Ameriška Domovi ima

AM€RICAN IN SftRfT POR6IGN IN LANGUAGC ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, MAY 18, |959
SLOV4NIAN
MORNING NtiWSPAM*
STEV. LVTn.—VOL. LVin.
Delavski nemiri so Vzburili Argentino
delavske unije pod vodstvom komunistov in pcronihtov so s stavko in nasilji ustavile promet v prestolnici.
Buenos aires, Arg. — De-
lavske unije so pod močnim Vplivom peronislov in komunistov. Vedno znova skušajo s političnimi štrajki preprečiti gospodarsko obnovo dežele. To-^rat so s stavko ustavili redni •lavni promet v prestolnici. Kjer n' bilo mogoče prometa zau-slaviu mirnim potom, so to do-Segli s silo. Na raznih krajih ^sta so eksplodirale bombe, ^ugod so stavkujoči prebodli RUme busov, katerih vozniki se stavki niso marali priključiti.
Oblastem se je kljub vsemu Posrečilo ohraniti mir in red. Notranje ministrstvo je v petek zapreti vse komunistične sopotniške organizacije po Vse.i dr,v\avi. Armada pritiska, nai bi vlada storila isto tudi s Poronističnimi organizacijami, ^a ta doslej še tega ni storila. ^ rodsednik Frondizi je namreč ‘-Oiagal pri volitvah delno s po-ni0cjo prištašev Perona.
Kriza vlade
Sredi preteklega ledna je od-stopilo skupno pet ministrov, ^0cl njimi tudi zunanji minister V)-’''los Florit. Do spora je pri-s ° baje, ko je predsednik ime-110vol za svoja pomočnika dva oficirja.
Oborožene sile so zrušile dik-oturo perona in uvedle nato v oželi demokratični red. Zmede ln spori, ki jih preživlja Argen-
tina
v zadnjih mesecih, vzbuja-
30 dvom,, ali je drsava res zrela demokracijo ali ne, ali se d demokratično izvoljeni vla-^ ‘ posrečilo rešiti težavno na-°So vzpostavitve gospodarske-RJ reda ali ne. Če ji to ne uspe, 3e snrno vprašanje časa, kdaj bo o^ela dobila novega diktatorja.
Novi grobovi
Joeph Pfeifer
Včeraj popoldne, ko iso praznovali 40-letnico srečnega zakona sredi družine in mnogo prijateljev, je nagloma zbolel in preminul zadet od srčne kapi Joseph Pfeifer, star 78 let, stanujoč na 1311 E. 143. St. Tukaj zapušča soprogo Ano, rojeno Hodnik, sina Branka, pri katerim je živel, snaho, 2 vnuka ter več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Idriji, kjer zapušča sina zdravnika dr. Josepha, 1/vnuka in 1 vnukinjo, brata Johana in več drugih sorodnikov. Tukaj je bival 9 let, odkar je prišel iz Jugoslavije, kjer je bil vse življenje vojak. Bil je major v Jugoslovan-i.ki kr. vojski, potem major v Slovenskem domobranstvu ter šef intendance. Pogreb bo v sre-1 do zjutraj iz Jos. žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152. St. Čas še ni določen.
John Kenik
V soboto zvečer je umrl, povožen od avtomobila na Holmes Ave. in E. 158. St. 56 let stari John Kenik s 16001 Holmes Ave., rojen v La Salle, 111. Pokojni je bil samski in je bil zaposlen pri N. Y. C. okoli 32 let. Zapustil je tu sestro Mrs. Josephine Ko-1 acic na 22294 Arms Ave., v Potoku pri Novem mestu pa sestre Marijo, Angelo in Anico ter več drugih sorodnikov. Bil je član American Legion Post 999 kot veteran druge svetovne vojne. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo zjutraj.
I	Julia Struna
Danes zjutraj je umrla po dolgi bolezni 77 let stara Julia Struna s 14719 Saranac Rd. Pogreb ima v oskrbi Želetov pogreb, zavod na E. 152. St.
Josephine Gerlica
Danes zjutraj je zadeta od srčne kapi umrla 69 let stara vdova Josephine Gerlica v Perry, Ohio. Zapustila je sina Johna, hčer Rose Zuzek in 6 vnukov ter vnukinj.
Novi kandidaije se oglašajo za Ženevo
Za slučaj, če bi v Ženevo povabili tudi Italijo, pripravlja zahtevo za sprejem med udeležence tudi Nizozemska. Tudi Titova Jugoslavija bi bila rada zastopana, pa udeleženci konference ne marajo o tem slišati.
BRUXELLES, Belg. — Nizozemska vlada je sporočila v Belgijo, da je sicer za to, da naj bodo udeležene pri ženevski konferenci samo štiri velesile, toda da hoče biti tudi ona tam, ako bodo pripuščene še nove države. To svoje stališče bo Nizozemska povdarila posebno takrat, ako bo pripuščena Italija.
Med kandidati naravno ne manjkati Tita. Njegov zunanji minister Koca Popovič je že v marcu izrazil željo, naj bi bila na konferenco povabljena tudi Jugoslavija. Ker je Popovič u-govil, da govori v prazno, je hitro, dodal, da si njegova vlada “pridrži pravico”, da svojo zahtevo obnovi v primernem času. Tak primeren čas je po Titovem mnenju nastopil sedaj in je zato obnovil svojo željo preko Londona. Tam so mu rekli, da bodo željo sporočili v Ženevo.	'
]lzslov. naselbin TAJNA POSVETOVANJA NAJ
BI POSPEŠILA RAZGOVORE i
LORAIN, O. — Pretekli četrtek je umrla 79 let stara Mrs. Agnes Kompare z 1864 E. 29 St., doma v Sloveniji, od koder je prišla sem 1 bila članica KSKJ, Slov. žen. | zveze in Oltarnega društva fare sv. Cirila in Metoda, od koder so jo v soboto tudi pokopali. Zapustila je moža Henrya, šitri sinove, več vnukov in vnukinj.
DETROIT, Mich. — Tu je
/z Clevelanda in okolice
1912. Pokojna je Razgovori v Ženevi med štirimi zunanjimi ministri j1
sporazuma ali ne. — Herter je odšel v R:m. -Hruščev je nakazal možnost resnih pogajanj.
nretekli netek umrl 71 let stari ŽENEVA, Švica. — Tekom prvega tedna posvetovanj . TTP, . ,	,	. T. ‘ . in razgovorov zunanjih ministrov štirih velikih sil o Nem-
T„“^,pn‘: «Ji. Berlinu in evropski varnosti ni bilo dosti strjenega. Po prvih ostrih debatah sta obe strani predložili svoja stališča in načrte. Sovjeti vstrajajo na tem, da mora postati Zahodni Berlin “svobodno mesto”, zahodne sile poudarjajo, da dva in pol milijona zahodnih Berlinčanov ne bodo pustile na cedilu. Sovjeti predlagajo sklenitev mirovne pogodbe z obema Nemčijama, zahodni predstavniki so smatrali za potrebno, da ponovno povedo, da oni poznajo samo eno svobodno izvoljeno vlado, ki ima oravico govoriti v imenu Nemcev. Javne razprave .so težavne in malokdaj uspešne, ker obe
ka pri Trebnjem. Zapustil je sestro Louise Shuster v Mentor, Ohio, ki je živela preje v Clevelandu.
Predsednik s|iet zahteva uravnovešen proračun
ferske ladje se morajo n<*u&li na dvorno oliko
. CLEVELAND, O. — Dne 26.
se bosta srečala predsed-, la Eisenhower in angleška ra3jiea Elizabeta blizu Montre-a> da skupaj slovesno otvorita s?Vo 'vodno pot med Atlant-^.lrn oceanom in našimi Veliki-, 1 jezeri. Po slovesni otvoritvi ° kraljica na svoji jahti “Bri-^Onia” p0t0vaja p0 jezerih do afi ’CaTa. Spremljal jo bo del ^8 eške in nafe vojne mornari-
TC
v raljeva jahta bo na poti sre-dosti naših jezerskih tovor-^ adij. Naša obrežna kontrol-9aš S*U^a ?eb. da pozdravijo ^adjo angleško kraljevo ja. kp° tak° kot je navada na viso-ftior rnor3u: ko zagledajo jahto, s^.a3° dvigniti zastavo, jo spu-‘ ko jahto srečajo, potem
trej0^ ^v3§n3U. Obrežna kon-Seba.a sluviba je že sedaj v po-Lri- 1 krožnici opozorila naše
ta pravila.
Vcp,-
dežjj. 0lna °blačno, možnost *atura !j.QPlele- Najvišja tempe-
Imamo kar preveč vrst vodljivih izstrelkov!
WASHINGTON, D. C. — To se pravi, nekateri med njinrji so že zastareli in bi jih bilo treba izločiti iz obrambnega orožja. Stvar je sama po sebi pametna in razumljiva, ako se praktični izvedbi te zamisli ne bi proti-vili zastopniki armade in vaj nega letalstva.
Armada pravi, naj letalstvo izloči raketo Bomarc. letalstvo pa pravi, naj armada izloči raketo Nike - Hercules. Beli hiša se v spor noče vmešavati, ako-ravno je predsednik Eisenhower priznal, da bi bilo dobro, da poenostavimo tipe raket. V senatu so bolj odločni; pravijo, da bodo kar sami znižali tozadevne proračunske postavke, ako se armada in vojno letalstvo mislita še naprej prepirati med seboj.
Dullesova knjižnica
WASHINGTON, D. C. - Prijatelji bivšega državnega tajnika so ustanovili pri Princeton univerzi, kjer je Dulles 1. 1908 končal svoje pravne študije “knjižnico diplomatske zgodovine”, v katero pojdejo vsi Dulle-sovi papirji, zapiski in drug ma-I terial, ki se je nabral tekom let njegovega dela v zunanji politiki Zdraenih držav.
I' Med tem postaja John F. Dulles, ki se ga je pretekli teden lotila poleg raka1 še pljučnica, vedno šibkejši.
Naši strokovnjaki iznašli sredstvo za odkrivanje podmornic
OTTAWA, Kan. — Ameriški fizik Coop je konferenci Ameriškega akustičnega društva poročal, da je vojna mornarica sestavila posebne boje, ki jih letala lahko mečejo v morje kot navadne mine. Boje same imajo obliko min, toda ne vsebujejo nobenega streliva, ampak celo vrsto kompliciranih aparatov, ki vjamejo vsak šum pod morsko površino in ga potom radija oddajajo letalu v kontrolo.
| Boje tehtajo samo po pet funtov, dočim so slične stare naprave tehtale 35-40 funtov. Poveljniki podmornic so se dose-daj izmikali na ta način, da so povzročali pod morsko površino vse mogoče šume in se skrivali za njimi. Nova boja bo pa razne vrste šume lahko točno obele-žiila in s tem olajšala letalu delo pri iskanju podmornic.
boriti proti inflaciji.
Da strah pred inflacijo ni prazna beseda, je naša administracija dognala te dni na prav drastičen način. Ljudje nočejo več kupovati federalnih obveznic, ne kupujejo jih niti takrat,
j druge t
plačujejo primije za
Slavka na vojaškem 1 oporišču Canaveral
CAPE CANAVERAL, Fla. — Stavka stavbnih mizarjev je u-stavila delo kakih 3,000 oseb na preskuftevališču vodljivih izstrelkov in bližnjem letalskem oporišču. Delavska unija zahte-,va povišanje plač za 25 c. na u-ro in novo kolektivno pogodbo za eno leto. Povprečna sedanja plača znaša $3.10 na uro.
I V kolikor stavka ne bo naglo končana, bo lahko prizadela na-daljne tisoče delavstva in zavr-la gradnjo raznih važnih naprav.
Predsednik jeklarske unije je obiskal Ike-a
NEW YORK, N. Y. — Ko je bil pretekli četrtek predsednik Eisenhower v New Yorku, je vkljub veliki zaposlenosti našel čas, da je sprejel voditelja jeklarske unije McDonalda, ki je tudi v New Yorku, kjer vodi mezdna pogajanja z jeklarnami. Pogovarjala sta1 se. dobre pol ure.
McDonald sicer trdi, da je samo obiskal “starega prijatelja” in da o mezdnih pogajanjih nista govorila. Da sta stara prijatelja, to že verjamejo vsi, da pa nista govorila ,o mezdnih pogajanjih, tega ne verjame nihče. Eisenhower je že večkrat rekel na tiskovnih konferencah, da se zelo Zanima za pogajanja.
-----o------
Mleko v temnih steklenicah
Danski strokovnjaki so ugotovili. da dnevna svetloba škodu-
»	,	.	,	v.	.	i ~ letalom TWA jd odpotoval
so preko konca tedna počivali. Ta odmor so po-1^,, v ju,osiavijo Slobodan
samezni udeleženci porabili za priprave, ki naj Dedič, jutri pa odlete v Evropo pokažejo, ali je Sovjetom v resnici do kakega jz letalom SAS Mrs. Frančiška
Krašovec in Mrs. Frančiška Sezon iz Milwaukee, Wis. ter Jože Pečnik iz Pittsburgha, Pa. Vsem je potrebno za pot uredila pot. pis. Bled Travel.
V	bolnišnici—
Frank Knez z 1193 E. 60 St., je že dalj časa v St." Alexis bolnišnici v sobi ;it. 316. Obiski so dovoljeni in dobrodošli!
Pozdravi s poti v Evropo—
Z ladje French Line, s katero so se vozili v Evropo, so poslali pozdrave Frank Rupert, Josephine Rupert, Joseph Fidel, Johan Pele, Mary Stfukel Mn Angela Ogrin.
Zadušnice—
Jutri ob 11.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Agnes Offak v spomin 5. obletnice smrti.	'
Jutri ob sedmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Mary Paulich v spomin 21. obletnice smrti.
Asesment—
Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala nocoj od 6. do 7. N šoli sv. Vida aisesment.
V	bolnišnici—
Joe Medved s 15619 School Ave. je moral hudo bolan v Dce-tors bolnišnico.
Seja—
Slovenski oder ima jutri zvečer ob 7:30 sejo v Baragovem domu. Vsi člani vljudno vabljeni.
------o------
Tibetanski uporniki se pripravljajo na boj
KALIMPONG, Ind. — Običajno dobro poučeni krogi trdijo, da se tibetanski uporniki zbirajo v jugovzhodnem delu dežele okoli kraja Loka, da bi zaustavili napredovanje kitajskega'vmjaštva. Skupno je zbranih menda okoli 50,000 tibetanskih bojevnikov.
Uporniki so na splošno slabo oboroženi, med tem ko imajo kitajske rdeče čete moderno o-rožje in uživajo podporo letalstva.
WASHINGTON, D. C. — Sedanja konjunktura, ki je prav strani računata na vpliv na javnost, obema dejansko služijo posebno podkrepljena s pada-1 bolj v propagando kot v resnična pogajanja. Tako trdijo, da njem brezposelnosti, je dala bo ameriški državni tajnk Herter ta teden predložil vrsto predsedniku Eisenhowerju pri-1 ^jnih sestankov, pri katerih bodo samo zastopniki štirih sil liko, da je na zadnji tiskovni brez javnosti.	~	_	v „
konferenci zopet zahteval, da j Za odmor koncem tedna se je KapitolU bodo ZaCell mora Kongres uravnovesiti fe- državni tajnik Herter podal na j l .• .j	Igiiini
deralni proračun. Postavil je'obisk v Rim, da se pomeni z 060311^11 0 POIIIOCI lUJM! še celo novo zahtevo. Sedaj smo | vodniki Italije. Francoski zu-. WASHINGTON, D. C - De-v konjunkturi in se spodobi, dajanji minister je odilel v Pa- mokratska večina v preostavm-io porabimo tudi v ta namen, riz na razgovore z vlado in pred- skem domu se je končno zedmi-da začnemo odplačevati federal- sednikom republike De Gaul- 3a- kaj naj smatra za pametno vini dolg. To bo najočitnejši do- lom. Angleški in sovjetski zu- srno pomoč! tujmi. Demokratje kaz, da se naša dežela res hoce'nanji minister sta ostala v Že- bodo v odboru za zunanje zada-
nevi.
“N'a bodo imeli tega zado voljstva!”
Predsednik sovjetske vlade je
ve predlagali, naj se pomoč zniža za 750 milijonov dolarjev.
Priškarjati ne namerava'jo tistega 1.5 bilijona dol., ki je na-
v svojem govoru v Kišinevu, penjen za gospodarsko pomoč, pretekli teden poudaril znova	bodo v glavnem le zne-
z„„,	KU,„«,U ........sovjetske ciljev Berlinu m Uek« bilijona dol. 2, vojaško
ko donašaio 4% in še več! Res Nemčiji, ki so sicer v popolnem^ .
ip da lindip varčuieio raiše na naprotju s predlogi in stališči I Demo ra je m t, ijo, da brez je, da ljudje varčujejo rajse na »»b ju h &	potrebe dajemo orožje posame-
1 načine, na primer, da zahodnih sil. Izsledi za uspeh
različne'razgovorov v Ženevi so se s tem "nim ^tatorjem, ki ga vporab-
v obrambo diktatur
zt varovanja, toda strah pred in' |	j in ne vTbrambo njihovih dežel
flacijo igra pri tem vendarle ve- ubral novo smer. Zahodni pred
liko vlogo. Kje naj bi drugje log, kot ga je predlo il Herter iskali razloga za stalno narašča-^ v Ženevi, je sicer odklonil kot nje borznih cen za delnice, ako celoto, pa dejal istočasno, daJe ne v strahu pred inflacijo?
Demokratje bi najraje sploh ukinili pomoč v orožju vsakemu diktatorju, posebno onim v Latinski Ameriki.
v njem več stvari, ki jih velja resno proučiti in katerim Sov-jetija ne bo nasprotovala, ampak bo skušala za nje najti rešitev za okroglo mizo.
Hruščev je trdil, da je edini namen predloga zahodnih sil “vreči odgovornost za neuspeh” na Sovjetijo, pa zagotovil, da “ne bodo imeli tega zadovoljstva”. Po njegovem je za zahodnim predlogom “Adenauer-jeva senca.”
Sestanek na vrhu skoro gotova stvar
Kljub počasnemu razvoju razgovorov v Ženevi je prevladalo prepričanje, da bodo ti J na leto, ki pa na j bi bilo od časa prinesli vsaj toliko uspeha, da bo izpolnjen pogoj Združenih držav za sestanek na vrhu.
Združene države so izjavile, da so pripravljeni sprejeti tuje vodnike na svojih tleh, če ti tako žele. Za enkrat je največ govora o San Franciscu kot mestu sestanka na vrhu.
Francozi se za Ameriko kot kraj sestanka ne navdušujejo.
De Gaulle se zavzema za švicarsko Ženevo. Angleži, ki jim je poleg Sovjetov do sestanka
Konec preskušanja A-orožja na vidiku?
LONDON, Vel. Brit. — Nikita HnUlčev je odgovoril na pismi predsednika Eisenhowerja in Macmillana o končanju preskušanja atomskega orožja. Pristal je na xazgovore o odkrivanju preskusov daleč v vesolju in o vzpostavitvi omejenega nadziranja nad izvajanjem dogovora.
Sovjetski predlog predvideva nekatere spremembe v Macmil-_ lanovem načrtu za omejitev jpregledov na določeno število 'na leto, ki do časa znova določeno.
Sovjetski pristanek na razgovore o omenjenih dveh vprašanjih je končal zastoj v razgovorih, ki se vlečejo Je blizu sedem mesecev.
Prorar'inski urad se iazi nad generali in admirali
WASHINGTON, D. C. — Je že prišlo v navado, da mislimo, da naši generali in admirali dobijo premalo denarja za oboroževanje. Ravno nasprotnih misli je direktor, proračunskega tirada Stans, ki že ve, kaj govori.
Pred posebnim senatnim odborom namerava obtožiti naše poveljnike, da se vse preveč prepirajo med seboj in da se ne mo-
Tako postopaio države, kadar pri njih vlada pamet
Stockholm, Švedska. — Meja med Švedsko in Norveško je bila dogovorjena 1. 1751 in tudi S je okusu mleka in njegovim vi- ^ poteg oovjetuv ao ses.anaa	^
sd ga mlekarne največ, so pa celo omenili, da n. ^ tega nastal noben
znčele prodajati v temnih ste- ^ se ta a o vrši na an§ e-' spor med obema sosedoma. Šeškem prekomorskem parniku,/. x ,	, v .	,,
4	I r-i oil c»ro	/-1 vrt rtxrt r..lr I < I <
taminom, zato
klenicah namesto v prozornih.
jaške veje.
To je vzrok za zavlačevanje v naši oborožitvi, kajti pogosto se pripeti, da mora proračunski urad sam deliti proračunska sredstva v vojaške namene, dasi-ravno v uradu sedijo samo pra-računski strokovnjaki in noben vojaški.
“Queen Elizabeth".	Ida’ sta "be /T s“an?i; ““
.	„ A ,	,	•	j . na novo v podrobnostih doloci-
l Sestanek na vrhu je za sedaj	.	^
ta mejo.
Ta skelp ne izvira morda iz kakih prepirov. Lastniki obmej-
rejo nikoli zediniti, koliko de- ,
.....	predviden za sredo julija ah pa
narja naj dobijo posamezne vo- ^
za začetek avgusta.
železo “utrjujejo”
nih parcel bi večkrat radi vede-
Za pridobivanje raznih vrst li, kateri državi spadajo njiho-,penebno trdega železa uporablja-'ve parcele. Zato sta obe državi jo nikel, krom, molibden in vana- imenovali skupne komisije kar dij. Te dodajo železu v določe- jz geometrov, da bodo na menih količinah in nova zlitina je stu samem in v duhu svoječas-sorazmerno trša od čistega žele- nega dogovora določili, kje v za-	(podrobnosti teče meja.
MJNOVEJšE VESTI
GENEVA, Šv. — Če bo Sovjeti-ja odklonila zahodni predlog za ureditev Nemčije in Berlina, bo ameriška delegacija predložila posebni začasni dogovor o Berlinu. Na današnjem zasedanju bo pojasnil francosko stališče zunanji minister Maurice Couvre de Murville. Francozi so baje proti vsakemu posebnemu predlogu v pogledu Berlina.
ZDRUŽENI NARODI, N. Y. -Glavni tajnik Dag Hammar-skjold ic mnenia, da še vedno okoli dva milijona beguncev iz druge svetovne vojne potrebuje pomoči Združenih narodov.
CLEVELAND. O — Avtomehaniki so končali stavko in se danes vrnejo na delo. Dobili so od 22 do 25c povišanja pri urnih plačah in končali stavko, ki se je začela pred 17 dnevi.
TAIPEI, Form. — Včeraj je prišlo do topovskega dvoboja med rdečimi Kitajci na celini in nacionalisti na otočju Matsu. Boj je trajala nekako poldrugo uro.
a:
ftllE
rfsj'g fsasaga
Ameriška Domovina
a.lil-i....i fa

0117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0028 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July
Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece £a Kanado in dežele izven Zed. držav;
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mdsece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for S months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.	____
No. 97
Mon., May 18, 1959
Kam se bo nagnila Afrika?
Afrika je bila skoraj v celoti pod oblastjo evropskih držav vse do druge svetovne vojne, vendar ima belega in mešanega prebivalstva sorazmerno malo. Vzrok temu je največ za Evropejca neugodno podnebje v večini kontinenta.
Pod Afriko si navadno predstavljamo vročo deželo z velikimi puščavami in svojevrstnim živalstvom. Dejansko leži vsa v tropskem in subtropskem podnebnem pasu. Pri tem so predeli subtropskega pasu večinoma puščavsko ozem-Jie, ki je za stalno naselitev razen v redkih zelenicah nepri-merno.
Pravi tropski pas zavzema porečje Konga, južni del Sudana in Vzhodno-afriško jezersko višavje.^ Na severu zaključuje to področje Sahara, velikanska puščava, ki sega od Atlantika pa vse do Rdečega morja, na jugu, kjer se kontinent močno zoži, leži puščava Kalahari. Na severu puščavske Sahare je ozek rodoviten pas ob vznožjih Atlasa na zahodu in vzdolž reke Nila v Egiptu. Ta pas je kolikor toliko znosen in je zato privabil tudi že v zgodnji dobi večje število belih naseljencev. V moderni dobi so se selili Francozi zlasti v Alžirijo, v manjši meri pa skupno z Italijani v Tunizijo. V Alžiriji živi danes kak poldrug milijon francoskih naseljencev in njihovih otrok, v Tuniziji niti stotisoč.
Južno od puščave Kalahari, v kateri si iščejo borno hrano plemena Bušmanov in Hotentotov, so se belci začeli naseljevati že od druge polovice preteklega stoletja. Holandski kmetje “Buri” so ustanovili tod samostojni državici Oranje in Transwaal, ki pa so ju Angleži v takozvanih burskih vojnah spravili pod svojo oblast in ju združili s svojo kolonijo Capeland na samem južnem koncu kontinenta v Južnoafriško unijo, ki je postala Dominion v Britskem imperiju. Število belcev je tod tekom desetletij naraslo na blizu tri milijone. Anglosaksonci so do nedavnega držali ravnotežje s potomci Burov, ki se niso nikdar prav sprijaznili z angleško vlado. Buri povezani v nacionalistični stranki so dobili v parlamentu pred nekaj leti večino in začeli izvajati strogo ločitev ras. Napovedali so tudi izstop iz brit-ske Skupnosti narodov.
Rasna nestrpnost v Južno-afriški uniji razburja ne s'a-mo domače črnce, ki predstavljajo tri četrtine prebivalstva dežele, ampak tudi prebivalstvo ostale črne Afrike. Trenutno belo prebivalstvo še kroti črno večino, toda nihče ne \e, kako dolgo bo to še mogoče. Nemiri so vedno pogostejši, pasivni odpor raste.
Poleg skrajnega severnega in južnega dela Afrike je na tem kontinentu za naselitev belcev primerno ozemlje le še na področju Vzhodno-afriškega jezerskega višavja, ki se razteza od Abesinije preko Ugande, Kenije, Tanganjike, Njase in obeh Rodezij proti jugu. Belci so v tem predelu zasegli obširna področja v višjih legah, najugodnejša za naselitev in obdelavo. Ker je ta predel bil že preje precej gosto naseljen od domačinov, je prišlo do ostrih trenj. Nezadovoljstvo črncev je privedno do znanega upora maumauov-cev v Keniji in do sedanjih nemirov v Njasi in Rodezijah. Edino v Abesiniji, ki je neodvisna država in kjer sestavlja vladajočo plast hamitsko ljudstvo že od davnine, je mirno.
Pretežni del severne Afrike s Saharo in na vzhodu delom Sudana, pa vse skozi Eritrejo do Somalije je poseljen z semitskimi plemeni, ki so se bolj ali manj pomešala s starejšimi Hamiti. Na Madagaskarju so se poleg domačih črncev naselili delno tudi Malajci, v zadnjih desetletjih pa na jugovzhodnih obalah tudi Indijci. Osrednji del Afrike, tropski in subtropski je poseljen s črnci, na severu s sudanskimi, na jugu z Bantu plemeni. V porečju Konga, kjer prevladuje v nižinah tropskih pragozd, žive ostanki Pigmejcev, starega človeškega rodu pritlikavcev.
Semitsko-hamitska mešanica severne in severovzhodne Afrike je po veri islamska. Le v Egiptu se je med prvotnim prebivalstvom krščanstvo delno še ohranilo. To se je že zelo zgodaj razširilo tudi v Abesiniji in se ohranilo sredi islama. Krščanski misijonarji so skušali že pred več kot sto leti širiti krščanstvo tako med semitskimi muslimani kot med poganskimi črnci. Med muslimani je med drugimi delal v današnjem Sudanu tudi naš slovenski rojak Ignacij Knoble-har proti sredini preteklega stoletja. Uspeh med njimi je bil več kot skromen.
Krščanski misijonarji so se v tem stoletju prav posebno posvetili širjenju krščanstva med črnci. Težava je v tem, da razne krščanske cerkve in ločine delajo vsaka na svojo roko in se često med sabo celo prepirajo. Kljub vsem tem težavam je misijonsko delo posebno uspešno v Ugandi, področju južno od Sudana ob gornjem Nilu. Tam je danes že blizu polovica prebivalstva seznanjena s krščanstvom. Veliko se trudijo misijonarji tudi po drugih predelih črne Afrike, vendar povsod z manjšim uspehom.
Črnci ne predstavljajo enotnega ljudstva, ampak raz-padajo v vrsto plemen, ki se med seboj prepirajo.
V politično razdeljeno in ljudsko ter versko neenotno Afriko je začel komunizem sejati seme sovraštva do tujih belih gospodarjev, njihovih navad in nazorov. Hujska jih tudi proti misijonarjem in njihovemu delu, ki da “utrjuje” tujčevo oblast.
Upori in nemiri zadnjih let in mesecev dokazujejo, da to delo ni brez sadu.
fKV. »KAVI TONE S HWBA
Joliet, 111. — Od časa do časa vidim kak dopis, v katerem .se dopisnik pritožuje nad inflacijf). Kakšna “zverina” je ta inflacija, o kateri govorim; upam, da vsi vemo, pa naj bpmo “stari” naseljenci iz: časov Marije Terezije, ali pa novi iz časov Kara-džorževičev in Mihajlovičev. Inflacija nas vse enako žgače. Nas stare seveda bolj, ker naš “cesarski penzjon” je vedno enak. Novi pa so mladi še in močni in ti delajo zdaj za drugačne “kno-ffc,” kakor smo mi. V tem so na boljem.
Nad inflacijo se ivsi pritožujemo. Proti njej se pa zelo malo naredi. Kako jo zaustaviti? Seveda s številkami na papirju se to zelo enostavno reši. Izbrišeš večje številke, pa zapišeš manjše. Praviš, draginjo je treba ustaviti in omeniš, treba je, da ne bodo izdelki in blago tako dragi. Do tu je vse lepo. Tudi jaz*tako pravim. Ko pa pride vprašanje do plač, tedaj pa seveda naredim drug obraz, češ, pri meni naj se striženje ne začne. Kje drugje naj se začne. Drugi tudi tako in ko prideš na okrog, je vse po starem in med tem hočemo še višje plače, prodajalci blaga in izdelkov pa večje cene. In mesto, da bi.se pomaknilo naivzdol, gre vse navzgor in to je tista “zverina,” ki ji pravimo inflacija., Kdo jo pospešuje? Vsi skupaj na vseh koncih in krajih, dasi nas po njej vse glava boli in včasih še hudo boli! Takega mnenja je tudi moj stari prijatelj kume Jure. Zadnjič sva o tem govorila na dan sv. Florijana, katerega Jure zelo časti. Zakaj bom ob neki priliki obširneje povedal. Zadeva je zanimiva in bi bilo škoda jo le na kratko omeniti, ker je tisti dogodek važno poglavje v zgodovini Juretovega življenja.
Jure meni o inflaciji tako-le:
“Inflacija je v neki meri posledica človeške pohlepnosti. Nekdo zahteva več in to v neki meri izsili. Drugi* mora za to plačati več. Naravno drtigi mora naprej na potih svojega življenja zahtevati več, da nekako uravnovesi svoje izdatke s svojimi dohodki.
To tekmuje naprej in naprej, dokler ne pride do nekega vrha, odkjer pota ne vodijo več navzgor, ampak se vsa pota obrnejo na drugi strani vrha le navzdol. Tu na poti navzdol pa v takih slučajih rade odpovedo vse zavore, ali če hočete po domače: odpovedo vsi “žlajfi” in drči navzdol in navzdol in sreča je, če ne pride do katastrofalnega zaleta predno pot navzdol konča. Smejte se tej razlagi ali kakor hočete, ampak po podobnih potih hodi in ivozi človeštvo s svojim gospodarstvom. Težke gospodarske probleme rešujemo vsi in vsak misli, da nekaj ve in nekaj razume o njih. O yes, to. že koliko je 2x2 in še malo več, ampak rešiti problemov pa ne znamo, to je na način, ki naj bi prinesel trajno rešitev gospodarstvu dežele. Gospodarsko življenje se suče in vrti po nekem svojem lastnem sezonskem krogu, ki včasih traja dalj, včasih manj. Ima svojo pomlad, svoje poletje, p i tudi svojo jesen in končno tudi svojo zimo, ko odpove in gre
enih “copakov”! Ker imajo čas P rances Blažin, Chicago, Mr. in in se čutijo dolžne so izračunali Mrs. Frank Vehovec, Mrs. Mary tudi koliko pride tega davka od Stusek, Mr. in Mrs. John Ropret, gotovih predmetov, ki se jih Po $5.00: Mrš in Mrs. Franc proda. Na življenske potrebšči- Sleme, Mr. in Mrs. Milan Doline, to je od hrane in jestvin koli- nar, Miss Albina Belehar, Mr. in ker se jih je pokupilo v februar- Mrs. Bajda, Minn., Mrs. Marija ju navajajo, da je prišlo davka Smole, Parma, O., Mrs. Cilka Zu-$5,819,787.00 Potem navajajo pančič, Minn., Mrs. Agnes Kle-prodajo na debelo na vse razno mencic, Mary Fajfar, Aurora, blag.0, to je ,prineslo državi $3,- I]]., Mr. Robert Panchur, Mr. in
k nekemu počitku, dokler ga zopet na predrami in vzbudi nova pomlad. Tedaj je treba začeti zopCt vse znova, posejati polja z novimi semeni.
Kakor gre zdaj vse v našem gospodarstvu, je še vedno vse rožnato 'in vse še bogato rodi. Zahtevamo pa še vedno več in več. Nekateri so v skrbeh radi tega., radi zahteve po več in več. Mnogi pa mislijo bo že kako. Eivši zvezni blagajnik Humphrey je prav te dni izjavil, da če bomo pospeševali inflacijo še naprej, kakor smo jo zadnjih par let, bomo doživeli razočaranje v našem gospodarstvu in to tako razočaranje, ki bo nam kar “kravžljalo lase” na glavi, kdor jih izmed nas še kaj ima.”
Juretova razlaga o inflaciji je sicer podana v priprostih besedah, pa je dobra in zelo blizu resničnega stanja našega gospodarstva, v katerem se naše gospodarstvo nahaja. Nad našim gospodarstvom še sonce sije, a kaj bo pa jutri, to je vprašanje za bogove, če bomo živeli, bomo videli.
*	OBČINSKE VOLITVE, ki so se vršile zadnji mesec v mejah občin našega mesta in okolice so prinesle republikancem razun enega kandidata, vsem drugim zmago. Osem pomožnih super-visorjev je bilo izvoljenih, sedem republikancev in en demokrat. Edini demokrat, ki je zmagal je Emmett Mcguire.. Drugih sedem pripada h republikanski stranki. Med zmagovalci za pomožne supervisorje je bil tudi naš ugledni rojak Mr. Jože Zalar, glavni tajnik K. S. K. Jed-note, ki je bil že nad 20 let član okrajnegd odbora. Mr. Zalar je dobil drugo naj višje število glasov v volitvah in sicer 8,866 glasov. Anton Lilek z North Hickory St., ki je kandidiral tudi na republikanskem tiketu, je dobil pa 7,981 glasov in nad njim je zmagal demokrat McGuire, ki je dobil 9250 glasov.
*	NEKAJ DOMAČIH VESTI IN DOGODKOV. Med drugimi vestmi je med nami vedno kak dogodek, ki se tiče nas Slovencev in naših slovenskih ljudi. Tako je bilo pred kratkim poro-čano, da je Leonard E. Musich, sin znane družine Mr. in Mrs. Anton Turkovich z 315 Marble Street, imenovan za izvršnega podpredsednika bančnega zavoda “Lake County State Bank” v Gary, Ind, Dosedaj je služboval kot podpredsednik “First National Bank of East Chicago.” Zdaj je sprejel novo pozicijo preje imenovanim bančnim zavodom.. Mr. Musich je rojen Jo-lietčan, sin slovenskih staršev. Po osnovni šoli je dovršil Walton trgovsko šolo, zatem je dovršil študije iz račonstva na American Institution of Banking School. Nato pa še tečaj na Wisconsin University School of Financing. Poleg vsega ima nad desetletno prakso v bančnih zadevah. Nadarjenemu mlademu Slovencu čestitamo na uspehih in mu želimo še obilo uspehov na potih njegove karijere.
*	ALI KEDAJ RAČUNATE ILLINOJČANI, koliko pride denarja v državno, “kašo” od prodajnega davka, ki ga računajo po W/ od vsega kar kupite po trgovinah? Cifre teh računov in zadeva je zanimiva. Saj bi kdo ne isodil, da se po teh 3% nabere toliko “knofov,” kakor se. Kar
'računajte in ne verjemitei meni, ampak številkam in svotam, ki jih objavlja urad davčnega urada države Illinois. Tekom meseca februarja pravi poročilo, da se je v Illinoisu dobilo za prodajni davek (Sales Tax) $24,331,-,503.00. Bajgali to je že precej
808,720.00. Pa tudi po grlih poteče precej pijače pri nas in od
Mrs. Joseph Robert, Mr. in Mrs. Jakob Svetina, Mr. in Mrs. Jo-
te se je plačalo prodajnega dav- seph Pfeifer, Cleveland.
ka $2,516,208.00. Ostalo pade na druge predmete. Komur se ljubi računati lahko približno do-žene koliko Illinojčani potrošimo približno vsak mesec. Nas vseh, kar diha, gleda, hodi in br-
$4.00 Mr. in Mrs. Michael Sršen, po $3.00: Mr. in Mrs. Bogovič, Mrs. Joe Kodrič, Neimenovana. Po $2.00: Miss Mary Sajovic, Mr. in Mrs. Janez Peletic, Mr. in Mrs. Louis Lautižar, Iva-
ca po zibkah in drugod je nekaj na Truisnovic, Neimenovana, Mrs.
nad 8 milijonov.
Naj bo za danes dovolj, pa še •drugič kaj. ČUatelje A. D. pa lepo pozdravlja
Navodilo romarjem v Toronto
Cleveland, O. — V soboto zjutraj, 23. maja, bo čakal avtobus kot sledi: pred cerkvijo sv. Lovrenca ob 5:30, pred Baragovim domom na St. Clair Avenue ob 6.00, na E. 185 St. in Lake Shore Blvd, pa ob 6:30. Prosim, bodite vsi točni! S seboj imejte državljanski papir, tu rojeni pa rojstni, list. Tisti novonoseljen-ci. ki še nimajo državljanstva, naj vzamejo s seboj svoje izkaznice. Na meji se mora to pokazati.
V	Toronto dospemo okrog pete ure popoldne. Najprej se bomo podali v cerkev, da se zahvalimo Mariji za srečno vožnjo. Nato bo večerja v cerkveni dvorani. Po večerji gremo spet v cerkev. Kdor bo želel, bo lahko opravil sv. spoved. Po opravilu v cerkvi bomo odšli k počitku. Prenočišča nam bodo preskrbeli naši torontski rojaki.
V	nedeljo bo prva sv. maša ob osmih zjutraj^' po sv. maši bo zajtrk v cerkveni dvorani. O-poldne bo kosilo in nato ogled mesta. Zvečer ob osmih se odpeljemo domov. V Cleveland prispemo v ponedeljek nekako ob petih zjutraj.
Še enkrat lepo prosim romarjem, da se drže gornjega reda. Pozdravljeni! Joseph Resnik.
Mary Sajovic, s 66. ceste, Mary Longar, Mr. Jakob Resnik, Mrs. Mary Godec.
Po $1.00: Mr. in Mrs. Jakob Tone s hriba. Macerol, Mrs. Katarina Marko-ha, Mr. in Mrs. Louis Krivačič, Mr. Peter Jelar, Besemer, Pa.
Dalje so prispevali: $10 Frank Vidmar, $6 John Rozman, $1 Louis Vidmar, vsi iz Pennsylva-nije, Mrs. Vera Troha, Euclid $1, Mr. in Mrs. George Panchur Jr. in Mr. Charles Panchur.
Še enkrat vsem skupaj najlepša hvala!
Matilda Ropret,
Marija Panchur,
Frank Kristanc, nabiralci. ----------o------
Dahi Strmšekova in organist t-Ernest Majhenič, ki je po očetO'" sko spremljal na klavirju p6^ ske točke. Vsa čast tudi mate-ram, ki so učile svoje otroke deklamirati v lepi slovenščini.
Prepričan sem, da, dokler bo slovensko društvo Triglav hne 0 v svoji sredi tako vestne in razumne roditelje, ki učijo doma svoje otroke govoriti, deklamirati in peti slovensko pesem, nl bojazni, da bi utihnila v Ameriki naša beseda naša dolžnost učiti našo mladino tudi ljubiti is spoštovati amerikansko zastavo* svobodo ter demokracijo, ki nais daje vso pravico, svobodnega udejstvovanja v slovenski turni dejavnosti.
Predsednik Triglava g- Meia^ Franc je častital novoizbrani ma teri društva Triglav za to le|0’ gospej Terezi Kotar, ki je prele la v dar lep šopek rdečih rož. tej priliki je predsednik pozdra vil tudi g. Jakoša Franca, ki le pred kratkim prišel iz starega kraja na obisk k sivojemu brata Ivanu, želimo mu prijetno D vanje v Milwaukeeju!
Zadnjo soboto zv. je Inters3 tionale Institute v Milwau^6 priredil v lepi dvorani hote Pfister-mednai’odni ples, na ka terem je sodelovalo 20 raznih na
Zahvala darovalcaan za popravilo cerkve v Šenčurju pri Kranju
Cleveland, Ohio. — Najprej se moramo zahvaliti Bogu, ki je navdahnil srca dobrotnikov s plemenitostjo, da so tako velikodušno darovali za popravilo cerkve v Šenčurju pri Kranju.
Brez vsake nadležnosti smo nabrali zelo lepo vsoto. Vsi darovi so bili prostovoljni. Zato so s toliko večjo hvaležnostjo sprejeti. Vsem darovalcem prisrčna hvala, naj jim bosta Bog in sv. Jurij bogat plačnik.
Iskreno hvalo smo dolžni listu Ameriški Domovini, ki je našo prošnjo priobčil in jo ponesel po širni Ameriki.
Nemalo smo se začudili in bili prijetno presenečeni, ko je prišlo pismo in v njem ček za $50.00 iz daljne Nebraske in to od našega rojaka iz lepe Gorenjske, od č. g. msgr. Johna Zaplotnika. Bog naj Vam tisočkrat povrne, blagi dobrotnik!
Dospeli so darovi iz daljne Kalifornije od č. g. Leona Kristanca, iz Chicaga, iz Pennsylvanije,
Naše kulturne in druge prireditve
Milwaukee, Wis. — V soboto, 2. maja, je veliko število članov društva Triglav pohitelo v Chicago, kjer je Liga Slov. Katol. Amerikancev, imela lepo spominsko svečanost prve obletnice smrti, velikega slovenskega duhovnika in vodnika slovenskih izseljencev v Ameriki p. Kazimira Zakrajšeka. Liga je v polni dvorani Sv. Stefana počastila spomin pokojnega p. Kaz. Zakrajšeka z uprizoritvijo njegoye lepe, globoko v srce segajoče poučne ljudske igre “PRI KAPELICI.” Pred pričetkom igre je predsednik čikaške Lige g. Fish-inger pozdravil ivse prisotne, posebno pa nekaj očetov frančiškanov iz Lemonta, g. slovenske sestre, ter prijatelje iz Waukega-na in Milwaukeeja. Prisrčen pozdrav je izrekel slov. župniku iz Milwaukeja p. Claude Okornu, ki je imel jedernat spominski govor, kjer je orisal in osvetlil lik p. Kaz. Zakrajšeka kot velikega človeka, duhovnika in delavca.
Nato iso igralci v režiji g. Filipa Stanovnika zaigrali prav dobro igro “PRI KAPELICI.” Vsi prisotni smo pazljivo sledili razvoju igre ter so igralci in igralke po vsakem dejanju prejeli zaslužen' in odkritosrčen aplavz.
Vsi sodelujoči zaslužijo vso našo pohvalo za njih požrtvovalnost ter vse priznanje za lepo in dobro podano igre. Liga Slov. Katol. Amerikancev v Chicagu, se je s to spominsko-kulturno svečanostjo, dostojno poklonila spominu pokojnega p. Kazimira Zakrajška.
*
Slovensko društvo TRIGLAV jo v nedeljo, 3. maja, zv. v dvorani Sv. Janeza priredilo materinsko proslavo za svoje članice-matere. Otroci slovenske šole, Triglsiva in farne plesne skupine Slovenski nagelj so prijetno presenetili ne samo matere, temveč vse navzoče z odlično naštudiranim programom, Dečki in deklice so počastili matere z le-
iz Washingnona in od drugod, pitni slovenskimi deklamacijami, Tako lahko vidimo, kako daleč prepevali so lepe pesmice o ma-
gre Ameriška Domovina.
V Clevelandu so se prošnji lepo odzveli ne samo Šenčurjani, temveč tudi drugi rojaki. Vsem naj Bog tisočkrat povrne.
$20.00 sta darovala Mr. in Mrs. George Panchur, $15 Rev. Leon Kristanc, po $10 so darovali: Mr, m Mrs. Sekne, Neimenovani, Mr. Frank Kristanc, Mr. in Mrs. Joseph Kristanc, Mr. in Mrs. Frank Kristanc ml., iz Girarda, O. Mrs. Mana Križane, Chicago, Ul., Mrs.
micah, plesali so v naših narodnih nošah razne simbolične plese! — Program je bil res dober, prisrčen in odlično podan. Nastopajoči otroci so bili pridni, naučili so se vise napamet, nastopali so naravno in korajžno, ter zaslužijo vsi b*ez izjeme našo pohvalo! Ponosni smo na take slovenske otroke. *■
Največjo zaslugo pri tem lepem uspelem programu je imela neutrudljiva voditeljica otrok ga,
rodov z svojimi zastopnica011^ Plesna skupina “Slovenski na gelj” je odredila zato gdč- ^ Rifelj, da nas zastopa. Za l.iico plesa je bila izvoljena 1 , lijanska gdč. Ann Puccio, n]e častni spremljevalki pa sta lepotici s Kitajske in Latina Amerike. Na programu so ludi razni narodni plesi. P° gramu pa se je razvila me^ redna zabavo s plesom v PoZ noč.
JA"
Jugoslovansko društvo DRAN v Milwaukee slavi sV°^ krstno slavo na Jur jev ^an’I)e. maja. Proslava se je vršila v deljo popoldne v Srbskem d° ■ ob lepem številu članstva in P ^ jateljev. Pred obedom je Pr st g. Brkič opravil za to primerne molitve in častital štvu srečno krstno slavo.
fiiflF
Predsednik društva g- v v, trije Kralj, je pozdravil vse K, zoče, posebno prisrčno pa li pozdravljeni zastopnik' s e društva Triglav, plesne skuP^£ “Slovenski nagelj” in '^il SPB.” Nato je še spreg0^ domačin slave g. Aca Laza ^
0	pomenu Jurjevega dne.
lo je prijetno družabno pnP0^. s prepevanjem narodnih Pe Društvu Jadran častitamo ^ limo mnogo uspeha v bed°c delovanju.
*	y
Slovenska fara Sv. JaneZ^a organizaciji članov “^ve {r Imena” je priredila svoji"1^. rankam slavnostno kosilo za v
1	urinski dan. Sledil je na zgornji dvorani Sv. Janeza-^, in prisrčen spored. Pred gP „. dom so imeli pozdravne 1 ^ učne govore g. Čampa ^ župnik p. Claude Okorn i0 jj, činski zastopnik našega 0 je advokat M. Schimenz. Ala ^ pet mladih fantov harmonik3^, zaigralo par poskočnih p0^: g dile so deklamacije mla ^.^.
slovenskem-in angleškem J ^
Naraščajniki plesne skup'06^-venski nagelj, 130 se lepo P vili z “Mladimi vojaki, dek0.^ naši narodni nosi pa so 'z ^ res dobro simboličen pleS čez jezero. Na klav'rju .j^ spremljal točko g. Ernest AJ ^ nič, pel pa je tenorist Ru tar. Nastopila sta tudi so^.
nič, pel pa je tenorist Ru<^ tar. Nastopila sta ti sopranistka gdč, Dolores chich in bariton G. hi'Q0'**’^ sta zapela par slovenskih v veliko navdušenje obe' .j Zapel je tudi 2. slovenski P^ odličen cerkveni mešani P j zbor pod vodstvom PeV,° Q y Er. Majheniča. Simpaticn (J tolmačil in vodil prograrn pfi Kotze. Bila je res lePa 11^J.j'1 srčna proslava v čast 'Tia^. c
Vsa čast in priznanje Janeza!
S';
“SLOVENIJA” IZHAJA KOT PRILOGA ameriške DOMOVINE
Leto IX.
Številka 3
GLASILO SLOVENSKE KRŠČANSKE DEMOKRACIJE
DOPISI ZA “SLOVENIJO’* NAJ SE POŠILJAJO NA NASLOV:
“SLOVENIJA”
6117 St. Clair A v«. Cleveland 3, Ohio
(Konec)
V letih po okupaciji je bila
vprašanje, ki vpije po nujni rešitvi. To se more rešiti ali ugod-
t>	. - - -*	-	-	no za monarhijo ali pa proti
“°Sna glavni P^dmet pozorno- njej „ y istem zasedanju je g0.
naši žurnalistov in narodno voril dr Korošec in zahteval za Političnih piscev. Vendar je re- Bosno moderno ustav0) demo-
?im Kuhen Herderwarija v Hr- kratične svoboščine, agrarno re-s i hitro uspel, da je obrnil formo in socijaino zakonodajo. Pozornost naše in svoje protihr- letu 1908 g0 ge zopet vsj jug0. vatsk, vladi v Zagrebu). Njego- slovanski poslanci zediniii v sku-^ ukrepi so izzvali slovenske klub »Narodni Savez» ki Proteste v tisku, in v parlamen- mu je predsedoval dr, SušteršiČ. ornih delegacijah na Dunaju y klubovem imenu jg izjavil) da n v Pešti. Nemogoče je navesti ,mata Bosna in Hercegovina sa knjižna dela, ki so vsebova- polno pravic0) da ge zedinita z a m^ive iz Krvatske, Eosne rugimi jugoslovanskimi po-Črne Gore m Bolgainje. j^rajjnarn^ v enn državno-nrav-Ze v prejšnih dobah sem mogel te1o
Jugoslovanska usmerjenost med Slovenci
krajinami v eno državno-prav--	. ,v	no telo- Mi Jugoslovani to za-
vesti le nekatere tipične, v htevamo kot nalfb zgodovinsko _] dobi so se dela toliko na- in narodno pravico.’ Ponovno •anozila, da v okviru predava-'	zahteval za Bosno moderno
P a ni mogoče omeniti niti naj- in svobodoumno ustav6, enako-vaznejših del. Slovenci pa so v, ost vergtev in srbo.hrvat-' dobi hitro iWdndi svojo kisiužben. zik Rekelje; Bc. Prosvetno, gospodarsko politic- jssnsko.herceeovsko vprašanje no organizacijo in se oblikovali narod v popolnem, moder-Pom smislu te besede, narod, ki lo videl svojo bodočnost v zvezi 2 ostalimi Slovani na jugu Evro-POj pa naj že bo v okviru monar-Pije ali izven nje. Nastopajo že 0SGbnosti, ki so znane med gra-^itolji skupne države. Mnenje, je prevladovalo, so izrazili studenti na Dunaju, ki so popravili kralja, Petra I. 23. juni-ja 1903 z vzklikom: “Živel ju-Soslovanski kralj.” Pa niso bili tako drzni samo študentje. Slo-Venec je še dopolnil in ga pozdravil:	“Živel jugoslovanski
bralj in bodoči car.” Pri krona-Pju kralja v Belgradu je bila Pročna slovenska delegacija. Pri Pnietniški razstavi so sodelovali Pa'ši najmočnejši umetniki in l^el je naš najboljši zbor “Glas-bena Matica,” na kongresu Zdravnikov je govoril ugleden zdravnik ljubljanski Dr. Šlaj-^n°r, na dijaškem kongresu pa r- Gregorij Žerjav.
Skupni klub na Dunaju °tem ko je bila uzakonjena SPl°šna in enaka volilna pravi-Ca> leta 1906, so se Slovenci afir-JP’rali v dunajskem parlamen-11 ■ Takoj so se vsi Jugoslovani Združili in napravili skupen par-
^rnentarni klub. V njem je bi-j? 23 slovenskih poslancev, 15 r Vato v in dva Srba iz Dalma-be. v njihovem imenu je že aslednje leto dr. Janez Ev. rek vehementno napadel av-rijsko vlado: “Obtožujem av-v r*3sko državo in vlado. Če ho-^ete zdravo balkansko in zdra-0 jadransko politiko, morate d0luiti vpliv Madžarov in uvi-v6|i važnost Jugoslovanov.” Na-^Pik stranke dr. šuštehsič je s°dil dualizem in zagovarjal ^ aditev železniških zvez med ^ Ptacijo in Slovenijo in Dal-g.acijo in Bosno. Takrat smo °venci dobili tudi močan uda,-
je preveč važem del jugoslovanskega vprašanja. Mi se zavedamo, da je prišel zgodovinski tre-notek in zato smo strnili naše vrste in se zbrali okoli zastave jugoslovanske skupnosti.” Komaj teden kasneje je bil Dr. Krek še ostrejši: “Še bolj kot poprej Slovenci čutimo, da spadamo v skupnost s Srbi in Hrvati. Čutimo potrebo, da se zgradi velika jugoslovanska država.” Seveda so taki nastopi slovenskih parlamentarcev odje-kali preko vse monarhije- Nemci so odgovorili z novimi represalijami, a Slovani so se združili okoli Slovencev v parlamentu in sestavili skupen parlamentarni klub vseh Slovanov monarhije pod predsedstvom dr. Šušteršiča. Koncem 1908 je avstrijski vojaški list že pisal: Borba s Srbijo in Črno Goro je neizbežna. Čim dalj vojno odlašamo tem dražje bomo plačali.” A v kranjskem deželnem zboru je na taka izzivanja odgovoril dr. Krek. Kazal je na zemljevid in rekel: “Glejte ta zemljevid. Tu nosi sinje valove hčerka našega Triglava, reka Sava in vodi nas v središče Bosne in Hercegovine. Vsa, Slavonija in Hrvatska, velik del Štajerske, prav naš del, velik del Koroške, kjer živi naš narod, spada k tej zemlji. Naša je ta zemlja, ki jo zemljepisec mora oceniti kot e-noto in ki jo v svojih srcih cenimo in ljubimo kot svojo domovino. Ne le zemlja, tudi narod, ki tod živi, je naš narod. Od Zilje do črnega morja smo eno.”
Slavenska Jednota
V naslednjem zasedanju parlamenta na Dunaju so se slovanski narodni poslanci razen Poljakov zopet zedinili v skupni klub “Slavenska Jednota” in
Predavanje dr. Miha Kreka, predsednika Slov. narodnega odbora, na prosvetnem večeru Srbskega narodnega vseučilišča v Chicagu, 111., 11. aprila 1959.
Madžarov. 1909 je socijalistična od ministra zunanjih zadev naj stranka sklicalai prvo jugoslo- uskladi zunanjo politiko monar-vansko socijalistično konferen- hije s težnjami na Balkanu, kaj-co v Ljubljani. Sklep konferen- ti “tam se je samo nova atapa, ce je bila takozvana “tivolska zgodovinski prekret v razvoju resolucija.” Izrazila se je za jugoslovanskega vpraša nja.” združenje vseh Jugoslovanov in Poslanec dr. Vertovsek je pa o-za narodno-kulturno avtonomijo, pisal stanje takole: “Na Balka-Socijalisti dotlej niso sodelova- nu je izbruhnila revolucija mali v slovenskih narodnih borbah lih narodov proti turški reakci-toda kasneje so v odločilnih tre- ji. Slovani na Balkanu smatra-notkih bili skupno s Slovensko j0 Avstrijo za svojega največje-Ljudsko Stranko in Slovensko ga sovražnika, ker vidijo kako Napredno stranko v akcijah na- ravnate tu s Slovani. Avstrijska rodno političnega značaja in politika noče priznati, da so vsi skupno delali za osvobojenje in Jugoslovani bratje in zato je iz-zedinjenje, za graditev skupne gubila, na Balkanu svojo igro in države.
Posla
tilnik od dalmatinskega
v Ust
anca Trešič Pavičiča, ki je ta] StU ^Italia al Estero pledi-v Za sporazum z Italijani na Slovencev in pisal: “Pri vJ^anju jugoslovanskega
^irap11''3 SG n^a^01 n* treba
s° si1
cettl .'
v . lr> Italijanom sploh ne mo-
harrJ‘Žati in naiboliše je, da jih .^a ra:
dr	je slovenski socijalist
liČno Uma v odgovor napisal od-idei° .razPravo: “Jugoslovanska jejja Slovenci.” Ko so spre-ib J? razglasili aneksijo Bosne Sl0 ercegovine, je predsednik Ljudske Stranke dr.
tta tako mali narodič kot ovenci. Ti se napram Nem
r ■ ila '
> drž,
--J----J --------J----
tei ? ra|Zdelita med seboj.” Ob
DR. MIHA KREK
dodal: “Nemci in Madžari hočejo najpreje ponižati Jugoslovane na nivo helotev. Si lahko mislite kako čuti naš narod, ko vi-
V jugoslovanski smeri se je Avstrijska uradna politika nam posebno zradikaliziralo mnenje je odprla oči, da smo začeli gle-vseučiliške mladine in srednje- datj daleč preko mej ob brego-šolcev- Mladinsko gibanje “Pre-' vjb Save.” Slovenski časopisi so porod” se je razširilo po šolah in tedaj bjij VRi brez izjeme odloč-pod raznimi krinkami organizi- ni in sogiasni. Poročila z bal-ralo manifestacije jugoslovan- kanskih bojišč so bila pisana, ske misli. Prišlo je do stavk na ko|. da gre za naše borbe, ko-šolah in db kaznovanja celih mentarje pa so pisali najvidnej-skupin dijakov. Toda gibanje je gj nan politiki, zlasti dr. Krek rastlo in se širilo. Slovenski ka- in Br ignacij Žitnik. Dosledno toliški vseučiljščpiki so bili pod so podčrtavali povezanost naše vplivom Dr. Janeza Kreka, pr^-|uSode in naših koristi z življe-pojeni z jugoslovanskim mišljc-^ njem jn uspehi narodov na slor njem. Vsa: naša mladina je so'(vanskem jugu. Časopisi, politič-delovala na tem programu in v nj ljudje in skupine so govorili
o bodoči propasti Avstrije, ker je njena diplomacija dosledno
se zopet blamirala pred Evropo. | d_ vse deja avstrijska vlada
tej črti vse intenzivneje.
Madžarski pritisk
Naša, parlamentarna delegaci-, ^ wfanskih Mtodov.
branila turške interese proti ko-
^	... i .	• i ristim krščanskih narodov- Po
ja na Dunaju ,e krepkeje m od-,^, sloveniji vseh nailh va.
ločneje zahtevala osnovne pra-	bU>	izira.
v,ce za Slovence m z neverjetno	.vanj sestanki in druBe
ostrino in smelostjo nastopala p	> Tam Ip Kiln Jiud
za koristi Hrvatov in ostalih Ju-, maniff ^ Tam je bilo Ijud-.	t> • u TTn stvo do podrobnosti obveščeno
goslovanov. Rez,m, banov Ku-	P ^ s]ovanov „a
hena Rauha m Čuvaja so b.h	Dr	Krek pri
rez,m, madzar.zac.je m nas, ,a	edavanju na Jesenicah
nad hrvatskim narodom. Slo-, novilPsvojo j ro in rekek venci so smatral, za svojo	„Vse naše reke teko proti Bolnost ,n pravico da so se dvign,-!	Crnem morju ln nobe.
li proti vsaki krivici, ki se je k
v,	tl«	na naša reka ne teče proti Du-
zgodila na Hrvatskem. Dob	Qb ^ g^. od Triglava
izrazil miisiljenje slovenskih J_;|	. ... narnd
za Albance in kako nas uničuje. Pri nas je huje kot v turških vilajetih. Tam ni zakonov, pri nas pa so zakoni zato, da se prelamljajo.” Med balkanskimi vojnami in potem v dobi do prve svetovne vojne je jugoslovansko vpralšanje postalo gospodujoče, prevladujoče vprašanje naše narodne politike. V vsej svoji kompliciranosti se je tedaj konkretno postavilo pred nas, kot predmet določenega političnega dela in naloge, ne kot dotlej, ko je bilo le politični ideal, ki so mu peli slavospeve sto let.	' ! ’ll?!
Nesoglasja
V vprašanjih izvrševanja te politike je res prišlo do raznih mišljenj, celo do več ali manj občutnih in težkih nesoglasij in nasprotij. Toda povdarjam, da so ti spori nastali pri določanju izvajanja, v vprašanjih tehnike kako naj bi se ta posel najbolje opravil, jugoslovanska misel kot vodilo, kot kažipot naše bodočnosti pa je bila lastnina vse-
mogli priti v kakršnokoli jugo- šču Združene Ameriške Države, slovansko državo” Seveda so ki niso bile vezane na London-slovenski javni delavci mnogo sko pogodbo, ko je novi ruski mislili in razpravljali o tej ne- minister zunanjih zadev Milju-varnosti. Vedeli so za peripeti- kov izjavil, da hoče Jugoslavijo, je, zmage in poraze, ki jih je do- se se naše nade bistveno okre-življala jugoslovanska ideja na pile. Krfska Deklaracija je bi-Hrvatskem, vedeli so tudi, da ia sprejeta kot znamenje, da se je bilo Srbom daleč najvažnejše resno računa- v mednarodnem vprašanje združenja vseh srb- SVetu z osvoboditvijo vseh slo-skih provinc in krajev, osvobo- vanskih narodov na jugu Evro-jenje vseh Srbov v Avstro-Ogr- pe in da so popustili tisti, ki so ski in da je bilo osvobojenje in hoteli na vsak način ohraniti zedinjenje vseh Jugoslovan, sa- Avstro-Ogrsko po vojni. Za nas mo v glavah nekaterih idealnih je bil va|en akt sporazum An-nacionalistov ne pa cilj prakti- te Trumbiča z italijanskim čne srbske politike. List Dan,1 predsednikom vlade Orlandom, ki je bil najbolj srbofilski, imel y tem sporazumu se je Italija je svojega urednika dolgo v Bel- odrekla Dalmacije in priznala gradu, kasneje pa svojega stal- Jugoslovanom pravico zedinjenega dopisnika tam, ta list je pi- nja. V tem paktu je bilo dogo-sal še leta 1913: “V Srbiji ni go- vorjeno, da se bodo vsi ozemelj-vora o kakem elementarnem ju- ski spori reševali po načelu na-goslovanskem gibanju. Srbi ho- rodnosti prebivalstva in da bodo čejo zedinjenje tistih habsbur- narodne manjšine, ki bi ostale v ških pokrajin s Srbijo, ki ima-, tuji državi, uživale vse narod-jo v glavnem srbsko prebival- n0stne pravice. Ta sporazum je sivo ”	bj| kompromis, ki ga je Trum-
bic sklenil na pritisk Angležev,
^	. ni zadovoljil naših želja, ali
Toda, ker so avstrijski Nemci vendar je bil znamenje> da se
sprejeli in proglasih vojno kot naše stanje popravlja. Mislim, borbo med Germani in Slovani, borbo na življenje in smrt prvih ali drugih, je reakcija na naši
Na življ'enje in smrt
da je k sporazumu do neke mere nehote pomagala tudi av-
. ,	.	, strijska vlada in komanda, ki je
stran, b.la okrepljena jugoslo- vrgla takoj po L^donskem spo.
venska smer. Ta smer je dobila težak udarec z londonsko pogod-
razumu vse jugoslovanske polke na italijansko fronto in Itali-
bo, v kateri so Angleži, Francozi .	.	.v
• tt • ui- u-v tp v j ,	jam so presneto čutih kako se
in Rusi obljubili Italiji, da bo
bori naš mož, kadar se bije za svojo zemljo.
V novo državo
Dr. Korcrec je v imenu Jugo-
za svoj prehod od centralnih sil k veliki antanti dobila po vojni poleg južne Tirolske tudi Goriško, Trst, Istro in Severno Dalmacijo. Znan je tudi nesrečni slovanskega kluba izjavil svojo stavek ruskega zunanjega mini- solidarnost s Čehi in poslal de-stra, ki je tedaj rekel: “Če bi bi- legacijam, ki so šle k mirovnim lo treba, da se Rusi bore pol dne pogajanjem v Brest Litovsk poza osvobojenje Slovencev, bi jaz sebno spomenico, v kateri je za-ne bil za to ” Nekaj upanja so hteval, da morajo dobiti avstrij-Slovencem budile akcije dr. ski Slovani svoje posebne za-Trumbičevega Jugoslovanskega stopniki zastopajo le Nemce, za-odbora v inozemstvu. V tem od- hteval je pravico samoodločanja boru so bili tudi Slovenci dr. Bo- za vse avstrijske Slovane, za gumil Vošnjak. dr. Gustav Gre- stopnike, ker uradni avstrijski gorin in dr. Niko Zupanič. O- zastopniki zastopajo le Nemce, krepilo se je naša upanje, ko je zahteval je pravico samoodloča-po zmagi na Kolubari, decem- za Vse avstrijske Slovane, za bra 1914 izjavila srbska vlada Jugoslovane pa posebno državo, pred Narodno Skupščino v Ni- ki naj obsega vsa ozemlja na ka-šu, da smatra vojno za borbo za terih so kompaktno naseljeni osvobojenje in zedinjenje “vse- Srbi, Hrvati in Slovenci. 3. ma-ga našega naroda Srbov, Hrva- ja jgjg so slovenski, hrvatski in
ga naroda. Pred prvo svetovno !	tov in Slovencev.” Srbska via-	srbski politiki iz monarhije v
vojno je res dejansko ves naš '	da je tudi protestirala prot i	Zagrebu dali izjavo, da je potre-
je izrazu mieujenje siovens^u -	  d	narod sprejel in si prilastil kar	Londonskemu paktu in regent	bna koncentracija vse strank in
narodnih zastopnikov, načelnik do Crnega Moria	Z1V1 lstl narorI	je sto let poprej rekel veliki ko- ^	Aleksander je zahteval vsaj od	skupin, ki sprejemajo načelo
SLS dr. Šušteršič, ki je v delega- jkakor smo mi, narod v cigar sre-	ro-ki narodni voditelj dr. Ein-	ruske vlade, naj da obvezno iz-	narodnega edinstva, narodnega
cijahjv Pesti rekel, dne 3. maja!dim, Se P°čutimo	doma a o ze-	spielerj ko je pisal 1949: “Nara-|	jaVo, da bo po vojni “srbsko-hr-	samoodločanja in zahtevajo na-
lo, kot sicer nikjer na svetu. |va, korist, jezik in kri nam ka- vatsko-slovenski narod zedinjen rodno neodvisnost ter po demo-
1912: “Kadarkoli udarite Hrvate, čuti udarec vsak naš človek. To si zapomnite.” Zahteval je
v imenu teg'a kluba je predsednik Slovenske Ljudske Stranke “nasilja v Hrvatski škodujejo in predsednik Jednote govoril o bolj kot izgubljena vojska.” Da nevarnosti vojne s Srbijo: “Gro-1^ tedaj biB v Belgradu že dozi nam nevarnost, da se bodo ^ bro p0U£.eni o narodnem delu v morali boriti sinovi našega na-1 Sloveniji dokazuje govor Ljube roda proti lastnim bratom z °" Jovanoviča, ki je pozdravil slo-rožjem v roki. Gospodje, vsak|Venske časnikarje na kongresu med nami čuti globoko v svo-v Belgradu leta 1911 s temile jem srcu: čeprav so Srbi sedaj |besed!ami; “Pozdravljam Ijub-nastopili sovražno proti Avstri- jjene maičke slovanstva^ Slo-
nju simpatij. Zbirali so denar- proti jugovzhodu.”
Prva svetovna vojna
telo, dokazoval, da Madžari ho- j da tam manjka zdravnikov. Se-čejo uničiti zadnje ostanke hr- veda avstrijska vlada in Madža-vatske neodvisnosti in trdil, da
zopet združenje jugoslovanskih j no pomoč in naši zdravniki so provinc v eno državnopravno j odšli v Srbijo, ko se je zvedelo,
ji, vendar na ves glas in odkrito-
vence izpod Triglava in od obal
srčno izjavljamo: Naši bratje jadrana, to predstražo slovan-so. Naši bratje so in imajo pra- j stvai ki nam dajejo sijajen vico na naše sočutje. Z ozirom j-gi^ brezmejne ljubezni za rodna to dejstvo in pa ker bi želeli,1 no grudo. To so junaški borci da se naši sinovi nikdar ne bi -za gyoje pravice.” borili proti srbskim bratom, |
nujno želimo, da se ohrani mir.”	Balkanska vojna
Socialisti in “Preporod” l Balkanska vojna je
dobila
Niso pa ostali samo pri izraza- žejo pot. Slovencem jo kažejo v eni državi in ne razdeljen na kratičnih načelih urejeno drža-
več držav.” Kakorkoli se je bilo	Vo Slovencev, Hrvatov in Srbov,
težko navduševati za Antanto,	Avstrijska vlada je 4. maja od-
ki je našo zemljo prodajala Ita-	godila parlament in ob tej pri-
Dogodki, ki so tekom prve	jijij vendar je ostala slovenska	pki je predsednik vlade Seidler
svetovne vojne pomagali in do-	politika v najostrejši opoziciji	govoril o jugoslovanskem vjpra-
ri tega vsega niso mirno gledali.' prinesli, da je nastala skupna proti centralnim silam. Plod. te ša,nju. Priznal je, da je možno, Persekucije so bile močnejše in država Srbov, Hrvatov in Slo-' politike so bili slovenski pro- da bo nastala morda kaka jugo-ostrejše in politično delo je bilo vencev, so znani. Naj se dotak- stovoljci na solunski fronti, nav- slovanska država ali je podčr-vse težje. O tem je govoril dr. nem samo takih posebnosti, ki dušeno sprejemanje proklama- tal, da smatra za popolnoma iz-Korošec: “V času, ko so balkan- so vplivale na naše mišljenje in cij Trumbičevega Jugoslovan- ključeno, da bi bili v njej tudi ski Slovani zmagoslavno osvo- zadržanje. Nad našimi glavami skega Odbora in nastopanje na- kraji, ki leže ob Jadranu do bojevalisvoje brate, je bilo vse je bila težka nevarnost, da se ših parlamentarcev v dunai- nemškega ozemlja in se smatra-navdušeno karkoli in kdorkoli naše etnično ozemlje razdeli, da skem parlamentu takoj, ko ga jo kot del tega ozemlja. Izklju-čuti jugoslovansko. Tako smo bo dobila Italija velik del in Av- je vlada, sklicala. Plod te politi- čil je torej Slovenijo. Vendar navdušeni tudi mi avstrijski Ju- strija del, če si ne bosta razdeli- ke je bila posebno Majska De- vse to ni zaustavilo naše politič-goslovani. To je naša pravica, le kar vse Slovenije. Že sem o- klaracija, ki jn je dal Dr. Koro- ne poti. 18. avgusta so osnovali Vlada med nami išče veleizda- menil, da je Tresič Pavičič od- gec v imenu Jugoslovanskega' v Ljubljani Slovenski Narodni jake. Dejansko so veleizdajalci krito nastopil za sporazum Sr- kluba. Deklaracija je prišla v Svet kot vrhovno politično re-Kuhen Herderwaryi, Tise, Cu- bov in Hrvatov z Italijani na ra- pravem trenotku in dvignila ves prezentativno telo vseh Sloven-vaji in drugi, ki niso samo svo- čun Slovencev. To svojo misel narod, da je sredi vojne, pod re-' cev. Svet je imel glavno in sko-bodhi, ampak vsi pokriti z odli- je ponovno objavljal. Da je bila ^ žimom nemške-avstrijske vojne ro edino nalogo, d'a Slovence kovanji, kot osi okičeni Z zasta- naša bojazen zelo opravičena., uprave ob majski deklaraciji uključi v državno skupnost juz-vicami.	Ti	ljudje	so	Hrvatom	potrjuje pripomba Seton Wat-1	prirejal narodne manifestacije	nih Slovanov- Smatral se je od
gazili ustavo.	V	času ko	so	Srbi	son-a v knjigi: “Jugoslovansko	in zbiral podpise, da je tako na	začetka le za del, slovenski del
in Bolgari osvobajali svoje bra- vprašanje v habsburški državi,”, plebiscitaren način manifestiral splošnega odbora, ki je nastal š. v -	unanivc ui.i Tedaj se je pojavila trialistič- Slovence duhovno pripravljene te, so ti ljudje odprli ječe za Hr- ki je izšla v letu 1911. Tam pi- za pravico samoodločitve, pro- kot Narodno Veče države Slo-
p^tfrS^ v delegacijah v Budim- na ideja. Govorili so, da je pre- in izzvala je, zlasti po zmagi slo- vate in Srbe in so okovali svo- satelj pove, da” se na Slovence | testiral proti avstrijsko-nemške-(vencev, Hrvatov in Srbov v Za-*i s dvoril in podertsd: “V zVe-	stolonaslednik Franc Ferdinand	vanskih narodov na Turki, ne-	bodo Hrvatov in	Srbov. Tako	ni oziral in jih ni	jemal v po-|mu režimu in izrazil svojo pri-	erebu začetkom oktobra 1918.
g0sloei* dejanjem, je postalo ju-	želel urediti monarhijo po fede-	popisno navdušenje. Načelnik	so ti ljudje delali	našo balkan-	štev, ker je bilo	iz razlogov, vrženost osvobojenju in zedi-	16. oktobra je Narodno Veče od-
hejg^Variskc> vprašanje najvaž-	racijah, da bi zadovoljil slovan-	Slovenske Ljudske Stranke je	sko politiko.” Dr.	Verstovšek je	strategije in zemljepisa zelojnjenju južnih Slovanov. Ko so	govorilo na cesarjev manifest,
e vprašanje monarhije,	ske narode in zmanjlšal vpliv	v delegacijah leta 4912 zahteval	nadaljeval napad	na vlado in	malo verjetno, da	bi Slovenci |se pojavile na evropskem boji-j da zahteva “zedinjenje naroda
Slovencev, Hrvatov in Srbov na celem etnografskem teritoriju brez ozira na kakršnekoli pokrajinske ali državne meje v e-no edino suvereno državo.” 20. oktobra je Narodno Veče pozdravilo Wilsonov predlog in njegovih 14. točk. 29. oktobra je hrvatski sabor prekinil vse zveze z Avstro-Ogrsko in v Ljubljani so Slovenci isto napravili ob veliki manifestaciji na Kongresnem trgu. Konkretno grajenje in urejanje skupne države Srbov, Hrvatov in Slovencev, življenje in politične muke Jugoslavije so znana reč. Važno pa je to. Jugoslavija je zajela v svoje meje vse ozemlje Srbov in Hrvatov, Slovenci pa smo prišli vanjo ranjeni in obse-kani. Tretjina našega naroda je ostala v Italiji, Avstriji in Madžarski- Pa smo vendar mi Slovenci sprejeli Jugoslavijo iskreno kot tisto državno obliko, v kateri smo videli največ možnosti narodnega napredka in svobodic in še najboljše jamstvo za zaščito naišdh narodnih manjšin.
Nauk narodne zgodovine
Naj bo dovolj zgodovine. 150 let našega narodnega življenja dokazuje, da je slovenska narodnost nosila jugoslovansko misel v najlepšem, najidealnejšem njenem pomenu in smislu, da sta obe rastli, se krepili, doživeli lepe zmage v najtežjih razmerah proti odporu mnogo močnejših. Če nam je treba dokaza, da je jugoslovanska misel naravna dopolnitev naše srbske, hrvat-ske in slovenske nacionalne kulture, zgodovina je ta dokaz dala. Grehi in napake ljudi, ki so zlorabili idejo nalašč, v zlem namenu ali v zmoti, bilo da so to poedinci ali kolektivi, vrednosti ideje same'ne morejo spremeniti, ne morejo ji škodovati. Mislim, da je tako tudi pri Hrvatih in Srbih.
Kot Slovenec, politični emigrant iz Jugoslavije pa rečem tole: O naši bodočnosti bo odločal narod doma. Neposredna aktualna dolžnost politične emigracije je, da pomaga temu narodu, pa naj ga zove srbski, hrvatski, slovenski ali jugoslovanski narod, da si ta narod olajša breme in trpljenje, ki ga tare. Za bodočnost je pa treba temu narodu pomagati, da se bo dokopal do demokratičnih političnih svoboščin, da se reši komunistične tiranje. Dokler teh svo-bofčin ni, je smešno — zastonj govoriti o kakršnihkoli političnih programih, ki predpostavljajo svobodno odločanje naroda. Nasprotno- V teh razmerah je škodljivo širiti take programe in vžigati inicijative, ki rode prepir in preprečujejo skupen napor za osvobojenje. Kajti državljani komunistične Jugoslavije se bodo vsi osvobodili te tiranije, kadar se bodo. Dolder se ne osvobode, borih vsi morali nositi isto težko usodo. Še jasneje nam to pokaže odgovor na vprašanje česa se naši narodi najbolj boje. Boje se, da se bo komunistična diktatura držala z vsemi poslabšanji, ki jih nujno poraja, čirp dalj traja, boje se sovjetske okupacije in boje se kaosa, zmede.
Naš? naloga je torej, da pomagamo temu ljudstvu, da zruši diktaturo v celi državi, z vse-ipi sredstvi v vseh možnih področjih. Že ta, naloga sama je tako ogromna, da bi morala črpati vse naše male moči. S svojim delom bi pa morali temu ljudstvu dajati upanje, da tedaj kadar bo prJšlo do toliko za že-Ijenega prehoda izpod diktature v demokratični režim, ne bo po naši krivdi ali opustitvi nastala nikaka zmeda, ki uničuje dobro in rodi nove nesreče. Nihče med nami, in ni ga med živimi, ki bi vedel v kakih razmerah se bo prehod izvršil, kakšne sile bodo tedaj odločilne- Toda, ce nas zgodovina sploh more kaj naučiti, če moremo sploh kaj predvidevati, moramo
v preteklosti, ki sedaj in ki bodo v bodočnosti želeli in skušali uničiti , našo narodno neodvisnost ali za nas vse ali vsaj za znatne dele naših narodov, tako Srbov, Hrvatov kot Slovencev.
—	Ukaz razmer
Vsi tisti med nami, ki se pritožujejo nad Jugoslavijo, ki‘bi želeli in ki iščejo kaj drugega, navajajo razloge za svoje predloge in rešitve in za večino njih suponiram, da jih vodijo idealni motivi.. Vendar naj mi bo dovoljeno, da smatram, da premalo uvažujejo tole, ki je osnovno: Jugoslavija je tista edina državna formacija, ki je zagrabila celotni etnični teritorij, vse ozemlje Srbov in Hrvatov. Niti v preteklosti ne vidimo nobene druge take rešitve, niti sedanja obilna razprava druge take rešitve ni dala. Prepričan sem, da druge take rešitve ni. Današnja Jugoslavija zajema vse kraje kjer strnjeno žive Hrvati in Srbi, takorekoč do poslednje vasi. Kažem na to osnovno dejstvo, kot vrednoto, ki jo je treba postaviti na prvo mesto vsake narodne politike. Vse dtugo, od-nošaji, razmere in razmerja, vse se more menjati in urediti, toda meje se dobivajo samo v vojskah ali drugih kataklizmah. Zemljevid in površno poznanje naših razmer brž pove, da si razen jugoslovanske kombinacije sploh ni mogoče misliti oblike, ki bi dala Srbom in Hrvatom celo njihovo* etnično ozemlje. Samo tisti, ki pozna muke narodnih manjšin, more občutiti in o-ceniti kolika blagodat je imeti ves narod, vse svoje moči v eni in isti državi in to v državi, v kateri imajo tako Srbi, kot Hrvati močne ključne položaje tako, da brez prvih demokratično urejena ta država sploh ne more obstati. Politik, ki tvega po svoji lastni inicijativi, da mu del naroda pade pod tujca, da pade v usodo zapostavljene in brezpomembne narodne manjšine, pa mislim, da res nima srca za svoj narod. Iz tega osnovnega stališča je jugoslovanska kombinacija najsrečnejša rešitev posebno za Hrvate in Srbe. Odvisno je od ljudi in njihovega dela, da vodijo javni narodi, politični in državni posel v dobrem namenu in s ciljem, da se ustvarijo razmere, v katerih bodo mogli doseči najvišjo mero zadovoljnosti in sreče oboji.
Ker vemo, da bodo zunanji sovražniki izkoristili vsako možno priliko, da nas ozemeljsko obsekajo, če ne že uničijo kot neodvisne, samostojne narode, je dolžnost slehernega iskrenega srbskega, hrvatskega in slovenskega patriota in vseh nas, da s skupnimi silami storimo vse kar moremo, da bi pomagali narodu v domovini, da ohrani mednarodni pojem državnih mej, ki so garant nedotakljivosti tako hrvatskega, kot srbskega in slovenskega etničnega o-zemlja. Dotlej dokler celo naše narodno ozemlje ni zasigura-no in stabilizirano v novem demokratičnem redu tega dela Evrope, mislim, da je res veleizdaja rušiti meje države, ki nam čuva naše ozemlje in to veleizdaja Hrvatstva, Srbstva in Slovenstva v mnogo večji meri, mnogo bolj strašno in neposredno kot izdaja Jugoslavije.
Zavedam se, da je tole moje govorjenje v velikem pasprotju s sedanjim stanjem v naši emigraciji. Nimam pred očmi takoj kake skupne organizacije ali druge konkretne oblike skupnega dela. Mislim le, da je neob-hodno potrebno, da spremene duh in način nastopanja vse skupine, mi vsi. Vedno in neprestano moramo delati tako, da na vsak korak izpovedujemo, da je največje naše zlo samo komunizem in njegova diktatura nad narodom. Moramo kazati kvalitete, ki bodo ustvarjale prepričanje, da smo res idealni
Ne le Berlin - Evropo je treba rešiti!
Skupščina zasužnjenih narodov Evrope je dne 16. marca predložila vladam Francije, Združenih držav in Velike Britanije spomenico, ki pove v glavnem tole:
Najnovejše sovjetske grožnje zapadnim državam radi Berlina in poostrena mednarodna napetost, ki je tem grožnjam sledila, živo predočuje-jo sedanje nenormalno stanje v Evropi, ker je razdeljen Berlin, razdeljena Nemčija in razdeljena Evropa v dva tabora, od katerih je eden svoboden, eden pa zasužnjen. Sovjetske zahteve so tudi pospešile nujno potrebo, da je že enkrat treba urediti razmere v Evropi tako, da bo povsod vladal nek zakonit red kot čuvar razmer, ki bi jamčile trajen mir.
Ta namen bo mogoče doseč-či le, če se urede vse posledice, ki so nastale po drugi svetovni vojni in to tako, da ne bo noben evropski narod ostal več v položaju podrejenosti in odvisnosti, da bo vsak svoboden v izvajanju svojih pravic suverenosti in da bodo vsi evropski narodi svobodno sklepali mednarodne pogodbe za svojo varnost in radi varnosti in miru vsega sveta.
Glavna ovira za ureditev razmer v Evropi je razdelitev Nemčije in sovjetska nadoblast ter komunistična diktatura nad narodi srednje in vzhodne Evrope, ki so poprej bili svobodni in neodvisni.
Na splošno vse priznava, da se vprašanje Berlina ne more oddvojiti od vprašanja združitve Nemčije. Po istem načelu vprašanje Nemčije ne more biti oddaljeno od vprašanja srednje in-vzhodne Evrope. Vsako reševanje, ki bi se omejilo samo na prvi dve vprašanji, se bo nujno izkazalo kot nemogoče in bo propadlo.
Ugled svobodnega zapadne-ga sveta bo in bi bistveno padel, če bodo te vlade pristale na kakršnekoli sovjetske predloge, da sedanje komunistične vlade držav srednje in vzhodne Evrope kakorkoli sodelujejo bodisi pri sklepanju miru z Nemčijo, pri ureditvi berlinskega vprašanja ali pa pri kakem splošnem dogovoru glede stanja v Evropi. To bi pomenilo, da zapadna demokracija priznava sedanje stanje v Evropi z vsemi komunističnimi diktaturami.
Zapadne demokracije naj bi predložile svoj'načrt za uredi tev evropskih razmer in ta načrt bi moral temeljiti na Atlantski izjavi, ki jamči samoodločbo narodov na načelih Združenih narodov, zlasti njihove ustanovne listine, na izjavi o svobodni Evropi na načelih in določilih konvencije o splošnih človeških ptavicah. *
Še ostrejše je isto stališča podčrtal list “Der Europeische O-sten” v Monakovu dne 27. februarja 1959. Tam pravi:
Zapadni svet bi moral razglasiti sam svoj načrt berlin ekega vprašanja, ki bi ga brezobzirno izvajal v slučaju da bi druga stran ne sprejela pametne osnove za upostavitev svobode evropskih narodov. V tem slu čaju bi morale demokratične države:
Prekiniti diplomatske zveze
s Sovjetsko zvezo. To bi morale storiti vse nekomunistične države tako na Zapadu kot na Vzhodu.
Razglasiti gospodarski boj-icot Sovjetske zveze za nedo-o č e n o dobo. V tem času bi morala prenehati vsaka izmenjava blaga s Sovjetsko zvezo srez izjeme.
Prepovedati vse komunistične stranke po svetu, kakor tudi vse tiste organizacije, ki podpirajo komunizem in služijo kot njegove predstraže. Vse voditelje komunističnih in podpornih organizacij je tre-sa spraviti pod ključ.
bo demokratičnega reda v tem našem delu Evrope, da znamo čuvati svoje in da bomo uredili svoje medsebojne odnose z mirnim sporazumom, ki ne bo nikd-
na~
vedeti I borci za dobro našega ljudstva, j mur v škodo in, ki zlasti ne bo vsaj to, da so veliki in močni in da smo sposobni biti pozitivni | izzival nobenih tutorjev nad vplivni sovražniki, ki so vedno sodelavci in pomočniki za uved-jini.
OTROCI VELIKO POVEDO
Nedeljske informativne no-vine” v Belgradu prinašajo popis prirejenega razgovora z otroci. Popis je bil priobčen dne 18. januarja 1959. Za izpraševanje so odbrali po eno deklico sedmih let, dečka osem et, 2 deklici in 1 dečka devetih let, dva dečka 10 let stara in eno deklico in enega dečka, ki sta oba stara po enajst et.
Tole so nekatera vprašanja in odgovori:
Ali je Jugoslavija z ozirom na druge države močna ali slaba? Vsi odgovarjajo:: Močna. Deklica devetih let je dodala: Mislim, da je srednja, ker mi nimamo še atomskih aomb in orožja, kakršno imajo druge države. Deček desetih et pa je rekel: Močna je, ker imamo dobrega komandanta, tovariša Tita.
Kako je nastala nova Jugoslavija? Vsi: Izšla je iz revolucije.
Kaj je revolucija? Devetletni deček pove: Revolucija je, kadar se ljudstvo dvigne proti vvladi, ki ni dobra, kakor se je n. pr. dvignilo naše ljudstvo proti kralju, ker je mislil samo nase in se ni brigal za ljudstvo, ki je živelo v bedi.
Kdo je bil zadnji kralj v Jugoslaviji Večina odgovarja: Aleksander. Drugi ne vedo, kdo je bil.
Kdo so bili prijatelji in sovražniki Jugoslavije v zadnji vojni? Odgovori: Naši sovražniki so bili Nemci, naši prijatelji so bili Rusi in Ameri-kanci. Naši prijatelji so bili Francozi, a Amerikanci so pomagali včasih tej včasih drugi strani. Ne vem odgovora.
Kdo je bil Stalin? Stalin je bil voditelj Rusov, ki nam je potem postal sovražen.
Kdo je bil Roosevelt? Ne vemo.
Kdo je bil Mussolini? Ne vemo ?
Kdo je bil Hitler? Voditelj nacizma in Nemcev, le dva najmlajša ne vesta nič o njem.
Kdo so komunisti in kaj oni žele? Komunisti so ljudje, ki ne verujejo v Boga. Devetletni deček doda: Komunisti so tisti, ki so člani partije. Enajstletni še dopolni: Komunisti so tisti ljudje, ki hočejo mir med narodi in ki hočejo vse tisto, kar imajo drugi narodi.
Kakšna je razlika izmed komunizma in socializma! Nobene razlike ni.
Kdo je Devica Marija? Nihče ne ve. Desetletni deček u-giba, da je to bila krščanska boginja.
Kdo je Jezus Kristus? Nihče se ne more piav spomniti. Osemletni deček, pove vendarle: Jezus Kristus je bil neki svetnik. Vanj verujejo ljudje, ki verujejo v Boga in svetnike.
Kdo med vami veruje v Boga? Vsi v en glas: Nihče ne veruje v Boga.
Okrepiti radijska poročila v Sovjetsko zvezo in če treba graditi nove radijske postaje v ta namen.
Okrepiti in razširiti sodelor vanje z organizacijami in zastopstvi zasužnjenih narodov v svobodnem svetu, podpirati njihove skupne napore za o-svobojenje.
Velikodušno podpirati begunce, da bi si mogli urediti življenje in delo v svobodnem svetu.
Razširiti po vsem svetu temeljito izobraževanje in pouk o nevarnostih komunizma.
Napačno je misliti, da moremo izbirati samo med vojno in in mirom. Gornji predlogi vsebujejo tretjo pot. Ce primerjamo in upoštevamo, kako izgubo bi utrpeli, če podležemo komunističnim zahtevam, ta načrt ni predrag. Tako bi prisilili Rusijo, da bi sprejela in se vključila v svetovni red miru in bi jo prisilili brez vojne. Na svobodnih narodih je, da sami odločijo ali so pripravljeni, da si zasigurajo svojo svobodo na ta način..”
Senator Karl E, Mundt je rekel dne 8. marca v senatu: “Ne bilo bi nikake mrzle vojne, če bi Kremelj ne bil za-sužnil s silo neodvisnih držav: Latvije, Litvanije in Estonije, če ne bi vsilil svojih hlapcev v vlade in režime po vseh deželah vzhodne Evrope, če bi ne bil kršil dogovorov v Yalti, kjer je bilo določeno, ,da morajo povsod biti svobodne volitve, če bi ne bil poskušal zasužnjiti še Grke, če ne bi vzdrževal razdeljene Nemčije in hujskal in podpiral napad na južno Korejo.”
List “National Review” piše 28. nfarča: ‘‘Bodočnosti Nemčije ni mogoče ločiti od bodočnosti vzhodne Evrope. Če bo predsednik Združenih držav šel k razgovoru najvišjih, naj nese tja preprosto in jasno naše sporočilo: Za Nemčijo, zapadno in vzhodno, in za vse zasužnjene narode predlaga Zapad — osvobojenje.”
V Italiji zmaguje načelo pokrajinske avtonomije
Prejšnji tajnik italijanske krščanske demokracije in predsednik vlade Fanfani, ki se je odmaknil s politične po-zornice za nekaj mesecev, je zopet nastopil. Prva politična govora je imel v svojem rojstnem mestu Arezzo. Ne da bi se opravičeval za svoj poraz v vladi ali ga obžaloval, je naglasil, da on hoče, da italijanska krščanska demokracija odločno izvaja socialne reforme, ki jih zahtevajo nove razmere, da bo opravičeno vabila v svoje vrste delovnega človeka ter opravičila njegovo zaupanje v načela krščanske pravičnosti in krščansko pojmovanje družbenih odnosov.
Naslednik Fanfanija v tajništvu stranke je poslanec Moro. Njegova prva naloga je, da nekako uredi razmere v sicilijanskem delu stranke, ki se je postavilo Fanfaniju po robu. V ta namen je sklical novi tajnik sestanek s sicilijanskimi poslanci, senatorji in zastopniki stranke. Na osnovi zaključkov, ki so jih napravili. je pomožni glavni tajnik stranke Salizonni začel volilno bitko ž govorom, v katerem je povedal, da je stranka za.široko avtonomijo pokrajinskih zborov in uprav, ki naj samostojno odločajo o gospodarskih, socialnih in kulturnih zadevah tako kakor je treba za razvoj pokrajin, ne
da bi pri tem izpustile izpred oči važnost skupne države.
Italijanska krščanska demokracija bo po vsem, kar se je zgodilo ob padcu Fanfanija kot glavnega tajnika stranke, sprejela načelo pokrajinske avtonomije in to načelo izve-jdla tako v svojih vrstah kakor tudi v državni upravi. Morda bo po tej poti možno tudi narodnim manjšinam v južni Tirolski in Slovenskem Primorju priti do kaj bolj znosnih razmer.
-----o------
Adenauerjeva stranka je trdna
Pokrajinske volitve v skupščine Porenja in Spodnje Saksonske so pokazale, da se je Adenauerjeva stranka utrdila in okrepila. Pri obeh volitvah je stranka dobila več glasov kot pri zadnjih volitvah. V Porenju so krščanski demokrati dobili 48.5% vseh oddanih glasov, dočim so jih poprej imeli le 46.8%.
V	Spodnji Saksoniji so Ade-nauerjevi zastopniki dobili 30.8% glasov, dočim je bil njihov uspeh pri zadnjih volitvah le 26.6%.
Z ozirom na odločitev posebnega odbora stranke, da naj predsednik in kancler A-denauer sprejme kandidaturo za predsednika republike, je organizacijski odbor stranke na delu, da ugotovi spremembe, ki so v tej zvezi nujne, da bo Adenauer kot predsednik države mogel še vedno merodajno vplivati na strankino politiko in vzgojiti in voditi nove ljudi, ki bodo prevzeli težo strankinih in državnih poslov tako učinkovito, da se bo izpolnilo, kar je rekel Adenauer, ko je sprejel kandidaturo : “To odločitev smo napravili zato, da bomo zasigu-rali nadaljevanje sedanje naše politike v bodočih letih.” --------------o------
Belgijske krščanske delavske zveze
Pri volitvah v belgijske delavske zveze in strokovna zastopstva v podjetjih so dobili krščanski delavci v veliki industriji, ki obsega podjetja, ki zaposljujejo nad dve sto delavcev 37% vseh mest, dočim so jih imeli doslej 33%. V strokovnem zastopstvu urad-ištva so krščanski zastopniki še močnejši.' Tam imajo sedaj 49%- vsteh zastopnikov.
V	srednje velikih podjetjih so krščanski delavci dobili 48% vseh delavskih mest in 52% vseh zastopnikov uradnikov. V podjetjih, ki zaposlujejo manj kot 50 delavcev, so dobili krščanski socialni zastopniki 43% mest med delavci in 55%'med: uradniki.
Belgijsko krščansko socialno gibanje se torej stalno in vztrajno približuje svojemu cilju, da dobi absolutno večino med vsem organiziranim delavstvom.
gajo v njihovih podvzetjik Pri seji dne 25. marca 195%S° kardinali, ki jim je poverjena obramba vere in verskih na' vad, sklenili, da je odgovor na to vprašanje negativen.”
Vera v Jugoslaviji
Mesečnik “Intercontinental
v številki od 1. maja daje to* le sliko o verovanju jugoslovanskih ljudi: “Komunizem F zel močno vplival na duhovn0 življenje mladih. Ti so bili vzgojeni pod komunističnim1
razmerami. Odtujili so se verskemu življenju.
Celo tam, kjer družina smatra, da je opravljanje versk vaj važno in potrebno, se e tijo otroci komaj kaj naveza nim na izvrševanje versa1 dolžnosti. Največji vpliv im* še katoliška cerkev v Slove*11 ji, Hrvatski in Dalmaciji- r pravoslavnih jpiokrajinah se verskega življenja udeležuje;1 več ali manj le starejši Ijudj^ Med mohamedanci opravU^, verske vaje samo še stare] _ Na splošno bi rekli, da mja 1 na več ne veruje. Privlačno komunizma je zbledela, i" dina nima nobene vere.”
Zapadna kultura v JuS0 slaviji
Ameriške in britanske čita^ nice v Beogradu obiskuj6 ^ jakih 3000 ljudi na dan. ^ talnice s,o polne, ne mm6' ^ sprejeti več obiskovalcev. 0 vjetska čitalnica je pol Pra
na.
Vlada ni zadovoljna. zadnjem času je odkloj1 dovoljenje, da bi se v Id11.
lOV«'
Ijani ustanovila britanska talnica. Policija je pre'P j. dala širjenje in branje anl?k(, ške revije “Time” in nem^_ revije “Neue Illustrierte ” icija utemeljuje svojo PreL. ved, da sta lista javne krhU rala jugoslovanski polh'0 režim.
Arabci študirajo v Sarajeval,
Po zadnjih poročilih 3e Sarajevu kakih sto arah8 ^ dijakov s Srednjjega in Afrike. 'Okoli 60' jih 36 ‘ mo iz Egipta.
Tudi za sopotnike velja prepoved
V Rimu se je rodila nekaka splošna sopotniška skupina, ki skuša organizirati svojo moč med vsemi nezadovoljneži od leve do desne, to se pravi od novih prijateljev fašizma pa tja do komunistov. Tako daleč je prišlo, da so stavili Vati k a n u naravnost določeno vprašanje, kako naj se obnašajo katoličani v tem primeru, da bi se moglo njihovo ravnanje še imenovati katoliškim.
Dne 14. aprila je “Osserva-tore Romano” dal takle odgovor: “Sveta kongregacija je dobila v|prašanje ali je za katoličane dovoljeno, da dajo svoje glasove strankam, listam ali kandidatom, ki sicer ne izpovedujejo nikakih načel, ki bi bila protiverska, protikatoli-ška, pa tudi o sebi ne govore, da so kristjani, se združujejo s komunisti in jim poma-
Drobne iz domovine
Skupni trg škodoval Jug°s|f ^
Skupni trg, ki so ga uv6 ^ letošnjim letom zahodno6V ^ ske države, je po besedah V predsednika Titove vlad6 • ^ delja Jugoslaviji precej val. Ta skuša z dvostran8 pogodbami te težave odsd ^ med tem ko še ne računa trebo, da bi se skupnem11 priključila.
Cestni predor so razsvetlil* ^
Cestna uprava republik6^ venije je prispevala okoli 0 lijonov dinarjev za na^e^ neonske razsvetljave v P66 pod Panovcem v Novi 0-Cestišče je bilo zaradi °str^ f vinkov in slabe razsvetliaV ^ v lo nevarno in se je v PreCl j; t? zadnjih letih pripetilo zara. ga več nesreč. Cesta skoz ^ dor je zelo važna, ker ve' ško in Vipavsko dolino.
Malo je narodnih

ki bi v izseljenstvu lZj* ^ znan stvene in strok j,, knjige. Mi Slovenci ^ ko ponašamo s tem, o*1 ^|i' dobili v svojem jezik^ .-ef' čno sociološko delo. LJO 'f profesor dr. Ivan dal v Buenos Airesu na d)' ti knjigo, ki nosi nasM ^ CIOLOGIJA, in obra^jji na lahek in razumljiv razne težke pojme iz - ^ nega in gospodarskega^ roč ja. Naj ne bo S]0 n ii1 ki ne bi, te knjige koP ^ študiral. Z nakupom P ^ tudi omogočil, da bo i‘, \i:
veliki znanstvenik mog ^
dati še druge knjige vprašanju.
‘ AMERI5K5 D0MDVIN5,
franc jaklic:
Od hiše do hiše
LJUDSKA POVEST
“Ljudje bodo vendar govorili, ker verjamejo. In od te sramote me bo konec. Ali ti nič več nase
ne držiš?”
“Samo eden naj še kaj taiko-ga zine, pa ga stisnem za vrat . . Kot je to raznesel?”
“I meni je povedal ta nadloga ta Barbič ki lazi od hiše do hiše in pošte prenaša'. Drugod je menda tudi ta.”
“Tako ta?” se je zagrozil La-
Dekletai pa ni bilo priklicati °d nikoder, zato je Laza'r razkačen skočil v hišo, za njim ph Rožanka. Ančka je stala v veži, ko je prihrumel oče na' njo.
“Punca! Ali imaš res. Gornikovega?”
Ančka je prebledela in molčala- Rožanka je tlesknila z rokami in dejala:
“Viš, da je res! Ali ti nisem pravila?”
To je tako podkurilo Lazarja,' zar in takrat se mu je bil poda je skočil in ji dal s pestjo po rodil tisti sklep ki ga je prigpal hrbtu, da se je kar preganila in k Rohnetu.
2aječala.	<
“Nehaj, jo boš ubil!” zavpije mati in zajoka.
“Viš, tako je, kakor sem rekla”, se oglasi zopet Rožanka.
Lazar pa zamahne drugič in zavpije: “Ali je res?”
Ančka je odskočila in se tre-slai strahu ob zidu in gledala Proseče očeta.
“Ali ne boš precej povedala?”,
“Oče — ni res!” je dahnila Ančka: in si zakrila obraz. j
Lazar se je obrnil k Rožanki In dejal:
“No! Sedaj si sama slišal®!”
Ančka je videla besnečega o-četa, srce ji je upadlo, in zatajila je svojega Antona.
To jo je speklo pri srcu: “Oh. I kaj sem storila!”
I Solze so se ji udrle, ne zato, ker jo je oče udaril, pač pa za-I radi kesanja. Ej, to so bile grenke solze! Zbežala je iz veže in poiskala samotnega kotička na vrtu, da premisli, kaj se je ravnokar zgodilo, da presodi velikost svojega pregreška, katerega ji je vest očitala, češ: “Lej, kakšna si! . . . Zjutraj si mu
CHICAGO. ILL.
HOUSEHOLD HELP
CHlLD CARE — Mother’s helper. 2 children. Light house duties.*Pri— vate room. Good permanent home n>r reliable party. CHesapeake 3-1300, ask for Mr. Don.	(97)
BUSINESS OPPORTUNITY
Rožankin obraz se je potegnil, 0betaia) pojdeš ž njim do Potem je pa rekla:	konca sveta; ak0 bo treba, opol-
dne si ga pa že zatajila . .. Takšna si! — In Gornikov Anton misli, da ima bogve kako zvesto izvoljenko, ki hoče živeti z njim v veselju, pa tudi v trpljenju in žalosti, ako treba! — Viš, kako se Anton moti, kako ga varaš! — Ob prvi priliki si ga zatajila ko se borba še niti začela ni — Ali mu moreš pogledati še v o-či, v one Zveste oči? — Ali ga nisi grdo nalagala, ko si mu tolikokrat zatrjevala, da ga ljubiš?— O, taka minljiva ljubezen, ki zgine ob prvi priliki, kakor rosa, ki se posuši ob prvih solčnih žarkih! — Sramuj se!” Ančka je bila vsa potrta.
“Ti si lažnivka! — Hinavka! Ne pojdi mu več pred oči! — Naznani mu, da je ljubezen proč, da. naj si poišče vrednejše, boljše neveste, ki ga ne bo nikdar zatajila!”
Ej, ko bi Ančka tako rada ne imela tega Antona, za katerim je hrepenelo toliko deklet, katerih pa on ni maral, katerim se je posmehoval, ker si je izbral ravno njo, da je tako srečna —-ej, ko bi tega ne bilo, potem bi že rekla: “Najina ljubezen je proč!”
Ali pa more to sedaj narediti?
Ne! Ne! Ne! . . .
Vse v njej se je upiralo, in vest je nategnila druge strune, ki so ugodneje zvenele: “Skesaj se! . . . Padi pred njim na kolena,
GROCERY-LIQUOR — Double store. Good neighborhood business. Low hquor license, excellent potential.
shopping center. No competi-hon. Priced low for immediate sale. '0345 Southwest Highway. GAr-aen 3-2727.	(97)
Restaurant — small, ideal for couple. Good going business with excellent potential. Established 25 years. $16C0 including equipment and fixtures. GRovehill <5-9574.
(98-
dSo SAle OR RENT REASONABLE RESTAURANT - GRILL — Modern,
• ully equipped. 5 stools.: Will accommodate two tables. Air condi-tioned. Established 20 years. Looted in Key block,, N.W. side. — ! KI 5-5131.	(98) I
ClGAR STORE — 6 corner transfer Point. Good business. Established 0v,er 3o years. Priced for immediate Sa'e. HAymarket 1-9506.	|99)
o.*VM 4 y
^00.4 * * I » I F $
I 2
^<	3 4	5	6	7	8 9
10	II	12	13	14	15 16
r *	17	18	19	20	21	22	23
*	%	25	26	27	28	29 30
KOLEDAR
društvenih
prireditev
JUNIJ
13.	—Slovenski dom na 6818 Denison Ave. priredi ob sedmih zvečer banket v proslavo 20-letnice obstoja.
14.	— Drronadsko društvo LILIJA priredi na farmi sv. Jožefa piknik.
20. — Društvo Naš dom št. 50 slavi z banketom v SND na E. 80 St. 30-letnico obstoja. Začetek ob šestih zvečer.
28. — Letni Ohio KSKJ dan v St. Joseph’s KSKJ Park na White Rd.
28. - Pevski zbor KOROTAN priredi na Kaliopovi- farmi piknik.
JULIJ
4. — Ohijske podružnice Slovenske ženske zveze imajo skupni piknik v St. Joseph Park na White Rd.
5.—Slov. ženska zveza ima ob priložnosti državne konvencije Ohia v šolski dvorani pri Sv. Vidu obed. Začetek ob štirih popoldne.
15.	-16-17.-18. in 19. — Letni kar-
nival fare sv. Vida na šolskem dvorišču in v novi dvorani.
26.—Slovenska šola pri Sv. Vidu
priredi na Kaliopovi svoj piknik.
AVGUST
2. — Dramatsko društvo LILIJA priredi “Slovenski dah” na farmi sv. Jožefa.
OKTOBER
4. — Slovenski dom na Holmes
Ave. slavi 40-letnico obstoja. Sodelovala bodo vsa društva. 17. — Oltarno društvo fare Marije :Vnebovzete priredi “Card party.”
“duhu zakona.”
Vdor kitajskih komunistov v Tibet in politična gonja Peipin-ga proti Indiji sta voditeljem kongresne stranke odprla oči. Skušajo razumeti komuniste kot take, kakršni so.
To se je lepo pokazalo na seji vodstva indijske kongresne
_____ stranke. Predsedovala je seji
farmi' Nehrujeva hčerka Mrs. Indira Ghandi, ki ise je ravnokar vrnila s potovanja po Kerali. Kar je tam videla, jo je napotila, da je s predsedniškega mesta o-stro obsodila komunistično vlado v Kerali čelš, da samo hujska kasto proti kasti in skrbi samo za interese komunistične stranke.
Govorila je tako ostro, da so mnogi kongresni politiki bili kar iznenadeni. Računajo, da je bil govor Mrs. Ghandi velik nov korak na poti razščiščevanja
25—Pevski zbor PLANINA pri-	-	r
redi v S. D. na Stanley Ave.! odnosov med kongresno in ko-jesenski koncert. Zače- munistično stranko.
svoj
tek ob 6:30 zvečer.
NOVEMBER
14.—Združeni igralci bodo po
novili opereto “Mežnarjeva Lizka” v novi dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob osmih zvečer.
22. — AJC na Recher Ave. proslavi svojo 40-letnico z banketom. Začetek ob petih popoldne.
DECEMBER
6. — Pevski zbor Slovan priredi v AJC na Recher Ave. ob štirih popoldne koncert.
Največji živinski tat povojne dobe
Alfred Roden je bil mesar v Hannovru. Mož je bil kvartopirec in mu dohodki njegove sicer dobro uspevajoče mesarije niso zadoščali. Zato si je — danes, ko je vse V znamenju tehničnega napredka — izmislil modernejši način klanja, namreč kar na travniku. V ta namen je svoj osebni avtomobil znamke Opel leta 1952 dal predelati v “letečo klavnico” in s to se je potem vozil po gladkih cestah hanoverske ravnine, kjer se na obeh straneh ceste širijo pašniki in se ponoči in podnevi pasejo rejene črede goveda. Naenkrat se je pri takem travniku sredi noči ustavil avtomobil. Mojster Roden je bil res mesar strokovnjak, kajti tudi ponoči je znal iz črec|e najti naj-tolstejšega vola in preden se je sirotej mogel dobro obrniti, je ga že zadela smrt iz posebne mesarske pištole, in v nekaj minutah sta Rodenova pomočnika žival raztelesila in najboljše kose spravila v avtomobil, nakar je šla vesela ivožnja v Rodenovo hladilnico. Posel je šel iz leta v leto bolje. V naglici je Roden
Enemu vozu se je pridružil še drugi. Dolge mesece je policija zastonj iskala prebrisane živinske tatove, ki so po dejanju vselej izginili, kot da bi se pogreznili v zemljo. Sele ko je slučaj-' n osti precej
Zdravstvene oblasti lah-. ko pregledajo hiše in stanovanja brez sodnega dovoljenja
WASHINGTON, D. C. — Nedotakljivost stanovanja je pri nas zajamčena po ustavi in večjem številu zakonov in razsodb najvišjega federalnega sodišča. Nobena oblast ne sme nasilno vdreti v zasebno stanovanje, a-ko nima sodnega dovoljenja. Nedotakljivost stanovanja spada torej med osnovne človekove pravice; se je pa skoraj ne zavedamo, ker je naše oblasti ne kršijo.
Pretekli teden je najvišje federalno sodišče razsodilo, da smejo sanitetne oblasti pregledati stanovanja tudi brez sodnega dovoljenja. Radi te odločbe je nastalo v politični jav-razburjenja. Po-
EANER — Northwest. Good tail-0rin6- Potential. Established 20 ^
^ears. Excellent year-roud neighbor- ' povej mu vse, prosi ga odpušča-Rc°d business. 4 rooms attached. — nja — in ti bo odpustil ... O, 7-265C.	(98) ^ 0dpUStiti ti mora, ako te ljubi,
| in Anton te ljubi, gotovo te lju
Real estate for sale |bi’saj druea,če bi se ne bil sWo'
__________________________' nil do tebe in te izbral med vse-
BRICK HOUSE — 2 large mj drugimi dekleti — heat, storms, and, ^ f . . , v . .
Ta glas jo je božal, jo tolažil
large kitchen, full jn jj vlival novega poguma, attic, side drive, 2 car	v .	.. .	*7,	.
Srčnost Se Ji je vrnila m mi-
je: “E kaj, k očetu grem, pa jim povem, da sem se prej malo zlagala,’ da je res Gornikov Anton moj Ijipbi. In če bodo hudi, kaj mi pa morejo?
Ali mi morejo prepovedati vzeti tistega, kogar jaz hočem?” (Dalje prihodnjič.)
S JRoom
grooms, gas
peens, wall to wall carpeting, full ?'n'ng room, ‘
°asement, att
har®8e. Asking $19,500. 5540 South Rutherford, REliance 5-7378.	1 slila
_____	|97-1,
^HSTi
rn CHESTER — 6-room, 3-bed-ro m Erick Georgian, large living j,.orn, separate dining room, gas fenced yard, excellent loca-
hcat,
t'or
Lot
yard,
■ near schools, many extxras. l4,„50 x 133. Owner. $21,500. — ^ Bristol Ave. Fillmore 5-4224.
(97-
KbisoN
Colonial brick -2 large bedrooms,
PARK . pi°ne’ 6 rooms, to e,	den, easily convertible
cero . ro°m, natural fireplace, Chearn'c tile bath, birch cabinet kit--Sas heat, garage. Near
PITTSBURGH, PA.

.transportation, shopping, i low. Newcastle 1-5358'. By
rCom ~ 5 room brick ranch, 2 bed-bf<H ’ den easily convertable dots00??.- S3* heat,
REAL ESTATE FOR SALE
Thermo
to win-
s’ tiled full basement, spacious
ann cu ,UM Da! en, Jattdscaped 72
ent '—‘“»vapea /z it. lot. Conveni-sh schools, transportation and doufPlne' PHA terms. Only $3030 Tai?’ Cwner. Low 20’s.
3-2666.
(98)
e ROOM COLONIAL HOUSE in Mt. Lebanon,, 2 baths, wall to wall carpeting and drapes included. Near schools, churches and shopping district. Good transportation. Let 50 x 100. Call between 8 and 6 for appointment MOntrose 1-4100.	(99)
no neki policist na nočni kontro- , kazalo se je, da je bilo nepotre-i: na “Autobahn” preiskal nek bno. Razsodba sama namreč ne luksuzni črni “Mercedes 300,” je krši nedotakljivosti stanovanja, v tem vozilu, ki si ga morejo pri- pravi samo, da lastnik stanova-voščiti le frankfurtskim ham-'nja lahko zabrani dostop v sta-
in pristavila k vsaki mizi po šest stolov. To je napačno, so rekli tovariši, stolov mora biti po deset, kajti obe Nemčiji imata pravico do ravno takega števila opazovalcev kot štiri velesile do delegatov.
Hišna uprava ni vedela, kaj naj napravi, in naročila, naj odnese sploh vse stole od štirigola-tih miz. Zapadni diplomatje so se začeli <s protesti izmotavati iz smešnega položaja, kamor jih je spravil Gromiko. Gromiko je potem kavalirsko pristal, da naj zadostuje kar po šest stolov za obe nemški delegaciji. '
Dogodek o stolih je seveda šel po vsem evropskem časopisju.
burski bankirji ter porurski industrijski baroni, našel poleg dveh rejenih potnikov še kose dveh tolstih volov. Podjetni mesar se mora sedaj zagovarjati
novanje tudi sanitetnim organom, toda v tem slučaju bo imel opravka s sodnijo in bo kaznovan. Sanitetni nadzorniki ne morejo torej postopati po mili
pred sodiščem zaradi tega “mo- volji, morajo računati s tem, da derniziranega” izvrševanja me- bo spor ž lastnikom stanovanja sarske obrti, ki jo nemški čašo- prišel pred redno sodnijo.
piši imenujejo “največjo živin- j	------o-------
sko krajo po vojni.” Skupno je tako zaklal 400 rejenih volov.
Indijcš spoznavajo pravi obraz in cilje komunizma
NEW DELHI, Ind. — Ni še dolgo od tega, ko je indijska kongresna stranka, ki ima pristaše po vsej Indiji in je vodil-
Za mizami so postali stoli predmet ministrskih razgovorov
ŽENEVA, šv. — Gromiko in njegovi tovariši spretno nadaljujejo cirkus na konferenci zunanjih ministrov, ki so ga začeli prvi dan s predlogom, naj bo miza v sejni dvorani okrogla.
Ko je njegova oblika mize zmagala, so se spravili na stole.
Mikrofilm smrt za arhive
Spričo kamer in mikrofilmov zdaj malorie po vsem svetu postopoma izginjajo zaprašeni arhivi in sto tisoči ton starega papirja, ki so ga desetletja in stoletja’skrbno čuvali v širnih'dvoranah monumentalnih arhivsikih poslopij. Filmani arhivi zavzemajo komaj stoti del prostora običajnega arhiva.
Strojčke za snemanje arhivskih dokumentov “Recordac” lahko v eni uri napravi 2500 fotokopij. Ravnanje s tem strojem je tako preprosto, da to delo zaupajo administrativnim pripravnikom in strojepiskam.' Na 30 metrov dolgem filmu je možno posneti 4000 dokumentov. Nedavno je neka velika francoska banka spremenila papirjev v skrbno razvrščene celuloidne zvitke, za katere sta potrebni samo dve večji omari.
Prednost mikrofilmanih arhivov je tudi v tem, da je možno sleherni dokument veliko hitreje najti kot v kaosu klasičnega arhiva. V največji francoski banki so potrebovali pol dneva, da so našli kak ček ali staro borzno poročilo, medtem ko to z aparatom za branje filmanih arhivskih kopij opravijo v pičlih nekaj minutah. Svoje arhive so v P’ranciji začela filmati tudi ministrstva za finance, pošte, telegraf in telefon, za pravosodje ter pariški matični urad. Arhivsko gradivo pa medtem na veliko izvažajo na podeželje, da bi tam dočakalo sprejem zakona o uničenju starih arhivskih dokumentov.
Prvo' mikrofilmanje čekov in
aktov v zgodovini sodobne uprave je napravil leta 1925 ameriški bančni nameščenec John McCarthy. Ta njegova genialna zamisel mu je kmalu prinesla direktorski položaj. Zdaj tudi ni več potrebe po prepisovanju arhivskih dokumentov, kar je v minulosti včasih privedlo do usodnih napak in do finančnih katastrof. Zdaj to kar najbolj natančno opravlja kamera za fotografiranje “Verifax,” ki v eni minuti napravi natančne kopije dokumentov v originalni velikosti.
Mikrofilmanje se je zlasti razvilo med vojno. Nemcem se je posrečilo, da so pomanjšali štiri strani dokumentov na velikost pike! Amerikanci so posneli na mikrofilm vso svojo vojaško pošto, ki so jo pod konec vojne prevažali z normalno velikim letalom, medtem ko je bilo za njen prevoz poprej potrebnih 15 letečih trdnjav.
MALI OGLASI
Vsa moderna hiša
4 spalnice, 3 zgot ovij ene na tretjem, nov plinski furnez, bakrene cevi, l-% garaža, blizu bu-sa in trgovin. E. 120 južno od St. Clair. Brez agentov. Lastnik UL 1-3334.	—(97)
V najem
Na E. 41 med Superior in Payne Ave., se oddajo 4 sobe in kopalnica, prenovljene. Kličite IV 6-0278.	(97)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja Colonial hišo s 3 spalnicami, dve garaže, plinski ogrev, v bližini Nottingham. Rd. Kličite IV 1-0214.	(98)
na indijska stranka, gledala z pozabil na eno samo malenkost, dobrohotnostjo komuni stično Sklenjeno je bilo namreč, da se namreč na nakup zaklanih živa- stranko v zvezni državi Kerala Zapadna in Vzhodna Nemčija h. Od Opelna je presedel na in njeno “vladanje’ po komuni- lahko udeležujeta sej kot opazo-Mercedes. Sprva je bilo to še ne- ^ stičnih načelih češ, komunisti valki. Uprava palače Združenih koliko staromodni tip 170, potem so prišli v Kerali na vlado po- narodov je nato postavila v sej-
ga je zamenjal za modernejšega m potem za dražjega.
torn svobodnih volitev in imajo no dvorano poleg okrogle mize pravico, da vladajo Keralo v še dve štirioglati mizi za Nemce,
Sobe se odda
5 sob se odda v najem odraslim na 6202 St. Clair Ave. Kličite EN 1-3635.	(97)
NAPRODAJ
HIŠA NA DEŽELI — Na Chardon Rd. blizu Rt. 91 prostorna colonial hiša, 3 spalnice, klet, nova kuhinja, lepa veranda odzadaj, lot 75x465. Zraven pa še ekstra: lot 100x475.
NA INDIAN HILLS hiša z zidanim sprednjim delom, priključena garaža za 2 kare, kuhinja z prostorom’ za obede, polna jedilnica, 2 spalnica spodaj, 2 leti stara in vse v hiši napravljeno. '	(97)
KOVAČ REALTY
HELP WANTED FEMALE
Housework, experienced, dependable, live in, small family, good home. Must have reference. Close to tarnsporta-tion. IN 4-9011.	(97)
BUSINESS OPPORTUNITY .
BREZ DENARJA OKOLI SVETA — Danec Erode Jelling Kristojersen se je zg. stavo podal na pot okoli sveta v 80 dneh, toda brez —denarja. Na sliki ga vidimo v Rimu, kamor je prispel v smislu stave iz rodnega Arkusa.	\
stores with living quarters, corner building in Italian neighborhood. With C-2 license, stock and fixtures (optional. Good booming business section. MO 2-5463. (97)
ženske dobijo delo
960 E. 185 St.
KE 1-5030
V najem
V collinwoodski okolici oddajo v najem hišo, na E. 68 St. pa 5-sobno stanovanje. Pojasnila v gostilni “Eršte”, tel. HE 1-3344.
—(97)
Kuharska pomočnica Išče se izkušena kuharska pomočnica za delo od 2 pop. do 8 zv- Mora razumeti angleško.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. (x)
V zameno
Prosto stanovanje in hrana se dobi v zameno za večerno skrb za otroka v lepem Shaker Hghts. domu pri Rapid Transit. Lahko delate drugje. YE 2-5547. (101)
Prodaja lastnik
Bungalow, 4 spalnice, s ploščicami obložena kopalnica, dnevna soba s preprogo, kuhinja z veliko obednico, veliko predeljena klet, vetrna okna in vrata, garaža, blizu South Gate. Cena $18,500.00, Kličite MO 2-1395.
(98)
Strnovanjc oddajo
Petsobno stanovanje oddajo odraslim na 6519 Bonna Ave. (zgoraj). Kličite HE 1-7767.
-(99)
Stanovanje se odda
Tri neopremljene sobe s kopalnico se oddajo na E. 63 St. in Orton Ct. $35.00. EN 1-4859.
V nr.jem
Odda se 3-sobni apartment na E. 61 St. Kličite po 5. uri UT 1-2226.	(97)
Ženske dobe službo Iščemo dekleta in žene za likanje srajc, za zlaganje rjuh, blazin, namiznih prtov in za označevanje perila.
Menk Bros. Laundry 613 E. 103 St.
(98)
Gospodinja
Išče se gospodinjo, ki bi rada imela’ dober dom. Kličite pred 10. uro zjutraj ali po 6. uri zvečer WY 1-6554.	(99)
Priiators Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamina First Aid Supplies
Vnrnl St. Clslr Av«» in E. 68 Rt
CE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo • H trfovino, obrmito ui do nas
J0S. GLOBOKAR
986 E. 74th 8L
HE 1-640]	—'

AMERIŠKA DOMQVINA,


■V
Pegam in Lambergar
•pisal dr. Fr. Detela
ka vse svoje vojske.
) “Gospod Vitovec pa mora stati bliže mojemu prestolu,” je dejala; “zakaj jaz ne morem pogrevati nikdar njegovega mo-1 drega sveta. Njega imenujem za svojega maršala!”
“Živio maršal Vitovec!” je (zavpila družba celjske gospode in obsula s kozarci v rokah Vi~ tovca, ki se je zanič-ljivo smejal. Ostrovrhar pa je gledal knegi-injo in si grizel ustni. Nič ni ra--o se je ponujala prilika? Oh,	kaj mu pripovedoval
kdo bi razmotal to zmešnjavo! Joštj kj je 5ivahno rnahal z ro.
In Jošt? ali je odkritosrčen / Oh, karnp Zdelo se mu je vse kakor
Težavno je bilo stališča kneginje Katarine. Zvedela je bila, kako je vse vojska vdana Vi-
tovcu, in bala se je, da mu O-1 neznosno stanje, ko meni člo- težke sanjG) in neh "te si je po. strovrhar ne bode kos. Po taj- vek, da ga obdajajo sami sovraz- nav]j3l bGSede, ki jih je bila go-mkovem nasvetu je bila odpra- niki! Zdelo se je Vitovcu, da je vorija kliegini-a; tako je m po. vila poslanca k cesarju v Veli- boljša nagla smrt od takega živ- parjen da do]igp ni mo„e] zbra. kovec, da bi se iznova pričelo Ijenja, in nepotrpežljivo je ča- ti misli< Ko pa se je poiege] pogajanje; a nazaj ni bilo ne po- kal drugega dne, ki bode rešil ŠUm in je Vitovec v kratkih be-slanca, ne poročila.	nučno zastavico.	1 sedab naznanil, da ne sprejme
“Neče se več pogajati z me- Takisto težko ga je pa čakal nove časti( se ie zavedel tudi on. noj”, je dejala v skrbeh.	udi Ostrovrhar. V zavesti svo- Kri mu je zagna]a v lice jasna
“Ali pa je pretregel poslanca ie nedolžnosti je bil neizrečeno zavesti da je preslepljen, preva-Vitovec , je menil tajnik.	hud na Vitovca. Vedno mu je rjen. zlorabljen. Mučen molk je
Tajnik je govoril resnico; vse sililo v glavo, koliko dobrega da nastal po dvorani. Zmagovito poskuse ,da bi se približala kne- e že izkazal temu nevrednemu je merila kneginja Vitovca od ginja cesarju, je uničil Vitovec, | Mo veku; saj se je vedno boril vrha do taI) gostje pa so vstaja.
la se je, da odide; Vitovec pa je postopil za njo in zaklical:
“Vojska je moja; njej ukazujem le jaz!”
“Vi ste moj sluga,” je odgovorila ona ostro, mu stopila nasproti in udarila z nogo ob tla.
“Nikdar!” je kričal Vitovec in hitel iz dvorane in Jošt za njim, ki je vlekel Ostrovrharja. Urno je odprl poveljnik glavna vrata, a odskočil še urneje; naproti so mu štrlela svetla kopja, in za i njim je pritisnila četa oborožen-cev; druga pa je vstopila skoz stranske duri z baronom Vajdo na čelu. Jošt je tekel k oknu, da' bi se tod reiv!il; a zagledal je pod seboj stražnike, ki so branili izhode. Prednje je stopil baron Vajda z golim mečem. “V imenu kneginje,” je dejal, “vdajte se!” Upor bi bil zaman, ko niso bili niti oboroženi. A da-si so slutili vsi, da jim gre za glavo, so pretresle besede le Jo-
šta. Vitovec se ni zmenil več' za tako malenkost; Ostrovr-harju pa so temnile duševni ob-zor mučne misli in burna čuv-stva. Očital si je usodno lahkovernost proti zviti kneginji, u-1 sodno skrivanje proti Vitovcu. Zmočen je bil ves, in popolnoma ga je 'bila zapustila prirojena odločnost. Kakor topoumen se
njo in Vitovcem strune tako na- da mu Vitovec, kadar ga je M?1 pete, tega on ni bil slutil; saj šal o tej zadevi ničesar ni P°^J je vendar vse govorilo o bližnji dal naravnost, da je sploh ne 1 svatbi. A Vitovec je moral to govoril o tem. vendar vedeti. Spominjal se je,	(Dalje prihodnjič.)
Se priporočamo
ZA POPRAVIT* ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE j VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DE,a NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO
je dal odvesti s tovarišema v
tesno stanico, v katero je sve-
FRANK KURE
til zimski dan visoko odzgoraj ■
skozi majhno, trdno omreženo okno.
Sedel je za težko, sirovo zbito mizo, podprl si glavo s komolcem in premišljeval čudno naključje. Da so bile med knegi-
Lahko pišete na ta naslov:
R. F. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4 5503

S
DR. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK
W o* Tliiir *v«>. ®h.wl n« E *2 SJ
Uradne ure: 0:30 rj. do 7 *v Prhave nepotrebne
Nnrtb	h*nlrr
ki ca je navdajala zgolj mašče- hvesto na njegovi strani, in Vi- p jn j0 obstopali
valnost. Zaman mu je dokazoval Jošt, da dolži pokrivem O strovarharja, pokrivem druge častnike, Vitovec je odkimaval “Moje oči in moja ušecs: mi ne lažejo. Ti zagovaržaš Ostrovrharja ker si se izneveril meni.
“Jaz izneveril!” je strmel o-ni. “Kake sanje te mučijo o belem dnevu?”
“Ne hlini se ko ni treba” ga je zavračal Vitovec hladno “Kaj bi se jezil na, tebe, ko me ostavUa vse, na kar sem se zanašal!”
“Ti jezel na mene!” je porasel on. “Kako pravico imaš? Jaz bi se smel ieziti, jaz, ko.me dolžil- take podlosti!”
“No, no”, se je rogal Vitovec. “Nisi li tudi ti nazdravljal bodočemu poveljniku, Ostrovrhar-ju?”
“Torej odtod ta spor in srd? je strmel Jošt in začel pripovedovati, kako je naznanila kneginja Ostrovrharju, da ga postavi za poveljnika, kadar bode povišan Vitovec.
'ovčevi sovražniki so bili tudi “Milostna kneginja,” se oglasi njegovi; da, pustil je nevesto, ko Ostrovrhar, in glas se mu je tre-e je bil Vitovec sprl z Lam- sek <‘jaz ne sprejmem poveljni-bergarji. Priplavala mu je pred gtva.” či dražestna podoba mladenke,; Kneginja je prebledela; na i se je vsa srečna imenoval prcj^nji odgovor je bila priprav-ie^ova. On pa ji je bil s trdo ijens, na tega ne. oko razdrl sladke nade — /ara- «To SQ malovrednG SpiGtke! i prijatelja Vitovca. Davno bi jdimo, Ostrovrhar!” je zakričal ul že nastal v taboru poboj, da j0^ jn izvirni! kozarec po mizi. i miril in Dogovarjal stari pri-j “Nesramnost! Vrzite jih atelj Jošt. Zagotavljal je Ostro- vun!” je vpila množica okrog rhariu, da mu bode sam pom n- kneginje, in dvigale so se pesti al kazniti Vitovca. ako ta ne proti Vitovcu, ki se je nasmihal, nožna in ne obžaluje krivice; a in proti Ostrovrharju, ki je mir-•eba je, do se pokaže prej no stal, roke krihem na prsih, zrok in povod žalostnemu spo- in boll- začuden ko jezen zrl v u. In ko je zvedel vzroke Jo 't, razburjeno gospodo. Kneginja ' hitel k Ostrovrharju. Ta pa p- je bila, hitro uredila svoje mi-'e strmel, ko je poslušal, kaj da s]j	' ,
'n pisala kneginja cesarju. | “Kot vladarica,’ je dejala “To ni moboo, ni možno,” je krepko in Donosno, “imenujem mrmral sam pri sebi. “Ona je za poveljnika svoje vojske ko-blaga in ni pisala tega. Zlobni mornika barona Vajdo.” Obrni-ovarniki nas slepe vse.”
S
Za
vaš
pomembni
dan!
*
LASTNO DELO — Jean Paul Botazzi iz Nice v Franciji si je tekom enega leta zgradil sam motocikel, ki ga vidimo na sliki. Vanj je vdelal star avtomobilski motor. Fant se zadovoljno smeji, ko se naslanja na svoje vozilo, sposobno napraviti do 105 milj na uro.
Da ni bilo že pozno zvečer, bi 'M šel sam nad kneginjo; a tola-:lo ca je, da se kmalu razvije klobčič zvijač in goljufij.
Ko je odzvonilo po celjskih
“Kako povišan?” je vprašal ta. ne da bi ga pogledal. “Na vi-l-erkvah poldne, so se zbirali ve-slice?”	laki, posvetni in duhovni, dvor
“Kako?” se je čudil oni. “To liki in vojniki, v dvorani, okra je pač znano vsemu svetu, da te šeni z zastavami in grbi nad vzame za moža.”	dragocenim pohišjem. Po me-
“Mene za moža!” je vzklikni' stu je telfd razburjen baron Vitovec. “Verjame li to še kak Vajda, razpošiljal čete oboro-tepec?”	žencev in se posvetoval s starej-
“Taki tepci smo mi vsi,” je šinami. V taboru zunaj mesta pa dejal oni prostodušno.	So postavali v gručah vojaki, ki
Vitovec pa mu je kazal pisma so se živo pomenkovali, si pri-katera je bila pisala kneginja pravljali oro’je in kazali na me-cesarju in v katerih je z najhuj- sto, kjer so se za okopi pokazo-šimi besedami obsojala Vitovče- vali vojaki kneginje Katarine in vo postoornje.	oboroženi meščanje.
“Neslišano!” je mrmral Jošt. Za mizo je sedela kneginja in “Prevarjeni smo vsi.”	ms ti la ponosne goste. Oči so se
“Vsi ali pa ne vsi,” je dosta- ji svetile in lica rdela od notra-vil Vitovec; oni pa se je začel njega nemira; a kazala se je potegovati za Ostrovrharja, da mimo in z ljubeznivostjo očaro-ne pozna zvijače, da je gotovo vala mnogobrojno družbo. Ne tudi prevarjen, če kneginja res J daleč od nje je sedel Vitovec,
NAROČITE Sl

DNEVNIH
slepi Vitovca.
“To se pokaže jutri,” je dejal “Ti prideš na obed?”
Bistro ga je pogledal Vitovec v oči; a Jošt ni trenil. Nasmejal se je in vzkliknil:
“Za Boga, kakšen si! tudi ne zaupaš!”
malobeseden in raztresen. Ogibal se je mračnih oči Ostrovrharja, ki mu je sedel nasproti in z napeto radovednostjo opazoval kneginjo. Sluge so pridno nalivali kozarce, in pričakova-Meni | ti je bilo, da kmalu odjenja napetost, ki je pri takih pojedinah
SLOVENSKJ
“Jaz pridem vsekako,” je za-|v začetku navadna. Sosednja trdil Vitovec in se obrnil. Novi soba Pa se Je natihoma polnila z dvomi so ga začeli mučiti. Mo- Pborc>Jen’ci- in za vr5lti je stal rebiti je pa vendar pokrivem harom Vajda in poslušal, kaj se obdolžil Ostrovrharja. A zakaj Povor^ v °hednici. Vstala je kne-bi ta skrival, kar mu je bila za- ?inia; 2 zvonkim, nekoliko drh-upala kneginja? Zakaj je skri- teeim glasom se je spominjala vaj gostil častnike? Toda, če je Poslednjih dogodkov, ki so spra-res zarotnik, zakaj ga ni umoril, vili Pod njeno oblast celjsko
j grofijo. Zahvaljevala se je o-
AVE
AFELY
AVI N G S
>13 Eait ISSIh Str*«t 25000 Euclid Avunu* 6235 St. Clair Avanua
Cleveland, Ohio
nim, ki so ji pomagali z orožjem v roki ali z modrimi sveti, in i-menovala pred vsemi Vitovca. Vitovec se je priklonil in se nasmehnil porogljivo. Ostrovrhar I pa: je komaj brzdal nestrpno ne-potrpežljivost. Kneginja je i-| menovala zdaj njega, in vanj so se obrnile vse oči; on pai je nepremično zrl v (govornico, ki je nadaljevala, da se hoče hvaleč^ no izkazati za tolike usluge in da postavlja njega za poveljni-
DNEVNIK
NAROČAJTE
Drage neveste!

Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil.
Oglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabi', naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime.
i
Ogled je popolnoma neobvezen!
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.
Cleveland 3. Ohio

HE 1-0628

4
jp.grjr
VELIKANKA — Richard Jancigar, pet let stari dečk°’ si ogleduje 75.000 ivattno žarnico, ki je bila rastavljena ° Clevelandu ob priliki praznovanja 75-letnice General El°c' trie Co.
AMERIŠKI DOMOVINI
VISOKA DRUŽBA — Jerom Verhausselt v Wright town, Wis., je velik prijatelj ptic. Na svoji posesti jim i zgradil 214 hišic iz aluminijastih ploščic.