171. Stnllta.
I LMIjn!, i NMo, Zl. ]ili|i 1917.
1. leto.
V
.Slovenski Narod* T#lf« pe poitls
za Avstro-Ogrsko:
ćelo leto skupaj zuiprej      .    K  30 - I
pol leta       m        H     .    .     .   15'— I
četrt leta    m        „     .    f     .    7 50 I
na mesec    m        »     +    «     •    2*50 |
za Neračijo: ćelo leto naprcj   .    .   .   .   K 34—
za Ameriko in vsc drage dežele: I ćelo leto naprej   .   .   .   .   K 40.—
Vpražanjem glede inseratov se naj priloži za  odgovor dopisnica ali znamka. tfpraraUtro (spodaj, dvortSče levo). KnafloTa nlica ŠL 5, telefon *t 85.
lska|a vsafc dmn st*ć*t fsvteotil n«cUlf6 !■ prozaik«.
Tnserati  se računajo   po  porabljenetn   prostoru   in   slcer:   I   mm   visok,   ter
63 mm širok prostor: enkrat  po 8 v\n., d/akrat po 7  vin.,  trikrat  po 5 v.
Poslano  (enak  prostor)   16   vin.,   parte   in  zahvale  (ftnak  prostor)   10 vio.
Pri vcčjih inscrcijah po dogovoru.
Na pismena narofila brez istodobne vrrrclatvs naročnine se ne ozira. „Narodna tiikarai* tololoa it 89.
Upravništvu na) se pošiljajo naroćnine, reklamacije, inserati U (L, to je administrativne stvari.
.Slovenski Narod1 vdja ▼ Lfcbli&nl dostavljen na dom al! če se hodi ponj i
ćelo leto naprej   .   .   •   •   K 28*— I pol leta       „       .....  14*—
l'četrt leta     .       ^,   .    ,    V-| na mesec     „       .   «   .   ,     ,    2*30
Posamasna Stevilka velja 12 vinar je v
Dopisi naj se franklrajo. Rokoplsi se ne vračajo. UredaUtro: KaaOoT« ulica At. 5 (v pritličju levo), telefon St. 34.
Po odhodu Jnsosiouonov iz Prose.
Iz Prage nam poročajo: Od-hod zastopnikov Jugoslovanskega kluba iz Prage, je napravil v treznih čeških krogih mučen vtis. Češki po-litiki obsojajo napade na drja. Koro-šca in drja. Kreka, ki nišo bili le politično, temveč tuđi osebno žaljivi. Agrarni »Večer« je proglasil zastop-nika Jugoslovanskega kluba za vlad-na agenta in je s tem indirektno reket da se nahaja Jugoslovanski klub v vladnih službah. To je absolutno nedopustna insinuacija, trditev, ki jo mora vsak politično preudaren čio- ; vek zavračati, dokler list, ki kaj tak-šnega trdi, ne priđe z dokazi. V osta-lem sta oba jugoslovanska poslanca v privatnih razgovorih s posamezni-mi češkimi politiki, kar n a j o d 1 o č -n e j š e zavrnila domnevanje. da sta hotela v Pragi mešetariti s portfelji in podobnimi oportunističnimi sred-stvi. Da pa imajo Jugoslovani pravico razmišljati o najuspešnejši taktiki, in da so imeli, od Češkega Svaza oficijelno povabljeni, pravico razpravljati o bodoči taktiki tuđi s češko delegacijo, o tem je vsak dvom nedopušten.
Kar se je v Pragi zgodilo, to Je bil t er or i st i č en akt, ki ga je treba na vsak način popraviti. Treba pa je tuđi poskrbeti, da se ne bo ponovil.
Ali morejo češki poslanci to do-seči — je pa drugo vprašanje. Ni dvoma, da jih radikalne frakcije ti-ščijo vedno bolj v ozadje, odrekajoč jim pravico, nastopati kot poobla-ščenci naroda, ki da ni odobril po-daljšanja mandatov. Tako se vnema v češki politiki vedno hujši notranji boi katerega izid še nikakor ni gotov.
Dogodki pri pređposvetovanjih za glavno zborovanje Češkega Svaza so karakterističen izraz tega neraz-jasnjenega položaja. Za udel^žbo de-lovanja y ustavnem pododseku se je odločno izrekel le poslanec dr. H r u -ban, pritrjevala sta mu agrarca S e d 1 a k in dr. V i š k o v s k y. Vsi ostali so govorili proti udeležbi sploh ali vsaj za udelcžbo sele potem, ko bo vse to vprašanje docela dozorelo. Ko sta socijalista dr. Š m e r a I in T u s a r uvidela, da je vse zaman, sta — molčala. Dalje prihaja do javnosti, da je izvrševalni odbor mladočeške stranke bolj radikalne smeri, dočim Je većina
mlađočeŠkega kluba — za »realnej-šo« politiko. V ostalem se »Narodni odbor« v kratkem razširi, da bodo zastopane vse politiške stranke. Sele potem pridejo v razpravo reći, ki so bile predmet razgovorom v zadnjih dneh.
Morda je bilo napačno, da sta se zastopnika Jugoslovanskega kluba podala v Prago pri tako nejasni konstelaciji. Na drugi strani pa seveda moramo priznati, da je bila naloga ti-stih, ki so ju povabili, prevdariti, da ni dobro spravljati prijatelje med mhnske kamene rodbinskega prepi-ra. Ne vemo tuđi, Če je bilo pravilno, da sta se dr. Korošec in dr. Krek pre-več držala le gotovih strank. Češki krogi jima očitajo, da sta se dogo-varjala s socijalnimi demokrati, kle-rikalci in menda tuđi — s fevdalnimi kro?i. kar da je bil glavni vzrok ne-zaupanja ostalih strank. V koliko so ta očitanja upravičena, se v trenutku ne da dognati. Navedli smo jih, ker je treba, da se podobne govorice spravijo v javnost, in če so neresnič-ne, pravočasno zatrejo, ker delujejo kot političen strup prve vrste.
Napačno bi bilo, da bi se neljubi praški dogodek spravil nepojasnjen in nerazbistren ad acta. Napačno zato, ker ne srne postati ne vzrok, ne povod trajnej-Šega odtu jenja Jugoslovanov in Čehov. Reducirati je treba njega po-men na pravo mero. Pokazati se mora, da je bil — le incident.
Kako je prišlo do poseta zastopnfkov Jugoslovanskega kluba v Pragi.
Češki radikalni listi so pozdravili delegata Jugovanskega kluba v Pragi kot nedobrodošla gosta, »kot nekaka vsiljivca, ki sta prišla na last-no pest agitirati za oportunistično politiko. Temu nasproti je treba konstatirati sledeče:
Ponovno in še v nedeljo 15. ju-lija, ko so imela predsedstva Češkega Svaza. Jugoslovanskega kluba in Tkrajinskega kluba skupno sejo, so Čehi oficijelno vabili Jugoslovane, da pridejo dne 24-, 25. in 26. julija k praškim posvetovanjem. V skupnih du-najskih sejah imenovanih predsed-stev se je tuđi povdarjala potreba ednotnega solidamega postopanja Čehov, Jugoslovanov in Ukrajincev. Zastopnika Jugoslovanskega kluba sta torej šla v Prago v prepriča-nju, da sta Čehom dobrodošla in da se njuna navzočnost v interesu skupne stvari Iskreno želi. Tem bolj sta morala biti razžaljena, ko sta videla, da ju radikalni listi napadajo in da češki poslanci, ki so bili že polnošte-
n ni     ■—^—■------------------r~~~~~^—
vilno zbrani v Pragi, nimajo niti be-scdice javne obsodbe za te napade in dn zlasti agrarna stranka, ki ima v Češkem Svazu predsedništvo in je torej po svojem lastnem reprezen-tsntu vabila jugoslovanske poslance v Prago, preprečila, da se je postavilo njeno glasilo »Večer« v Pragi na čelo uprav mučne — gonje.
Radikalne   česke   stranke o kornpe-tenci Ćeškt^a Svaza.
Zastopniki čeških radikalnih strank, ki so, kakor šino poročali, iz-ročili Narodnemu odboru in Češke-mu Svazu protest prori sodelovanju češke delegacija pri dunajskih poga-janjili za revizijo ustave, so pri tem tuđi izjavili, da ne morejn priznati veljavnosti manda-tov čeških po« lance v, ker so bili ti mandati podaljšani proti volji češkega ljudstva v sporazumu med državnim zborom in vlado. Z ozi-rorn na izvanredne razmere in ne-varnosti izjavijajo zastopniki radikalnih čeških strank, da Češki Svaz vse kar stori, stori le na lastno pest in odgovornost, ker za odločevanje v zadevan dalckosež-nega pomena nima popolnega zaupanja volilstva. Ako bi t.T^j postoral Češki Svaz drugaće kakor zahteva češko ljudstvo, bi : lora! prevzeti vse posledice svojega postopanja,
Boron Bock le li oprovil.
Dtinaj, 27. julija. V političnih krogih se zatrjuje, da je smatrati misijo baron Bečka zakončano. V posvetovanjih z vodilnimi parlamen-tarci se je Beck pokazal nepoboljš-Ijivega centralista. Naletel je pred-vsem na odpor Jugoslovanskega kluba, kateresra zastopniki so odločno odklonili njegovo stališče, da naj nova vlada pripravlja v sporazumu z Nemci tuđi »Ausgleich (!) in Siiden«. S takim naziranjem je baron Beck dokazal, da nima ali noče imeti no-benega zmisla za važnost jugoslovanskega problema. Baron Beck se giblje očividno še vedno v starem kolotoču češko - nemškega spora in je triletno vojno — politično zaspal. Povdarjati se mora, da je bil Jugo-slovanski klub edini, ki je z vso od-ločnostjo odklonil barona Bečka, pač najbolji dokaz, da ju.^oslovanska politika ni krenila na kriva pota poli-tičnega oportunizma.
Zadnje drri je formuliral menda ministrski predsednik vitez Seidler nove predloge, za katere se trudi pridobiti parlamentarne stranke. Konfe-
rence se vršijo strogo zaupno, zato ni mogoče kontrolirati raznih govo-ric o predstojećih važnih odločitvah, ki naj padejo že prihodnji teden. Pri-pomniti je, da se zadnje dni ni naha-jal na Dunaju — noben pooblašče-nec  Jugoslovanskega kluba.
Nemški listi priobČujejo danes predlog »SIov. Naroda« glede vstopa Jugoslovanov v kabinet; slovanski politiki smatrajo, da je predlog vsega uvaževanja vreden.
Ukrajinci in reforma ustave.
Ukrajinska parlamentarna zve-za je izdala o svojih posvetovanjih sledeči kominike:
Dne 25. in 26, julija so bili v sejah »U. P. Z.« pod predsedstvom poslanca Romanunka storjeni ti-le skle-pi: Sprejet je pfedlog poslanca dr. Levickega, da se nemudoma sporoči cesarju prošnja, naj odredi za vzhod-no Galicijo, ki je vsled prodiranja naših čet zopet prišla v avstrijsko po-sest, da se bo ravnalo z ukrajinskim prebivalstvom v nacijonalnopolitič-nem in gospodarskem rx)giedu s pristojno obzirnostjo in da se ne odpra-vi ukrajinska uprava in ukrajinski uradni jezik, ki obstoja tam od začetka sedanje ruske revolucije, in da se na tem ozemlju nastavijo sami ukrajinski uradniki. Ministrski predsednik von Seidler je obljubil dobrohotno vpoštevanje teh želja po dogovoru z drugimi v poštev prihajajoči-mi faktorji. Ukrajinsko* narodno gibanje v Rusiji je postalo moč, katere pomeni ni merodajen samo za nadalj-ni notranji razvitek ruske države, marveč šega tuđi daleč čez meje ruske države. Ukrajinsko vprašanje ne izgine kot vzhodnoevropsko vprašanje prve vrste z dnevnega reda velike politike in problemov, ki se imajo resiti v tej vojni. Zastopstvo izreka upanje, da bo mogel ukrajinski narod v zmislu po ruski revoluciji proglašenih načel demokracije in samoupravne pravice narodov sam odlo-čevati o svoji usodi kot državno narodni individualiteti. V zadevah no-tranje avstrijske politike se vztraja na tem, da rešitev ustavnega vpra-šanja v Avstriji tvori primarno pravico parlamenta in se ima izvršiti na podlagi prave demokracije in samo odločilne in samopravne pravice av-strijski narodov ustavnim potom.
Poljak! se gibljejo.
g D u n a i, 27. julija. Naši poljski politiki z veliko skrbnostjo zasledu-jejo preobrat v kongresni poljski. Zatvoritev visokih sol, razne persekucije, zadeva s poljsko vojsko
itd. Aretacija legijonarskega briga-dirja Pildsudskega je povzro-čila nove težave, ki bodo vpli-vale tuđi na naše politiške razmere. Prihodnji ponedeljek se bo bavilo s to ofero Kolo Polskie, sklicano nalasč v ta namen. Sinoči pa je bil v tej zadevi pri zunanjem ministru Černinu poslanec dr. D i a -. m a n d, ki ta teden uraduje tu za Kolo. Prihodnjo sejo K9la pričakuje-jo tukajšnji poljski politiki z veliko napetostjo in menijo, da — nekaj po-či. Vederemo!
teti (Bti oamestDik.
Iz Maribora nam pišejo: Med može, kojih imena Še danesii strašijo ves slovenski narod na Šta-« jerskem kot mora, spada k obema okrajnima glavarjema Dravske dolične in polja tuđi namestnik grof Clary^ ■ Malo kje bode še najti moža na taka! odličnem mestu, ki bi bil tako anti-! patičen kakemu narodu kakor je on,; Spominjamo se težkih dni leta 1914, [ in onega krutega preganjanja, ki ga: i je bil deležen vsak zadnji med nami,! ki se je zavedal svoje narodnosti«-Dasi so bila vsa ta preganjanja in kri-i' vično zapiranje po jecah sjeozi cel0' leđne grofu Clarvju dobro znana, irt| je vedel od kod izvirajo, vendar ni storil niti enega koraka, da bi se te-[ mu bilo prišlo v okom. Ta ali oni bo*j de morda dejal, da je bila vsa toza^ devna moč prenesena v druge roke.j da je bilo proglašeno izjemno stanjeij in da je bila grofu Clarvju vezana; oblast na minimum, da torej ni bil Vji stanu nastopiti. tuđi če bi bil mordoij hotel. Temu ni tako. Grof Clary jed bil zaupnik krone in užival pri njej to-» 1 liko zaupanja in izredne milosti, da bi bil lahko storil kaj v prilog vsent stotinam in stotinam, ki se je ž nji-mi polnilo graške in mariborske pre-i; iskovalne zapore. Držal je roke kr^I žem, saj je imel priložnost, kot fs\ preje nikdar ni imel, da se znese nadi neljubim mu ljudstvom, s kojim seJ: je dotlej pogajal samo takrat, kadanj je bil v to — skrajno primoran. Iff! na drugi strani zopet je imel najlepšo; priložnost, da pokaže kot netnški ari-«! stokrat nemški večini v deželi, da jet; tuđi kot zaupnik krone v prviv r Wj sti Nemec in potem sele na*j m e s t n i k.
Ko je konečno odločni nastop poni sameznih zastopnikov našega naro-i da vendar le zajezil žalostno divjanieil tistih dni in so tuđi preiskave potoni; civilnih ter vojaških sodišč dosegle, da so se vsi »veleizdajniki« vrnili iz:
LISTEK.
SIa?čeh in roža.
(Oscar  Wilde.)
»Rekla }e, da bi plesala z menoj, če bi ji prinesel rdečih rož,« je vzkliknil mladi dijak. »A v vsem mojem vrtu ni niti ene rdeče rože.«
V gnezdu na hrastu pa je slisal to slavec. pogledal je skozi listje in
se začudii.
»Nobene rdeče rože ni v vsem vrtu!« je vzkliknil dijak in njegove lepe oči so bile polne solz. »Oh, od kakih ničevosti zavisi sreča!«
Vse sem prebral, kar so spisaii učeni možje, vse filozofske skrivno-sti poznam — a zdaj je zastupljena moja Ijubezen le radi ene same rdeče
rože.«                            ,. ..           .
»Ta je vsaj zvest Ijubrmec« Je dejal slavček. »Čeprav ga nisem po-znal, sem pe\ noč za nočjo o njem. Noč za nočjo sem pravil zvezdam njegovo povest — in zdaj ga vidim. Kakor hijacintin cvet so njegovi las-je in ustnice so rdeče kakor roza hrepeoenja.   Pa ysl©d strasti mu )q
ohraz truden in bled kakor slonova kost in žalost mu je pritisnila pečat na čelo.«
»Pri princu bo jutri ples,« je za-mrmral mladi dijak, »in moja ljuba bo na plesu. Če ji bom prinesel rdečo rožo, bo plesala z menoj do jutranje-ga svita, Če ji bom prinesel rdečo rožo, jo bom držal za roko in njena roka bo ležala v moji. Toda v mojem vrtu ni niti ene rdeče rože. zato bom osamljen in šla bo kar mimo mene. Niti pogledala me ne bo in strla mi
bo srce.«
»To je vsaj človek, ki resnično ljubi,« je rekel slavček. »Trpi v tem, kar jaz opevam: kar je zame veselje, to je njemu bolest. Da, čudezna je Ijubezen. Dragocenejša je od sma-ragdov in dražja od najlepših opalov. Ne moremo je kupiti ne z biseri in ne z granati in ne ponujajo je na trgih. Nihče ne srne trgovati z njo in niti z zlatom je ne moremo odtehtati.
»Godci bodo sedeli na njeni galeriji,« je dejal mladi dijak, »in igrali bodo in moja ljuba bo plesala po zvo-kih vijoline in harfe. Tako nežno bo plesala, da se bodo njene noge ko-maj dotikale tal in dvorjaniki se bodo zbirali v pisanih oblekah okrog nje. A z menoj ne bo plesala, ker ji ne morem prinesti rdeče rožt,«   in
padel je v travo in zagrebel obraz v roke in zajokal.
»Zakaj joka?« je vprašal mar-tinček in je švignil mimo s priviha-nim repom.
»Da, čemu?« je vprašai metulj in zletel za solnčnim žarkom.
»Da, zakaj?« je zašepetala mar-jetica sosedi z mehkim, tihim glasom.
»Joka radi rdeče rože,« je dejal slavček.
»Zaradi rdeče rože?« so vzklik-nili vsi enoglasno. »Aaj, kako smešno!«
In najbolj se je zasmejal mar-tinček, zakaj časih je bil ciničen.
Toda slavček je poznal dijakovo skrivnost: poznal je njegovo skrb in sedel je tiho na hrastu in premišljeval je o skrivnosti Ijubezni.
Mahoma je razprostrl perotnice in odleteL Kakor senca je švignil čez gozd in kakor senca je zletel preko vrta.
Sredi trate je stal krasen rožni grm in ko ga je zagledal, je zletel k njemu in sedel na vejo,
»Daj mi rdečo rožo,« je zaklical, »in zape! ti bom najlepše pesmi.«
A grm je zmajal z glavo.
»Moje rože so bele,«e je dejal, »tako bele kakor morske pene in be-lejše od snega v gorah.     Pa pojdi k
mojemu bratu, ki se ovija krog stare solnčne ure; morda bos dobi! ondi zahtevano.«
In slavček je odletel k rožnemu grmu, ki se je ovijal krog stare solnčne ure.
»Daj mi rdečo rožo,« je vzkliknil, »in zapel ti bom najlepše pesmi.«
A grm je zmajal z glavo.
»Moje rože so rumene,« je dejal, »tako rumene, kakor lasje morske deklice, ki sedi na jantarovem prestolu in bolj rumene od amazvllis, ki cvete na travniku preden priđe kosec s koso. A pojdi k mojemu bratu, ki cvete pod dijakovem oknom, ta ti bo morda dal zahtevamo.«
In slavček je odlertel k rožnemu grmu, ki je cvetel pod oknom dijaka,
»Daj mi rdečo rožo!« je zaprosil, »in pel ti bom najlepše pismi.«
A rožni grm je zmajal z glavo.
»Moje rože so rdeče,« je odgo-voril, »tako rdeče kakor golobje np-zice, in bolj rdeče od koral v globo-Čini oceana. Toda pozimi so otrp-nile moje žile in mraz je zamoril pop-ke, in vihar Je polomil veje in letos ne bom imei nobenih rož.«
»Le eno samo rdačo rožo,* |fc vzkliknil slavček, le eno! Kaj ni po-moči zanjo?«
>Le eno sredstvo poznam,«   Jei
odgovoril grm, »a to je tako strašno/ da se ti ga ne upam povedati.«
»Povej,« je zaprosil slavček, »ne bojim se.«
»Če hočeš imeti rdečo rožo,« je odgovoril rožni grm, »jo moraš ustvariti v mesečini iz svojih pesmi in jo moraš pobarvati s svojo lastno srčno krvjo. Zame moraš peti in pritiskati prsa na trn. Vso noč moraš peti zame, in trn mora prebosti tvoje srce, in tvoja srčna kri mora steča y moje žile in postati moja kri.«
»Za eno rdečo rožo je smrt vfc-« liko plačilo,« je dejal slavček, »ii* življenje cenimo vsi. Lepo ie seđeti v zelenem gozdu in videti solnee v zlatem vozu in mesec na biserni poti. Sladek je glogov vonj, in sladke so zvončnice, ki rastejo skrito y dolini, in resje, ki raste po gričih. A! Ijubezen je boljša od življenja in kaj je ptičje srce v primeri s Člove-Škim?«
In tako je razprostrl rujava kri^ la m se je vzpel v ozračje, kakor senca je letel preko vrta ro kakor senca je švignil skozi gozd.
Mladi dijak le še vedno ležal na inH kakor preje, in v njegovih lepih očeh se še nišo posušile solze.
(Konec   prThodnjić.)
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROU-,   one 28. julija 1917.
171  Stcv
prelskovalnlh fcaporov, je pričela tlačiti naš narod pest grofa Claryja in njegovih glavarjev na ^ospodar-skem poiju. Slovenski Štajcr je po stad prava dežeU podlofaikov. Rekvizicije so podile rekvizicije, drufca hujša od druge. Živina. poUski pri-delki L di\ vse se je vlačilo in izže-malo ravno iz naših pokrajin v toliki meri kot rtikjer drusod v ceii državi, y ćeli đeželi. Docira se je srednji in gornještajcrsktm poliedelcem in ži-vinorejcern delilo vsakojakih ugodnosti v obilni meri ravno potom na-rnestnika grofa Clarvja, se pri nas tega. ni storilo niti v najbolj težkih slučajih. Tako se je še lani potom na-jnestniške naredbe dovolllo, da so jmeii srećki je in gornještajerski živi-norejci pošiljati svojo živino preko vsega poletja v planine na pašo; le izredno malo živine je bilo rekvirirane. In pri nas? Pri nas so se v istih mesecih odjemale kar stoglave čre-de živine, tako, da smo danes z ži-vinorejo po Slovenskem Štajerju skoro »na kantu«, da si leta in leta ne bodemo več odpomogli. K vsemu pa smo še morali odđajati vsakovrst-no plemensko živino preko deželnih meja, ne morda na ukaz Dunaja, pač pa na ukaz fz Gradca.
Ravno ista, da, razmeroma se bufša, je bila z rekvizicijo žita po Slov. Štajerju. Ena Clarv-jeva odredba Je podila drugo, ena strožja od druge in sodišča. so komaj dohajala z obsodbami tistih, ki so si skušali na 4a. ali oni način resiti par kilogramov %& se. In po ostali deželi? Nastopali so nernŠki poslane! za svoje okraje in — Član* inn je dajal najobsežnej-&ih ugodnosti Po mestih in trgih je :'zavladalo pomanjkanje. V Gradcu, ^Mariboru, Ptuju itd. pa najdeš po-vsodi par stotin ali ducatov, ki še danes seđijo pri šampanjcu in polno obloženih mizah kakor pred vojno, ker čuva nad njimi izlemna milost grofa CJarvja in njegovih glavarjev...
Tujceni, ki so prišli med nas, je dovolil grof Clarv na mah vse polno ugodnosti kot trgocem in obrtnikom ia jim dajal priliko nadaljevati šolski pouk. Nam in našim še do danes ni dal tega. kar nam gre že izza leta 1913.—1914 in tuđi danes še menda ire misli, da b! ga bilo možno v to .prisiliti. Kako ravna s slovenskim! begunci % juga, on In njemu podrejepi »radnik!, ki nastopajo kot obrtniki in feicer, je tuđi znano.
Krono pa si je nade jal grof Clary y zadnjih tednih. Na Dunaju so se kršila pokajanja glede aprovizacije •naše dežele. Vabila k tem posvetova-njem oziroma pokajanjem so pač do-$!a nemškim poslancem. n 1 s o pa do § 1 a — ali pa so bila prepozno dostavljena — zastopnikom našesra ti a- ! roda, tako, da se Uh nišo mogli ude-ležiti. Grof Član" Je pač misli!, da bo-đo hlapci sami prišli. Te dni Je bil v Građen mfrrister za prehrano gm. Hofer. Vsi drugi so bili vabljenl pra-vočasno, !e zastopnik! slo-venskega naroda In slo-*r?fenske javnost! ne. t' Očttno je, da grof Clarv name-lioma Ignorira manjšino dežeie — t. j. nas Slovence. In za to je prav, če Era ignoriralo zastopniki našega naroda. Tako i tak ne gre več dalje. Ce bo-jdemo še kaj časa trpe!!, da bodo vla-Mali nad nami razn! Clarvit in kar je njegovega ožjega fn Širšega prive-jska, bodemo priŠi! v vsakem ozini fia beraško palico: tako slede gospodarstva, kakor tuđi narodno-kultur-nega življenja.
Clarvev režim je v zadnji naši lemečki vaši \"zbudll dve veliki želji: *eljo po tadoščenju za vse nam stor-jene krivice in željo, da se nas za •svtdno obvaruje pred ponovitvijo Woraj opisanih razmer. Zato: proč s Clarvjem in proč od Gradca.
Ukrajinsko gibanje.
g D u n a i, 25. julija,
Sfovenci smp došle j prečej zanemarili ukrajinsko gibanje. »U krajinsko« pišem, kajtf »*z-umniŽtvo maloruske«a ali nisinskega naroda v Rusiji. Oaliciji in Bukovini se je v zadnjem času odločilo po većim* za to staro ime, akoravno ljudstvo samo pravi, da govori »po ruskih. Ukrajina je bila ćela sto-letja pozorišče bojnih vihariev, ki jih ■opeva narodna pesem in jih slave najbolji pesniki te slavne zemlje. Ali kakor se niti mi Slovenci in Hrvatje fiismo mogli v dobi ilirskih poskusov tliti v eno samo celoto in smo si do idealne visine razvili dva književna Jezika, — tako je tuđi ukrajinsko se-paratistično In po vsestranskl neod-visnosti hrepenete deio Slo svoja po-ta. Pomisliti morajno, da je ta narod še večji nego — poljski in da je gibanje za neodvisnost na vseh poljih že staro in nepretržno. Mi Slovenci smo si dobro svesti škode, ki nam je nastala iz ponesrečene ilirske dobe, zato smo s svojega čistega prepriča-nja obsojali vsak tak separatizem, ki bi se po našem mnenju §e dal pre-prečiti. Ali podcenjevali smo tradicijo in doseženo visino tega   samo-
stojnega razvoja maloruske knjiitv* nosti, jezika, kulture in narodove individualnosti in neradi smo se doti-kali vsega tegm.
Toda ukrajinsko delo, njegove težnje in uspeh! so šli brez nts dalje in čas je, da si ne zatikamo već ćuli pred suhimi dejstvi realnosti. Cas je, da gledamo na Ukrajino tako, kakor-sna je in ne morda. kakor bi si jo v svoji idealnosti žcleli.
Zato je potrebno, da od časa do časa na kratko pregledamo najvaž-nejše pojave v Ukrajini in iz delova-nja ra njeno — osvobojenje.
Pred vsem je povedati, da je že tri leta živo delovala neka »Zveza za osvobojenje Ukrajine«. Povod je po priliki isti, kakor pri — Poljakih, namreč od strani avstrijskih R u s i n o v. Takoj po prvih uspehih niske revolucije se je ustanovil v Kijevu »Ukrajinski osrednji svet«, ki se je proglasil za najvišje narodno zastopstvo. Na čelo mu je stopil vseučiliški profesor Mihajlo Hruševskij. Na splošnem ukra-jinskem kongresu o Veliki nočt v Kijevu je bil ta osrednji svet še raz-širjen na ta način, da so volile vanj svoje zastopnike vse ukrajinske stranke in organizacije. Zdi se, da većina naroda priznava avtoriteto tega svojega osrednjega sveta, ki krepko deluje za osarnosvoiitev Ukrajine.
Osrednji svet je izročil zacasni ruski vladi spomenico, v kateri je za-hteval: Začasna ruska vlada naj javno proglasi avtonomijo Ukrajine: vse ukrajinske gubernije naj se takoj združijo v posebno upravno celoto, kateri bi stal na čelu deželni svet in zastopnik začasne ru?ke vlade v Kijevu, v začasni vladi pa mora biti po-seben zastopnik za Ukrajina; — in koneno zahteva — samostojno ukrajinsko armado.
Pravosodna komisija pri začas-ni vladi je odklonila prej omenjene zahteve Ukrajincev, češ, da bo imela sele nova ruska konstituarita pravico, priznati Ukrajini avtonomijo. Odločno odklanja tuđi samostojno ukrajinsko armado.
Ta odgovor je Ukrajince silno ozlovoljil. Sredi junija je bil v Kijevu velik kmečki shod. na katerem je predsednik Hruševskij prečital odgovor začasne vlade in izjavi!: »Praznik revolucije je končan. Bliža se ura nevarnosti, Ukrajina b^di pripravljena in organizirana!« Nekateri govomiki so ćelo zahtevali, naj se takoj proglasi samostojna ukrajinska ljudovlada. naj se Rusom odgovori z orožjem vsega ukrajinskega naroda. Shod se je izrekel solidarnim z osrednjim ukrajinskim svetom, po-zval ga. naj bi sklical kongres vseh ruskih narodov. ki naj proglase — federativno rusko Ijudovlado, in sklical obenem posebno ukrajinsko konstituanto, ki naj določi temelje  ukrajinske  samostojnosti.
Koncem junija je zborova! v Kijevu ukrajinski vojaški kongrres (ki ga je Kerenskij sicer prepovedal), katerega se je udeležilo blizu 2500 delegatov; zastopali so bafe blizu dva milijona ukrajinskih vojakov in mornarjev. Ta shod je bnrno obsodil odklanjajoče stališče začasne vlade in pozval osrednji odbor, naj se ne spušča z začasno rusko vlado v ni-kake dogovore več, marveč takoj proglasi in izvede avtonomijo Ukrajine. Toda od Rusije se vendar nišo hoteli povsem ločiti. Profesor Hru-ševskij je izjaviL da mora Ukrajina zavzemati v okviru splošne velike ruske federativne ljudovlade po priliki tako mesto. kakršno zavzemajo v Nemčiji posamične Zvezne države nasproti združeni državi.
Ali je kaj čudnega. ako je hotel v tej zgrodovinski dobi govoriti tuđi Ctz dvajsetmilijonsKi narod, Ko je v pravi Rusiji skoro že vsaka vas sanjala o — svobodi in repuhliki?!
VojaSko gibanje v Ukraum je postalo zeio živahno. Po mestih in okrajih so se organizirale milfce in vojaštvo samo je fzvcdlo izciščenjc svojih polkovr v nkrajinskem zmislu in jim dalo ćelo nova imena. Začasna vlada je bila proti takemu gibanju povsem brez moči. V Odesi so zago-spodovali ukrajinski polki. V Kijevu obstoji ukrajinski vojaški generalni komite, ki je pripoznana najvišja vo-jaška oblast.
Vojaški kongres je z oduševlje-njnm odobril oklic na narod, ki ga je izdal osrednji svet na narod, v katerem prosi med drugim: Ukrajinski narod noče pretrgati zvez z rusko državo, hoče le svoje pravo, da v domači hiši sam določa o svoji uso-di. Ukrajinski deželni zbor naj sklene za Ukrajino zakone in naredi v njej red. Edino ta zakonodalna oblast more razpolagati z ukrajinsko zemljo, zaplenfti apanaže samostanske latifundije in druga veteposestva. Ukrajinski osrednji odbor stoji na čelu naSega naroda in ima naloffo, ustvariti novo Življenje v svobodni, avtonotnni Ukrajini Začasna vlada je odklonila ponujano spravno roko, zato moramo sami poskrbetl za red v domači deželi. Vsak Ukrajlnec si mora biti svest, da je došla ura veli-
klb čtnov. Vsi avtoooinni činitein morajo ostati v najožjih stikih z osrednjim svetom. Od 1. (14.) junija dalje Je ptačevati poseben davek sa našo narodno stvar. Ukrajinski narod dokaže, da je vreden družbe vsa-kega samostojneffa naroda.
Po shodu je bila parada ukrajin-skega polka »Hmelnjicki«, ki je defi-Hral pred generalnim komitejem in voditelji shoda.
O nadaljnem poteku ukrajlnske-ga gibanja bodemo §e poročali.
Kolomeja zopet naša.
Hoft urađno porodio.
Dunaj, 21. julija. (Koresp. urad.) Uradno se razglaša:
VZHODNO   BOJlSCE.
Armadna    fronta   gcseral-
feldmarša'a   von   Macken-
sena.
Neizpreoieiije n o.
Fronta generalobersta nadvojvode Jožefa.
Pri novih bojih ob gorenji Susii sta prešla kraja Sove ja in Negrilesci v sovražne roke. V Gozdnatih Kar-patih se Je ruska fronta od Tatarske-ga prelaza sem tja do okolice Kirli-babe oniajala. Honved kl polki so nasprotnika vrgli Cez Capui nazaj. Avstro - ogrske in nem^ke čete generalobersta v. Kovesza prodirajo, sledeČ gorenjem u toku gorskih rekv v  severo - vzhodni s ni eri.
Armadna skupina general feldmaršala     princa     Le-opolda  Bavarskega.
Napadalno gibanje armadne skupine generalobersta v. Bohm - Er-moJlijui uspešno napreduje. Deli ar-made generalobersta Kriteka, za-padnoiealiski pe^polk grof Starrhem-berg št. 13 in bavarske čete so se tekom noći v ljutih bojih z ruskim i po-slednfimi četami polastili mesta Ko* lomejk?. Na sevemem bregu Dnjestra se pribffžujfejo zavezniki izlivu Stripe. Severo - vzhodno od Trernbovle so se Rusi znnran otunačHi do silnih s^unkov v ma san. Vzhodno od Tamo-pola smo scvrsžnika zopet delj potisni!! na za}.
ITAUJANSKO   BOJlSCE.
Na obeh straneh na več točkah ojačeno topovsko delovanje. Slcer nobenih posebnih boiev.
JUOOVZHI>DNG   BOJlSCE.
Ničesar novega.
Šef generalnega štaba.
UcmsKo urađno porodio.
Berolin, 27. julija.  (Koresp. nr.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan.
ZAPADNO BOJlSCE.
Armadna   skupina   prestol. Ruprehta  Bavarskega.
Artiljerijska bitka na Flandr-skem je vsled učinkovanjfa neugodnoga razgleda včeraj nekoliko popustila. Zvečer se je zepet stopnfevala do skralne sile. Novi nasilni !zvidni šunki Angfežev so se razbili povsod v naši obrambni crti. V Artoisu je popoldne strelJanje skozinskoz močno oživelo. Ponoći smo zavrnili na ćeli fronti šunke sovražnih izvidnih oddclkov. Pri Honnecourtu severno od St. Ouentina so pripeliale wiirt-temlcr§ke ćete v šunku več Anale* žev iz pohoda v sovražno pozicija
Armadna   skupina   nemške-ga   prestolonaslednlka.
Ob Cheotm des Da mesu fužno od Aiilesa in pri pristavi Hurtebise, enako ob Visoki gori v zapadni Champagni so izvršili Francozi iz-Kub polne protinapade. št«vilo vjetih in pfena se je povećalo. V odseku vzhodno od Suipe smo pri napadu na sovražnikove kose jarkov vjeli mnogo Francozov.
VZHODNO   BOJlSCE.
Armadna skupina generalobersta v. Bohm-Ermoilija.
V  ljuti borbi, kateri je prisostvo-val cesar na bojfišću, so razšlrile naše divizije pri Tarnopolu z moćninil napadi že pred kratkim napadeno mo-stišče nm vzhodnem    bre«u    Sereia. Bolj proti tugu smo kijub   trdovrat-nemu odporu Rusov, kl so brec obzira na tisoće In tisoće v gostih ma-sah poganjali v na§ aničevalen ofteni zavofevall prehod preko Oniezne in Sereta od Trtmbovle do Skomoros«. Na orreH straneh Dnjestra hitro pro-diramo. Koiomeio so bavarske in avstro - ogrske Sete zariele.
Armadna   fronta   generalobersta nadvol. Jožefa.
V      sevtro - vthodnem     delu Oozdnattt KamiOT prltiskajo  naši armadsl zbori sa »ovrainlkom, k] se ooiika proti Prat«. V gorak ▼zIkmIdo 9d   kotilfte   Kexdi Vasarfcely $o ae rarvttl vćera) oovl   bof.   Prepustili
smo sovrainiku    dolino    Soveje do gornjega toka Putne.
Armadna skupina general«
feldmaršala   von   Mačke a* sena.
Bojno delovanje ob dolenjem Seretu je bilo slabotnejše kakor prejšn.ie dneve.
MAKEDONSKO BOJlSCE. Ničesar novesa.
Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorff.
Berolin, 27. julija. (Kor. urad.)
VVoKov urad poroča:
Tuđi 26. t. m. smo v Vzhodni Galiciji dobro napredovali. Kakor prej-šnje dneve so naše vztrajne in navdu« šene čete skupaj s hrabrimi avstro* ogrskimi tovariši zavojevale uspeh za uspehom. Povsod, kjer so se Rusi ustavljali načini prodirajočim vrstam, smo jih v hitrih in uničujočih udardh razbili.
Severno in vzhodno od Tarnopola snio sunili v ljutih bojih do odseka Anjedecne in Onježne. Naše baterije so streljale na razdalje 500 m v goste mase ruskih napadalnih kolon, ker so jih zmrcvarile tako, da bo to ostalo vedno v spominu zmagovalcem in premazanim.
Enako težke so bile ruske izgube v bojih južno od Trembovle, kjer smo irvojevali prehod preko Sereta. Med krajem Janovom, ki leži 10 km južno od Trembovle in med viSino Dolhe je sovražnik dvakrat silno napadal v 14 valovih. Obakrat smo ga zavrnili. Med Seretom in Dnjestrom je naš sunek ostal Živ.
Z mestom Kolomejo, ki smo Je po žilavi borbi zavzeli, smo zavzeli važno križišče v dolini Pruta, kjer se stekajo važne ceste in železnice. Bolf proti jugu je čutiti, da je ruska fronta vsled mogočnega šunka s severa oma-jana tja do romunske meje. Ruska fronta v Karpatih tja do odseka Kirli-babe se kruha. Tako se je razširilo rusko umikanje na velikansko fronto 350 km.
Odpor Rusov pri Babi Ludovi in Žablju ni mogel več resiti položaja na tem delu fronte. V Mikuličinu, tik severno od prelaza Jablanice so izvršili Rusi nezaslišana grozodejstva.
Stockholm, 27. julija. Po Pe-trogradu krožijo vesti, da je XI. ruska armada izgubila nad 200 topov.
Lvov, 27. julija. Sem prihajajo dan na dan od 20. t. m. naprej tisoči ruskih vjetnikov, med njimi angleški in franeoski častniki. Zatrjuje se, da so angleški oklopni avtomobili in an-gleške pomožne čete junaško in po-žrtvovalno krili rusko umikanje.
Stanislavov.
Lvov, 27. julija. Iz Stanislavova sem dospeli pripovedujejo, da je mesto strašno opustošeno. S hiš so snete strehe, pokopališča so razdejana, ćelo mrliči leže kar na prostem. V neposredni blizini so vsi železniški mostovi razdrti. V Stanislavovu so Rusi ople-nili trgovine in hiše in požgali zlasti židovske hiše. Pred svojim umikanjem so sistematično ropali. Cene živil so bile zelo visoke, hlebec kruha je stal 1  rubel.
Krizo rosne revolucije.
Kerenjskii kot diktator.
Petrograd, 26. julija. (Kor. ur.) Agentura. Vrhovni poveljniki na fronti in armadni poveljniki so vztrajali v svojih poročilih na zahtevi, da se uvede na fronti zopet smrtna kazen. To naj bi veljalo samo za tako dolgo, da bodo vojaške operacije končane. Po-leg zopetne uvedbe smrtne kazni uva-ja vlada tuđi revolucionarna vojna sodišča na fronti, obstoječa iz tren častnikov in treh vojakov.
Petrograd, 26. Julije. (Kor. ur.) V razgovoru z zastopniki časopisja je izjavil vojni minister Kerenjskij med drugim: Glavni problem provizorične vlade sloni ob takojšnji zagotovitvi blagra domovine in revolucije za vsa-ko ceno. V ta namen je sklenila vlada, popotnoma se zavedajoč svoje dolžnosti, iztrebiti vse, kar bi bilo državi v kvar. Zopetna uvedba smrtne kazni na fronti je posledica dejstva, da je bila vlada postavljena pred alternativo, da ali žrtvuje armado stra-hopetnim izdajalcem, ali pa da se za-teče k edinemu sredstvu, ki more vzbuditi v vojakih bojazen. Provizo-rična vlada, ki se čuti solidarično z vso armado, je vzela to veliko odgo-
vornost naše, eđinole itto, da brani dragoceno življenje onih junakov, ki izpolnjujejo svojo dolžnost napram domovini in da odstrani sramoto, ki grori domovini.
NADALNJ1  DOGODKI   V   RUSIJI.
Iz Petrograda poročajo^ da dobiva Kerenjskij iz vseh krajev Rusije od raznih organizadj izjave sitnpa-tij in obljube, da hočejo podpirati provizodčno vlado in vojnega ministra.
Delavski in vojaški sovjet Je sklenil vsled izpremenjenega položaja, da naj se takoj vrše volitve v ustavodajni zbor, ki bo štel 800 po-slancev.
Provizorična vlada je poobla-srfla vojnesra ministra in vodjo nr> tranjega ministra, da ustavi izdajanje perijodičnih tiskovin, ki pozivljajo k nepokornosti napram ukazom voja-ških oblasti, k neizpolnjevanju voja-ških dolžnosti in Sili.
Iz Christianije poročajo, da so zadnje dneve v Petrogradu izbruh-nili novi nemiri. Med vladnimi četami in uporniki so se vršili ljuti po ulični boji, ki so trajali dva dneva. Končno se Je vladnim Četam vendar rjosrečilo upor udušiti.
Kerenjskii je v imenu vlade pozval kronstatski delavski in vojaški sovjet, da na] zapusti trdnjavo ter iz-roči vojne ladje dne 1. avgusta vo-ja§kemu odposlanstvu, ki je že na poti, sicer bo dal Kronstat oblegati. Obenem je bil imenovan kapitan linijske ladje Razvozov, ki je bil pred kratkim imenovan za konteradmira?-la, za vrhovnega poveijnika vseh ruskih pomorskih    sil    v    Vzhodnem
morju.
Proti Leninovim pristašem na* stopa vlada z vso oidločnostjo; do se* daj je bilo aretiranih že 16.000 ljudi, Vojaški sovjet je zahteval od kron-štatskega vojaškega sovjeta, da izro-či Lenina. tega pa ni najtL
Petragrad, 26. julija. (Kor. ur.) V klubu vojakov preobraščenskega polka se je vršilo včeraj zborovanje zastopnikov 37 enot petrogradske grarnizije in čet poldicanih s fronte. Zastopnik petrogradske sole za mornari ške aspirante je izjavi^ da je bil izvršilni odbor delavskega fn voja^ škega sovjeta omadeževan vsled na-vzočnosti maksimaifstov v njegovih vrstah. Končno je bila sklenjena rc-solucija, ki izreka centralnemu odseku zaupanje. To resolucijo, kl poziv-lja gamizijo na odločen boj proti protirevoluciji, je večina petrogradske garnizije odklonila, dočlm so jo spreieli zastopniki Čet na fronti.
Iz Haparande poročajo, da je I eksekutivni komite vzhodnomorskega brodovja sklenil podvreči se provizo-rični vladi. Minonosca »Gromjtščij" in »Makobetskij* sta odplula iz Pctro-grada v Helsingfors*
Stallšče Finske.
Finski senatnl predsednik Takoj se je baje izrazil, da izvaja finski deželni zbor le prejšnji mesec storjene sklepe vseruskega kongresa, da zahteva le notranjo neodvisnost ter prepu-šča vojaške in zunanje zadeve do konca vojne Rusiji. Finska ne more dajati Rusiji denarja za vojno, do ka-tere ni ma nobenega interesa. Iz Haparande poročajo, da so tadi finski državni tajniki demisijoniralu
Angleži v Aleksandrovsku.
Kodanj, 27. julija. Ruski Hsti poročajo, da trtrjujejo Angleži ter imajo svojevoljno zasedeno mesto Aleksandrovsk, novo važno strategično pristanišče na murmanski obalu
Vojna z Italijo.
Cadorna v Parizu. Preko Ltt-gana poročajo, da se nahajata italijan-ski vrhovni armadni poveljnik general Cadorna in italijanski podadmiral Thaon di Revel v Parizu. Tam je imel Cadorna pogovore s francoskim generalom Fochom in angleškim generalom Robertsonom, Thovn di Revel pa s francoskim admiralom Le Bonom in angleškim admiralom Jellicoejem kakor tuđi z ameriškim admiralom Sim-som. Pričakovala se je ofenziva na italijanski fronti še v tekočem mesecu. Saj je bilo zavladalo v italijanskem parlamentu ogromno veselje, ko je bila došla vest o pričetku ruske ofenzive, ali potek te ofenzive je tak, da je pognal Cadorno v Pariz m italijanski topovi ob Soči opravljajo le svoje vsakdanje delo, dasi je bilo pripravljeno že vse na velikanski napad, Cadorna najbrže ne more imeti posebne uneme za novo ofenzivo, ker bi on rad udaril le v takem trenotku, ko bi bila Avstro-Ogrska zaposlena na kakem drugem bojišču v obilni meri takć, da bi mogel upati na oslabitev obrambe ob Soči, toda tak trenotek je sicer prišel, da je Avstro-Ogrska zapletena v velike boje na drugem bojišču, ali dogodki kažejo, da Cadorna ne more računati na nikako oslabitev, marveč še krepkejše se bodo branili in Se ljutejše bodo odbijali italijanske napade naSi bojevniki; naj le poskusi Cadorna. Ako je v njem Se kaj raz-
171. §tev.
.SLOVENSKI NAROD', dne 28. julija 1917.
Stran 3.
sodnosti, naj pove francoskim in an-gleškim generalom, da na Goriškem ni pričakovati nikakega prebitja in da je najpametnejše, misliti na sklep miru.
ITALUANSKO URADNO POROCILO.
26. j u 11 j a. Na vsej fronti običajni artiljerijski boji in delovanje iz-vidnih oddelkov. V noči 24. na 25. t. m. se je izjalo\il sovražniku posku-šeni delni napad jugozapadno Ko-stanjevice v našem ognju. Preteklo noč je napadla jedna naših zračnih ladij ob neugodnih zračnih razmerah Sveto Lucijo, je vrgla tono močnega streliva na železniške naprave in provzrocila težko škodo.
Razne vojne vesti.
BOLGARSKO URADNO POROCILO.
25.    julija.    Makedonska sronta. Na ćeli fronti slaboten artiljerijski   ogenj.   —   Romunska fronta. Pri Mahmudiji,    Tulci    in Izači živahen artiljerijski ogenj.    Ob Seretu se je ponesrečil   poskus   so-vražnih infanterijskih skupin,    preiti v ofenzivo, y našem ognju.
26. julija. Makedonska fronta. Na levem bregu Vardarja južno od vaši Krašteli  je napravi! neki naš od-delek v sovražnih jarkih in ovirah veliko   škodo.    Ob    dolenji    Strumi   pri Kamili je neki   naš   lovski   oddelek  z ognjem   zavrnil   sovražne   izvidne od-delke.
Pariška konferenca entente.
Pariški oficijozni listi pišejo, ka-kor da bi bil mo^oč separaten mir z Avstro-Ogrsko. „Temps* pravi, da ni Avstrija, marveč Nemčija kriva izbrana svetovne vojne.
»Petit Parisien" piše, da bo konferenca uredila balkanske zadeve ter zlasti usodo Albanije. Srbija naj dobi zadoščenje. Med Italijo, Srbijo in Grško so baje že sklenjene pogodbe, ki naj se potrde. Zdi se, da vlada v balkanskih krogih nevolja, ker naj se na pariški konferenci odlod balkansko vprašanje, udeležene balkanske države pa naj bj imele samo posvetovalen   glas.
Crnogorski kralj Nikolaj je zapro-sil francosko vlado, da naj spravi na razgovor tuđi crnogorsko vprašanje, kar je pa t& odklonila.
Posvetovanja ententne konference bodo trajala baje 8 dni. V celem je do sedaj predloženih 5 predlogov o vprašanju vojnih in mirovnih tiljev, med drugimi v zadnji uri poseben predlog ruskega vojaštva in delavskega sovjeta.
Vprašanje do Bonar Lawa.
London, 26. julija. (Kor. urad.) Reuter. V poslanski zbornici je vpra-šal King, ali je Carson pred kratkim v Dublinu izjavil, da bi se morale nemške čete umakniti preko Rena, predno bi se pričela kaka pogajanja z Nemčijo in ali odgovarja Carsonov govor političnemu stališču zaveznikov. Bonar Law je odgovoril, da je Carson v resnici izjavil, da mora Nemčija, Če želi mir, najprej izjaviti, da je pripravljena, zasedene pokrajine zapustiti. Izjavo angleška vlada popolnoma odobrava. King je nato vprašal: Ali ne vesta Law in Carson, da sta oba brega Rena na dolgi Crti last Nemčije in, da Nemčija, če teh bregov ne opusti, nima zasedenega sovražnega ozemlja? Law je odgovoril: Tako Carson, kakor jaz veva to.
Ententna  socijalistična   konferenca.
V Londonu se vrši 8. in 9. av-gusta konferenca ententnih socijalistov.
Prva seja grške zbornice. Bern, 23. julija. (K. ur.) Glasom poročila Agence Havas je imela nova, t. j. Venizelosova zbornica svojo prvo sejo. Venizelos je prebral dekret o sklicanju zbornice, nakar se je zbornica zopet odgodila.
Sram v vojni.
London,   26.   julija.   (K.   ur.) Stroji   tu   ležečih   nemških  in  avstro- I ogrskih   ladij  so vsled   eksplozij   po- I škodovani.   Vsi   moški   podaniki   sovražnih  dežel  so za čas vojne   internirani, sovražne trgovine so zaprte.
Politične vesti.
= Naš predlog o taktičnem programu za skupni nastop Cehov in Jugoslovanov objavljajo sKoraj vsi slovanski listi, nekateri s nohvalnimi komentan'i. Bojimo se, da se razvi-jajo dogodki v češkem taboru v ta-ki smeri, da nadaijna diskusija o tem predlogu morda ni več — aktualna.
= O ljubljanski cenzuri bi moral Človek skoraj vsak dan pisati ćele spomenice. Danes naj pribijemo k drugim spominom tuđi sledeče dej-stvo: V včerajšnjem našem listu je bilo konfiscirano poročilo o zalostm usodi naših beguncev v Steinklam-mu. Skoraj dobesedno isto poročilo (izvirajoče očividno tz iste-g a peresa) je objavil včerajšnji »Slo-venec« — ne da bi je smatrala cenzura za »nevarno«. Ce so se cen-zoriu zdete nekatete 06*xs besede, ki I
jih je napisa! nesrečnl, obupani be- i gimec, prehude (mi nimamo koraj-že »reruširati« izrazov duševnega trpljenja naših ljudi), naj bi jih bil čr-tal. Kdo pa mu daje moralično pravico zatre ti kar ćelo poročilo?
— »V Idea jugo&lava«. Tuđi glasilo furlanskih paslancev dr Faidutti-ja in Ur. Bugatta, »L* Eco del Litora-le«, se je obregnilo ob jugoslovansko idejo. Spada med tište, ki skušajo spraviti razdor med Jugoslovane in omalovažuie Slovence, pa je za svoje početje mnogo prešibek. List pravi, da Slovenci do danes si ne pred-stavljajo še prav nič jasno jugoslo-vanske ideje, Slovenci stoje samo na svojem slovenskem programu. Hrvatski, srbski in slovenski poslancl so ustvarili z ustanovit vi jo Jugoslo-vanskega kluba novo stranko in ni-majo še pristašev, poslanci so spre-menili svojo politiko, ne da bi vpra-šali svoje volilce . . . Stara politična grešnika sta dr. Faidutti in dr. Bu-gatto in še vedno, kjer le moreta, kazeta svojo hudobijo proti Jugoslova-nom ali njun glas je sedaj ob vso ve-ljavo. Vcasih je kaj veljal, ko sta s pomočjo iz tržaške namestniške palače delovala proti nam, kjer sta le mogla. Tempi passati!
Delo med ljudstvom po od-godenju parlamenta. Zadrški »Narodni list« piš^ v uvodniku »Plodovi parlamenta« med drugim: »Mi Jugo-slovani se moramo veseliti posebno delovanja naših poslancev na Puna-jn, ker so našli način, da so se združili vsi v enem klubu in na eni narodni programatični izjavi. Sedaj pa bi trebalo — po našem mnenju — za ta novi, zdravi, spasonosni pravec naše politike zainteresirati tuđi širše sloje ljudstva. Bilo bi dobro, ako je le mogoce, da bi naši poslanci izkori-stili kratke parlamentarne počitnice, da skličejo v svojih središčih shode svojih volilcev in da ljudstvu razlo-žijo velik pomen časa, kateri preživ-ljamo. da mu raztolmačijo pravec in duh današnje jugoslovanske politike in da v njegovem neomejnem zaupa-nju in v njegovi pomoči dobi sebi oporo za vstrajno delovanje do konč-ne zmage.«
= O preganjanju slovenskoga pisatelja župnika Meska z Žile poroda celovški »Mir«: Župnik Meško je imel ćeli avgnst leta 1914. polno faro vojaštva, je vstajal ob 1. uri ponoći, da je začel pred 2. uro že spo-vedovati, in so se mogli vojaki pripraviti na pot v vojsko. A je bil ševe »izdajalec«, ki so ga neprestano opa-zovali — ševe po višjem naročilu — najslabši elementi v fari in na potu v mesto; ti so bili ševe »patrioti« — pri pit ju. Nekega dne mu pravi prej-šnji okrajni glavar, dvorni svetnik Schuster v Beljaku: »Gospod župnik, vi ste prvi poslali svoj prispe-vek za vojake. Veselilo me je to!« Naslednik dvornega svetnika Schu-sterja pa mu je zalučal v obraz — pri obisku v župnikovem domu: »O, mi dobro vemo, da je bila većina slovenske inteligence pri belgrajski »Obrani«. Reci je pač hotel: »Tuđi ti si bil!« Malo prej, preden so Meska aretirali, je dobil pismo od urednika Smoleja iz Amerika, kateremu je po-šiljal situacijska poročila: »Govoril sem z našim konzulom. Dal t: bo pismen atest, kako si deloval za patri-otično stvar. Čez sedem let vse prav priđe.« Preden je ta izjava prišla, je prišlo po Meska 25 mož žandarjev in detektivov. A vsaj pismo Smolcjevo so pri vojaškem sodisou morali brati, ko pa so mu odnesli osem velikih za-vojev spisov in pišem in so preštu-diraii ćelo vsak koncept pridige! A Meško je ševe »izdajavec«, ki se mora še sedaj potikati po svetu in iskati miru in zavetja v najvišjih gorskih vaseh. Tako pri nas v 20. stoletju!
= Sodba meredainih nemških krogov o položaju v nemški poli tik i. Berolinski napredni listi vznemirje-no beležijo sporočilo konzervativne »Kreuzzeitungr, ki piše: Se odloč-nejse pa se je treba zavarovati proti poskusom, ki hocejo izrabljati vodstvo za resolucijo Scheidemann-Erzberger (mirovno rezolucijo nem-škega državnega zbora). Kancler je le izjavil, da soglaša vrhovno armad-uo vodstvo z njegovo izjavo, ne pa da odobrava mirovno resolucijo. Mi vemo zanesljivo, da je n a-robe res in da vrhovno armadno vodstvo nikakor ni voljno pripustiti, da bi rezolucija državnega zbora svoječasno pokvarila uspehe meča. Sedaj je bolj kakor kedaj čas, da gremo mi konzervativci na delo in da podučimo narod, kaj nam mora prinesti mir. Med ljudstvo moramo zanesti skalnatotrdno odločnost. Vemo, da smo si v tej zavesti edin! z vrhovnim armadnim vodstvom, edi-ni pa tuđi z Njegovim Veličanstvom cesarjem.
= Lord Robert Cecil o Avstrlif in o jusoslovanskem vprašanjn. London, 24. julija, (Koresp. urad.) Reuter. V poslanski zbornici je od-govarjal lord Robert Cecil na kritiko Dillona glede balkanske politike vlade, da ni res, đa bi vlada hotela pu- I
štiti Srbijo na cedilu. marveč da se 1
i mora Srbija popolnoma obnoviti In i dobiti odškodnino. Pritrdil je trditvi, da Avstro - Ogrska ni glavni sovraž-nik, marveč Nemčija. Kar se tiče mirovnih temeljev mora biti prvo načelo zvestoba napram zaveznikom. Glede Alzacije in Lotarinške mora povedati Francoska svoje želje in Anglijo jo bo podpirala. Glede jugo-slovanskega gibanja je mnenja, da bi bilo nevarno iti delj, kakor je to sto-rila vlada v svojem odgovoru VVilso-nu. Vlada je v tem Izjavila, da želi med tlačenimi narodi osvoboditi tuđi Srbe. Delj pa ne gre in se ne zaveže za gotovo obliko osvoboditve. Drugo načelo, za katero se Anglija bojuje, je trajen sporazum in zaJovoljiv mir, ki ne stremi za zavojevanji in gospodstvom, marveč sloni na načelu samostojnosti narodov, ki varu je novo stanje proti bodočim iznremem-bam. Tretji veliki vojni cilj je odstra-nitev nemške&a militarizina, Ce bi prišlo v Nemčiji do resnično demokratične vlade, bi bilo s tem dano močno jamstvo, da se je nemška politika končno okrenila in da so se nevarnosti za bodočnost s strani Nemčije zmanjšale. — O predstojeći izjavi državnega podtajnika angle-škega zunanjega ministrstva lorda R. Ceeila piše nizozemski »Nieuwe Courant«, da je napram Avstro-Ogr-ski tako spravljiva, kakor da bi lord Cecil mislil, da se morata Anglija in Nemčija približati preko Avstro-O^rske. »Maasbode« pa piše: Lord R. Cecil je bil napram Avstriji nena-vadno prijazen. Kar je rekel o slo-vanskem vprašanju, je bilo izredno rezervirano in previdno.
— Of?cL?ozen odgovor lordu Ro-hertu Cecilu. Na izvajanja državnega podtajnika lorda Roberta Ceeila odgovarja poluradni »Fremden-blatt«: Svečano izjavljamo. da bo Avstro - Ogrska pri mirovnih poga-janjih ravno tako zvesto stala na strani Nemčije. kakor v boju. Nobe-na človeška sila ne more zrahljati zveze med Nemčijo in Avstrijo. Mi smo pripravljeni k častnemu miru. Ako smatrajo aneleški državnik!, d a vodipotk miru preko Du-n a j a, ne pravimo »N e«. V \T>raša-nju Alzacije in Lotarins:ije stojimo brezpogojno na strani Nemčije. Le popolnoma premagana Nemčija bi mo^la biti prisiljena, da izroči to de-želo. Pripravljeni smo storiti,kar le moremo, da se doseže mir, toda do zadnjega diha se boclemo z Nemčijo borili za časten mir? Glede Srbije ne moremo dovolj poudarjati, da po vojni ne srne biti ognjišče hujskarij proti monarhiji in ne trajna nevar-nost za evropejski mir. Naši J u -g o s 1 o v a n i nišo našli pri svojem svobodnem kultumem razvoju nikake ovire, ker se pri nas vsak narod lahko po svoje svobodno razvija. Toda takzv. jugoslovan-sko vprašanje briga le nas in nikdar mu ne bodemo dali medna-rodni značaj, ker smo trdno odločeni biti in ostati gospodarji v lastni niši. Mi reklamiramo za Avstro - Ogrsko lastno s pravico samoodločbe. Mi hočemo mir, ki ne bo nasilen za na-sprotnike, ki pa nas ščiti pred novi-mi zločinskimi napadi in nas pusti, da smo gospodarji v lastni hiši.
™ Bosenski socijalist! za mirovna pogajanja s stališča narodov ne držav. Skandinavsko - holandski komite objavlja poročilo o konferenci s socijalistoma iz Bosne, Markićem in Glumcem, Bnsenski socijalisti zahte-vajo, da se mirovna pokajanja vodijo s stališča narodov ne držav. Izjavlja-jc se za mir brez kontribucij in aneksi], kar pa ne izključuje neznatnih po-prav mej. Nadalje zahtevajo samostalno jugoslovansko državo na temelju samoodločbe naroda; ako pa to ni mogoče, zahtevajo vsaj popolno avtonomijo južnih Slovanov Avstrije in Ogrske. Nadalje zahtevajo narodno armado, splošno volilno pravico za ženske, za Balkan predlagajo federativno republiko.
= Ameriški senat o miru. V ameriškem senatu je razptavljal senator L e w i s o političnem položaju ter je izjavil: O mirovnih pogajanjih se tako dolgo sploh govoriti ne more, dokler Nemčija ne izjavi, da je pripravljena opustiti zasedeno Belgijo in severno Francijo ter popraviti vso škodo. Amerika pripravlja svoje ar-made, da bi predvsem dosegla osvo-boditev Francije in Belgije in ne misli na to. da bi se spuščala v mirovne ponudbe, ki bi ne temeljile na tej podlagi.
= Puške žene proti demoralizaciji armade. Zveza ruskih žen je poslala ministrskemu predsedniku Ker-jenjskemu manifest, v katerem rusko ženstvo najostrožje obsoja demoralizacijo armade. »Povejte tištim vojakom, ki iz strahu zapuščajo okope, da smo me žene pripravljene pre-vzeti njihova mesta. Naši hrabri bo-jevniki naj nam dovolijo, da umrje-mo njim po boku. Povejte straho-petcem, da jih me žene ne smatramo več za svoje brate, da se jih, in naj so nam bili preje karkoli, z zaničeva-njem odrekamo. Poženite jih iz Ru-šUel Vi ministri »te obljublU nam itr '
Inam vse državljanske pravice; dajte nam tuđi pravico, da umremo za domovino. Pokličite nas, prišle bodemo, da branimo Rusijo. — Kakor znano, so ruske žene že sestavile več poi-kov. Prvi tak bataljon je te dni od-šel na fronto.
=    O   podmorski vojni in o po-skusih    pridobiti Rusijo za separat-ni mir je obširno razpravljal v zadnji seji nemškega državnega    zbora voditelj radikalne socijalistične skupine poslanec Haase. Med drugim je dejal: Ljudstvo se počasi zbuja iz vojne pijanosti. 2e leta vedno in ved-no so ga tolažili, da bo v najkrajšem času konec grozne vojne.     Končno naj bi bil prinesel Ietošnji 1. avgust popolnoma gotovo rešitev.     Tuđi z nekega visekega mesta     je     prišla opazka, da kmalu diktirajo mir. Gospod Hevdebrandt je navajal admirala, ki je obljubljal v dobi nekaterih mesecev popoln uspeh    podmorskih čolnov in Anglija da bo      prisiljena skleniti mir. Kakor verno je spreje-malo prebivalstvo te upe na zmago, vendar se je pričela počasi    zbujati kritična vest.  Cesa nišo  vse  govorili?  Da  Anglija zaradi pomanjkanja živil politično nič več ne doživi nove letine in da bo prisiljena prosti za mir. Vedno in vedno smo čitali to v vsenemškem časopisju. Ali vest, da je odpravila Anglija edini brezmesni dan, je streznila marsikoga.     Potem so prihajale povsem zanesljive vesti o življenskih razmerah    na    Angle-škem, da imajo velikanske zaloge riža, da velja funt riža 30 pfenigov, da stane 12 jaje en šiling. Ali naj še dalje živi ljudstvo v prevari, da bo Anglija v najkrajšem času    izstradana in prisiljena prositi za mir?    Potem so tuđi izračunali, da se zmanjša tonaža Angležev tako, da postane žanje vojna brezuspešna. Ali cbčinstvo je spoznalo kmalu, da so mu predložili napacne račune, da so pozabili na to, da ima Anglija .na razpolago tonažo vsega sveta in da je narav-nost nezmiselno, postavljati enostav-no izgube vsled podmorskih    čolnov v razmerje z le angleškimi ladjami. — Največji učinek na ves   svetovni položaj je imela doslej ruska revolucija.   Naravnost revolucijonarno je vplivala na narodnostno vprašanje v Avstro - Ogrski in tuđi pri nas ču-timo njene učinke, čeprav še ne v pravi meri. Resolucija državnozbor-ske večine je sicer za tište gospode, ki so se navduševali prej za osvojit-ve, napredek, a v celoti   je   nespre-jemljiva.    Opis o nastanku vojne ne obvelja pred zgodovino in ne moremo podajati izjav proti    zgodovinski resnici.     Isto velja za zelo površno zgodovinsko razlago novega     kan-clerja. Mi ne pozabimo avstrijskega ultimata Srbiji, ne vojnih priprav Avstrije napram Rusiji, tuđi ne posve-tovanj. ki so bila v Berolinu 5. julija 1914, ne delovanja gospodov Tirpitza in Falkenhayna v kritičnih dneh.   — Državni   kancler je povabil v svojem zadnjem govem Rusijo, naj skle-ne mir. Vi veste, kako so odgovorili ruska vlada, ruski delavski in voja-ški sovjet in ruske stranke. Nato so šli    trije nemški častniki h generalu Dragomirovu in ga prosili, če ne bi dosegli na ta način mirovnih poga-janj. Tuđi to ni imelo uspeha.     Nato je ponudil naš glavni poveljnik     na vzhodu generalu Dragomirovu,    naj odpošljeta obe stranki zastopnike k razgovoru.     General Dragomirov je potrdil prejem pisma, ali predlog   je odklonil. Nato je bila poslana od nas brezzična brzojavka na Rusko, kjer pravimo: »Ruska družba naj ve, da je Nemčija v soglasju s svojimi za-vezniki pripravljena, da izpolni dosti-krat izražene želje ruskih    vojaških delegatov za prenehanje    prelivanja krvi. Centralni državi izjavljata, da sta pripravljeni skleniti za obe stranki časten mir. Posamezne pogoje naj določi poseben posvet.«    Nadalje je naglašalo sporočilo, da zasledajejo s predlogom enak cilj kakor s predlo-gom o premirju, ki je bil sporočen 19. maja od štaba glavnega povelj-nika fronrnim oddelkom 8. in 9. armade. Končno je bilo v brzojavki še tole: »Če pa bodo združene centralne  vlasti  prisiljene,  da    nadaljujejo vojno in bosta imeli še nadaljae visoke izdatke, tedaj seveda postavita tuđi obsežnejse vojne cilje.«     Kakšen uspeh so imele te ponudbe?     Ruski delavski in vojaški sovjet jih je zavrnil z ogorčenjem, ker je videl   v njih le poizkus, da sklene Rusija se-paratni mir.      Glasilo delavskega in vojaškega sveta je v svoji številki z dne 9. junija označilo tako oštro ta predlog za brezčasten, kakor sem še malokdaj  čital.  Glasilo pravi:   »Kaj hočejo pravzaprav od nas?   Nočejo separatnega miru! Ne, ne!     Nemški najvišji poveljnik nam zatrjuje, da ne mara naše ločitve od aliirancev. Kaj pa hoče potem? Malenkost, tajno se-paratno premirje za oni čas, ko po-trebuje čete z vzhoda na zahodu.« Dalje pravi  članek,    da ne reagira ruska revolucija ne na to grobo va-bo, ne na pretnje.     Važno je, da se spomnimo na vse to,   da se učimo, kako se ne sine delatL Ali ena brz^ 1
javka nf zadoščala. Novo brezžičao brzojavko je razširil vrhovni poveljnik 7. junija ob dveh in v Rusiji so jo zajeli. Tuđi sedaj brez uspeha in Ke-renskij je izrabil brzojavko v svoje namene in jo prečital 22. junija očit-no na kongresu delavskih in vojaških svetov. — Vi se ne morete vži-veti v mišljenje in čuvstvovanje tu-jine, zato spravljate poraz za porazom.
Jugoslovanska Akademija znanosti in iimelDosti v Zagreba.
Dne 28. julija . . . Pred 50 leti je Jugoslovanska Akademija v Zagrebu imela svojo svečano sejo. Danes ob' haja torej svojo petdesetletnico.
Po svoji temeljni misli je Akademija plod ilirskega pokreta, a dozorel je ta plod sele, kp se je leta 1860. iz^ nova zganilo ustavno življenje. Hrvatska je stala takrat pred težkim vprasanjeni ustave: ali centralizem ali federalizem, ali Dunaj ali Pešta?. Vladika Strossmaver je spoznal, da je narodu za njegov nadaljnji razvoj treba trdnjave, »osnovane na široki bazi in neodvisne od vsake državne oblasti in vendar močne in ugledne«. Ako je dunajska akademija pomagala germanizačnim vplivom in madžarska podpirala ustvarjenje »nacijonal-« ne države od Karpatov do Adrije«, je bilo na našem jugu treba slične institucije in Strossmaver je na banski konferenci leta 1860. v to svrho po-Iožil 100,000 kron (pozneje še 40.000 kron) ter v posebnem pismu na bana med drugim naglašal to - le: »Zgo-dovina nas uči. da knjiga ne more cvesti v malem narodu, pa tuđi ne v kakorkoli velikem, a v narečja raz-cepljenem narodu, če se ta narečja ne zlijejo v en književni jezik.i Sabor je sledečega leta z vzhičenjem sprejel misel »Jugoslovanske Akademije«. Brž so se stekali denarni pri-* spevki za nje temeljno glavnico* in ko so bila pravila potrjena, je sabor leta 1866. imenoval prvih 12 rednih Članov Akademije, med njimi dr. Ja-neza Blei\veisa.
Pokrovitelj Akademije je bil vladika Strossmaver (do svoje smrti 1905). Po njegovi smrti je bilo mesto pokrovitelja — in to je zelo značilno — deset let prazno; sele leta 1915. je bil izvoljen zopet pokrovitelj, in sicer zagrebški nadškof dr. Anton Bauer. Predsednikov je Akademija doslej imela pet: prvi ji je predsedo-val Strossmaverjev prijatelj dr. Fr. Rački (1866—1886, pod Khuenom ni bil več potrjen), za njim dr. P. Mu-hić (1887—1890, J. Torbar (1890 da 1900), dr. Tade Smičiklas (1900 do 1914) in sedaj (od 1915) je predsednik dr. Tomo Maretić. Najpomembnej§ai predsednika sta bila zgodovinarja Rački in Smičiklas.
Namen Akademije je »samostalno raziskavanje na polju znanosti in umetnosti, njih vsestransko pospeše-vanje, a osobito negovanje ^ugoslo-vanskega jezika in književnosti«. Y to svrho obstoje v njej štirje »razredi« : I. razred za zgodovino in jezi-koslovje, II. razr. za filozofijo in jus, III. za matematiko in prirodoznan-stvo, IV. umetniški razred (ta razred Še ni otvorjen). V okviru teh razre-dov so sestavljeni posebni pododbori tako - le: pododbor za izdajanje zgodovinskih in juridičnih spomenik kov, za zbiranje spomenikov tradici-jonalne literature, za raziskavanje hrvatskih ali srbskih narečij, za Strossmayerjevo galerijo slik, za Hr-* vatski biografski slovar (enciklope^ dijo), za raziskavanje zemlje. Posebni zavodi Akademije so: Galerija slik, ki jo je ustanovil Strossmayer, knjižnica s približno 70.000 knjigami in arhiv s približno 32.000 izvirnimi If-stinami.
Akademija ima prave elane (naj-več 32, sedaj jih je 20, večinoma y Zagrebu delujoči znanstveniki), čast-ne člane (največ 16, sedaj 3) in člane dopisnike (največ 60, sedaj 56). Izmeđ Slovencev je bil častni član Miklošič, prava pa Bleiweis in Valjavec; slovenski člani dopisniki so bili: prof. Gregor Krek, Luka Zima, Fr. Erjavec In dr. Simon Šubic; sedanji slovenski člani dopisniki so (poleg prof. A. Mu-sića): prof. Murko (od I. 1897.), prof. M. Pleteršnik (1899), Ilešić (1911), dr. Fr. Kos (1911) in vladni svetnik prof, Ferd. Seidl.
Dosedanje edicije Akademije;; »Rad«, imenovan pp zgledu  »Tra-i
• V dveh treh mesecih se je na-bralo okoli 400.000 kron. Iz slovenskih dežel so do 1. 1864. prispevalii »rodoljubi u Kranjskoj« 1 dukat, vre-den 100 »lir« in 1100 gld.; dr. R. Raz-Iag v Brežicah 5 gld.; dr. Josip Mur-šec v Gradcu 20 gld.; »slovenski rodoljubi« 74 gldL; Slekovčev, Slove-nec v Slatini 5 gld.; Matija Pak (?)f učitelj verouka v Gradcu, 20 gld.; »v Pragi se učeči Slovenec« 30 gld.; varaždinska profesorja Jernel Fran-celj in Martin Valenč^c, prvi 5 gld., drugi 40 gld.; reski profesor Janez
Iiđiaa ie abJjnbHlQQ s&j
Stran 4.
»SLOVENSKI NAROD«, dne 28. julija 1917.
171. stev.
vaux« francoske akademije, dosedaj 215 knjig s kakimi 1000 razpravami iz raznih znanosti; — »Starf pisci  hrvatski«,   23 knjig, kritična izdanja starih, zlasti dalmatinskih pi-sateljev, n. pr. Marulića, Gundulića, Reljkovića itd.; — »Starine«, 35 knjig z drobnejšfm gradivom iz ju-goslovanske zgodovine   (kakih   200 taliri prispevkov); — »M onuraen-ta     spectantfa     historiam Slavorum  meridionalium«, 40 obsežnih   knjig, na pr. »Hrvatski saborski spisi« počenši od 1527, stare kronike itd.; — »Monumenta historico-iuridica   Slavo-rummeridionalinm«, 10 knjig spomeniki pravne zgodovtne    Jugo-slovanov, najstarejsi hrvatski  zako-niki, statuti mest iti; — »Zbornik za narodni život i običaje južnih Slavena«, 21 knjig, raz-prave in gradivo   za   jugoslovanski narodopis, kakih 200 prispevkov od kakih 100 sotrudnikov, večkrat s sli-kami,    časih v    dialektu    dotičnega kraja, nekateri    opisi so obsežni ali beletristično nazomi opi^i narodnega življenja (posebno obsežna je monografija o Samoboru); — *Gradja za   povijest    književnosti hrvatske«, 8 knjig, rnanjše   rasprave in gradivo za literarno zgodo-vino (kakor razprave v »Radu« se tiče vsebina *Gradje« večkrat stare dalmatinske latinske in italijanske literature) ;     —     »Diplomatički zbornik kraljevine Hrvatske, Dalmacije in Slavonije«, 13 zvezkov, znatnejše listine o politični  uredbi  in  upravi   Hrvatske od L 1101. sedaj do sredine 14. sto-letja; — »Rječnik   hrvatskoga     ili     srpskoga     jezika«, črke A—N. 7 delov (34 zvezkov), L 1867. zasnovan velik slovar, ki so ga doslej urejali Daničić, Valjavec, Bud-raani, Maretić in katerega prvi zve-zek je izšel leta 1850.; — »Prinosi za    pravnopoviesni    rječnik«, črke A—P, 6 zvezkov, ki ga izdeluje akademik Vladimir Mazura-nić in k» vsebuje silno    mnogo podrobnih beležk o pravni zavesti naroda  in o pravni   terminologiji; — »Prirodoslovna  istraživanja Hrvatske i Slavonije« (s pođporo   zemaljske vlade 10.000 kroo), 10 zvezkov; — »Izvješća o  raspravama   matematičko - prirodoslovnega   razreda«    (Bulletins des travaux etc.) & svrho, fnorodnim     znanstvenikom referirati na francoskem ali nemškem jeziku o razpravah tega razreda (Iz-vestja so začela izhajati leta 1914., a o delu matfematično - prirodoslovnega razreda do leta 1914. je izšla posebna knjiga s preko 400 strani); — »Ljetopis«, 31 zvezkov. (L. 1877. in 1887., torej ob svoji desetletnici in dvajsetletnici, je Akademija     izdala posebenLetopisz opisom  dotedanjega svojega razvoja, od leta 18S8. izhaia Letopis letno; poleg društvenih po-ročil se nahajajo v njem   nekrologi, poročfla o znanstvenih potovanjih in manjši člančiči, od leta 1916. izhajata po crva zvežčiča na leto, kakor sploh vse publikacije izhajajo v dveh pol-letnih serijah.) Poleg tega ima Akademija v programu     še     »Znanstvena     dela za občo     naobrazbo«,      temeljita znanstvena popularna dela (doslej šest knjig) ter je izdala posebe še nekoliko     knjig. Izza leta 1911. je Akademija v zvezi z belgrajsko Akademijo in z Matico Slovensko snovala   »Jugoslovansko Enciklopedijo«, a vojna je nacrte pre-križala; leta 1915. je Akademija skle-nila, mesto tega izdati najprej  ^Hrvatski biografijski rječnik«, ki naj bi izšel do leta 1919. (glavni urednik je prof. dr. Oton Kučera) in potem »Hrvatski realni rječnik«.
Med sotrudniki Akademije na-hajamo (poleg Slovencev, ki so bivali ali bivajo na Hrvatskem) slede-če Slovence: Erjavca, Ilešiča. Ki-drića, Murka. Subica, nadalje y »Zborniku« F. Habjaniča, ki je pri-občil več prispevkov z Murskega Polja, in K. Križnika, ki opisuje Mot-nik na Kranjskem, ter končno V. Oblaka, ki je v 1. zvezku Zbornika napisal razpravo o medjimurskem dialektu. PrecejŠnje Število članov ste je Akademija v kraljevini srbski. Izmed Srbov sta Jugoslovanski Akademiji največ prispevala Djuro Daničić, ki je bil njen prvi tajnik, In Sto-jan Novaković, poznejši predsednik Srbske Akademije.
Ko se je Akademija osnovala, je njena »zaklada« (ustanovna glavnica) znašala 401.440 K; leta 1916. je njena vrednost 856.544 K. V nepremičninah hna Akademija sedaj vrednosti 846.950 K. Dohodkov je Akademija leta 1916. imela 185.920 K, a stro-skov 124.881 K. Zemaljska vlada io izza banovanja Tomašićevega pod-pira na leto s 25.000 K in daje poleg tega »za raziskavanje zemlje« po 10.000 K. Knjig je leta 1916. prodala za 21.803 K, kar je vsekakor tepa svota. (O materijelnih temeljih Aka-demij prim. članek »Naša znanstvena organizacija« v »Slovanu« 1909.)
»Jugoslovanska Akademija« po iD&oci&h svojega uftlanoKiteUft to na
svojem Imenu ni samo hrvatska; ob-javljala je in objavlja tuđi slovenski pisane studije. Seveda dobi vse to pravi pomen sele, ako potem naši zavodi in društva in poedinci zares tuđi naročajo njene publikacije. (Na-ročniki popolnih izdanj dobe po 50% itd. popusta.) Med naročniki nahajam mnogo knjižnic, a niti ene na Slo-venskem, mnogo ravnateljstev ra-vodov in le eno na Slovenskem (11. gimnazija v Ljubljani).
Spričo svojega strogo znanstve-nega značaja akademije nikjer nišo posebno popularne institucije. čim večji je narod, tem manj se prtčaku-je in zahteva, da naj bi bila njegova akademija »popularna« (neka popularnost je strogi znanosti lahko ćelo nevarna lastnost). Tu ji pridejo v ve-likem narodu naravno manj do ve-ljave neznanstveni oziri, ki škodijo težnji po goli resnici. ZavedajoČ se naravnega enotnega temelja naš ^a naroda v vseh raznih deželali in \: :-pričana, da znanost potrebuje širše-ga podrocja nego beletristika, je »Jugoslovanska Akademija« čisto po na-merah svojega ustanovitelja vedno trdno stala nad minljivimi dnevnimi pojavi ter očuvala svoje ime in svoje bistvo skozi vse polstoletje svojega obstanka. To je tem pomembnejše, ker je vrsta prvih akademikov — edini V. Janić še živ izmed onih. ki so se kat člani udeležili prve seje Akademije — že odšla tjakaj, odko-der se ne vmemo, in je zdaj na de!u Že nova generacija.
Poleg katoHŠkega ali unijatskoga predsednika smo imeli in imamo pravoslavne tainike in z vsemi so delali slavenski Valjavci in  Mus^ći
Tega konzoHd?rctn>a ra^n-er v Akademiji se veselima tuđi mi Slovenci ter ji daiies ob njen* rstdeset-letnici iskreno J^sriMnio.
teti iz griioni Mi.
Odlikovanje. Oskar Gaber-š č i k, poročnik pri železniškem pol-ku, je odlikovan z zlatim zaslužnim križem na traku hrabrostne svetinje.
Odlikovanje. Dvorni svetnik pri tržaškem namestništvu dr. Egon ba-ron Glanz je odlikovan s komtur-nim križem Fran Josipovega reda z vojno dekoracijo v priznanje iz-vrsmega službovanja v vojni.
Od Sv. Lucijte ob Soči. V >SIov. Naroduc< z dne 21. julija t. 1. nekdo, ki najbrže ni bil tukaj, z vso vnemo vprašuje, ali bi ne bilo mogoče spraviti Svetolucijanov na varno. Dotič-nik si menda niti predstavljati ne more, koliko bi s tem škodoval ljućem. Parola tukajšnjih ljudi je: raje umre-ti kakor zapustiti domacijo. Nikdo ne gre rad iz dežja pod kap.
2upanstvo občine Vogrsko kot aprovizacijsko mesto za begunce, nastanjene v Dobrepoljah in okolici, se tem potom iskreno zahvaljuje uglednemu nacelništvu Hranilnice in posojilnice v Dobrepoljah za velikodušno naklonjen dar 300 K. — Posebna hvala bodi gospodu državne-mu poslancu Francu Jakliču, kateri je do sedaj ob vsaki priliki pokazal veliko zanimanje za blagor in dobrobit tukajšnjih beguncev. Še enkrat: prisrčna hvala!
Iz Eggenberga pri Gradcu.   Be-
gunci, stanujoči v občini Eggenherg pri Gradcu, se najtopljeje zahvaljujemo cenjenemu županstvu občine Eggenberg pri Gradcu in begunski tolmački, gospej Romani Jobstl, za vljudno ravnanje z begunci v vseh stvareh. V imenu vseh beguncev Doles Jakob, Eggenberg pri Gradcu, Konigshoferstrasse Nr. 23.
Begunci — potepuhi. Iz Savinj-ske doline na Stajerskem: Veliko beguncev iz Goriške se je zateklo tudl v Savinjsko dolino in se tam nahaja tuđi Cevljarska zadruga iz Mirna pri Gorici. Tja hodijo po žjvila skoro vsi begunci iz Savinjske doline. Dobiva-jo pa na mesec tri kilograme in čest-deset dekagramov moke, petlnse-demdeset dkg sladkorja in šestdeset dkg loja za zabelo. To je vse, kar dobi ena oseba na mesec. Radi tega so prisiljeni hoditi nakupovat živila-Zgrodil pa se je ta v nebo vpijoči slučaj. V neki občini v Saviniski dolini je občinski redar dne 15. julija javno pred cerkvijo sramotil begunce s potepuhi in ukazal, da odslej se ne sme beguncem, tem potepuhom. ničesar več prodati. V srce je zadela ta be-seda begunce, §e toliko bolj, ker jo je izrekel mož postave, s sabljo opasan. (Opomba uredn.: Slučaj naj se na-znani štajerskim slovenskim poslan-cem.)
Iz taborKča ▼ Stefnklaminit   V
septembru bode leto, ko smo v tugo-ti morali zapustiti svoj dragi dom, ne vede, kaj nas caka, kajti sicer bili W ja zapustili še v veliko večji žalosti. Sli smo in kar smo mosrll malenkosti odpeljati s seboj, smo spravili v Sc-žano. Tam smo čakali nekaterl 1—3 dni, potem bili srao uvagonirani v živinske vozove. Reklo se nam Jct da gremo v Vagno pri Lipnici. KakS-na je bila vožnja v teh vozovih, se Je im pisala   Natačeol   jrosavf   Undfe J
otroci, odrastli, stari in to v temi po noći tako, da mati skoraj svojini otro-kom ni mogla pomagati. Jesti med potjo smo dobili dvakrat: v Ljubljani zjutraj kavo, opoldne na neki postaji vojaško kosilo. Okrog 4. popoldne dospeli smo v Lipnico, tam smo ostali dva dneva. V Lipnici so prišli nekateri gospodje iz taborišča, kateri so natvezali našemu neiskušenemu ljudstvu, dakopridcjovStcln-klamm, jim vsepo sili po-berejo, namreč kar so imeli žive-ža. Iz strahu, da izgubijo vse, so prodali po najnižji ceni. V Steinklammu se je začelo življenje tako, da kdor ga ne skuši, je težko opisati. Koj v začetku smo opazili, da smo postali sužnji. Hrana je takšna, da niti za šcetince največkrat ni. Bili smo večkrat 5 in več dni brez kruha. V naj-hujši zimi, mraz do 25 stopinj brez kuriva zmrzli in lačni. Pritožiti se ni bilo kam, kajti postopalo se je z na-mi kot da bi bili izmečki človeštva. će je kdo šel brat suhljad, da se ogreje, vzeli so mu drva in povrh ga še zaprli. Će je kateri bil tako sre-čen, da je mogel vkojeT! kraju kupiti hlebec kruha, ko je došel r>red tabo-riščna vrata, so mu ga tam vzeli. Sedaj ni več tega, ker sploh nič več zu-naj ne dobimo. Ljudje tukaj hirajo. Bolnišnica je prenapolnjena, zlasti snšfca ima prvo mesto. Ako bode to trajalo dalje, bode danes leto vse le grobišče. Ravnotako nam je okolica neprijazna. Domaćini Nemci nas gle-dajo kot kake hudodelce. Nemci ima-jo vse najboliše službe v taborišču in mastne plače, jedačo pa v kantini, kot da ne bi ničesar manjkalo. Mi begiinci pa delamo za plačo 3—4 K na dan, od tistih pa moramo plaćati 1 krono na dan za tisto slabo hrano, ki jo dobivamo iz taborišČa- Mnogi, ki so doma prodali kak rep, so do-sedaj večirtoma vse porabili in gle-dajo s strahom v bodočnost. Ali ni pomoči? Slovenski begunci se obraćamo do vseh slovenskih poslancev s prošnjo, da bi delali na to, da se preselimo iz te.^a kraja v kak bolj gostoljuben kraj. Zlasti sedaj, ko se nudi prilika, da se nas premesti v taborišče Nemški Brod, in to k^kor hitro bi bilo mogoče, kajti, ako ostanemo tukaj, tako kot smo, smo obso-jeni v počasno hiranje in v nedolgem času v smrt.
Sole Clrfl - Metodove družbe v Trstu. Dne 14. julija se je zaključilo Šolsko leto na šolah Ciril - Metodove družbe v Trstu. NajvaŽnejša izpre-memba v šolstvu Ciril - Metodove družbe je bila ta, da so se v smislu odredbe naučnega ministrstva izpre-menlli najvišji trije razredi deške osemrazrednice v meščansko § o I o. Za slovensko šolstvo v Trstu pomeni to dejstvo znamenit napre-dek. Vsi trije zavodi so se udeležili tekom leta raznovrstnih patrijotičnih in dobrodelnih prireditev in sodelo-vali pri raznih zbirkah in podpisova-nju vojnih posojil. Posebej naj ome-nimo uprizoritev RibičiČeve bajke »V kraljestvu palčkov«, s ka-tero je naša šolska mladina z veli-kanskim uspeham nastopila v Ijub-lianskem deželnem gledali§ču dne 21. in 22. maja 1917. Otroci so tuđi de-ležni šolske refekcije, najprej brez-plačnej?a zajtrka, notem pa kosila. V obednici, ki se nahaja v šolskem po-slopju pri Sv. Jakobu, je dobivalo brezplačno kosilo nad 700 otrok, do-čim pa je bilo na Acaueiottu deležnih nad 310 otrok te dobrote. Otroci do-bivajo hrano tuđi v počitnicah. Na vseh treh zavodih se je poučevalo v 37 razredih. Na vseh treh zavodih se je v začetku leta vpisalo 1994 otrok in jih je bilo ob koncu leta 1968. kar je toliko, kot 39 več. kot pa jih je bilo ob kanen šolskega leta 1915/16. Po veri je bilo 1964 katolicanov, 4 pa drugih veroizpovedi. Po narodnost! je bilo 1953 Slovencev. 15 pa drugih narodnosti. Domovinsko pravico v Trstu je imelo 1044 otrok, drujrje na Prirnorskem 594, v drugih avstro - ogrskih de^elah pa 330. U č n i uspeh je bil na vseh treh zavodih dober. Iz statističnih podatkov treba poudariti posebno dva, predvsem, da jih je med 1968 otroci imelo 1044 domovinsko pravico v Trstu, kar pomenja toliko, d a je naša šolska družba morala vzdržavati na-mesto tržaSke občine za 1044 Tržačanov ljudske sole, katere b! v rednih raz-merah morale Šteti naj-manj — 26 razredov! — Ker je po veljavnih določbah treba vsaj za vsaklh 40 Solskih otrok poseben razred, bi bilo treba, da bi tržaška občina, in ako ta ne, pa država vzdr-žavala v Trstu za deco. ki zahaja sedaj v Sole Ciril - Metodove družbe, 50 razredov ljudskih in meSčansklh Sol. Iz teh podatkov pa se tuđi zrcali strašna krivica, ki se godi tržaSkim Slovencem na solskem polju, krivica, ki se mora odpravitl.
Proti legarju v Trstu. Ker v Trsta že nekaj tednov narašča število slučajev legaila, priporoča tržaškl mmini »agistrat x pozivu oa p«M '
valstvo, naj uživa kolikor tnogoče samo kuhano zelenjavo in sadje; kdor pa hoče ta živila uživati surova, naj jih poprej opere z brojniško vodo. Mleko se ne sme uživati nezavreto. Dalje naj se ne pije in uporablja za domačo rabo voda iz vodnjakov in naj se ne uživajo morske školjke, ker se v njih rade nahajajo kali bolezni.
Za aprovizacijo Istre In Dalmacije. V Zagreb priđe podšef c. kr. pre-hranjevalnega urada na Dunaju, dvorni svetnik Lopenfeld - Riiss, da v smislu sklepa Hrvatskega sabora posreduje pri banu, da bi se mogla izvažati živila za Istro in Dalmacijo iz Hrvatske. Vlada mnenje, da se doseže sporazum in da bo hrvatska vlada omogočila, da se oblaži istrska in dalmatinska beda.
Kranjski krompir za Dalmacio. »Zadružni savez za Dalmaciju« je na-bavil na Kranjskeoi 100—120 vago-nov krompirja, ki priđe v Dalmacijo koncem tega meseca in bo izročen aprovizacijam. — Za jesen in zimo ima dobiti Dalmacija 2600 vagonov krompirja iz Galicije.
Madžarski kapital v Dalmaciji. »Splitsko dioničarsko društvo za nekretnine i obrt« se zove prav nedolž-no društvo, za katerim tiči grabežljivi madžarski kapital. »Ogrska hipo-tečna banka«, ki troši mnogo za madžarske sole v nemadžarskih kra-jih, je dala kapital za društvo. § 3 društvenih pravil določa svrho društva, tG je nabavo zemljišč in snova-nje industrijalnih podjetij. To je dobro premišljena akcija za bodočnost ob dalmatinski obali, kjer se hoče razpasti madžarska moč. Čujemo tuđi, da že pridno povprašujejo po zem-ljišču okoli Splita.
Svojo hčer prikleni! k zidu. V Splitu je neki Lovro T. svojo lTlet-no hčer Marijo priklenil z verigo ob zid. Verigo jej je ^vil okoli Ieve noge in jo pritisnil k zidu ter jo z zapono pribil k steni, tako da je dekle moglo ležati samo na eni strani. Tako je bila pričvrščena k zidu kakih 14 dni. Oče je na prigovarjanje mačehe pre-tcpal hčer, jej je očitaj vse mogoče in končno jo pribil k zidu. Slučajno sta prišli na sled zločinu dve služki-nji in orožniki so odpeli nesrečno dekle od zida. Oče in mačeha sta v za-poru.
Vročina v Dalmaciji. V Splitu je bilo te dni 35° C vročine.
Kova u A beguĐske Dota.
K že objavljeni novi ureditvi be-gunske podpore razglaša notranje mi-nistrstvo razmerje begunske podpore z drugimi rednimi do-hodki:
1.  Invalidne pokojnine, pristojbine vsled   ranjenja   in   druge vojaške pristojbine, na primer iz hrabrostne svetinje;    doklade   vojnim   udeležnikom kakor   tuđi   vojaški    vzdrževalni    pri-spevki   za   svojce   v   vojaško   službo vpoklicanih   se  nimajo   prav nič vpoštevati    pri   priznanju   in odmeri državne begunske podpore. Tuđi v državni naturalni oskrbi se nahajajočim beguncem se imajo iz-plačevati   neprikrajšano   pristoječi  jim dohodki omenjene vrste.
2.  Od drugih  rednih dohodkov se nimajo odštevati pri priznanju i n   odmeri   begunske   podpore   pri   samostojnih  beguncih zne-ski   do 2 K na  dan,   pri beguncih,  s svojci v skupnem  gospodarstvu  žive-čih, zneski do tolikokrat po 2 K, kolikor šteje gospodarstvo Članov.
3.  Sub 2. določeno odmero pre-segajoči redni dohodki  druge vrste kakor   pod   1.   navedeni   se   imajo vračunati s polovico to odmero presegajočega zneska pri priznanju in odmeri državne begunske podpore za prejemnika in svojce, v skupnem gospodarstvu   ž njim živeče,   (na pnmer pri dohodkih 3 K s50v, torej begunska podpora  1  K 50 v; pri dohodkih 5 K z 1 K 50 v, torej begunska   podpora  50 v.)   Vživanje   rednih dohodkov druge vrste kakor pod 1. navedene irkl uću'e po tem takem spre-jem v državno begunsko oskrbo, ozi-roma   pustitev v oskrbi,   samo takrat, ako  pod 2. označeno   odmero  prese-gajoči   dohodki   dosežejo ali prekora-čijo dvojno  visino  po že zadnjič objavljenih   določbah   podpor  po  2 K, 4 K in 8 K (glej „Slov. Narod" št. 169. z dne  26. julija!)  na   prejemnika  in svojce   v  skupnem   gospodarstvu   (v normalnem slučaju pri dosegi dohodkov 6 K)
V Primorju, Dalmaciji in naKoroškem v političnih okrajih, ki ne spadajo v begunsko oskrbo, bodo dobivali podporo begunci, ki so morali zapustiti svoja bivališča vsled oblastvenega ukaza ali neposredne vojne nevarnosti.
Priznavala bo begunsko podporo po bivališču beguncev pristojna politična okTajna oblast, ki se ima prepričati brez obsežnega poizvedovanja, ali so dani pogoji za dovolitev podpore.                     -
Izplačevala se bo podpora za 14 dni naprej v tokrataem bivališču be-gnnoev.
Za   osebe   brez   sredstev   se
smatrajo   vsi   oni,   ki   ne   morejo   iz
svojih   dohodkov   preskrbeti   sebe   in svojce v skupnem gospodarstvu.
tasmrte sadia 10 zeleoiadi.
Sadnl odpadki.
Kar dobimo pri pripravljanju sadnih konserv odpadkov. ne sme-mo zavreči. Jabolčni olupki dado iz-vrsten čaj. Izpahnjena osrčja lahko porabimo pri napravi uiezge. Olupke in osrčja, sploh vse sadne otrebke ter tuđi slabo sadje, ki ga ne moremo rabiti za konserve, pa tuđi pokvar-jene konserve (brez bezoe - kisline) porabimo lahko za napravo sadnega kiša. Te olupke lahko prekuhamo, lahko jih pa tuđi neprekuhane shra-nimo v večjem — navadno prstenem — loncu, v katerem mora biti vedno toliko vode, da so otrebki popolnoma pokriti z vodo. Tej vodi lahko pride-nemo tuđi kakega pol kozarca prave-ga kiša, prilijemo pa lahko tuđi ostanke vina. Lonec mora stati yes čas na gorkem prostoru v topioti do 30° C, najboliše na pečici, ter mora biti vedno odprt, kvečjemu zavarovan proti prahu. Po okusu spoznamo, kdaj je kis dober, potem ga pa tuđi ne smemo več pustiti stati, da nam zo-pet ne zvodeni. Ko je kis dober, pre-cedimo vsebino jonca in spravimo kis v steklenice, ki jih zamašimo hi shranimo na mrztem kraju. Kis smemo, predno ga shranimo. tuđi prekuhati, torej sterilizirati. Sadni kis Je zelo okusen in priznano bolj zdrav kakor esenca.___________________
Dnevne vesti.
— Po smrti odlikovan. Na Krasu padli poročnik Valentin   S i b i c   iz Grabštajna na Koroškem je odlikovan z vojaškim zaslužnim     križem 3. razreda z vojno dekoracijo in meci za junasko obnašanje pred sovraž* nikom.
—  Vojna odlikovanja.   Z zlatim zaslužnim križem na traku hrabrostne svetinje je odlikovan     vojaško-stavbenoračunski akcesist v rezervi Rihard Ledenik, žen. ravn. v Bi-leći.   Najvišje pohvalno priznanje z istočasno podelitvijo mečev je izrečeno dr. Franu Hrašovcu   havb. p. št. 7. za hrabro zadržanje pred so-vražnikom.      Najvišje pohvalno priznanje je bilo ponovno izrečeno stot^ niku dr. Pavlu Terglavu pri po-veljstvu formacijskega zbora za izborno   službovanje   pred     sovraž-nikora
— S srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda so odlikovani:   narednik Filip Vasle, desetniki: Mihael Potoč-nik. Marko Leskovšek, Fran Godec, Josip StibriČ, poddesetnik Ivan Pov-še in infanterist Alojzij Ribič, vsi 87. pešpolka.     Narednik Ivan    Majcen, četovodja Anton Vesenjak, desetnika: Mihael Kliček, Anton Sadek, Alojzij Crnenšek, poddesetnika Josip Pod-gorelec in Fran Lešnik, infanterista Josip Poglšek in Josip   Glogovšek, vsi 97. pešpolka. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda je dobil    drugič četovodja Ivan Katnik, inf. p. št. 40., istotako četovodja Anton Kocjan 87. polka. Nadalje sta odlikovana s srebrno hrabrostno svetinjo črnovojni-ški patruljski vodja Otmar Kosir \in Ivan Andrejka, četovodja 85. pp.
—  Z bronasto hrabrostno svetinjo so odlikovani:     topničar Jakob Oblak, havb. p. št. 8., infanterist Ivan Cerne, polka št. 17^ poddestnik Ivan Zafran pešp. št.7.9 infanterist Alojzij Železnik, polka št 43.,    predmojster Fran Medved, trdnj. p. §t. 7., desetnik Ivan Koren, predmojstra     Fran Kavčič in Peter Štimec,    topničarja Fran Sršen, Matija BratuŠ, Just Ban-delj, Arrton Štebil, topn. p. 28. Nadalje so odlikovani z bronasto   hrabrostno svetinjo: poročnika Josip Pa-kiš in dr. Rihard Tomšič,   desetniki: Fran Zajec, Ivan Glač,   Fran Bajec, infanteristi: Matija Grame, Ivan Kon-čan, Josip Vrhonek in Pavel ŽapelJ, vsi 17. pešpolka.
—  Pri nekem minometnem bata-Ijonu služi črnovojniški topničar Ev-gen O g r i n c, ki je odlikovan s srebrnim zaslužnim križem    na    traku hrabrostne svetinje v priznanje   posebno vestnega službovanja v vojni in ker je rešil nekega vojaka potopit-ve z nevarnostjo za svoje lastno življenje.
—  Odlikovana zđravnika. Z zlatim zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje sta odlikovana višja zđravnika dr. Andrej A r n -š e k in dr. Pavel Š a v n i k,   slednji pri 17. pešpolku.
—  Vojna odlikovanja. Sekundarni   zdravnik   deželne   bolnišnice  v Ljubljani dr. Stanislav De Gleria je   odlikovan   z   zlatim   zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje v priznanje odličnega in po-žrtvovalnega delovanja v   sanitetnl službi v vojni.   Kancelist Fran   F i -s c h e r v Kranju je odlikovan z zlatim zaslužnim križem na traku hrabrostne svetinje v priznanje odlične-ga službovanja y xojnj.
i7l. štev.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 28. julij« 1917.
Stran  5.
—  Odlikovani orožnikJ. Orožni-ški stražmojstri Leopold    Zlobec, Josip Štefančič    in    Fran    V a -1 e n t i n č i č,   vsi bos. orožn. zbora, so odlikovani s srebrnim  zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje v priznanje posebno    vest-nega službovanja v vojni.
—  Oprostitve od vojaške službe na Ogrskem. Iz Budimpešte: V smislu naredbe honvedskega ministra o reviziji oprostitev od vojaške službe se smatra za vso dobo   revizijskega postopanja za podaljšano opro-stitev onih, katerih imena so spreje-ta v revizijsko listo in ki so bili tuđi poprej oproščeni. ako ni bila oprostitev med tem časom razveljavljena.
—    Zagrebškl   umetniki na slo-venskem odru v Ljubljani. V eetrtek, 2. avgusta in petek 3. avgusta borno rmeli na odru deželnega gledališea v Ljubljani odlične goste: umetnice in umetnike   kraljevskega   hrvatskega gledališča iz Zagreba. Za danes ome-njamo nekaj prvih moči, ki nastopijo v Ljubljani. Gdčna. Bogumila    V i 1 -harjeva    je hči  slovensko-hrvat-skega skladatelja F. S. Vilharja,    ki sedaj slavi lOIetnico svojega    umet-niškega delovanja na hrvatskem gle-daliŠeu. Igrala je pred leti v   Tekmi« tuđi na slovenskem odru v Ljubljani. Gdčna. Jovanka Jovanovičeva je zelo talentirana dramatska umet-nica.     Bila je več let angažovana v Osjeku, nakar je šla na Dunaj, kjer je studirala pri dvornem igralcu Hei-neju ter se je sedaj vmila v Zagreb. Naš Ignacij    Borštnik je priznan največji   jugoslovanski       karakterni igralec. Adolf G r li n h u t je bil pred vojno angažiran na  »Neue    Wiener Biihne«   ter je  izvrsten  igralec  karakternih vlog. Ivo B a d a 1 i ć je od-ličen zastopnik ljubavnih vlog, veli-kega poleta in talenta ter deluje že deset let na zagrebškem gledališču. Gost je nastopijo z izbranim bogatim sporedom, zato je upati, da jih vsako-krat pozdravi razprodano gledališče. Na obeh večerih bo sodeloval    pomnožen  gledališki  orkester. Občinstvo naj bi si vstopnice   tak oj kupilo. Vstopnice se bodo prodajale danes zvečer    pri blagajni deželnega gledališča, jutri   v   nede-
1 j o pa dopoldne od II. do 12. ure. — Vstopnina:     Sedeži v ložah I. nad-stropje po 5 in 4 K. v parternih ložah po 3 K 60 v, v II. nadstropju po 3 K 50 v. Rezervirani sedeži po 3 K 50 v, 3 in 2 K.  Parter:   I.  do  III. vrsta 3 K 50 v, IV. do VII. vrsta 3 K, VIIL do IX. vrste 2 K 50 v, X. do XI.
2 K. — Balkon po 3 K 50 v in 2 K. — Galerija I. do III. vrste po 1 K 60 v, ostale vrste po 1 K. Stojišče po 50 v.
—  Krožek mestnih uradnikov   v Ljubljani   ima svoj redni lemi občni zbor dne 30. julija ob 6. uri zvečer v mestni posvetovalnici, na kar se vsi elani opozarjajo.
—  Osebna vest. V listo vojaških kazenskih    zagovorniknv za skupno vojsko in deželno brambo je bil vpi-san dr. Oton Fettich - Frank-h e i m,   ođvetrr'k v Ljubljani.
—  Iz politične konceptne službe. Deželnovladni konceptni   praktikant dr. Lovro    Bogataj je imenovan za deželnovladnega koncipis*a.
—    Iz   seje   deželnega   odbora kranjskega v Ljubljani.    Porocilo    o razpustitvi občinskega odbora obči-ne Jablanica je v toliko popraviti, da je bil za gerenta imenovan   Leopold Oblak, zidarski mojster v Jasnu.
—  Ljudskošolske vesti.   Suplen-tinja Kristina R o g e r je imenovana za provizorično učiteljico na Dobro-vi, Josip V r b i n c je   nameščen za suplenta v Radovici, ker   se   nahaja učitelj Karei G r u d e n    v    vojaški službi.
—  Privatni uradniki in uradnice! Priditejutritočnoob 10. dopoldne na sestanek privat-nega uradniŠtva na mestni magistrat!
—  Tukafšnia trgovina  s  semeni Sever & Urbanič dobi večjo množino semena rdeče detelje in priporocamo posestnikom, ki morda težko čakajo na seme strniščne repe, da obsejejo njive z deteljo, da ne ostanejo prazne. — Zavod za promet z žitom ob času vojne, podružnica v Ljubljani.
—  Več tobaka.   Tobačna režija namerava za jesen splošno ureditev oddaje tobaka. Za civilno potrebo bo na razpolago mnogo več raznega tobaka.
Zastrupljene ribe. V ribnjak po-sestnika F. Siherla v Zalogu je vrgel nekdo neki strupen preparat, ki je uničil vse ribe. Škode je 700 K.
Tatvine. Antonu Sirclju v Topo-lah je zmanjkaJo 300 K iz sobe, ko je delal na polju, Ivanu Komidarju v Podlesku pa 1000 K, Frančiški Tro-ha v Babnem polju obleke in perila in mesa za 300 K, neki natakarici v Medvodah 300 K.
Iz Save so potegnili blizu mosta behinjske železnice moško truplo brez- glave. Spoznali so v njem bivšega delavca Ivana Robiča, ki je \z-sdnil pred 10 leti. Robič je bil bolan že leto dni.                -
Vtopila se je 572letna Pavlina Nahtigal v Rovi pri Brda » jami » '
I gospodarskim poslopjem,  napolnjeni
I z vodo.
Radi bede in pomanjkanja se ja obesil. Iz Žitare vaši na Koroškem rorućajo*. V petek dne 20. t. m. so našli otroei v nekem gozdu blizu Mi-klavca obešenega 59 let starega mo-ža Jurija Bajcerja, po pokliču krojača, pristojnega v občino Rikarjaves. Kakor kaiejo okoliščine, ga je gnalo v sir.rt pomanjkanje dela in posledi-ca Utega — bela. Biti je moral že kakih 8 dni mrtev tam, ker ie bil obe-sen tako, da je sedel zraven, in je bil Ie slučaj, da so ga našli.
Izgubljena crna torbica z denar-nico in 10 K od Židovske ulice do »Evrope . Odda naj se v upravni-štvu našega lista proti oclškodnim.
Aprovizaciia.
—   Razdelitev preka enega mesa na rdeče  izkaznice.   Mestna aprovi-zacija bo v ponedeljek.   dne 30. julija popoldne   razdeljevala na rdeče izkaznice prekajeno meso po 4 K kilogram. Določa se naslednji red: od 2. do pol 3. štev.  1   do   200,   od    pol  3.  do 3. štev.  201 do 400,   od   3.  do   pol   4. štev. 401   do   600,   od   pol  4.   do   4. štev.  601   do   800,  od   4. do   pol   5. štev. 801 do konca.    Poleg   rdeče  izkaznice je  prinesti $  seboj   tuđi   na-kaznico za meso. Pri tej razdelitvi ne pridejo na vrsto one rdeče  izkaznice, ki so zaznamovane s črko A.
—  Zaplemba krompiria od I. 2v-gusta dalje. Izšla je naredba urada za ljudsko prehrano, ki določa  zaplem-bo pridelanega krompirja od    1. av-gusta dalje.    Kontingentirajo se    za krmo določene množine in omeje na I krompir, ki ni primeren za Cioveško 1 živež.   Cena za krompir je določena za čas od 1. do 20. avgusta na 40 K, od 21. avgusta do . septembra na 25 kron za metrski stot. Cena 15 K na-stopi 6. septembra.
—   Prevec kost!. Danes je kupila v Mesarskem drevoredu pri Jožefi Dolničar Marija Dermota    1 kilo 64 dek telečjega mesa za 6 K 80 v. Bilo je mesa 90 dek in 74 dek kosti. Slučaj je prijavljen na pristojnem mestu.
—  Anonimne    ovadbe.    Aprovi-začnemu odseku prihajajo glede raznih aprovizačnih zadev različne anonimne ovadbe. Prizadeti se tem potom opozarjajo. da se na   anonimne ovadbe v nobenem slučaju ne bo ozi-ralo. Kdor ve za kako nekorektnost, naj priđe osebno in jo naznani ali pa naj se podpiše s polnim naslovom.
—-   Vinske    cene.   Pisejo   nam: Bližamo se vinski  trgatvi  in  treba je, da se že sedaj   ukrene   glede   vinskih cen vse   potrebno,   da   ne   bodo  te v vsakem   kraju   in   za   vsakega   kupca drugačne, ter kakor sedaj daleko pre-tirane.   Od vlade   smo   pričakovali   že lani maksimalnih cen, a zaman, Ie ne-katera   posamična   glavarstva   so   po-segla ta vmes,   pa kaj,   ko se   je  po-tem pod roko   mešetarilo   tako,   da je početna cena 1 K 60 vin. za liter na-raščala od dne do dne,   in   da  zahte-vajo   producenti   danes že  po 4 K in še več za liter vina. Delavci so se od lani sicer res   podražili,   a cena   galici pa je padla za polovico,   zato   je pač mogoče določiti primerno ceno, ki bo po eni strani varovala producenta, po drugi pa tuđi kupca in — pivca. Do-sedaj se je prakticiralo po krajih, kjer je bila od   glavarstva   cena   določena, da je kupee poleg   iznosa   računa sti-snil na   tihem   producentu   še   precej-šno vsoto, samo da  je vino dobil. — Letos  se  to   ne  sme  več  ponavljati. Vlada   naj   dolod    maksimalno   ceno producentu,    obenem   pa   viso-kost  dobička   tuđi   trgovcu   in gostilničarju.   Će   imajo ti faktorji določene   cene,   potem   odpade vsako skrivno mešetarenje,   in   konsumentje, katere je treba tuđi varovati, bodo dobivali   lahko   liter vina   po 3 K 20 v, izbrane vrste seveda primerno   dražje, morda po 3 K 60 vin. A treba je, da izda vlada maksimalne  cene že sedaj pred trgatvijo,   ne   pa   potem,   ko je vino že v moštu ali pa ćelo v grozd-ju zdavno prodano, v^as je, da se napravi vinskemu   oderuštvu konec in v to   je   poklicana v pri vrsti vlada   sama. Pričakovati je letos obilo pridelka, ker je trta povsod zelo polna in grozdje najlepše razvito.   Po nekaterih   krajih je pač toča napravila nekoliko škode, a to splošno dosedaj   ne   priđe v po-štev.
Književnost
—   Ljubljanski   Zvon«   ima   y
svoji julijevi številki sledečo vsebi-no: Oton 2upančič: Tuji mož. Alojz Kraigher: Mlada ljubezen. (Dalje,) Emil Leon: Cvetje v jeseni. (Dalje.) Janko Glaser: Marec. Rado Murnik: Na Bledu. Janko Glaser: Jesen. Dr. Franc Derganc: Henri Bergson. (Dalje.) Listek. Dr. J. A. Glonar: Fr. Omerza, Homerjeva Iliada. Dr. Jož. A. Glonar: »Zwischen zwei Natlo-nen«. Dr. Jož. A. Glonar: »Regiment . po cesti gre . . .« med Nemci. A. D.: iAa pxevfldfiL Cm XL p. 226 J*L        <
Dužne stvori.
*  Straina   vroeina   na   Catnfu.
Poročajo, da je bila te dni v Črai gori strašna vročina in da je v Cetinju se-
gala ćelo do 60 stopinj C.
*   Dopisnica, ki ie rabila 15 let iz Vlnkovca v Zagreb. Hrvatska po-Ijedelska banka v Zagrebu je dobila te dni iz Vinkovca dopisnico, ki je bila pddana tam leta 1902.
■ Vojne težave vegetarilancev. Dosedaj so imeli v Nemčiji obzir na vegetarijance in so jim dajali mesto mesa kruha. Sedaj pa je državni apro-vizacijski urad odredil, da se ne more več delati izjemo ž njimi in da se rao-
Irajo prilagoditi vojnim razmeram. * Kruh iz planinskega mahu. V seji koroškega deželnega gospodar-skega sveta je poročal dr. Lemisch, da so hoteli in upali z vojaki nabrati kakih 20 vagonov planinskega mahu, ki bi ga zmleli in rabili kot primes h kruhu. Vojaška oblast pa ni dala ljudi in tako se nacrt ni mogel izvesti.
*    Drag    krompir.   V    Stolnem Belgradu je prinesel neki    kmet   na trg 14 vreč krompirja, katere je pro-dal za 1400 kron, kilogram po 2 kro-ni.    Oni, ki nišo dobili krompirja,  so tožili kmeta radi navijanja cen. On pa se je opravičeval s tem, da so sedaj tuđi čizme desetkrat dražje, ali to mu ni čisto nič pomagalo.
Pri ž včnih napadih in številnib ženskih boleznih, ki se še povečajo s prepočasnim in nepopolnim izpraz-nenjem telesa, je naravna Franc-Josef grenčica prijetno učinkujoče sredstvo, ki ublaži težkoče, koristno tuđi že v malih množinah zaužito.
Darila.
UpravniStvu naših listov so poslali: • za „Ciril- Metodov obrambn sklad" Stanko Žnideršič rač. podč. 104 kr.I zbrano med najhujžim grromenjem topov od slovenskih vojakov (glej med dnevnimi vestrai v včerajšnjl štv. našega lista).
za .Ciril-Metodovo družbo* Rezi-ka Cvarova iz Bizeljskega. 52 kr., poklonili družba Čehov, Hrvatov in Slovcncev v gosti Ini »Sokol* pri Bizeljskem.
Srčna hvala!________________________
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Valentin  Kopitar. Lastiflna In Hsk »Narodne ttekame«
Kupi se takoi od zanesfjivih oseb ?eč
plsalnlh stroJeT
že rablienib in tuđi  pokvarienih ter plaŠ6e
in mktmm trtvm sa dTOkotoaa ter Uvmla«
In drage strofe.              2454
F. BATJEL,
LJubllaM, Sterf trg Mm*. M.
krmni* npestie
5  ure   s
natančno regulirane iz nikli a ali jekla K 25, 30. 35 ; z ra-
-----                 dijskim svetifnikom
K 30, 35, 4C; v srebr. okrovjo K 50, 60, 14 kar. v zlatem okiovju K 130, 160; 3 »e-tna pismena garancija. PoSilja se po pov-zetju. Nikakega rizika. Zamena dovoljena a'i se denar povrne. Prva tovarna eir
JI* KOTO. l i kr. ini dibifitt!* Int (Brb) 14(7. Ciftt.
BrcipJačoa pošDjitrr a»jegi fi. katiloga nt idj« rukca«.
MAlfflONiS
f JEDINSTVEN j r   U SVOJOJ ANALfTfČNOJ I KAKVOĆI     f
I mftffljb \ \4M POftoo*Cw
Hajp^^SHf^m^ 11        ' JHR^^PS^a^vI
Izplakovanjc vratu s Fellerjevim bolečinc tolažečim, raskrajajočim rastHnskim esen^nim fluidom z zn.
EISAFUJID
olajta
Pred vojne cene. 12 steklentc franko K 7 32. Lekaroar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg Št. 238. (Hrvačko) ČezlOO.OOOcahT.piMfn.
Svarilo.
Bivši odvctnISki solicitator Jos. Polajnko v Ljubljani nf v moji pisarnt nslužben, ker sem ga te začetkom t I moral odsioviti radi ntzvestobe in drugih kažnjivih dejanj tedaj tuđi ni opravičen delati v mojem Imenu ali denar in denarne vrednosti za mene prejemati. Ker mi je pri§lo na uho, da se Je Josip Polajnko vedet kot bi bil v moji pisarni uslužben, objavljam gorenje^ da se zamore vsakdo pravo časno varovati even-tueine škode. lp. Praa Foćek,  e4vetnik v Mablfani.
I1 znajmske kamare
velike 100 kg . .40 K, srednje 100 kg . .50 K, male     100 kg .   .65 K,
Iranko U Znofma proti naplatila, osia-nek po poTiot|u. Za Kranisko prevzema samo plamena narocila C L. WO!fDRA. LiBblfana, Pre« IgrUćem štev. 3.    2445
niDV   »hrambo    sena,   Josip HICI   Mm****, Gradište ši 13,
Vilo ali hišo z vrtom
m   Btodm   ali  w  MišhL   — Ponudbe pod ,HUa a vriom   24701 na uprav. »SI. Nar.«
&•%«*!  Pri Dinamo - »troju,  na UUVdl  vodni m*H *• l&U. -
*   Sličba nočna in lahka za elektro-veiEega.
Fr. Knaflii, Snarte« pri LUIJ1.
Poredan, steklo
ter emajl, kuhinjsko posodo
razpoiilja dokler kal zaloge
Osvald Dobeic,
Ljubljana, Martinova ces. 15.
2461
Zahvala.
Za obile dokaze iskrenega sočutja in mnoge tolažilne besede povodom nenadomestljive izgube naše iskreno ljubljene hčerke, oziroma sestre, tete in svakinje, gospodične                                                                i
Štefanije Trampuš
izrekamo tem potom vsem najprisrčnejšo zahvalo.
Osobito se zahvaljujemo vsem darovalcem cvetk, prečastiti du-hovščini, g. orožnikom in g. postajenačelniku, kakor tuđi vsem drugim, ki so pnhiteli, da spremijo našo nad vse ljubljeno pokojnico na zadnji poti.
SEN1ČICA pri MEDVODAH, 27. julija 1917.                       2467
Oloboke lalujoSi rodbini:
Trampu* in Schureiger.
Zahvala.
2a vse dokaze iskrenega sočutja ob prebritki izgubi našega nad vse Jjubljenega brata, oziroma strica, svaka in ne-caka, blagorodnega gospoda
t Ma hni
c kr. polkovnega zdravnika
izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo. LJUBUANA, 23. julija 1917.
Globoko žaluioža rodbina Praznik«
Velike družinske predstave v
Kino Central
v deželnem gledališču!
Joboto Z8.f neielln Z9. m ponedeljeU 30. lulija:
Kralj je umri -živel kralj!
Velika Tannhouser drama.
PkiiMaiDb predstave priipee ii mladi
Stran 6,
»SLOVENSKI NAROD«, dne 28.  Jttiija 1917.
171. gtev.
[  Prq>oročamo naShn
KOLINSKO CIKORIJO
iz edlne slovenske g toTarne v Ljubljani
______-   lite m   ——_—       j
mala meblovana SOBA
s ujBirkom, za nedoločeno dobo, mjraje kje v sredini mesta. Ponudbe pod „lafv-terk/1458- na upravništvo »Slov. Naroda«.
UM^^F              enonadstropna,    pripravna   !
II|#M      za   vsako obrt, v  ličnem  i
lllSag   trgu na Spodnje Štajerskem
■                         W    ob Železnid, se pod ugod-
nimi pogoji proda.   Zraven hiše hlevi in vrt. Pojasnila daj* HranUalea in posofilniea ▼ Sevnlcl.                                           2378
Vojnopoštne đopisalce.
tOOO kosov TOlnopoštnega plse niskoga paptr|a za 12,— kroa.
K -*fiO za 1000; 100 vojaSkih ali Ijubezenskih JC 5*—; umetniSkih razglednic K6 razpoSilja i-                         po povzetju                   29$9
ScUeier-lera zaloga razglednic, ta_ut| XY113, Brnnnftiiffasse 67.
Ako ne u gaja, denar nazaj.
"Žveplo kupi
vsako množino, tuđi male količine. J. Srops!, tarama za žveplo, Donat. XI, Leltmitz- .
0ft*S6 27.   Ozira se le  r.a ponudbe s skra^no  i ceno in navedbo množine.                    2325      \
____-_.-------------------------------------------------,-----   i
Kobilo
6 let staro, šimlo, 153 cm visoko, katcro akm s krasnim žrebetom vred kurila, j prodam za ceno po dogovora. — KobUa je Krotka, popolnoma zanesljiva za jezo, nekoliko vajena voziti in je brez telesnih nacak. Kupljena j€ bi Ja od vojaščine, katera jo je 24 jezo rabila. Belena Gorjanc, Čermelice št. 1. pošta Prestranek,                2420
3Ctgijeničiu         i manu/aktan
\   JnUf Šlager    i
f lm\ I W]«Boentr. 8 F.
Ceniki   z zdravniškim poukom   gratis   in   fr. Zaprto, 30 vinarjev v znamkah.     134
I H^-J^S^H^   velča   manufakturne
KrOfldidlKd    in   Specerijske stroke, j iV¥NjN»m   2i|( pr8iMrtt| jjui^   __
Cenjene  ponudbe pod „Dobra _Mt 243tM
na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
Prodajalna
1 Opravo vred, na iako prometnem kraju Kolodvorske ulice v Črnomtju. S6 Odda a t. {annarjoni 1918, odnosno a 1 aov. 1.1. xada'tio dobo ▼ na|«m. Nataiu*ne;>e se poizve pri lastniku Jat* kotu Schw«l« mmrtoš v Crnomljii  hši. Stv. 193.    2411
Lr*$ & ^% £F^ _£fe1 <y^i Trgovina   v   Srectišču,   ugodna
lega, dobra stavha, tn in pol orala zemlje, se radi slučaja smrti vred
DO  p?Ođa.   —   Ponudbe   pod   „ft.  P./ 2300"   oa   UDravo.   »Slov.   Naroda«
5G0 Vron!
I Vam plaćam, ako  moj unl-■    _-_■■ ■          Čevalec korenin Sla balxam
ne odrravi v 3 dneh brez bolečin Vaših kurjih    oćes,   bradavle,      obtiftćacea*.
Cena toniku z  iamstvenim pismom  1.75 St
3 lončki    E   4-50,  6   lončkov E 7.S0.   Na
stotine zahvalnih pišem in  priznanj.
Kemecy,  — £ošlce(Eaaaa)   Postfaca  i 12 307,ugrsko,                 3663
lila Uto
in
^                     pritikSine«
—= poprave, =—
emajSiranle   in   poniklanje
izvršnfe točno in ceno   1311
A. Weissberg, Dunaj IIf
Cniere Doaanstrasse 23/8. W*    Cenik  odd.   1   zastonj.
Kostanjeve in bukove hlode
kupi vsako množino franko vaaon         255
Strojilna tovarna Samsa & (o. v Ljubljani.
VpOŠteva se le pismene ponudbe z navedbo cen.
Pijeteti najprimernefše
na umrle            245°
zadobimo s pc^ečanlea   njihovih slik. Pove-
čaDje in umetniško izdelavo foto^rafij v vsaki    ?eli-kosti   za   zmerne   cene   z   jamstvom za izvršitev
ratmčno po  < ri^inalu  o<;Vrbi
pisarski    in    umetniiki    zavod
Ferd. Ludv. fhamrada
Đnnaj   XV.t   Warmser*jasse   43,   odđ.   18.
Ceniki na zahtevo. —  Zastopniki  vsepovsod  se  sprejmejo.
PRVA KRfllSJl liiil DROGERIJA i
parfumerija, fotografična manufaktura itd.
DblastvoDO koncBsiiooiraHa orodaia slmpo?.
Ustanovljena leta 1897.
3nt©n Kane
Ljubljana, Židovska olica 1.
Ceniki na razpolago.             Ceniki na razpolago.
Losne hite
naflioltio kakovosti po 8, 10, 12, U in 16 kr#n; lasno podlogo Erepp ali Python in laane mri-tlce v vseh barvah; „NEBU" barva za lasa in brado od Dr. Drallea rjuva, tamnorjava ali crna po 2 in 4 K itd., vse io solidno,   zancslfivo  blago ^riporoča
šfefan Strmoli
Ljubljana, Pod Trančo št. L
Pozor! Zaradi vpoklieanla v voiaako slaibovacie le lok&i odprt samo ta proća;o blaga In alcer vsaJU dan samo od 9 do i /21 ia v nodeljo od • do 11 mra doaoldaa.
Popravila in preobleke ::    točno in ceno.  ::
Popravila in preobleke ::   točno in ceuo.   ::
Najconojfto
dežnike
in solnčnike
domaCega   izđelka priporoća
tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred Skofijo 19 — PreSernova ulica 4*
Gonoktein. *
Najnovejše izkušeno sredstvo
i   proti    kapavcu    (triperju),    belem toku,    cystitid't     Črevcsnemu    in mehurnemu katar ju  i. t. d j        Brez      ubrizgavanja.     O
j Goookteiou piše : W i e n e r M e-t dicinische Wochenschrift i   let. 1913   Stev. 7.
Na   koncu   rekapitulirajmo   v kratkem   dobra   stojstva  Gonok-i    teina:
1 ) Jemlje se prijetno, ter ne i povzroča niti pri daljšem lečenju i potežkoč, ka kor drugi preparati, | kakor podrigivanje, izguba teka, ; toksični egranteni, draženje ledvic, |   driska in podobno.                         !
2.)  Odstranjuje  neznosno pc-kočo pri  vodi in  omejuje  bolne I   erekcije ter manjša izcedek. !         3.) Krajša čas lečenja, ako se ;   iemlje  takoi v začetku  vnetnega   j ':   procesa, zakaj uničuje Gonokoke, a   za   tem   gre    glavno    lokalno lečenje.                                           j
4.) Ne zahteva od bolnika ve-   i likih denarnih žrtev, ter se zaradi   ] !   tega Širi tuđi med manj premož-nimi bolniki,   ker zadostujejo na dan tuđi 4 kapsel*.                2130   :
!         Zaradi teh važnih   la^tnosti, s I   katerimi je prvi med vsemi pre-|   parati,   zasluži   Gonoktein, da ga toplo   priporočamo    zdravnikom, ker smelo lahko trdimo, da je to   j ;   zdravilo,    ki   v   resoici    pomaga,   i j   kar bolniki sami radi pripoznavajo
!          Dobi se v vseh večjih lekar-   |
|   nah. Škatljica K 6'—. Zahtevajte   j |   literaturo m prospekt |   Ljubljana: Labaraa Trnfcoicy. Zagreb : „falvator", JalaCIćev trg.
Proizvaja;    Farmakološkokemični   la-boratorM   „HERA"   Pra^i - Vršovice   552. Doaavltelj vo|nega minlstratva In   i ToIbo - sdravatvaMfa i4ratoaia.
m Mm ^KiB
ftgtie, kakor tuđi v partiiah od 100 stekle-
nic   naprej   in   prosi  za   obSirne   oferte   A«
KoImi, Pras«, KaHln, 49«.   2416
Zamahe
no?e in stare, kupi Taako mnoiloo
tvrdka    „ ljubljanska    indastrlfa
prebkOTih zamaškov JSLAfilN ft
Ko, LfabMana.         2278
Proda se
i z ggpHim poslopism
v okolici Ljubljane
z vrtom za sadje in zelenjavo, lepa zdrava lega ob Savi, pripravno za letno stanovanje ali leto-višče, tuđi za manjšo tovamo, ker se na Željo lahko vpelje električna in vodna sila, radi rodbinskih razmer le na rttae direktne kupce. Ponudbe na upravništvo .Slovenskega Naroda- pod „Bedka prilika 2394*.   2384
DrAflaiallfa starejša moC 2 doigolet
riOOdjalKa spnemn, ištesiuibe
V mtšani trgovini,   Naslov   pove  uprava »Slovenskega  Naroda«.      2437
Nlinanki poraofnik šS*;S
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. 2459
NaprodaJ ]e |%SSa z vso g°stilni5ko l"
■1I9C1 prodajaln. opravo. Kupni pogoji so zelo ugodni. Hiša je tik glavne ceste, 10 minut od kolodvora in v blizini dveh velikih tovarn. NatanČneje se izve pri lastniku Antona Mendngerlu na Javornikn at. 67, Oorenjsbo.           2447
Substitut
ae liče ia odvefnlako plaarno v Gradca.
Ponudbe  pod  naslovom:  Dr. Terček«
Vradeo, Postamt 14, Wtenerstraue.
2449
Stavbena parcela
pri  Bohlnfakem  fazorn,  w  bliilnl  Sv. Janeza se pod ngodnlrai pogoll proda«
Pojasnila daje PosoJUnlca w Radovl)icL
2360
[. in kr. loMfDira v Kaiitu
potrebuje vežjo množino
MM lesa
Hatanineje se poizve Motanu    2377
Trgovino čeullev
na drobno       2444
„P E K O"
lel Đefcai časa otiprtn.
Veiia ma Hraonil stladl io lonzuntnih drottev na nnjstn
vabi tem potom
1.  podjetja, ki so pod vojno dajatveno postavo na Kranjskem;
2.  vse one kranjske  tvrdke, kl izdelujejo vojaške potrcbščine, vse rudarske obrate na Kranjskem, četudi nišo pod vojno dajatveno postavo  ter vse tvrdke, ki so članice zveze avstri)' skih industrijalcev, sekcija Kranjska;
3.  c kr. vojaške zavode, ki so industrijalna podjetja in zaposlujejo civilno delavstvo;
4.  vsi državna podjetja ter
5.  vsa delavska konzumna društva, da se udeleže njenega
ustanovnega občnega zbora
ki bo dne 6. avgusta ob 10. dopoldne v knjižničnl dvorani c kr. deželne vlade krantsfcft-
DNEVNI   RED:
1.  PoroČilo pripravi]alnega odbora:              4. Volitev načelstva (6 Članov);
2.  Čitanje in odobritev pravil;                    5. Volitev nadzorstva ter
3.  Sprejem članov;                                      6. Slučajnosti.
V Ljubljani, dne 26. julija 1917.                                                                        2468
Za delavce \n del. konzumna društva:                                      Za podjetja:
Anton Sriatan, Dr. J. S. Krok.      Jetn Polaki tovaraar; Mandl, c. kr. Inšoatior tob. tovarna.
Graščina na prodaj.
Velika bodočnost za kapitaliste in podvzetništva.
V lepem, zdravem kraju, 10 minut od železniške postaje Gradac na Kranjskem, na progi Karlovac-Metlika-Gradac-Ljubljana v izmeri 256 katastral, oralov,   vse v   enem  kosu.   Od  tega je:
približno 65 oralov plodnega polja, travnikov, vrtov itd. 20      „      posekane šume za pretvorbo v polja 15      n      hrastovine, smrekovine, lipovine do 80 let, 156       „             ,                 .                w          ttd., 20 do 40 let.
Lega: Ravnina, visina 130 do 150 metrov nad morjem, tla glinasta in ilovnata, za pšenico, koruzo, zelenjavo itd. ZemljiŠča leže pri 2 dobrih cestah. Velike zidane, zelo dobro vzdržane gospodarske zgradbe. Grad trden, enonadstropen, na štiri ogle zidan, 4 stolpe, preko 200 metrov obsega, 32 stanovanjskih pro-storov in poleg tega še mnogo prostorov, prikladnih za vsako podvzetje, ker je poleg grada mlin s 6 kolesi na stalni vodi, ki nikoli ne zmrzne; da se torej uvesti električen obrat za žago, opekarno, tvornico peči, lonČarskih izdelkov in drugih podvzetij. Na zemljišču se dajo urediti apnenice, ker se dobi prve vrste kristalizovani apnenec za izvrstno apno, ki ga je mogoče na stotine ya-gonov za visoke cene prodajati. — Isto tako dovolj materijala za spomenike in za krasne podstavke kot: stebre, ploče itd., ker dobi po uglajenju izgled kot prima marmor.   Graščinsko lovišče.   Grajsk cerkev.  Dolgov ni.       2379—1
Ponudbe na ,Uprtt¥O frmičiao Krapa^ poiia Bradmc, Bela Kranjska*.
{Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
u DtnUh« «l«wwlo» 10.000.000 hr«^Ti                                 StritaPJeVa    llliOa   AteV.   2>                                 ■•»•»■»■I t.*M O|»^,lo i.5OO4IOO kren.
Poslovalnica e. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici sedaj v Ljubljani, In Celju.
----------------------------------------------     »pr1«iw     ------------------■----------------—------—    I   up4« » tnim  tn w«lo  wro<noilBlfc paplrlov, dMiitira  erarKnt dobave in  dovoljuje
^wlofii«   na  knjiiice   inf fcofl   r«gyw           aprovi^aoijske   kredite.
I      BBS—X==a==^========.    ■utfitl MAAtfiaHaiaaMi  olicaistotfAiiiaa.     s^=^^^=^^s^mm        I                Mr^                                                     **                                                   ^^
Rabim kratko dobo Va§ creme
VUNOME
morem ga torej priporočati vsaki dami s popolnim prepnčanjem in kar najbolj vroče, kajti deluje jako dobro. Polt postane nežnain brez kvare prozna.
Manja Hasa - Outhova
članica opere mest. gledah na KraL Vinogradih.
Izdclujc: Laboratorij Hera, Praga-Vršovtce, Hatek. ni. 35, telefon 6443.
Veliki lonček 3 K. srednji K  1*50,   za
poskušnjo 60 vin.    —   Pošllja   se   po
pošti proti vposlatvi zneska z dodatkom
60 vinarjev za porto.
Zaloga v Ljubljani Lekarna   i U. pl. Trnkoczy.                  3084-XVII.
171. štev.
»SLOVENSKI NAROD", dne 28. julija 1917,
Stran 7
Najlepši kras ženske
m ltp* •MifcOTMM, amfnt, trtto »nuli. Gospe, ki se v tem
oziru ne čutijo popclne, naj piSeio na Ido Krause, ki jim  poSlje
brezplačno na podlagi 06 nje prerskuiene  mttode, diskreten svet
v svrho pridob;tT€ Metintfc, okroglih oblik.             1851
Ida Kraum* Polun, (Pmsbiirg), Oanka,
•^Wa}fWWMma)a)ai  S«  94B4B« 4 ■•
Planice. HM, h°CSS5t
S. KMETETZ
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 26.
Koštan Je v les
od 1 m dolgosti,   10 cm debelosti naprej v deblih in pole-nih kupi po najvi&ji ceni tvrdka:                   9o
I. Pogačulk, Ljnbllana, Mar. Terezlje cesta 13.
,        H^oisi^eitei    lio**
i in   UStnice     naravne   lepote   pri   vporabi   dr.   A. R xa edino " dobre, neškodljive                                                                           64C,
„rožne rose" (Rosentau)
("se opere). Nikdo je ne spozna kltub krasne mu uč'nku.  1  stekl. K 3" |
Kosm. dr. A. Bix laborat., Dunaf IX, LaUerergasse 6 B.
Pošiljatev   diskretna   po   povzetju   ali   proti   vposlatvi   zne>ka.  —  Zaloge v   Liubl'ani : Parf. A. Kane In fldrfa drog. Maribor lefcar.: SdRrtzengtJ, Mar. pom. \n perf. Volfram, t Tnta parf. Amlreuzzi Corso 5.
I       Srbečico, izpuščaje       I
I                       odpravi  kar   najhitrejSe  „Dr.  Flescha originalno rujavo                        I
I                       mazilo**.   Mali  lonCek K  1tO, veliki K fr—,   dru2inska            1853   I
I                                               porcija K 9-—. Dobiva se                                                  I
I   v lekarnl „pri zlatem jelenu", Marijin trg, Liubliana.   I
Zajamčen uspeh. Tiso4e j;1™'^ p'sem Bujne,    lepe    prs**
dobite ob rabi med.                                        1566
8r    41    Riva  VromP 73   nrtl           garantirano neškodljivo za
HI.  JI.  fUAd KrCUI£ LA JJF51 vsako starost, taaesljl* upth.   Rabi
se zunanje.   Edina krema za prsi, ki jo vsled   čudovttega učinka prodajajo lekarnarjf, dvorne parfumenje itd. Poizkusna puSica K 4-—, velika pusica, za-dostna za uspeh   K 9*—.     RazpoŠiljanje strogo diskretno.
■aa.   4r.   A.   Uz   preparati,  Dnna?   IX.,   Laklerergasse   6 C.
Zjrogt f Ljubljani: drog. Kane In „Aflrlji". Ziiofa * Mariboru: fefttr. Sdiftt«** Ptor. paa. ht parf. tolfraa. • mu. wn« iMrMaM, (im at
Strojl za striienje las a 10 X. Britve od 2—10 K. Brivskl aparati, brivske kline
A     najboljie kakavasti pa najttiijih cenah pri
, A.   WEISSBERGf   Dunai   llf
1        Untere Oonaustrasse 23 S.
Sp«ijatnl etnik odd. IV. gratis.       Za trgovce en groš cenik.
Srbečko, poieflie. priA. Mn Ur Ufale. pte, tozie Mm, Ture otekllae in rans
ozdravi hitro io sigurno
iantarsko mazilo.
Ne umaie ia ne diši.   Mali   lonček 3 K, veliki
lonček 5 K» druiinski lonček 9 K % na vodi lom
K temu spadajoče brinovo milo  4 K.
Gerd Sandor, lekarnar, Nagy Kor os 30.
/UBERDĐ
bernIoh
l8ALB£   A
V «3
^*rlporo6eix3Q.o  *peclialno
domslio in otroiho konfekcijo
zelo solidne tvrdke
M. Kristofič-Bučar
Ljubljana,  Stari trg  itev. 8. — Lastna  hifta.
DL U LL \r:^~^' AK1LM
Otroške oblekice m oileke a Muli I
Ugiaalta«  parila  ta  *■■•  pvtraMaiM  sa  Mmt|«aitai
■*~ Poiilja na isbiro tuđi na dažalo. "•■
(titmiliii
VHH»^^^    đniitvattifovctftđ
L a^^^K   m  «AnM C(fM,
^\^^^^^^T      fTiter li lzđel*Tttelj ^^aaaa«*^        kavCMkovlli   tteaitlllj
LJDRUIIU. Dvonii tri M i
; Franc Furlan
i                  uslatfiik FasctiifffBft Hm
\ bl]ačaviil6arttvo . zaloga žtedllnlkov
^                       ••■aJim|aU                125
i ^Imbrožev trg štev. 9.
1. li
v Misni. Domisli rala li
Velika zaloga
steklenlne, porcela-
na, svetilk, zrcal,
slp, kozarcev, vr 6ko v
Ltd.
gostilniška in kavanur-ska namizna posoda
po nainižjih  cenah.

Parno barvarstvo
ter kemično čišćenje in snaženje oblek.
Apretupa sukna.
'OS. REIGH
Pallanshi nasfp - Ozm ona it 4. SprejemaliSCe
Selenbnrgova ulica i\. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
MILO
dobivate ▼
Specijalni trsovini za milo
lan Houvar
Ljubljana
Sv. Petra cejtn Z8.
Iatotaai
araia, kiii sa **vl|«i taalataa alta, prala! praaU U b i.
na dabalo in drobno.
ToVOme   VOŽnje   ™ trgovce,   agenture, ter selitve i. t. d. prevzema
i«V prevozniško podjetje
________  Meflkov ulica itv. 13, Ljubljana.
Hrastov In kostanlev les
v tfabllh ta vajah •<! 10 cm dakaloatf aaprej kupi po najviSji cenl
Jolias Žlgam na Polzeli v Savinskl dolini.
.    . ,                 .1                                             ■■"                 ■'               —     ■■—         .i..-                 »^^-_                                                          mi—i————    ! — ■>■«
■aHaavBk aaaaaaa| ^■"■U   aavaaBaa] rdečino na obrazu inrđeC nos, ogrci, pri-
v       tjT'^-p-t^Lj^B-^mtSraaaBiBaJ ^1' S11^ 'n °^IaPno kožo vse napake fc                                                              polti odpravi zajam. staropreisku§ena
' dr. A. Rixa pasta Pompadour.
Popolnoma neškodliivo. Poizkušnia K 150, veliki lonCek K 4'—. Dr, A. *'      *         tLlMM alsarno ntleko, tekoč  ruder, rožnat, bel  in  naravno rumen,   ste-
klenica K 4—. Diskretno razpošilja Dr. A. ftlx, kosm. preparate. Dnnaf DL, Lakle-
rergasa« • E. 7a!oge v Ljubljani: drog. A. Kane, drog. »Adrija«, v Mariboru : Lekarni »r»ri Angctju   varhu«,  »Pri Mariji  pomoćnici« in  drog.  Wolfram, v Trstu: parfutnertja
Andreuzzi, Korso 5.                                                 2299
Na debelo!                 Na debelo!
Baterije, svetiljke, žarnice.
Vido Bratovi. Ljubljana,
______Stari trg žtev> A.          «,,
|f   Had 50 let  obstoječa   "VR
parna barvarijainkemično snaženje oblek
««■>                                                 124
^^= apretura sukna         ■' Llabllana,      |lnf f|n Ditf        Ollace,
SalnkvflaTa aL %.      MII1UII DU%         Baraka nUaa 4«. Paatratba vaataa In tataa.                            Majaltla hm.
Za dame!           Za dame!
Najugodneiši nakup!
Proda|aa radi v«llk« uloge btaie od aavMbM «• aafBaaliaga kroja
po znatno  znižanih   cenah.
Specijalna trgovina za bluze
AntOnija  Sitar, Ljubljana, Selenburgova ulica 1.
Pm Ijobljanski zavod za nepoje lepote
^^=  in  trgovina di&av ^^=|
zaloga Schrdder-Schenke preparatov  22481
Poljanska cesta št 7, pritlicle.
Negovanie obraza, kože, 13$, prsi, rok.      I
Hasaža  telesa  in  parna  kopelj  obraza.     I
Odpravljajo se mozoli, pege, zajedalci, ni- j
mene lite, rdeiica kože in notu, ohlapna kota,
===== podbradak itd.  ====== I
toma« z Jtžde se 9a9o navodila za nadaljnjc samoziraTljnjc        I
100 l'*rov zdrave domače pijace
nosvežujoče, dobre in žejo gaseče si lahko vsak sam priredi z mali strožki. V I  zalogi so snovi za: ana-Iaaj,  jiMlčaik,   grcMdiTc, fMtlitrec  pAfroTt  meta, mSkatelec   pomeručnik, •*^——^   tfiitit ffrta, TišajeTcc
skaaiti mm ne     more.   Ta  domaCa pijaia se   lahko pije
poleti MaHff, poffmi vroCa,   nanteato ruma in iganja
Bnori s natančnun   navodilom   stanejo   K   13--  franko
po povzetju.
Jaa Irallta, MnU pi NRtL bn (39. ini.
300 kron v zlatu
fte    ne    odstrani   kreaaui
SjnttBB %  iniTen  spadaj, prah praakom m *«tetoa>
Htoitoa imT in ne obrani   I koto mladoatno *v«to   in    | netett.   Cesa   K   6 6)   -%tmmmmmmmmimmiimmmaM pottnia« »red    ■ -oreli« ■t—|» K   17 —,   6 porcij   K   33 60.   Vae   Una' kakih
■BdftUaik MnihOT. Natlor n naroćila:
iH MH WW|l W\ w#l trn IH ■«!.
BS^a«a^B«aB«B«BiB^B^B^B^BVaVBB1a«Baa«B«VB^B«BSVBJ
J Dijamantna rezila za steklo, |
Diamantov za steklarje morem sačasno dobaviti samo St. 4 za K 11*70 in St. 51/2 za K 16*— ker je dovoz dijamantov pre-povedan in je surovo blago zelo težko in le po visokih cenah dobi«. '                           ■
Porto za povzetje 85 vin.               I
Za reelno in solidno   blago jamCl         I
IM tmini, Mm Pri aogele, Brw 13 Una |
■J^^^^^kal^kl   je    ar«datvo    xa  pomla-
ITatBJalOI jeaj«la«,ki riefe araUe
in aive laae in brado sa   trajno    temno   po-
barra.  1 staklenica s polt. rređ.  S. 2.70.
Rydyol
je totnata  veto, W
živo  pordeči     bi eda    ^^^^^^^     _ Uca. Učinak j« čudovit   1 stekle*   I meta poStnino »red K 2*45.                        I
■•alov za n aro čil« i                I
Jan ttrolioh, drožerija pri tngcln, I Brao M9t Holova«.     '        I
Stran 8
.SLOVENSKI NAROD', dne 28. folija 1*17.
171. štev.
I   Stanje vlog koncem marca 1017 ca. K 150,00*.0t*—.                                                             >      OUrnlca S 40,000.000-—.
HBS teška lndnstrljalna banka ST*
FiDancInnJe oolaiklh doltau.  ::                     ::  KmOte za nmriza&ie nakupe.
Vsakovrstne bančne transakcije.                 Srečke c. kr. avstr. razredne loteiife.                 Nakazila volnlm njetnlkom.
■Hawaaav^^^^^Bii^^B«iiBaaaaaaaiBaaaaaaaiBi^B^^^^K3OBEil^^H^^^Bia^^MiMa^^^MM.B"BMBaBHB^BjB^BjBMBM.
I w^ a^am   i   i88  jfw   1   i8*
I                                             vseh dežela izposiujt inženir                                    542
I  WMm #B£KiBHLA.U9§^  oblastveno avtor. in zaprisežem patentni odvetnik   I I                           na Dunaju VI., Marlahilferstrasse št. 37.                           j
Isfr-mijtsa L 1842.
Tim olliifi &arv. laka ia firnela
i
felefn
Stefilto
154
[BRATA
EBERL i
i
[felaiia, Iaiiiaria. drina
Prodajalnica s
Miklošičeva   ulica  št. 6. nasproti hotela ..Union".
iiii
io Dohištn olestaia.. £
121    S
Delavnica:        {j
Igriška ulica štev. 6     S
clelctri^na sila-                  JJ
N
v kateri se   obratuje, s prima   krogom  j odjemalcev,   v    blizini   Ljubjanp,    se proda. —   Zadnja   ceoa   100.000 K. Ponudbe na uprav.  »Slov.   Naroda«.
_______________2080_______________
MT   Kupi se   ~WE
i rahljcnih sodo?
od igaaja ali vina ▼ velihosti 300 do 6C0 1K?O7.      3316
Ponudbe na naslov: JankO Trfiun' ajnbliana, Bleivreisova cesta 20.
5Iaž 3anear
vet let pri tvrdhi Eberl, se pri«
poroča   slaTcema  občinstTO kot
Invalid za              2215
siavbena in  pohištvena
pleskarska deia.
Delavnica: Oražem, Breg št. 6.
Preiv C    Datiol Preiv! Gorici. !•  DCllJCl Gorici. |
Ljubljana, Stari trg II 28.
M\i ili \wXi ) dvokolesa
s staro pMvmatiko,
šivalni ttrojif gramofoni,
•Ufetrlčne   iepne   svetllka   že !
kompletne od 2 K. Najbotile baterije.
rotatinn niska ceu« sa pr«prodaj»H«
JvCchanična delavnica
no Starem trsu ft. 11 ,
V jfluBcevi hi5i poleg goriške kleti.
liMtkMM   iiIIm   «l! hlatca x vrtom, I nUjnnD   UIID   M»«.fMabMaiU
■ IN|1I11M    WI1N        alJ ako,fci      2435
Ponadbe rod „Nrhna  vi!a 2435" na
upravništvo   »Slovenskega  Naroda«.
! Najnižjc eene.
Solidno blago.
M. Schnbert
preje Bilina & Kasch, Ljubljana, Židovska nL 5.
prioorv č?    veliko    zalogu    tkaoin   in glace-roksTlo,   modno  blago   za
£Tospi>đe    in     'lamr     raznovrstne    tise
parfume, ročna dola in materi|al, tslmrgltao  predmete.     413
Moderna predtiskarija«
Izdelovaafe preoblečenlh gmnbOT.
KRAPINA
Toplice
(Hrva&ko).
Pojasnila   In   prospekti zastoij.
zdravjjo
giht revmo ischSas.

A- & £ Skaberne
J\{estm trg št. tO.
Zahtevajte slovenski  cenik!                                                                            Naslov: JOS, PETELINC Ljlkijaa ST. Ml USip 7.
Preporoda se tvrdka
JOS. PETELINC
iovarniška saloga Sivalnih strojev.
Stroji v raznih opremah in sistemih, priproste kakor tuđi luksus opreme vodno
w zalogi. Pouk w umatnem vezenju brezplačen.
LJUBLJANA, blizu franiiSkanskega mostu, leve, ob vodi 3. hiSa.
lOletna pismena garancija.                                                                           tOlctti« ptommmm saratidi«.

^riporoča cenj. damam tu in na debeli   na   Dunaju   osebno    izbrane
novosti krasnih k/obu/cov
= in čepić
finega okusa sa dame in defelice.      I yy    ^opravila se sPrejemajo.        I
žalni  klobuki   vedno v nalogu   TStt   I Solidno blago — ntzfa ctn*.              I
WV   Proda se now   *M
klavir in pianino.
Kje, pove opravništvo  »Slovensk.  Naroda«. 2401
II      I   •   ■■         starejša,   samostojna
ProdaiBika ^''^.n
riUUUJUlllU    večje trg. podleti«,
•                prednost imajo le trg.
naobražene in Ce je mogoCe v galanterijski stroki izve2bane moči. Ponudbe pod »aTamo-stelaoat ŠL 100/2430" na upr. »SI. Nar«.
Odda se v najem
restavraciia pri kolodvoru
v Metliki. ležeča ob glavni cesti ▼ Karlovec, par korakov od kolodvora. Nastop takoj. Na željo večji kos rem-Ijišča, držećega se restavracije. Ustmena pojasnila daje g. notar V Metliki, pismena Niko Popovlć, Škeroflevec pošta Suhor prt NetttkL                                                        2448
Kupujem in proiajam:
bodisi pohlMvo. sioklonino, io-loxoy snlloo, porcolan, oroifo, podobo, gtar dosar. gploh ¥gof kar |o BalmaBl N loi gtaro.
Obenem kupim stara zobovje. Posredujem za hiše, zemljišta ttd.
Albert Derganc
briveo In konceslloniruU starinar
Ljubljana, Frančiškanska ulica 10.
Slamnate šolne
za dom !■
slamnate podplafe za! mile
som imčel Izdelovatl ▼ toliko, da lahko nstroiom TsaU lahtevl In lln pHporočam kot nadomestllo sa drago nsnlono obntev, posebno u delo t sobab.         235
Poskuslte, no bode Vam ial.
I^i?. Cerar,
i lovama slamnlkOT ▼ Stobn, pošta I         Domtale pri LJabljanl.
[   Dolaiikl kapital K 60,200.000--.                                           _-                   tiSOSft      ___•                                     smi* den- ?1°g » ^ran. knjižice 3h okt 1916:
Beserte            m  17,000.00^^.                                       ^^   1"%    ^JT      I>aPi^To                           S8          K  148,241.140-—.          K
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
Ctttrala u IHuuji. — Ibtiiotljeia «6*.                              1«al llBl UvJK. Wn CBfi (f Ltt JUniiHi Eneralil.                                 Vstnnljcu 18S4. - 33 Mndbdc
I                  Preskrfoovanje vseh   bankovnih   transakcij,   n. pr.:   Prevzcmanjc šmmmnšM vles   na   hranilo«      I
I     knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-      |
I     štovanjem.  —  Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi.  —  Kupovanje in prodaj a nje  vrtMtaastalai
I     peptrier strogo v okviru uradnih kurzoih poroCiL   —   Shranjevanje in upravl|anje (depoti) vrednostnih
I     papirjev ia potojOa nanje.                                                                                                                    34      |
I     Ustmafia I« pismena pajaaitHa fn nasvetl e veeli w hmmtmm rntrmUm  spatlaj^dlii transakeljah vsefctfar brssplačtia).            MaTErzoisvlM: Prometna banka Llvblfaaa. - Telefea iter. 41
Najkulantnejse UvrSevanje toomia aareen na vseh tuzemskih in inozemskih mestih — izplačevanje ku-ponov in tzžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prođajanjr deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja vamih predalov sam os hram bc (safes) za oanjevarno shranjevanje vrednostnih papiriev Mstin. dragotin itd. pod lastni zaklepom stranke. — npravnltte •. kr. nar. leteriiv) Brezplačna revizija izžre-bmnfb vređnostnin papiijev. * Promese za vsm irebanja. IipleŠUa in "^fciwHi v aVamenke Ia U ^tatrlkt
Trgovina H. Kenda v Llnblfaiil
------------------------------------   priporota  ------------------------------------
papirnato platno
za žitne vrete, blazine i. dr. meter......K    4*80
izgotovliene vreće 561140 cm, 100 komadov •   •   „ 890'— ••            m____m       •»        1 komad      .   .   „    9*20