40. številka. Ljubljana, v torek 18. februvarja. XXIII. leto, 1890. Izhaja vsak dan i¥«eer, izimii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-oger ske dežele za vbc leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. SO kr , za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec po 30 kr. sa četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po • kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in upravniltvo je v Gospodskih ulicah Bt. 18. Dpravniltvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V IJublJanl 18. februvarja. Pob led nj a leta se je mnogo pisalo o možnosti in nemožnosti rusko-francoske zveze. Nekateri listi so celo z neko gotovoatjo računih, da pride do vojne, v kalerej bo bodeta Francija in Rusija skupno bojevali proti srednjeevropskim velevlastim. Posebno na Francoskem mnogi še sedaj pričakujejo, da jim Rusija pribiti na pomoč, da zopet pribore Alzacijo in Loreno. Francija je tudi precej storila, da si pridobi naklonjenost Rusije. Podpirala je do danes dosledno rusko politiko v orijentu. Mi smo preverjeni, da bi Francija ne bila tega storila, da ne pričakuje pomoči od Rusije. Baš Francozi so največ pripomogli, da se je po krimskej vojni ruskim vojnim ladijam zabrani! prehod »kozi Darda-nel« in da se je bilo Rusiji prepovedalo imeti mornarico na Črnem morji. Še danes bi Rusija ne imela mornarice na Ornem morji, da neso bili 1.1870 ponižani Francozi, kajti gotovo bi se biii potegovali, da ostane Pariški dogovor v veljavi v vsem obsegu. Pa tudi za zadnje rusko-turške vojne v Franciji še neso gojili nobenih simpatij za Rusijo. Večina francoskih listov se je potegovalo za Turčijo in to ne samo monarhistični, ampak tudi repubhčanski, ne oziraje se na to, da je baš dve leti poprej ruski car odvrnil od Francije veliko nesrečo, zabranivši, da jo Nemci neso zopet napali, da jo uničijo, prednd si je opomogla. Še le, odkar vlada sedanji car, so Francozi začeli gojiti večje simpatije za Rusijo in Slovane sploh. Slišali so, da je velik nasprotnik Nemcev in bo zatorej jeli gojiti nade, da jim bode takoj pri • hitel ua pomoč, ko začno boj za osvobojenje Alza-cije in Lorene. Posebno, ko se je sprožilo bolgarsko vprašanje, so takoj postavili se na stran Rusije v nadi, da pride do velike evropske vojne. V Rusiji so pa položaj nekoliko drugače solili nego v Parizu. Iz bolgarskega vprašanja neso nameravali napraviti povoda za vojno, temveč so sklenili počakati, da se stvar sama reši jim v prid. Rusija dobro ve, da se razmere v Bolgariji brez nje ne dajo uravnati, da se bodo stvari v balkanskih državicah po naravnem potu za Rusijo in slo van stvo ugodno zasukale. LISTEK. Zgodovina Pugačovljevega punta. (Spisal A.. S. Pušk i u, iz ruskega preložil —o.) (Dalje.) Iz Rozsipne šel je Pugačov na Nižje-Ozerno. Na poti srečal je kapitaua Surina, kterega je poveljnik Nižne-Ozerne, major Harlov poslal na pomoč VelovBkemu. Pugačov ga je obesil, četa se je pa pridružila puntarjera. Ko zve Harlov, da se bliža Pugačov, odpravi svojo mlado ženo, hčer tamošnjega komandanta Jelagina v Tatiščevo, sam pa se je pripravil na obrambo. Kazaki so ga izdali in ušli k Pugačovu. Harlov je ostal z malim številom ostarelih vojakov. Po noči 26. septembra zmislil si je, da bi jih spodbudil, streljati iz dveh svojih topov, in nesrečni ti streli ustavili so Bilova, idočega njemu na pomoč. Zjutraj se je Pugačov pokazal pred trdnjavo. Jahal je pred vojsko svojo. „Pazi, go-sudar", mu pravi star kazak: „ Lahko bi te iz topa ubili." — „Stari ti človek", odvrne samozvanec: ali se mar topi lijejo za carje?" — Harlov je letal od jedoega vojaku do druzega in veleval streljati. Nikdo ni poslušal. Zgrabi zažigalnicu, zapali iz jednoga topa in skoči k druzemu. V tem trenutku Da je Rusija prav sodila, nam kažejo dogodki v Srbiji. Pa tudi v Rumuniji se največji nasprotniki Rusije neso mogli obdržati na krmilu. Bolgarija pa po mnenji ruskega carja ni vredna velike vojne. Proti francoskej zvezi pa imajo v Rusiji mnogo pomislekov. Car sam ni prijatelj republičanske vladavine kakor sploh ne zapadno-liberalnih idej. To je že tolikrat pokazal, da o tem ni več dvojiti. Ko bi se Francija zopet opomogla in zadobila prejšnjo prevago v Evropi, boje se odločujoči krogi v Rusiji, da ne bi liberalizem začel širiti se in ne postal nevaren ruskemu absolutizmu. Pa tudi tako se resno vprašujejo, ali bi od francoske zmage Rusija zares imela kaj koristi. Dvomi se, bi li Francija še ostala prijateljica Rusije, če bi postala zopet mogočna in bi se jej več ne bilo treba bati Nemcev. Že sedaj so v Franciji resni možje, ki zabavljajo čez rusko barbarstvo, a njihovo število bi se utegnilo še povekšati po zmagonosaej vojni. Znano je, da Francozi v svojem narodnem ponosu kaj radi prezirajo druge narode. Kdo ve, bi li zmagovita Francija ne postala sovražnica Rusije. Hvaležnost je sicer lepa čednost, toda zgodovina nas uči, da v politiki se ne more dosti računati nanjo. Zatorej se tudi Rusiji ne more zameriti, da pred vsem gleda na svojo korist. Sedanji položaj je pa Rusiji jako ugoden. Nusprotstvo mej Parizom in Berolinom tlači Francijo in Nemčijo tako da nobena ne more pridobiti si odločilnega upliva. Res se Nemci radi babajo s svojim uplivom, a če stvari bolje pogledamo, se pa kmalu preverimo, da odločilno besedo imajo vender le v Peter-burgu. Celo Dunajski listi priznavajo, da ima v prvej vrsti ruski car v rokah odločitev, ali se bode ohranil evropski mir ali ne. Seveda zveza mej Rusijo in Francijo ni nemogoča, če bi se odnošaji tako zasukali, da bi jo v Petrogradu zmatrali za koristno. Tako bi Rusija ne mogla dopuščati, da bi se nemška vojna sila povekšala na škodo Fraucije. Mogočnejša Nemčija, katera bi se ne imela bati Francije, bila bi prava nevarnost za Rusijo. Zatorej ne dvojimo, da bi Be zaseli so puntarji trdnjavo, planili nad jedinega njenega branitelja in ga ranili. Na pol mrtev, mislil je od njih odkupiti se in jih je peljal k hiši, kjer je bilo spravljeno njegovo imetje. Mej tem so že stavili vislice za trdnjavo; pred njimi je sedel Pugačov in prijemal prisego prebivalcev in posadko. Pripeljali so k njemu Harlova omedlelega od ran in izgubljene krvi. Oko, izdrto s kopjem, viselo mu je na lici. Pugačov ga je ukazal s smrtjo kazno vati in ž njim praporščika Figoerja in Kabalerova, jednega pisarja in tatara Đikbaja. Posadka je jela prositi za svojega dobrega poveljnika, jaicki kazaki pa, predvoditelji punta, so bili neizprosni. Nobeden nesrečnežev ni kazal inalodušja. Mahomedanec Bik-baj, ko je zlezel na lestvico, se je prekrižal in si sam dejal zanjko okolu vratu. Prihodnji dan se je Pugačov vzdignil in šel nad Tatiščevo. V tej trdnjavi je bil za načelnika polkovnik Jelagin. Posadka je bila pomnožena z oddelkom Bilova, kateri je v njtj iskal varnost svojo. Dne 27. septembra zjutraj se je prikazal Pugačov na višinah, ki so stale okolu te trdnjave. Vsi prebivalci so videli, kako je razstavil tam svoje tope in jih sam nameril na trdajavo. Puntarji prišli ho k ograji in prigovarjali posadki, naj ne posluša bo-jarov in naj se uda dobrovoljno. Odgovorili so jim Rusija potegnila za Francoze, ko bi jih Nemci hoteli še bolj ponižati. Car ruski je pa tudi pokazal, da želi miru. Kolikokrat se je že kazalo, da se začne vojna, pa je baš modrost ruskega vladarja obvarovala Evropo prelitja krvi. Car pa tudi ve, da Rusija potrebuje miru za svoj notranji razvoj. Poslednja leta je jako razširila posestvo svoje v Aziji in sedaj mora gledati, da v te kraje napravi pot kulturi in da odpre pota trgovini, da bode od njih imela dobička. Graditi mora železnice, in baš sedaj začenjajo prva dela za veliko bi-birsko železnico. Vsa ta dela pa morejo napredovati le, če se dolgo še ohrani mir. Pa Še nekaj druzega je, kar Rusijo nagiblje, da skrbi za ohranenje miru. Zadnja vojna s Turčijo jo je stala mnogo denarja, pa od nje ni imela pravega uspeha. Orijentsko vprašanje je ostalo nerešeno. Sedaj ae pa hoče Rusija za vojno bslje pripraviti, da ne bode morala ostati na polovici pota, kadar se zopet sproži orijentsko vprašanje. Treba je, da se jedenkrat definitivno reši slovanstvu v korist, to je pa le mogoče, če Rusija stopi dobro pripravljena v boj. Da se dobro pripravi, potrebuje še sekaj let miru. Če vse to preudarimo, pridemo do preverje-nja, da je angleški list „Pali Mali Gazette* dobro poučen glede francosko-rusk« zveze. Ta list ima zveze z visocimi ruskimi krogi in navadno zagovarja rusko politiko. Ta list piše, da car želi, da se ohrani mir. Zaradi tega bi pa podpiral Nemce, če bi jih Francozi napali, nikakor bi pa ne svetoval Francozom, da naj začno vojno. Podpiral bi pa tudi Francijo, če bi jo napali Nemci. Car je nasprotnik vseh, ki hočejo vojno in premeneoje evropskega zemljevida. Nikdar se Francozi neso bolj motili, nego če menijo, da bi Rusija ž njimi sklenila zvezo proti Nemčiji. Seveda to velja le za sedaj. Drugače bode pa Rusija mislila in postopala, ko bode sila dogodkov sprožila orijentsko vprašanje v vsem obsegu. Tedaj bode pa zavedujoč se svoje zgodovinske naloge se z vso odločnostjo in silo potegnila za korist svoj« in korist slovanBtva in po tem uravnala postopanje svoje. s strelom. Puntarji so se umaknili. Brezuspešno streljanje trajalo je od poludne do večera. Najeden-krat pa so Be uneli blizu trdnjave nahajajoči se kupi sena, katere bo oblegovalci zažgali. Požar je hitro dosegel lesene utrdbe. Vojaki planili so gasit ogenj. Pugačov, posluživši se zmešnjave, napadel je od druge strani. Kazaki v trdnjavi so se mu udali. Ranjeni Jelagin in Bilov branila sta se z vso drznostjo in hrabrostjo. Nazadnje so vender udrli puntarji v razvaline, iz katerih se je valil gost tlim. Načelniki so bili vjeti. Bilovu so odsekali glavo. Jelagina, ki je kil debel, so dejali iz kože; zlodejci so pobrali iz njega mast in mazali ž njim svoje rane. Ženo njegovo so na kosce razsekali. Njijina hči, prejšnji dan ovdovela Harlova, pripeljana je bila k zmagovalcu, ki je njene roditelje s smrtjo kaznoval Pugačov je bil presenečen njene krasote in vzel nesrečnico k sebi za priležnico prizanesivši zaradi uje sedemletnemu bratu njenemu. Vdova majorja Velovskega, bežavši iz Rozsipne, se je tudi nahajala v Tatiščevi. Vsi častniki so bili obešeni. Nekoliko vojakov in baškircev peljali na polje in je 8 kartečami postrelili. Ostale so ostrigli po ka-zaško in pridružili puntarjem Trinajst topov je prišlo zraagatelju v roke. (Dalje pnh.) Iz državnega zbora. Na I Mi naj i 17. februarja. (Konec.) Potem je govoril poslanec Kaiser. On se čudi, da se generalna debata v specijalno prenaša, in zahteva pravico, ki se je prvemu govorniku dovolila tudi za se. Najprej on polemizuje proti dr. Zuckeru. Ta je rekel, da se antisemitizem zato tako razširja, ker se vsak, komur se je kaka krivica zgodila, antisemitom pridružuje. Ako bi to res bilo, to bi bili morali Židi mnogo pregrešiti, ker tisoči se na Dunaji antisemitizmu prisojedinjajo. Zucker je dalje poudarjal, kako udani so Židi češkemu narodu in izrekel upanje, da ta narod ne bo nikdar antisemitizmu služil. No židi niso zaupen faktor oni se pridružujejo kateremu koli narodu le tako dolgo, dokler to zahteva njihova korist, danes se nahajajo na nemški strani, jutri že utegnejo stati, ako to njihovi interesi terjajo, na češki. Za tem se obrača govornik proti besedam 'VVeitlofa in se čudi; kako je mogel ta na nekem shodu izreči, da Dunaj bi moral svoje primere v Berolinu iskati, kjer vlada svobodomiselna stranka, katera zastopa protimonarhično načelo. Ako se pa on in njegova stranka nnudušujejo za svobodomiselnost, neso dosledni, ker tukaj se izdajejo zmerom za čuvaje in borilce monarbičnega načela. Zakaj se pa njegova stranka naudušuje za svobodomiselno ? Ker pri nji so židi merodajni. (Šum in glasno govorjenje na levi časnikarski loži. Govornik prosi predsednika, da bi itd. napravil mir.) — Dalje pravi, antisemitizem ni obrnjen proti posameznim Židom, ampak proti pritisku, ki izhaja od celega židovstva, pripoveduje, kako se antisemiti preganjajo, obrača se proti očitanju duševne surovosti in popisuje, kako so kmeti odrti, od hiš pregnani, rokodelci zaslužka lišeni in upraša, je- li to duševna surovost, ako človek ne gleda na to ravnodušno? Navzlic preganjanju antisemitizem ne bo uničen, ampak bode le jačji in sllneji. VVeitlof polemizuje proti Kaiseru. Naposled govoril je še vladni poročevalec in pobijal jako vzburjen protižidovsko stranko. On imenuje njih dokaze lahkomiselne, preveč splošne. Potem opisuje velike revščine Židov na Poljskem in v Galiciji, pogreša pri antisemitih krščanske ljubezni in jim očita, da se ne bojujejo pod čisto zastavo. (Odobravanje.) Poslance Fiegel (k stvarni popravki) : Jaz pro-teBtujem, da se govori o politični stranki, ki ima tukaj Bvoje zastopnike, da je njena zastava nečista, ako niso nekateri zastopniki čisti. Predsednik : ProteBt ni stvarni popravek. Fiegel: Prosim gosp. predsednika, da bi on za to razžalenje naše stranke govornika pozval k redu. G n i e w o s z: Predgovornik naj le način zmatra, kako njegova stranka proti drugim strankam v zbornici postopa in videl bode, kdo zaslužuje, da bi se že davno pozval k redu. 1'osl. Kaiser obžaluje, da predsednik ne brani njegove stranke proti obrekovalnemu očitanju, ker pod nečisto zastavo stati je očitanje, kojega nikdo na sebi ne more pustiti. (Ttirk kriči: Le židi so čisti). — Potem se glasuje in § 1. vsprejme, ravno tako bo se vsprejeli ostali §. le z malimi premenami, ki jih je poslanec Pininski predložil. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 18. februarja. DržavuozborMkl odsek za osnovo delavskih zbornic se bode v kratkem zopet sklical kajti nadejati se je, da bode vlada sedaj manj nasprotovala osnovi tacih zbornic, ko j« nemška vlada jela delovati na to, da se reši delavsko vprašanje. Vlada baje nema nič proti temu, da se osnujejo uradi, ki bodo posredovali mej gospodarji in delavci. Da bi se pa dala delavcem politična volilna pravica, o tem pa nečejo odločujoči krogi ničesar slišati. Prof. dr. Knoll je priobčil v Berolinskem „Deutsches Volksblatt" članek, v katerem pravi, da se imajo Češki Nemci zahvaliti za vse, kar so dosegli, le Mladočehom. Da se ni začelo mlado-Češko gibanje bi se vlada nikakor ne bila približala Nemcem, temveč bi bila še na dalje prezirala njih želje. Po tem takem so bila Dunajska pogajanja naperjena le proti Mladočehom. Mi dvomimo, da bi bila vlada dosegla svoj namen s češko-nemško spravo. Mladočeško gibanje se bode sedaj najbrž še bolj Širilo. V n a n je države. Nekateri nemški listi našli so neko zvezo mej zaroto v Bolgariji in potovanjem Črnogor Nltegn ministra vnanjih zadev. V Cernejgori so po mnenji nemških listov bili natančno poučeni, kaj se pripravlja v Bolgariji. Nadejali so se, da pride knez Nikolaj na bolgarski prestol. Minister Vuković* je šel v Beligrad, da bi srbske državnike za ta načrt pridobil, zlasti jih pa preveril, da bi taka prememba v Bolgariji ne bila nevarna Srbiji. Iz Belegagrada šel je v Carigrad, da bi Turčijo pregovoril, da ne bi nikakor nasprotovala temu, da Bolgari izbero črnogorskega vladarja si za kneza. Kaj neprijetno iznenađen je pa bil Vuković, ko je prisedši v Carigrad izvedel, da se je zarota ponesrečila. Turčija bi pa nekda tudi nikakor ne potrdila izvolitve kneza Nikite bolgarskim knezom. Vse te vesti so pa najbrž le kombinacije nemških listov. O zaroti bolgarskega majorja Panice se še sedaj nič gotovega ne ve. Po časopisih se trosijo razne nezanesljive vesti. Nek rumunski list zatrjuje, da so pri njem našli portfelj pred štirimi leti v Krajevem ubitega in oropanega bankirja Strassa. Bolgarski minister vnanjih zadev se je nekda obrnil že na romunsko vlado, da bi odstopila vse sodne akte, ki se tičejo te zadeve. Zbornici Itali juiiNkej predložila je vlada predlogo o zavarovanji delavcev proti nezgodam. Zavarovanje delavcev proti nezgodam bode se torej polagoma uvelo v vseh evropskih državah. Sploh so vse države prisiljene obračati večjo pozornost delavskemu vprašanju, da odvrnejo nevarnost, ki jim preti od socijalnega demokratstva. V Italiji je bila tudi nujna potreba da se kaj stori v tem oziru, ker stanje italijanskega delavca nikakor ni posebno ugodno. JPr saški državni sovet se je sešel, da se posvetuje o cesarskih ukazih glede zboljšanja stanja delavcev. Njega posvetovanja je otvoril cesar s posebnim nagovorom, priporočujoč, da naj dobro preudari, kako bi se dalo zboljšati stanje delavcev, ne da bi se oškodovala nemška industrija. Nemški delavci od teh posvetovanj nemajo dosti dobrega pričakovati, ker je vse to le bolj volilni manever, s katerim skušajo delavce odvrniti od njih dosedanjih vodij. Poročilo Parnellovega odseka, obsezajoče IGO folio-stranij predložilo se je parlamentu angleškemu. V tem poročilu izjavljajo trije sodci, da obdolženi člani parlamenta kolektivno neso bili člani zarote, katera je imela namen priboriti absolutno ne avisnost Irske ; pač pa so nekateri izmej njih, mej njimi Davitt osnovali deželno ligo in jej pristopili z namenom, da pribore absolutno svobodo Irske kot poseben narod. Sodci so nadalje spoznali, da so obdolženci bili zasnovali zaroto, da z nasil-stvi in strašeuji pospešujejo agrarno gibanje proti plačevanju kmetijskih zakupov, da irski posestniki obožajo in ostavijo deželo. Oprostili so pa Par-nella popolnoma zatožbe, da bi ne bil odkritosrčno grajal umorov v Phonix*parku in izjavili, da je pismo, na katero se je opirala ta zatožba, ponarejeno. Sodci so spoznali, da so obdolženci razširjali liste, ki so poživljali narod k zločinstvom in uporu, sami pa neso nikogar nagovarjali k drugim zločinstvom nego k strašenju. Nagovarjanja k strašenju so pa imela za posledico nerede in zločinstva. Obdolženci pa neso ničesar storili, da bi odvrnili zločine. Bona fide neso grajali zločinov, a če so jih tudi grajali, pa so vender odobravali sistem stra-šenja, ki je privel do zločinov, če tudi so vedeli, kake posledicejda ima. Dokazano pa ni, da bi bili zločinci v kakej zvezi ali da bi bili jim pomagali pobegniti. Dokazano je pa, da so podpirali osobe, ki so bile poškodovane pri izvrševanji zločinov, in da so prosili za pomoč stranko v Ameriki, katera ima namen provzročifi posilni preobrat na Irskem, in tudi res dobili pomoč. Da bi bil Parnell v zvezi s pr^kucijsko stranko, ni dognano, pač pa je Davitt bil v zvezi s prekucuhi in je bil napravil zvezo s prekucijsko stranko v Ameriki in Home z Rulovci. To je kratek obseg poročila, ki jo plod dolge Par-nellove pravde. Kakor se vidi, poročilo nikacih hudodelstev naravnost irskej stranki ne podtika. Dopisi. las l^ogatca 16. februvarja. [Izv. dop.] Od 16. julija do 22. avgusta 1889. trajal je na Dunaji tečaj, katerega je priredilo društvo „Verein zur Griin-dung und Erhalt'ing unetgeltlicher Knabenbeschatti-gungsanstalteu in Wien" s privoljenjem in s pomočjo vis. c. kr. ministerstva za uk in bogočastje v iz-učenje učiteljev deških ročnih del. Pri tem pouku bil je navzoč tudi g. Ribnik ar, vodja Dolenjelo-gaške trirazredne ljudske šole, ki je dobil v ta namen podpori od si. deželnega odbora in od si. c. kr. okr. šolskega sveta. Ko g. R. domu pride, napravi krajni šolski svet prošnjo na slavno kranjsko hranilnico v Ljubljani za podporo k ustanovitvi šolske delarne, katero je vodstvo hranilnice vsled osobnega in pismenega priporočila našega g. glavarja uslišalo in darovalo za napravo delarne 400 gld. — S tem denarjem nakupilo se je vse potrebno orodje, les in druga oprava. Dne 20. novembra otvorila se je delarna. 10 večjih dečkov obiskuje vedno to Šolo in tekom sedmih tednov (od 20. decembra 1889. do 27. januvarja 1890. bila je namreč šola vsled osepnic zaprta) priučili so se že raznih del. Tako so napravili od mehkega lesa s pomočjo žage, oblica, klešč in drugega orodja razne cvetlične podpore, porezane in poostrene palčiće, mreže za ovijalne rastline, razpenjala za metulje, podstavo za cvetlice, sušilnik černila, sedaj pa izdelujejo s prvo lesno vežnjo s klopom okvire, pri kateri uporabljajo znanje, katero so si pridobili že pri rezbarstvu. Prijetno je gledati te male delavce v delarni. Jeden žaga, drugi skoblja, tretji meri, četrti reže i. t. d. Vsak ima svoje delo, vsak svoje opravilo. Jeden hoče druzega prekositi. Vsem se pa vidi na obrazu veselje in zadovoljnost. Pri vsem delu pa vlada v delarni mir in red, a to samo ob sebi, brez pritiska. Saj pa je tudi vsak deček zamišljen le v svoje delo in nema Časa, oziroma ne čuti potrebe razi?ovarjati se s tovarišem. Dva fantička, ki sta poprej vedno razsajala, sta sedaj hvalevredna delavca. Vidi se, delo človeka blaži, da utrjuje v njem dober sklep, da je vir vse človeške sreče. Določeni uri — dela se namreč sedaj vsak delavnik izvzemši Četrtek popoludne od 3. do 6. ure — sta jim prekratki. — Pred praktičnim delom dobe učenci vsak dau nekoliko pouka v geometričnem risanji. V delarni navadil bode se pa deček ne le zgotavljati razna dela, katera bode rabil pozneje, privadil se bode reda in miru, dobil veselje in ljubezen do dela. V šolski delarni spoznali bodo se pa tudi razni talenti, kateri sedaj velikokrat zamrejo, oziroma se ne razcvetejo, ko deček nema priložnosti izraziti svojega in nagnjenja veselja do kacega dela in ostane le prosti delavec. Res, da se v šolski delarni nb bodo otroci privadili popolnoma rokodelstva, a priučijo se v njej lahko toliko, da se bode vsak kmetovalec uapravljal lahko sam razno orodje, razno leseno opravo, ter jo znal popravljati in mu ne bode treba vsega plačevati. Da, z rezbarstvom bode si lehko v zimskem času ali slabem vremeuu doma prislužil kak krajcar. Šolska delarna je tako rekoč pripravljavnica za druga rokodelstva. Gotovo bodo taki učenci spretnejši in pripravnejši za kako drugo delo, kateri so se učili v šolski delarni. Se li ne oživi lehko v šolski delarni domaČa — do sedaj nepoznana lesna obrt, ko ljudem ne dostaje rodovitnega polja in druzega prislužka, pač pa preostaja dosti časa in dosti lesa. S šolsko delamo dosegla bode ljudska šola svoj namen, da bode poleg dušne izobrazbe privadila deco tudi roč-nostij — vsaj nekaterih, katerih toliko potrebuje človek v življenji, da vzbudi vzlasti pri deci veselje in ljubezen do dela, da taisto z delom tudi izgo-juje in tako duševno in telesno krepko in izobraženo izroči javnemu življenji. Da pa se ustanove šolske delarne in dobe sposobne učiteljske moči, pripomorejo naj dežela in vlada, posebno pa naj kranjska hranilnica v ta namen uporablja svoje bogate zaklade. Hvaležnost naroda ji potem ne izostane. H koncu naj še rečem: Srečna vas, ki ima takega učitelja, kot je g. Ribnikar, v njem je združena telesna in duševna krepkost, temeljitost, VBtrajnost in neusahljiva ljubezen do narodove sreče v etičnem in gospodarskem oziru. — Učitelji in prijatelji šole, oglejte si R. šolski vrt in njegovo šolsko delamo in prepričali se boste, da je to jedina pot, da postane naše ljudstvo srečno in zadovoljno. — Gr. — Domače stvari. — (Cesar) podaril je pogorelcem v Logu 500 gld. — (Slavjanskij) koncertuje s svojo družbo dne 24. in 25. t. m. v Osjeku. — (Zagrebškemu „Obzoru") je zopet dovoljen uhod v Bosno in Hercegovino. — (Iz Voloska) piše se nam: Dlje časa imamo Že imenitnega gosta, bivšega ministra grofa Andrassyja mej seboj, kateri bode, kakor vse kaže, tukaj umrl. Slavni zdravniki Dunajski, poklicani semkaj, zmajevali so z glavami in njihova diagnoza bila je ta, da ni več upanja. In tako je tudi. Bolezen je vedno hujša, moči vedno bolj pojemajo in bolnik mej hudimi bolečinami pričakuje svojega konca. Kakor znano, ima AndraBsv raka v mehurji, razen tega pa še hud katar v črevesih in morda še par druzib boleznij. Kakor se danes (dne 17. t. m.) govori, ni nobenega upanja več. — (.Slovenski Pravnik") prinaša vi 2. štev. nastopno vsebino: 1. Dr. Ferjaočić: O načrtu novega kazenskega zakonika. 2. A. Kupljen : O gospodarstvu in njegovih vrstah. 3. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo: h) Katastralna mapa dokazuje obseg parcele v lastninski pravdi, b) Zvr-šilo za strošku hipotekarne tožbe ni omejeno na hipoteko ; smeti jih je tirjati tudi od hipotekarnega dolžnika samega, c) O izpodbijanji zemljeknjižnega stanja in o uporabi dopolnilne prisege. Kazensko pravo: K §. 487, 488, 489 in 490 kaz. zak. 4. Pravna vprašanja iu odgovori. 5. III. redna glavna skupščina društva „Pravnika". 6. Književna poročila. 7. Drobne vesti. — (Vreme.) Tako lepih pustnih dnij, kakor so letošnji, se pač malokdo spominja. Mraz čez noč ne prehud, po dnevi pa jarko solnce in krasni popoldnevi, kakor sicer koncem marca ne. Ceste in in pota so suha, da se praši, kakor v juniji. — (Marijna bratovščina) Naprošeni smo popolniti včerajšno notico z objavo, da je izid volitev pri odborovi seji dne 16. februvarja naslednji, Voljeni so bili: Načelnikom gosp. K. Lahajner, namestnikom gosp. Gašper A h čin , tajnikom gosp. M. Kune, blagajnikom g. Adolf Reich. — („Učiteljski Tovariš.") Glasilo »Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani" ima v 4. številki nastopno vsebino: Lavtarjeva metoda pri pouku v računstvu na najnižji stopinji ljudske šole. (Ivan Kulec.) — O potrebi popularizacije naj-navadnejših pravil praktične vzgoje. (Ivo Trošt.) — Nekaj črtic iz šolskega življenja v Kamniku v mi-nolih stoletjih. (Ljudevit Stiasnv.) — Knjiga Slovenska. (J. Mam.) — Književnost. — Vprašanja in odgovori. — Dopisi. — Razpisi učiteljskih služeb. — („Kmet o valeč") ima v 3. štev. nastopno vsebino: Razmnoževanje ameriških trt. — črtica o kmetovalčevem izobraževanji. — Krompir „onijida". — Najpripravnejši čas za setev. — Razne reči. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — (Ogenj.) Danes zjutraj ob 3/44. uro vzbudil je dvakratni strel z Grada Ljubljančane. Gorelo je „Pri Kamničanu pod zvonarjem" malogospodar-sko poslopje. Požar bil je kmalu omejen in udušeu. Kakor Be Čuje, nastal je ogenj najbrže vsled tega, ker bo v pogorelo poslopje znašali smeti in pepel in je menda kaka iskra zanetila ogenj. — (Nabiranje vrhnih popkov borovih drevesc.) Zadnji čas se je opazilo, kekor izvemo od oblastva, da se po gozdih režejo vrhni popki borovim drevescem, ki so v najboljem rastu, in nabirajo za prodajo. Tako počenjanje neizmerno škoduje gozdom, ker se taka drevesca potem ne morejo dalje razvijati, da bi dajala kedaj stavben les. Županom, gozdarjem, žandarjem in drugim javnim čuvajem se priporoča, da naj ostro pazijo na to, da se takemu počenjanju naredi konec. Po-škodovalcem gozdov naj nikar ne prizanašajo, te-muč naj jih kar objavijo okrajnemu glavarstvu ali pa okrajnemu sodišču. Tudi se je opazilo, da se po gozdih neopravičeno nabirajo smrekovi storži. V slučaji, da Be nabira seme na opravičeni način, se pa opominja, da se pri takem nabiranji treba ozirati na naravno spodrejo gozdov in da se ne sme delati nikako Škode. — (Za lovce) utegne biti zanimiva vest da so 1889. 1. samo v okraji Travnik ubili 28 medvedov, 115 starih in 45 mladih volkov. — (Konjarski odsek c. kr. kmetijske družbe kr a nj s ke) je imel dne 10. t m. sejo, pri kateri so bili navzoči predsednik «. dr. Tb. Rudesch in odborniki gg. HanBlik, Lenarčič, Pire, PovŠe in Seuuig. Iz zapisnika posnemamo to le: Odbor ukrene priporočati lastnike nekaterih zasebnih žebcev, da dobe državno podporo. — Za odpadla žebca v v Prezrenji in nu Pšati ukrene odbor zahtevati dva dobra in lepa, rjava pinegavška žebca, ki sta najmanje po 170 cm visoka ter popolnoma dobra ple-menjaka, če pa takih ni, pa dva clvdesdealska — Odbor ukrene proBiti, da se primorska na Kranjskem rabljena žebca Gidran in Conversavo-Miua definitivno mej kranjske žebce uvrstita. — Iz Mengiša ponujen žebec posestnika Skoka se ne more kupiti. — Lenarčič predlaga zahtevati, da se ustanovi žebčar-ska postaja v Žireb nad Idrijo. — Pire predlaga, da se odbor obrne do glavnega odbora kmetijske družbe, kateri naj prosi c. kr. kmetijsko minister-stvo, da pomnoži kranjekih žebcev število ter nekatere nadomesti z boljšimi. Ako je potrebno, prosi naj odbor državne poslance, da to upruvičeso željo primerno podpirajo. — Pire predlaga, da se vsprejme ponudba nekega sosednjega konjerejskega društva za skupno izdajo slovenskega konjerejskega lista, ker bi to ne delalo nobenih stroškov, kajti nadejati se je izdatne državne podpore. — Zadnji trije predlogi se soglasno vaprejmo, ter ob iednem se ukrene, odsekova pravila času primerno preustrojiti. — (Vsem c. k r. okrajnim glavarstvom na Kranjskem in mestnemu magistratu Ljubljanskemu) naznanja ministerstvo vnanjih zadev poročilo c. in kr. poslanika v Carigradu. V onem poročilu objavlja poslanik na Turško potujo čim osebam dolgotrajne težkoče, katere nastajajo iz tega, Če mitninski uradniki pri njem zalote strelno orožje kakršnekolijvrste, inozemske srebrne denarje, podobe, spise in knjige. Posebno pa je vsaka?ero uvažanje revolverjev in inozemskih srebrnih novcev do cela prepovedano in prvi se brea izimka kon-nskujejo. Isto velja tudi za vse drugo strelno orožje, katero prišteva turška vlada mej bojna orožja. To velja tudi za one tiskovine in ona opisovanja, katera se pečajo s političnimi in verskimi zadevami v Turčiji. Knjige in orožja se pri carinskej reviziji nikdar ne vrno brez ovirov, ampak se pri carinskem uradu natanko pregledajo in akopram konečno ni ničesar ugovarjati takemu uvažanju, vender Be popotniku le redko kedaj posreči take Btvari v primernem roku brei posredovanja dotiČnega poslaništva zopet dobiti. Tudi pri očito neopravičenih konfiskacijah ostanejo ugovori c. in kr. poslaništva češče brezuspešni. Jako pogosto ne more potnik zaradi opravil pri turških uradih niti pričakati uspeha reklamacije in mora stvari že zaradi tega popustiti. Vsled tega obveščajo se c kr. okrajna glavarstva in mestni magistrat Ljubljanski, da imajo pri izdavanji potnih listov na Turško potujoče osobe opozarjati na omenjene težave in sitnosti. — (Tabak) prideluje se tudi v Dalmaciji. V Imotskem okraji bilo je lani 6518 hektarov s tabakom nasajenih. Pridelali so 76.891 kilogramov tabaka, za kar jim je davkarski urad odštel 39.693 gold. Povprek nosi hektar, s tabakom nasajen, 608 65 gld. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Lvov 17. februvarja. Poljskim listom se piše iz Odese, da se je 32 tamošnjim židovskim odvetnikom odvzela pravica, zastopati in zagovarjati stranke pred sodišči. Brno 17. februvarja. Glasilo grofa, Eg-berta Belcredija „Hlasw napada justičnega ministra zaradi imenovanja židovskih sodnikov. Beligrad 17. februvarja. Skupščina vsprejela predlogo glede železničnega posojila v znesku 26,600.000 dinarjev. Varšava 17. februvarja. (Polit. Corr.) Polaganje druzega tiru na vsej železnici od Varšave do Peterburga mora biti v treh letih završeno. Spomladi začne zgradba, oziroma dopolnitev železnocestne mreže ob reki Bug s posebnim ozirom na utrjena mesta. Sofija 17, februvarja. Grški poslanik Ilhangabe odpotoval je na svoje novo mesto v Peterburg. Diplomati in uradniki vnanjega urada spremljali so ga na kolodvor. Amsterdam 17. februvarja. Vsled ugodnega zdravja kraljevega bode se letos njegov god po vsej de/.eli posebno slovesno praznoval. Mnogobrojna društva priredila bode tem povodom slavnost. V gradu Loo bode slavnosten obed. Mehiko 17. februvarja. Predsednik Diaz odklonil je nekega nemškega konzorcija ponudbo glede novega posojila. Voloska 18. februvarja. Grof Andrassv ob 3. uri zjutraj umrl. (Grof Julij Andrassv bil porojen dne 8. marca 1823 v Zemunu. Leta 1850. bil je „in contumaciam" na smrt na vešalih obsojen -ter „in effigie" obešen. L. 1860. se je že smel povrniti na Ogersko, bil 17. februarja 1867. 1. imenovan ogerskim ministerskim predsednikom, dne 14. novembra 1871. 1. pa vnanjim ministrom. Na tem mestu ostal je do 22. septembra 1879. Ured.) Dunaj 18. februvarja. Cesar odpustil 108 kaznjencem ostalo kazen, znižal 11 kaznjencem, ki so se preteklo leto uporabljali pri deželnih kulturnih delih, pri soj eno kazen, 87 kaznjencem, ki so se za jednaka dela uporabljali, pa odpustil deloma ali pa popolnoma pooštrenje kaznij za ostalo dobo zapora. Razne vesti. * (Grofa Andra8syja demisija.) Še sedaj ni jasno, zakaj je bil grof Andrassv nakrat dal ostavko. Ugibale se je marsikaj. Da so mogli biti kaki posebni uzroki, se ne da tajiti, kajti grof je bil priljubljen pri Njega velečastvu. Pripoveduje se, da je grof sam mislil, da je nenadomestljiv, zaradi tega si je marsikaj dovolil, kar bi si sicer ne bil. Posebno na etiketo ni dosti več gledal. Poročal je cesarju navadno ob 11. uri. Nekega dne se je pa tako zakasnil, da je že odbila ura jednajst, ko se je pripeljal pred stanovanje svoje. Sedaj ni imel časa več preminjati toalete. Hitel je kar v pisanih hlačah in sivej suknji poročat cesarju. Cesar je bil ta dan nekaj nevoljen. Ta nevolja se je še povek-šala, ko je zagledal v takej obleki Audrassvja, o katerem se je takrat že govorilo, da več ne pazi na etiketo. Cesar posluša nekaj časa grofa, potem pa reče: „Vi imate kaj lepe hlače, ljubi Andrassy. Kdo pa je Vaš krojač" in mu ne pričakujoč odgovora, z roko namigne, da naj odide. Graf Andrassv napotil se je sedaj k dvornemu Bvetniku grofu Pa-pay-u, ki pozna tako dobro kakor nikdo drugi naravo cesarjevo Povedal mu je vse, kar se je zgodilo, tudi, da je v pisanih hlačah poročal cesarju. Dvorni svetnik Papay mu je svetoval, da naj da ostavko. Grof je to storil in demisija se je vsprejela. * (Demon zlato.) V Berolu je poslal klepar S. svojo štirinajstletno hčerko v davkarijo, da plača davke. Dekle vzelo je seboj štiriletnega bratca svojega. Ko je davkar preštel denar, odprl je veliko železno skrinjico, v katerej je bilo mnogo zlatega in srebrnega denarja, da da nazaj znesek, ki je bil preveč. Otroka sta se čudila tolikemu denarju. Davkar to videvši, je zagrabil celo pest zlatih denarjev in je spustil skozi prste Potem je še otroka pozval, da isto storita. Otroka ata isto seveda malo okorno storila. Domu prisedši je pripovedoval deček o velikih zakladih zlata. Pri tem se je deček močno tresel, a so mislili, da ga zebe. Spravili so ga v postelj, pa dolgo ni znspal, vedno je glasno govoril in z roko po nečem posegal. Po noči se je deček zbudil, zopet z roko posegajoč in klicajoč: „Zlata, veliko zlata.u Drugi dan so poklicali zdravuika. ki je konstatoval, da so se otroku vneli možjani in res je otrok kmalu umrl Do zadnje ure je po nečem grabil z roko in le o zlatu govoril. * (Vseučilišče pogorelo) je v Torantu v Kanadi. Pogorela ata tudi muzej in knjižnica s 33 000 deloma nenadomestljivimi knjigami, katerih vrednoBt ceni se na 100 000 dolarjev. Vse škode je do llf9 milijona, Zavarovano je vseučilišče bilo za 160.000 dolarjev. * (Ljubezenska drama v Genfu) Sin tovarnarja Burkla v Genfu se je zaljubil v neko gledališko igralko. Predzadnjo nedeljo zvečer po predstavi je opazil, da ljubica govori z nekim drugim gospodom. Ljubosumuež jo je ustrelil z revolverjem. Zgrudila se je takoj mrtva na tla, kajti zadel jo je bil v srce. Morilec ae je hotel potem sam ustreliti, pa se je le težko poškodoval. * (Usmrtili so) v Sofiji dva zločinca, ki sta minolo poletje umorila vdovo Šišmanovo in nečakinjo njeno. Tretjega sokrivca obsodili so k petnajstletnemu prisilnemu delu. I»toji I i za v**e leto g l«l. 4.00; zu pol leta gld. 2.30; m Četrt letu g hI. 1.1*1. L Sfer>r----t*7/»t*t--r*?.r>i r^,r*i ra.frgT—^iŽŠ Zahvala. Težavno jo stališče, ki jo zavzema akademično društvo „Triglav v najnemškojem mestu. Jedino lo plemenito rodolj'ubje narodnjakov slovenskih, ki uvažujoč pomen našega društva blagohotno podpirajo namene naše, jedino ta zavest, da nismo osamljen otok v tujem morji, nam dajo pogum! Najiskrenoje se radi tega zahvaljuje odbor akad. društva „ Triglava" gospicam P, Iv in Bož. S rnec-evl in Olgi in Veri B o r d a j s o v i, ki so za bodočo našo zastavo nabrale pri Mariborskih rodoljubih vsoto petdeset gld. Slava jim ! Za odbor: stud. med. Ivan Jeuko, cand. iur. Jouip Fon, tč. tajnik. tč predsednik. JLoterljne Mrećke 15. februvarja. Na Dunaji: 67, 56, 4, 16, 45. V Gradci: 54, 67, 64, 38, 7. 17. februvarja Pri Slonu : Schulz, Goldhanier, Abel c Dunaj«. — LOflor iz Linca. — Supanc iz Pristave. — Sadlor i* Lip-skega. — Globočnik iz Kranja. — Gnldstuin i/. Kuniže. Hanibal iz Budimpešte. — Klemeučič iz Piacha. — Kncchtl iz Gradca. — Matelik iz Ritmkih toplic. — Biudler z Beljaka Woimer9cheiraor iz Ichenlmusena. Pri Mul li : Pleir, Ortner, S.hwauz z Dunaja. — Šink iz Linca. — Kasan iz Kočevja. — (Jov^sdij iz Buda-pešto. — Neuman, Hutmd, Mrnk iz Grade«. Pri j m * iK-iii kolodvoru: Pogan iz Vipave. — Hoffoter z Dunaja. — Brili iz, Siofoka. 1'iurli s© \ IJiil>IJanl: 16. februvarja: Antonija Somnitz, urarjeva žeDa, 44 let, sv. Petra cest* it 18 za srčno kapjo. ltj. februvarja: Ma ija Lukardi, gostija, t let, Gle daliske ulice 8t. 3 za jetiko. — Ivan Sovine, kondukterjev sin, 2 let, Marij« Terezije cesta št. 16 za vnetjem možganov. — Antonija Olip, lesarjeva hci, 10 let, Lončarska steza, it. 12 za jetiko. — Boštjan Buchele, prisiljenec, 64 let, Poljanski nasip st. 50 za starostjo. Vdež elnej bolnicit 13. februvarja: Jakob Hribar, delavec, 19 let, za jetiko. — 14. februvarja : Jožef Korerin, gostač, 73 let, za jetiko — Marija Močnik, delavka, 48 let, za katarom. — Jožef Župančič, delavec, 21 let, vsled telesno poškodbe po opeklini. -- 15. februvarja : Mihael lilaš, gostač, 73 let, za Bta-rostjo. — Liza Prepeluh, tesarjeva žena, 48 let, za jetiko. Janez Nagel, delavec, 37 let, za jetiko. — Andrej Krau-land, krosujar 49 let za vnetjem možganov. Meteorologično poročilo. Dan Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 16. febr. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 739-8 tnm. 738 7 mm. 740*4 mm. —46° C 1-0» C —3 2° C Sl. bvz. hI. svz. sl. svz. obl. o bi. ja». 0O0m>. 17. febr. j 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 740-7 mm. 740-5 mo. 741*4 mm. —7-4° C 2-8° G —1 6° G brezv. sl. svz. sl. t*/.h. d. j as. jhb. jas. 0 00 mm. Srednja temperatura —2'3° in —21°, za 20° in 1-8° pod normalom. Izkaz avstro-ogerske banke z dne 15. februvarja 1890. Prejšnji teden Bankovcev v prometu 394,607.000 gld. (+ 7,340.000 gld.) (— 90.000 „ ) (— 9,000.000 „ ) (— 667.000 „ ) (— 8,124.000 „ ) Zaklad v gotovini . . 242,028.000 Portfelj...... 134,655.000 Lombard..... 24,376.000 Davka prosta banko vćna reaerva . . 54,771.000 3D"ULxa.sioslra "borza, dno 18. februvarja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 89-— — gld. 88-90 Srebrna renta...... 89 05 — , 89 05 Zlata renta....... 110 65 — „ 110-45 5°/0 marčna renta .... i 10190 — „ 101-80 Akcije narodne banke . . „ 931-— — „ 932-— Kreditne akcije.....„ 322 75 — » 321 — London........„ 118 95 — „ 119*— Srebro.........—•— — „ — •— Napol.........n 9-44'/, — . 9-43«/, C. kr. cekini......, 5-58 — „ 5-59 Nemške marke.....„ t-8-05 — , 58 07'/, #% državno srečke i/ 1. 1854 25) gld. 133 gld. 50 kr. Državne srećke iz 1. 1864 1 00 . 177 „ — , Ogerska zlata renta 4°/„....... 103 „ 50 „ Ogerska papirna renta 5*/0...... 99 „ 25 n Dunava reg. arečke 5°/0 . . . 100 gld. 121 „ ">i> „ Zemlj. obč. avstr. 4,/t"/0 zlnti zaat. listi . . 117 „ 25 „ Kreditne arečke......100 gld. 183 . 50 „ Rudolfove srečke..... 10 „ 19 „ 50 , Akcije anglo-av8tr. banke . . ■ 167 , 75 „ Tramo)way-društ. velj. 170 gld. a. v.. — „ — n TuŽnega srca naznanjava podpisani preža- lostno vest, da je najina iskreno ljubljena mati, oziroma hči, goapa Marija Baudek roj. Zajec pocestnica po kratkoj a hud -j bolezni, prcjemSi bv. zakramente za umirajoče, v 60. lotu svoje starosti, dne 17. februvarja ob 7*/*. uri mirno v Gospodu zaspala. Truplo predrage pokojnice bode v sredo dne 19. februvarja t. i. ob 3. uri popoludne v Udmatu liis. Štev. 28 blagoslovljeno in na pokopališče k sv. Krištofu preneseno in tamkaj pokopano. Sveta zadusna mafia se bode služila v farni cerkvi sv. Petra v aredo dne 26. februvarja t. 1. ob '/,8. uri zjutraj. Nepozabljivo pokojnico priporočava v pobožno molitev in blag spomin. (139) V Udmatu, dne 17. februvarja 1890. Uršula Zajec mati. Helena Baudek hči. Hiša z vrtom v Ljubljani proda se ali pa tudi odda za več let v najem. Več pove upravnistvo »Slovenskega Naroda". (143—1) občinskega tajnika v llri'iBovU».-kli odda se spretnemu, v ob&inBkih zadevah veščemu pisarju. Letna plača 400 gld. — Ponudbe vsprejema đo 1. murca 189© župan Hliiko Kavčič na Razdrtem. (111—3) V najem se odda o sv. J uri j I Ittia i Treljem na Ie-pem prostoru ob glavni cesti, kjer je ees kr. sodnija in drugi uradi. — Oddaja se lahko kruh tudi vsak dan na tri druge kraje. — Pogoji so majhni. — Poizve se pri Alojziju Kraiovlcu v Trebnjem. (140) Naznanilo. Visoku c. kr. deželna vlada na Kranjskem je dovolila občini Zgornji Tuhinj pri Kamniku štiri letne semnje za živino in blago Semnji bodo na dan SSO. uvezana, 3. malega travna, 12. malega srpana in 21. klmovca. Prvi semenj bode dne 20. svećana t. 1., na katerega uljudno vabi županstvo v Zgornjem Tuhinj i. Janez Zavasnik, (93—3) župan. A. KORSIKA i H G lama prodajalni«»: Tržažka cesta 10 poleg c. kr. glavne to-baino tovarne. Odlikovana umetna in trgovska vrtnarija v I, i ubij »ni. I 'o (Idr užnica: ŠelenburgOTe ulice 6 vi.-a-vis o. kr. post. in telegraf, uradu. Priporoča Be p. n. občinstvu za izdelovanje m veži h šopkov In vencev n trakovi in napisi. Im.-i veliko zalogo trakov mnogovrstne baze in barv; ravno tako ima vedno narejene snbe vence, kakor tudi Makardove vence in bukete, vse v najnovejših fasonih. — Vsa ustna naročila, kakor tudi pismena naročila po poŠti se hitro in po ceni zvrSe. Potem priporoča svojo bogato zalogo mnogovrstnih vrtnih In drnslh semen, pravih in dobro kalilnih, rUHtlin (cvetic) v lonolu in izdeluje stvari v njegovo stroko spadajoče ter prosi za mnogobrojna naročila. Z odlični«] spoštovanjem (39—26) ALOJZIJ KORSIKA. Na tukajšnjem Glavnem trgu, na najboljšem kraji se lahko odkupi trgovina z moškim in ženskim blagom za lišp. Več pismeno pod ,,/. 1" na administracijo tega listu (131-2) Št. 2750. (138-1) Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane javno naznanja stavodolžnim mladeničem: 1. Grlavna naborna stava za