r e n t a r , od l ičn i p o z n a v a l e c n a š e p r i p o v e d k e in t r e n t s k e zgodovine , j e d e j a n j e s v o j e l j u d s k e i g r e s p e t j e m »Zlato- rog« (1934) pos t av i l v d o b o t r e n t s k i h g r o f o v in fuž in . Kakor cela pripovedka, tako se je tudi »triglavska roža« ali »roža mogota« kot njen sestavni del oblikovala le polagoma. Dokler so naši predniki oboževali prirodo, je bd zanje zlasti veličastni Triglav gora, na katero so zrli le z boječim spoštovanjem in se niso upali približati njenim višinam. V tej mitološki fazi je mogla tudi »roža mogota« živeti kot skrivnosten in čudežen cvet le v ljudski domišljiji, saj jo je le-ta postavljala prav na nepristopne police božanskega Triglava. Taka je živela verjetno tudi nedavno v naših leposlovcih Mencingerju, zlasti pa mladem simbolistu Zupančiču in ekspresionistu Preglju, ki se po vsej priliki niso menili za njeno določeno botanično obliko ne po njej povpraševali. Kasneje je bajka sprejela vase še človeške in zgodovinske prvine in postala pripovedka. Ljudje so spremenili svoj odnos do prirode: v nje j so začeli gledati neizčrpne vire za lastno gmotno blaginjo, jih iskati, proučevati in izkoriščati. Tudi gorâ se niso več bali, dasi je ostalo v njih še precej praznoverja. In v dobi, ko so nekateri okrog Bogatina začeli stikati za zlatom, so bohinjski in bovški pastirji in lovci po skalnatih robeh okrog Triglava začeli verjetno tudi iskati cvetko, ki bi najbolje ustrezala njihovim predstavam o bajni »roži mogoti«. Katero ali bolje: katere rože so imeli domačini pod Triglavom v bližnjih preteklih stoletjih za »mogoto«, ni mogoče dognati. Gotovo je, da so zlasti v prejšnjem stoletju ob raznih izobraženih zapisoval- cih nastale nove, deloma tudi samovoljno skrivljene variante naše pripovedke, po katerih jo »mogota« dobila zelo nasprotujoče si funk- cije. Saj Rular pravi, da ljudsko izročilo v Bohinju pozna »rožo mogolo« izpod Triglava predvsem kot ključ do zakladov pod Boga- t i nom, m e d t e m k o D e ž m an o v a » t r i g l a v s k a č u d o t v o r n a roža« z r a s t e iz k a p e l j k r v i r a n j e n e g a Z l a t o r o g a in g a v h i p u o z d r a v i , če j o použ i j e . 1 2 P o b o h i n j s k i l j u d s k i v a r i a n t i z a »mogoto« r d e č a c v e t n a b a r v a t o r e j n i b i l a n u j e n a t r i b u t . P o t e m t a k e m se zdi, d a r o ž n a t o cve točo p o t e n t i l l o n i t i d o e n a č i m o z b a j n o » t r i g l a v s k o rožo« še le o d D e ž m a n a , k i j e n e k d a j s a m o s t o j n i l j u d s k i p r i p o v e d k i o Z l a t o r o g u in B o g a t i n u k o n t a m i n i r a l i n m o č n o p re s t i l i z i r a l , t a k o d a i m a m o d a n e s o p r a v i t i z na po l u m e t n o , i n d i v i d u a l n o t v o r b o . K a k o u s o d n o j e l a h k o i z o b r a ž e n e c posege l v u m e t n i š k o s n o v a n j e l j u d s t v a t e r z n j i m zvezan i p r e d s t a v n i svet , n a m i z p r i č u j e j o t u d i T r e n - t a r j i . T a m so s t a r i l j u d j e — če t r t i rod o d d a n a š n j e g a n a z a j — k i so že vsi p o m r l i , še d o b r o pozna l i naš i p r i p o v e d k i , p a t u d i i z raz »roža mo- gota« za t r i g l a v s k o rožo j e b i l p r i n j i h še živ. V e n d a r za »mogoto« niso imel i p o t e n t i l l e n i t ide , t e m v e č v naš i p l a n i n s k i l i t e r a t u r i d o b r o z n a n o scab ioso T r e n t o ali c e p h a l a r i o l eucan tho . 1 8 K a k o j e p r i š o d o t ega? O b k o n c u 18. s t o l e t j a , v dob i r a z m a h a i z k u s t v e n i h p r i r o d o s l o v n i h ved in z a č e t k o v m o d e r n e g a k a p i t a l i z m a , j e p r i p a d a l Zoisovi d r u ž b i geologov, m i n e r a l o g o v , b o t a n i k o v in p r v i h o b i s k o v a l c e v naš ih v r h o v t u d i B u l t a z a r H a c q u e t . T a j e m e d r e s n i č n o in d o z d e v n o nov imi zv r s tmi v naš i p l a n i n s k i f lo r i p o l e g p o t e n t i l l e t e rg louens i s , k i j o j e naše l n a Zoisovem sve tu Z a j e z e r a m , o d k r i l n a j u g o z a p a d n i h p o b o č j i h T r i g l a v a n a d T r e n t o n o v o zv r s t scabiose , k i j o j e i m e n o v a l scab ioso T r e n t o . S t r o k o v n e m u o p i s u rože j o u č e n j a k doda l t u d i n a z o r n o r i sbo : iz so raz - m e r n o k r e p k e k o r e n i k e p o g a n j a s r e d n j e v i soko s t eb lo s su l i čas t imi in n a c e p l j e n i m i l ist i , ki se r a z š i r j a v b e l o g l av i ča s to s o c v e t j e z v e č j i m i o b r o b n i m i in d r o b n i m i n o t r a n j i m i cveti .1 4 H a e q u e t o v a r e d k a c v e t k a j e n a s l e d n j e s t o l e t j e z v a b i l a v t r i g l a v s k o p o g o r j e v r s t o b o t a n i k o v , m e d n j i m i o k r o g 1. 1840 T r ž a č a n a T o m m a s i n i j a , k i s e j e pa v rn i l b r e z u s p e h a . Za to j e nap ros i l za p o m o č m l a d e g a J u l i u s a K u g y j a , k i se j e n e k a k o s to let za H a c q u e t o m v n o v i č o d p r a v i l v T r e n t o . Kot v o d n i k a s t a g a n a n j e g o v i h p o t i h s p r e m l j a l a d o m a č i n a A n t o n T o ž b a r , znan pod i m e n o m S p i k - M e d v e d , n a t o p a A n d r e j Komac-Mota . K u g y se j e l e to za l e t o m v rača l iz T r s t a p o d T r i g l a v , n a č r t n o in z r a s toč im p r i č a k o v a n j en i p r e h o d i l s s l o v e n s k i m v o d n i k o m s č a s o m a vse p o g o r j e , t oda t a k o i s k a n e in zaže l ene scab iose T r e n t e ni naše l . P a č p a so se mu na teh r o m a n j i h o k r o g T r i g l a v u o d k r i l e in r a z o d e l e b r e z m e j n e l e p o t e naših go ra in ga za vse ž i v l j e n j e p r i k l e n i l e nase . N e d o s e ž e n a scab iosa T r e n t a j e p o s t a l a z a n j s imbol t i h e ž i v l j e n j s k e s reče , ki j o j e p o s l e j v e d n o naše l s r ed i " Pri Zupančiču najdemo »rožo mogoto« v bohinjskem l judskem smislu po Mencingerjevem posredovanju v obravnavani l jubezenski pesmi v »Čaši«. K Dežmanovemu in Baumbachovein pojmovanju »triglavske rože« pa se isti avtor nagiba v svoji novejši pesmi »Na vrheh. (Planincu Joži Čopu v spomin- sko knjigo)«, izišli v zbirki »Zimzelen pod snegom«. " Sporočilo Antona Tožbar ja ml., upravnika alpskega botaničnega vrta »Juliane« v Trenti , av to r ju ruzprave 19. VIII. 1949 po družinskem ustnem izročilu od dedu Spika-Mcdveda. 14 Balth. Hacquet: Plantae alpinae carniolicae. Collegit et dese r ips i t . . . Viennae 1782. veličastnih gora. Imenoval jo je svojo romantično Wunderblume — cvetka s tem imenom je po Tušku tudi Nemcem odpirala pot do pod- zemeljskega zaklada15 — in jo čustveno vezal, kakor pričajo razna mesta v njegovi »Aus dem Leben eines Bergsteigers«, z našo pripo- vedko in njenim prizoriščem Komno.16 Tako so pod Kugyjevim vpli- vom njegovi slovenski spremljevalci — trentski gorski vodniki v skriv- nostni scabiosi začeli gledati našo staro ljudsko »rožo mogoto«. Do tega pa seveda skoraj ne bi moglo priti, če bi se bila ljudska fantazija do tedaj že oklenila določene rože v naši triglavski flori. Trentski primer nam nasprotno vsiljuje domnevo, da je celo ob koncu preteklega sto- letja še vedno izbirala in nihala med raznimi gorskimi cvetkami, ki so po svojih izrednih značilnostih spominjale na »mogoto«. Zanimivo pa je, da so Kugyjevo Wunderblume čisto nezavedno in kar nagonsko slovenili z »mogoto« tudi nekateri naši ocenjevalci nje- govega dela;17 »mogota« jim je bila, kakor večini pri nas, znana seveda iz Zupančičeve ljubezenske pesmi. Pripovedka o Zlatorogu in Bogatinu ter »roža mogota«, njen se- stavni del, sta se torej oblikovali in rasli postopoma. Svojo dinamiko sta razvijali v času in prostoru: iz mitologije v zgodovino, iz fantazije v floro. Rasli sta, kolikor sta sainorodno slovenski, iz našega ljudstva, a v nernali meri ju je oblikoval tudi potujčeni izobraženec. * Sledili smo življenju malo znane slovenske besede. Porodila se je v jezikovni prvotnosti, glasovni zvočnosti in vsebinski polnosti nekje v davno minulih stoletjih v ustih našega preprostega hribovskega človeka, kmetica, pastirja in lovca pod Triglavom. Iz ljudskih ust jo je prvi zabeležil ter jo rešil jiozabe podkrnski profesor Rutar. Nato se je oglasila kot hvaležno umetniško izrazno sredstvo pri Mencingerju iz Bohinja. Svoje poveličanje je doživela v dobi »moderne« pri Otonu Zupančiču. In svoj razkroj v letih povojnega ekspresionizma. Y našem leposlovju je, kot se zdi, »roža mogota« s Pregljevimi deli izumrla. Enaka je njena usoda med ljudstvom. Pripovedki o zakladu pod Boga- tinom in Zlatorogu poznajo danes celo v samem Zlatorogovem kralje- 13 Ivan Tušek: O čarovnih zeliščih. SG 1863, str. 120. " Dr. Julius Kugy, op. cit. (München 1925), str. 33, 138 in 353. O svojem iskanju scabiose Trento pr ipoveduje avtor v enako naslovl jenem poglavju na str. 25 do 36. 17 Dr. Ivan Pregel j , ki j e o Kugyjevi knj igi in njegovem doživ l jan ju gora pisul v Mentor ju 1926/27 na str. 135—136, j e Kugy jev končni nagovor na njegovo »sinjo cvetko« prevedel takole: »Mimo časa in k r a j a te pozdravl jam, moj l jubi mogoti cvet — Scabiosa Trental« — Alpinist Evgen Lovšin pa j e • svoji izčrpni monograf i j i »V Triglavu in v njegovi soseščini« (2. izd. L jub- l jana 1946) na str. 148, k j e r govori o trentskih gorskih vodnikih — klasičnih u temel j i te l j ih našega alpinizma, zapisal o mladem K u g y j u med drugim sle- dečo sUivke: »Po južnih triglavskih obronkih išče novo cvetico .scabiosu Trenta ' , o kateri j e čital v I lacquetu. Ni jo našel, druga .roža mogota ' — gora z vsem svojim čarom ga je privezalu za vedno k sebi.« s tvu pod T r i g l a v o m p r e d v s e m p o zma l i čenen i D e ž m a n o v e m zap i su iu B a u m b a c h o v i l i t e r a r n i p r e d e l a v i , z a »mogoto« p a s k o r a j n i k j e r več ne vedo . S p r i č o z a n i m i v e zgodovine , k i j o i m a t a n a š l j u d s k i in pesn i šk i i z raz , se mi zdi p r i m e r n o , d a si g a p o l e g » t r i g l a v s k e rože« č i m p r e j o s v o j i n a š a s t r o k o v n a b o t a n i č n a t e r m i n o l o g i j a , k e r p o v e m n o g o več k o t k a k »bleščeči p r s t n i k « in v s a j t o l i k o k o t »po ten t i l l a n i t ida« . R é s u m é Dans son étude qui intéressera les philologues et les historiens li t téraires ainsi que les folkloristes et même les botanistes, l 'auteur retrace l 'origine et l 'évolution de l 'expression slovène »roža mogota« dont Oton Župančič s'est servi dans un poème érotique de sa jeunesse. Cette expression n'est pas, comme on serait tenté de le croire, un néo- logisme forgé à son usage pur un poète ou écrivain quelconque, mais bien une expression populaire authentique se rat tachant aux contes populaires slovènes sur les trésors d'or enfouis sous le Bogatin (Mont Riche), voisin du divin Triglav, et sur le Zlatorog, chamois légendaire aux cornes d'or. »Roža mogota« est, d 'après ces mêmes contes, la f leur magique et tout-puissante — du vieux slave mogonta, cf. mogotâ en russe moderne! — qui fait surgir les trésors souterrains, guérit les blessures dangereuses, redonne à celui qui la cueille la jeunesse et la force. Ces contes ont été formés dans les vallées aux pieds des Alpes Juliennes, à l 'époque des vives relations commerciales avec la Venise et des fonderies flo- rissantes sur tout le terr i toire du nord-ouest slovène, c'est-à-dire à l 'époque de transition entre la féodalité et le capitalisme, au XVl^o ou au XVII^me siècle. Le premier qui mentionna l 'expression citée en la rat tachant aux contes po- pulaires do cette région, fu t le professeur S. Rutar, né lui-même aux pieds de Bogatin. Après lui, elle fu t introduite dans la l i t térature par le réaliste J. Mencinger qui s'en servit dans son roman utopique »Abadon«, puis, on la retrouve encore dans les poèmes en prose de l 'expressionniste L Pregel j et dans le poème lyr ique dé jà mentionné du symboliste O. Zupančič. Quant à la botanique, on pense en général que »la rose de Triglav« ne saurait être quo la f leur alpine potentilla nitida (rosaceœ); dans la vullée de Trenta, on com- mence à la confondre, sous l ' influence des écrits du célèbre alpiniste J .Kugy, avec la scabiosa Trenta Hacquet. Aujourd 'hui , on ne connuit, dans les vallées aux pieds do Triglav, les vieux contes populaires que dans leur forme secon- daire, l i t téraire, stylisée et défigurée, tandis que l 'ancienne expression popu- laire »roža mogota« n'y est plus connue de personne.