Pod kateri koli krinko fašizem nas,epa. v ka.erlkoiT^nT^ pojavlja, po katerikoli poti se polašča oblasti- fašizem - Je pobesneli šovinizem in so ropske vojne fašizem - je brezmejna reakcija in kontrarevolucija fašizem - je najstrašnejša ofenziva kapitala proti delovnemu ljudstvu, fašizem — je najhujši sovražnik delavskega razreda in delc-nega stva. ljudstva. GEORGE DIMITROV. NAPREJ TEDNIK SLOVENSKIH PROTI-FASiSTiCNIH DELAVCEV št. - No. 89 — PITTSBURGH, PA., SREDA 7. DEC. 1938. LETO - YEAR III. - jjbS "-»M Protestirajte proti fašističnim agresorjem in ne ku- I pujte nemškega, italijanskega in japonskega blaga, j Zahtevajte ukinitev embarga napram republikanski Španiji! Sijajen začetek Vseslovanskega gibanja v US Manifest kongresa pravljal Vseslovanski kon¬ gres za Zapadno Pennsylvani- jo, West Virginijo in Vzhodni Bolgarov je v okolišu v kate¬ rem se je vršil kongres, prav malo. Zastopstvo Slovencev je bi¬ lo jako majhno. Samo 3 dru¬ štva SNPJ, po 1 od SSPZ in (Nndiiljevnnje na 2 . struni) ili predstavniki slovanskih državljanskih, verskih, pod¬ pornih, športnih, prosvetnih in drugih organizacij, zbrani na slovanskem kongresu v Pittsburghu, Pennsylvanija, se obra¬ čamo ameriškemu ljudstvu, Slovanom v Ameriki in Evropi, (er vsem svobodoljubnim narodom v svetu s sledečim mani¬ festom. ter dvigamo svoj glas proti barbarskim zločinom, storjenim nad Slovani v Evropi s strani nacistov in fašistov. Izjavljamo svojo vdanost načelom ameriške demokraci¬ je in manifestiramo svoj ponos in svojo ljubezen napram slav¬ nim tradicijam, kulturi in neodvisnosti Slovanov v Evropi. V današnjem pomembnem času, ko preti nevarnost sa¬ memu obstanku Slovanov, ko sta nacizem in fašizem s po¬ močjo Chamberlaina in Daladijera že razkosala našo brat¬ sko Čehoslovaško, — je dolžnost vseh Amerikancev slovan¬ skega porekla, da pohitijo na pomoč svojim bratom v Evropi. Zavedamo se, da je čehoslovaška prva žrtev Hitlerja in Mus¬ solinija, ki pa imata v svojem načrtu zasužnjenje vseh Slo- ^ končno uničen f lobode in miru v vsem ran ni bil nobede „ Bolgar, ker svetu. Kadi te nevarnosti, mi Amerikanci slovanskega po¬ rekla združujemo svoje sile, za pomoč svojim bratom onstran Oceana. Srečni smo, ko vidimo, da prvak demokracije Franklin Delano Roosevelt dviga glas svobodnih Amerikancev proti nacističnemu in fašističnemu barbarstvu, proti vojnim poho¬ dom in podjarmljanju, ko nastopa v pomoč malih držav in svobode veroizpovedanja. Veseli nas, ko vidimo, da Slovani 1 v boju za ohranitev narodne neodvisnosti in njihovih kultur- nih in zgodovinskih tradicij naših slovanskih bratov nismo KATOLIŠKI BASKI V AR- osamljeni, ko vidimo, da imamo Slovani v tem boju prija- GENTINI PROTESTIRAJO teljsko podporo vseh civiliziranih in demokratičnih narodov | - v svetu. Zavedamo se, da je borba za slovansko demokraci- Da bi se 8eneral Franco pnku- jo in neodvisnost istočasno borba za napredek človečanstva, za svetovno demokracijo, za vanBost in mir v svetu. , IV^i jjinovi in hčerke $lov.anoM smo ponosni na to, kar smo doprinesli k izgradnji in napredku naše velike ameriške re¬ publike. Zbrani na tem kongresu, dajemo našo podporo naporom predsednika Franklina Delano Roosevelta in ame¬ riške vlade, da se zaustavi uničevanje malih državic s strani nacistov in fašistov, da se zaustavi preganjanje narodnih manjšin, da se skliče konferenca držav vsega sveta, ki naj podvzame potrebne mere za ohranjenje zakonitosti, reda in časti v mednarodnih odnošajih in ki naj osigura neodvisnost vseh držav, svobodo veroizpovedovanja in enakost vseh ple¬ men in narodov. S tem manifestom objavljamo našim bratom v Evropi, da srca vseh Slovanov v Ameriki v ljubezni in simpatiji bi¬ jejo za njihovo junaško borbo proti nacističnim in fašistič¬ nim zavojevalcev. Zaklinjamo se z vsem kar nam je sve¬ to in drago, da bomo stali ob njihovi strani, da jim bomo po¬ magali z vsemi sredstvi, da bodo ohranili svojo kulturo, svo¬ je tradicije in stremljenja, da bodo ohranili politično svobo¬ do in narodno neodvisnost. Pozivamo vse Slovane, da se složno postavijo pred skup¬ nim sovražnikom. Samo složni in odločni bodo mogli Slova¬ ni braniti svoj obstanek in svojo narodno neodvisnost. Svečano izjavljamo našim ameriškim bratom, da smo se mi, ki smo sinovi velikega slovanskega roda, naučili ceniti bednost ameriške demokracije, ter jim dajemo svojo bese¬ do, da bodo sveta načela: vlada iz naroda in za narod, na¬ šla v nas najmočnejše pomočnike in najmočnejšo obrambo proti grožnjam vsakega napadalca. Pozivamo vse slovanske organizacije in vse Slovane v Ameriki, da nastopijo na podlagi gori navedenih načel, za hotnost vseh Slovanov, za človeški napredek, za demokra- c ‘jo in svobodo. V Pittsburghu, dne tretjega decembra 1938_ Roosevelt za obrambo miru in demokracije Amerika se zaveda, da je od njenega stališča odvisno, kam se bodo nagnile demokracije Zapadne Evrope. Amerika je 400 delegatov je zastopalo ! pripravljena nastopiti proti fašistični agresiji. Roosevelt 250 organizacij. — Mani- ma zaupanje v progres in upa da bo novi deal napredoval- fest. — Sklep za sklicanje 1 kongresa za celo Ameriko. ? ov ° r ’ k D atere8:a 1 je imel predsednik Roosevelt v Cha- Zunanji pregled Italijanska.. provokacija napram ko. Zalit* Franciji. — Delavska borba za IH ur- grožnjami nik v Franciji se nadaljuje — Volit-j odgovarja z u*| ve v Jugoslaviji. — Španci in Kitajci Sisiičuim zalili sc junaško hranijo. j j., l,«,]j napi l kul jtvmi. \ S fašisli ni mogoč nobeni sporazum, herlaimi in Dabidijeft**, ker če jim pomoliš prst, zagrabijo za J fašisti zadovoljili s zmag celo roko. Ko je Hcinlcin pod zašči- ! im in da bodo v bodoči' inlje (racijami p: da irnil la¬ bodu Samo dober mesec se je pri- pel HUI ’ N ' C ' je Popolnoma v skladu z željami demokrati- čneka ljudstva Amerike. Roo¬ sevelt je rekel, da mnoge de- ko da pokaže pot, kako da se ohrani demokracijo. V i- stem govoru je Roosevelt po¬ zval ameriško ljudstvo, da Ohijo, ki je tako lepo uspel. ™ ok ff cije .f me ?' 392 delegatov, voljenih v 250 organizacijah, je zasedalo od 10 dopoldne do 6 zvečer, po¬ slušalo poročila, razpravljalo I in sprejemalo predložene re-1 podpre llberalr| e principe no zolucije. i ve » a deala - Navzoči so bili zastopniki sledečih narodnosti: Srbi, Hr¬ vati, Slovenci, Slovaki, Čehi, Poljaki, Ukrajinci, Rusi in Ru¬ sinj (Karpatorusi). Registri- pil katoliškim Špancem v Argenti¬ ni. je poslal generalski pas Brez¬ madežni Devici Llujan^ki., Vodja tukajšnjih katoliških Baskoy, Zaba- la. je odločno 'protestiral proti'temu “generalskemu pasu" ter dejal, da je Francova misel žalitev katoliš¬ kih Špancev. Zabala našteva, da je skoro vsa duhovščina Baskov, med njo dva škofa in več drugih cer¬ kvenih dostojanstvenikov, na stra¬ ni barcelonske vlade ter da je v Francovi Španiji mnogo duhovnikov v ječi, ker simpatizirajo z onimi, ki so pošteni. Zanimivo je. da se je na stran Baskov postavil tudi tukajšnji zna¬ ni radijski pridigar monsenjor An- drea. ki je nekak politični in social¬ ni vodja argentinskih katoličanov. Imel je govor, ki je vzbudil pozor¬ nost. Naš Bog je Bog svobode, je izjavil. Glede argentinskih delav¬ skih razmer je dejal da je treba na¬ mesto miloščine nuditi delavstvu priložnost za delo in pošteno pla¬ čo. ter da delavstvu ni treba čaka¬ ti zakonov, ki bi jih ščitili, marveč da naj se organizira. Narodovo zdravijo je najvišji zakon, je kon¬ čal. Mnogo dokazov imamo, da so se tudi katoličani začeli zavedati, da fašizem ni prijatelj cerkve, čeprav se je v mnogih slučajih drugačnega delal ter se še pretvarja. Opasati Brezmadežno z “generalskim pa¬ som” je vsekakor čuden domislek fašističnega generala, a še bolj čud¬ no je. da se je stvar izvršila s pom¬ poznim cerkvenim opravilom ■ ■ ■ “Kar Amerika stori ali ne stori v naslednjih par letih bo imelo večji vpliv na zgodo¬ vino človeštva v naslednjih stoletjih, kakor si mi moramo predstavljati danes.” “Ker živimo v dobi napred¬ ka, ne zaupamo razvoju bo¬ dočih desetletij, da bi rešili nastale probleme. Novi pro¬ blemi se pojavijo danes in jih moramo tudi rešiti danes.” Najvažnejše vprašanje dne¬ va je, če bo Amerika zavzela bolj odločno in določno stali¬ šče v mednarodnem politič¬ nem položaju. Dokler bodo a- meriški državniki izražali le fraze, da so za mir in obram¬ bo demokracije, dokler bo USA stala na stališču izola¬ cijske politike iij dopuščala Hitlerju in Mussoliniju, da grozijo celemu svetu z novim klanjem in z podjarmljeva- njem majih narodov, dokler bo USA dopuščala fašističnim agresorjem, da lahko nabav¬ ljajo v Ameriki vsakovrstno morilno orodje ob istem času pa kratila napadenim Špancem in Kitajcem, potrebna sred¬ stva za obrambo demokracije in človeštva sploh, Amerika ne izvršuje svojih dolžnosti. Res je tudi, da sta Anglija in Francija izdale čehoslova¬ ško tudi vsled tega, ker se je izolacijskim elementom v USA posrečilo, da ni Amerika prej stopila na plan, ampak šele potem, ko je bil Chamberlain že na kolenih pred Hitlerjem. Roosevelt se dobro zaveda, da bo Amerika v lastnem in¬ teresu morala prej ali slej ja¬ sno pokazati, da mora biti ko¬ nec popuščanja pred fašiz¬ mom. To je danes tudi mnenje vsakega treznega državljana, ki vidi, kam vodi politika a- splavali po vodi. Politiku sporazun vanju s fašisli doživlja nov udarec. * s * linija Krau¬ tu Hitlerja zahteval za. Sudete nvto- niljo, je praška vlada stopila z njim v pogajanja, namesto da lii odločno po¬ vedala. da z agenti tujih držav ne ra: pravljli. čjm dalj so nja temvečje so bile zahteve iu konce I žajit. Daladijer. kapitulant pred Uli¬ tega pogajanja je znan. I lerjcni. je poslal mož močne roko u:\- Ileinleiiiovo taktiko vporabljiijo so. priim francoskemu delavstvu. Dala- daj črnosrajčniki v Italiji, katerim | dijer nič ne skriva svojega namena in se je Francija hotela prikupili s priz- odkrilo pravi, da je skrajševali, Napadana od Italije se vršila pogaja- J o)ja v ležjiem liolrnnep« nanjem okupacije Etiopije, čim je bi¬ lo priznanje italijanske okupacije iz¬ vršeno. so izšli Italijani na javnost z ilirskih pravic in zniževanje obdav¬ čenja kapitala potrebno zato. da se ustvari v Franciji možnost večjih pro¬ tin ravnost velikanskimi zahtevami, ki ntov za kapitaliste, ki se sedaj npi- jlh Francija in Anglija ne moreta | rajo vlagati svoj kapital v francosko sprejeti, če nočeta izgubiti vsega svo- I gospodarstvo, štrajki se nadaljujejo, Jega vpliva na Sredozemskem morju. | S o pa vsi delavski štrajki obrambni! Italijanski fašisti, ki delajo samo to } štrajki. vsiljeni delavstvu s strani kar jim narekuje vlada, zahtevajo j podjetnikov, ki bi z »kriljenjem de- franeosko provinco Savo jo z mestom j lovske zakonodajo hoteli obenem raz- Nieu. francosko kolonijo Tunis, za- j biti solidnost močnih francoskih stro- blevajo francoski otok Knrsiko. zali- { kovnih organizacij, tevnjo kontrolo nad sueškim kanalom. J Parlament, ki se snide te dni Im zahtevajo francosko pristanišče liji - j pokazal, v koliko so ohranili svoj vpliv linij, iz katerega vodi železnica v E- v Daladijerovj stranki pristaši 1 jno sedanji ustavi ni odgovorna, temveč samo kralju oziroma regentu. Čeprav je ustavna vloga parlamenta tako malenkostna, so volitve vendar velikanskega pumenn, ker Im vsaj do povedali stoji-priti Kar upornik Franco ni mo¬ gel doseči z Hitlerjevo in Mu¬ ssolinijevo oboroženo silo, .po- rika lahko šele l^ekla, da so- j skuša doseči -s terorjem nad | neke meje imelo • ljudstvo deluje v boju za obrambo de-1 nedolžnim' prebivalstvom. Za- ! s '''de mnenje. ViiraSanje.-ki mokracije. To je tudi želja dnje dni je spet pos | a i 250 i- " rtUd ; Je *" "" j vsega delovnega in demokra- lalijanskih in nemških leta. _ tionega ljudstva. _ na špansko obalo. j venci niso, kako priporoča to stoja- Predno je bila ta f lotila pre- j dinovič, enakopravni z Srbi ali naj se C.I.O. PROTI ODPUŠČANJU WPA DELAVCEV go škode v Barceloni. Letala .. _ . ..' . Nevarnost velikega odpu¬ ščanja WPA delavcev visi nad celo deželo. Wall Street, in¬ dustrialci in vsaireakcija pri¬ tiska na vlado, da omeji izdat¬ ke na podpori in da se vrže na tisoče in tisoče ljudi v bedo in pomanjkanje v najhujšem ča¬ su, ko trka na vrata zima. Workers Albance se bori že od dneva, ko je vlada nazna¬ nila, da bo izvršila masno od¬ puščanje. Protesti se organi¬ zirajo v vseh večjih mestih, kjer je nevarnost največja. Tudi CIO vidi, da tako masno odpuščanje pomeni nepopis¬ no gorje delavskih družin, za¬ to apelira na vse svoje unije, da na najodločnejši način dvi¬ gnejo glas protesta in da ta¬ ko ustavijo nakano reakcije. PROTIVOJNO RAZPOLOŽENJE NA JAPONSKEM Dolgo trajajoča in vedno ve- materijalne in krvne žrt- Ve zahtevajoča vojna japon- 8 kega imperijalizma proti Ki- a Jski. poslabšuje življenski Položaj japonskega ljudstva iz Meseca v mesec. Vedno težji Položaj, vsak dan nova ob¬ lila o padlih na Kitajskem, ,. a Povzročajo, da se japonsko ludstvo volj in bolj vprašuje, e daj bo že konec te nesrečne °' )ne in da ima vojna propa- f anda vedno manj in manj u- 8 Peha. 'Pričakajte do zmage s v °jimi zahtevami” — tolaži- 0 imperijalisti že dve leti gla- ^ u J 0 če, a čakti se ne da več. a stajaj° štrajki, ki jih ni mo- ° c e več zadušiti. Množijo se samoumori vsled bede. Tuber¬ kuloza se širi. Od 1.700.000 tovarniških delavcev je 900.- 000 mladoletnih izpod 16 leta; starejše so vpoklicali v voja¬ ško službo. Pojavljajo se klici in zahteve, da je treba vojno končati. Agitacijo za mir du¬ šijo z vsemi sredstvi, a sila ne pomaga več. Vojaki na fronti vedo kako je doma in začenjajo se upori.. Disciplina se ruši. V zadnjem času je izbruhnilo več posku¬ sov vstaje vojaštva v treh raz¬ nih divizijah in na raznih de¬ lih fronte. Iz svetovne vojne vemo, kaj pomenijo taki slučaji, čim da¬ lje bo trajala vojna, tem več¬ je težave bodo imeli japonski VZGLED U.S.S.R. Sovjetska Unija je za 99% znižala trgovske zveze z fašističnimi državami. Po svetu se vrši veliko giba¬ nje za bojkot blaga produci¬ ranega v agresivnih fašistič¬ nih državah. Največje uspehe v gospodarskem bojkotiranju agresorjev pokazuje Sovjet¬ ska Unija, ki je svojo trgovino z fašističnimi napadalci zni¬ žala do najneznatnejše mere Iz Nemčije Italije Japonske če bi v ostalih državah sledi¬ li USSR', bi bilo brez vojne in brez vsega drugega kaj hitro konec Hitlerjevim in Mussoli¬ nijevim nasiljem/ Obseg sovjetskega uvoza iz fašističnih držav je padel na 99 odstotkov, kakor je to raz¬ vidno iz naslednjih številk: Uvoz v rubljih: 1936 1938 (7 mes.) 308,463,000 35,038,000 42.014.000 52,000 61.968.000 354,000 Padec za 80 $> 99.8$ 99.1$ generali s svojim vojaštvom in tem ostrejši bo postal položaj¬ na Japonskem. Kitajska čaka na ta moment in se umika v notranjost, kamor ji japonska vojska le s težavo sledi. — G odvetnikov v Pittsburghu je obdolženih, da so delili izplačano od¬ škodnino, katere je isplačulo mesto njihovim ‘-pri prometu ponesrečenim" klijentom brez sodne obravnave. Pre¬ iskava je dognala tudi več nečednos¬ ti v glavnem uradu posredovalca in mestnega odvetnika Melamin, ki jo moral resignirati. CIO svari, da pomeni skr¬ čenje izdatkov novo krizo v Ameriki in zato se odpušča¬ nje delavcev ne sme pod nobe¬ nim pogojem posrečiti. CIO na vaja številke sposobnih brez¬ poselnih delavcev in trdi, da je še vedno 600,000, ki že dol¬ go čakajo na WPA dela, kate¬ ra jim po pravici pripadajo, dokler ne morejo dobiti dela drugod. CIO zahteva, da se bi moralo zvišati sedanje plače vsem WPA delavcem. Vsem, ki se borijo za delo, je treba priskočiti na pomoč. Treba je, da so vsi delavci in družine organizirani in da se borijo vsi skupaj za kruh, ka¬ terega bi lahko bilo v Ameri¬ ki dovolj za vse. Republikan¬ ci bodo seveda skušali omejiti relif, toda ljudstvo jim mora odgovoriti, da je glad nepotre¬ ben, ker je dela dovolj za vse. Zniža naj delovni čas in po¬ viša naj se mezde in davke na milijonarje, ki ima.io vsega preveč. go so sipala bombe iz zraka ter pri tem poškodovala 3 angle¬ ške trgovske ladje. 24 nem¬ ških Junkerjev je napadlo mesta Puzol, Alcubias, Lina in Čhiva, v katerih je bilo mnogo žrtev. Delavski odbor odločil, da mora družba vrniti delavcem denar Delavski odbor je imel proti sclioj zadevo \V. Kentiiek.v Coni. ki je orga¬ nizirala svojo kompanijsko unijo, \ katero so morali delavci plačali red¬ ili prispevek. Odbor je odločil, da mo¬ ra sedaj družba vrniti delavcem ves denar, ker so kompanijsko unije pro- tiposlavne. Delavci bodo dobili vsoto SKG.OOO, ki se bo radzelila med 2.Sim delavcev. nili Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ka¬ korkoli lio ljiulsto ovirano izražanju | svobodnega mišljenja, bodo volitve— če ne bodo v zadnjem momentu pre¬ klicane— vendar pokazale kaj ljud¬ stvo hoče. še večjega pomenil Je dru¬ go vprašanje, ki stoji pred volile!: Slojadinovič pravi, da je najboljša politika prijateljstvo s Nemčijo in I- talijo in za to prijateljstvo je žrtvo¬ val zvezo s čehoslovaško in Francijo, ler se iiopoliionia prijel zn rep Hitler¬ ja in Mussolinija. Demokratična opo¬ zicija pa stoji na stališču, da malim narodom ni mogoče biti varnim' v krempljih agresorjev ter da je politi¬ ka Stojadinoviča, ki je izdal Češko, ki je pretrgal prijateljstvo s Franci¬ jo, pogubna. Tudi o tem lmdo glasovali v nedeljo 11. decembra. Opozicija pravi.' da je sigurna, da bo zmagala, če no bo velikanskih zloupotreb in vo¬ lilnih goljfij. ki so navadne pri bal¬ kanskih volitvah. Ameriški premogorovi najnevarnejši International Labor Office Ženevi poroča, da je najve- PRIPRAVIMO DOBRO BODOČO KAMPANJO ZA “NAPREJ” “Naprej” se vzdržuje In mo¬ re izhajati le z požrtvovalno pomočjo svojih čitateljev in prijateljev. Lahko rečemo, da naročniki za noben drugi slo¬ venski list v Ameriki niso to¬ liko delovali, kakor ravno za “Naprej” in da noben drugi slovenski delavski list nima ta¬ ko ozkih in dobrih zvez meJ naročniki in uredništvom, / J ca_ kor jih ima naš list. Slovenci v Ameriki se zavedajo velike čje število smrtnih poškodb v ameriških premogorovih. Ha- j potrebe “neodvisne*^ na vse Ije Je urad ugotovil, da ame-; strani svp bodnega delavskega riški premogar izkoplje naj -1 jj sta ; n delajo z vsemi močmi I šlk^ postopa, da bo bodoča več premoga. V nezgodah pre- j za n j eg ovo utrditev. [>ampanja “Napreja” izvede- Bodočo kampanjo moramo to¬ rej dobro pripraviti, zadati si naloge, ki bodo izvedljive in zagotoviti si' moramo po vseh naselbinah maksimalno po¬ moč ppsameznikov in skupin. OJbor “Napreja” razprav¬ lja o načrtu kampanje in nje- ,d- bd * v naselbinah tako pri- , ««»•" > J P .. N som, ki lake igre odobravajo. , pravljena kot je to potrebno. I bodočo P SREDA, 7. DECEMBRA i 9ao NAPREJ SlovenUn W**!y Anti-fascist Labor Paper in U, S - and Canada. PubllsAcd Wcekly by “NAPREJ” Publisb-J'« Com pan y. Slove n la n Audllorium, 57th and Butler Sy* ct ' Pittsburgh, Pa. P. O. Box 1866, C. P Knter^d as second-elass mattor. Sept/T^at P** Office at Pittsburgh, Pa., Act i farch 3, 1879. N REJ stičnih delavcev v Ameriki in Kanadi. Naročnina *a tcd-UJc slovenskih protU IZHAJA V SREDO — fto $2.50; za 9 mesecev S2.00; za 7 mesecev $1.50; ''e mesecev $1.35 in za 3 mesece $075. Dopisi in ci^fasi morajo biti v uradu najpozneje v ponedeljek zjutraj. Dopisov brez podpisa ne vpoštevamo. Vse pošiljatve naslovite na: Post Office Box 1866, C. P. 0. Pittsburgh, Pa. POLOŽAJ V FRANCIJI Kaj je s Cehoslovasko Kar se sedaj dogaja na Francoskem, nam mora vsem slu¬ žiti v opozorilo. Ljudsko fronto tvorijo v Franciji poleg obeh delavskih strank še radikal-socijalisti, ki niso niti radikalna niti socijalistična stranka, temveč prava meščanska stranka podobna našim amerikanskim demokratom. V tej stranki sred¬ njih slojev, velikih in malih kmečkih posestnikov, velikih ih malih obrtnikov in tovarnarjev, je tudi skupina večjih in manj¬ ših industrijskih in finančnih baronov. In kakor je to slučaj z •našimi ameriškimi demokrati, tako je to tudi s francoskimi radikal-socijalisti: interesi in cilji posameznih socijalnih sku¬ pin v stranki niso in ne morejo biti enotni. V borbi za vodstvo stranke pridejo na površje enkrat vplivi manjših in socijalno šibkejših še večkrat pa vplivi velikih in gospodarsko močnih. Vsled takega sestava članstva, politika take stranke ne more biti jasna in enotna, temveč je podvržena nihanju sem in tja, kakor pač prevladajo vplivi v stranki. Kdor to razume, bo mo¬ gel tudi lažje razumeti, kaj se dogaja sedaj v Franciji. Socijalisti in komunisti imajo v francoskem parlamentu sami 220 poslancev od celokupnih 610, s poslanci manjših strank imajo brez radikal-socijalistov 235 mandatov. Radi- kalni-socijalisti s svojimi 110 poslanci so v poziciji da odloču¬ jejo. Dokler se nagibljejo k ljudski fronti, ima ta večino, če pa se nagnejo na desno, lahko radikal-socijalisti sestavijo ve¬ čino tudi z centrom in pa z skrajno desnico. Prisegajoč, da se bo držal programa ljudske fronte, je dobil Daladijer pravico vladati nekaj mesecev brez parlamen¬ ta, z dekreti. V tej dobi, ko ni zasedal parlament, je izvršil Daladijer izdajo v Munchenu, za katex - o je žal dobil odvezo pozneje tudi v parlamentu, ker so socijalisti potrdili Daladije- i-ovo postopanje. Okorajžen s uspehom s svojo zunanjo politiko v parla¬ mentu, je Daladijer šel tudi v svoji notranji politiki po poti, ki so mu jo narekovali največji reakcionarji v radikalno-soci- jalistični stranki, ki imajo najboljše zveze z skrajno desnico v francoskem parlamentu, kakor so slično povezani tudi v TJSA reakcionarni demokrati z najhujšimi reakcijonarji — republikanci. Pod pretvezo, da interesi francoske obrambe zahtevajo podaljšanje delovnega časa, (ta argument je izmišljen, ker je okoli 400,000 brezposelnih v Franciji in ker se dela povpreč¬ no samo 37 ur tedensko), je Daladier z dekretom okrnil zako¬ nodajo o 40-urniku in uvedel nove davčne lestvice, ki so težko obremenile delavce in nameščence, ki. so pa občutno znižale obdavčenje velekapitala in bančnih špekulantov. Tudi to je Daladijer izvršil brez parlamenta. Oklicana je bila generalna stavka, ki je uspela vsepovsod, kjer delavci niso bili militari- zirani. Daladijer se sicer hvali, da je zlomil stavko, kar pa nikakor ne odgovarja resnici, ker so unije same sklenile, da se ne bodo zoperstavile s silo mobilizacijskim pritiskom. Kako malo drži izgovor, da se je šlo za obrambne inte¬ rese pri okrnjevanju 40 urnika, kako malo drži izgovor Dala-' dijera, da je moral mobilizirati delavce, ker bi sicer trpela o- brambena industrija, se vidi iz tega, da Daladijer ni podvzel nobenega koraka proti podjetnikom, ki so po stavki sploh za¬ prli svoje obrate za več dni, da se iznebijo zastopnikov delav¬ skih unij. Daladijer je te dni podpisal dokument, v katerem Nem¬ čija in Francija izjavljate, da se bodo njuni medsebojni spori reševali na miren način in v katerem Hitler ponavlja, da nima nobenih teritorijalnih zahtev napram Franciji. Ribbentropa so morali stražiti pred francoskim ljudstvom tako, da ga Fran¬ cozi pravzaprav niti videli niso. Podpisali so pakt vladajoči, ljudstvo pa ve iz izkušenj v Munchenu, iz izkušenj v Španiji in na Kitajskem, da taki pakti ne pomenijo skoraj nič, če se na njih nahajajo podpisi fašistov, ki so doslej pogazili še vsako podpisano pogodbo. Daladijer bo tudi za ta svoj čin zahteval odobravanje od parlamenta šele naknadno, če bi služil pakt miru in sporazumu, bi na njem ne bilo nič napačnega, škodi pa lahko v tem pravcu, ker se z njim vstvarja utis, kot da je mogoče s fašističnimi agresorji pošten sporazum, škodi zato, ker se ena demokratična država sama sporazumeva s agresor¬ ji in pušča ob strani usodo malih držav, napram katerim Hi¬ tler nima nobenih obzirov. Daladijer je načelo kolektivne var¬ nosti s lem paktom odložil in v tem tiči slabost podpisane po¬ godbe. Francosko-nemško pogodbo so inicijatirali Chamber¬ lain in francoska velika buržoazija, interesi Francije in njene-- ga ljudstva, interesi miru in svobode, s to pogodbo niso nič pridobili. Parlament se sestane po daljši pavzi ta teden. Daladijer ima zagotovljeno podporo s strani reakcije, odločili pa bodo njegovo usodo poslanci radikalno-socijalistične stranke, ki bo¬ do morali izbirati med podpiranjem ljudske fronte in med pod¬ piranjem protiljudskihteženrpsincoske reakcije. Po časopisju, posebno po franco¬ skih in angleških listih, se razširja- ja vesti, iz katerih se dobiva vtis, kakor da je Čehoslovaška že popol¬ noma v taboru Hitlerja in fašizma, kakor da je Hitlerju že odprta pot do Črnega morja. Taki, stvarnosti nikakor ne od¬ govarjajoči paniki, je treba odloč¬ no stopiti nasproti, ker je nc •snič- na in ker izvira iz kuhinji onih krogov v Franciji in Angliji, ki bi se hoteli s takim poročanjem osvo¬ boditi obveznosti, katere imajo še danes napram narodom v Čehoslo- vaški. Hitler nima odprte poti. Potova¬ nje nemškega gospodarskega mini¬ stra dr. Funka po južnovzhodnih evropskih prestolicah ni šlo povsem gladko, kakor so nekateri pričako¬ vali. Udarec nacističnim jeklenim gardam v Romuniji, razvoj volilnih dogodkov v Jugoslaviji in še cela vrsta drugih dejstev dokazuje, da ni vse tako kot prikazujejo po ča¬ sopisju. Tudi absolutno ni resnica, da se je ljudstvo v Čehoslovaški udalo fa¬ šizmu. Da to ni res kaže najbolj dejstvo, da so v Berlinu postali ze¬ lo nervozni in da urgirajo hitrejšo fašiziranje Čehoslovaške, ki ga vla¬ da v Pragi pri najboljši svoji volji ne more izvesti. Berlin je zahteval čimprejšno izvolitev svojega člove¬ ka Chvalkovskega za predsednika republike, praška vlada je morala volitve odlagati in ni še nikakor si¬ gurno, če bo Hitlerjev kandidat tu¬ di res izvoljen. (Chvalkovski ni bil izvoljen. Novi predsednik je bivši sodnik Emil Hacha. reakcijo- nar, ki pa ni odkriti nacist, kot je Chvalkovski. Volitev so se udele¬ žili tudi komunistični poslanci, ki so oddali prazne glasovnice. Ukaz Hit¬ lerja, ki je glasil, da se morajo raz¬ veljaviti komunistični mandati, vla¬ da tudi se ni mogla izpolniti. Ured.) Čehoslovaška z izdajo v Munche¬ nu ni prestala biti žarišče, v kate¬ rem izbijajo na plan nasprotstva med fašističnimi imperijalisti sami¬ mi. N. pr. radi Ukrajincev, je na¬ stal oster spor med Berlinom in Ita¬ lijo. Italija je hotela Ukrajince raz¬ cepiti in razdeliti med Poljake in Madjare, Hitler se je uprl in obve¬ ljala je Hitlerjeva. Mussolini pa je dobil brco. ki jo ne more zlahka po¬ zabiti. Okoli Čehoslovaške in nje¬ nih pokrajin se bodo tudi v bodo- MLADINA IN ALKOHOL V JUGOSLAVIJI če še trgali imperijalisti med seboj in v tem boju bo spregovorilo tudi še čehoslovaSko ljudstvo, katerega se hoče po krvem predstaviti kot hitlerijanskega zaveznika. Resnica je, da se vladajoči, ka¬ pitalistični sloji v Čehoslovaški ze¬ lo dobro počutijo, odkar drži nad njima svojo roko Hitler, še bolj pa je res, da se delovno ljudstvo in srednji sloji zavedajo položaja in tudi naloge, ohraniti svoje demo¬ kratične pravice. Poskusi reakči- jonarnih politikov, ki so hoteli po nemškem vzorcu imeti samo eno stranko, so se ponesrečili vsled od¬ ločnega odpora ljudstva. Izgleda, da bo politično življenje osredoto¬ čeno v dveh strankah: delovno ljud¬ stvo si bo izvojevalo svojo ljudsko stranko delovnega ljudstva, kateri se bodo priključili vsi socijalno in demokratično usmerjeni elementi, reakcija raznih smeri pa se bo združila v nekako fašistično stran¬ ko, kakor jo priporoča in zagovar¬ ja reakcijonar Beran. Tudi na Slo¬ vaškem ne bo nič z eno samo stran¬ ko, tudi tam se bo delavstvo zdru¬ žilo v delavsko stranko. Čeprav je francoska buržuazija storila vse, da zatre na Čehoslovaš- kem vsak odpor proti nacizmu, če¬ prav se češka buržuazija trudi sa¬ ma natakniti Čehom in Slvoakom fašistični jarem, je v republiki še dovolj demokratičnih sil, na katere bi se mogla opreti dosledna mirov¬ na politika demokratičnih držav, če bi hotela. Posredovanje Hitlerja in Musso¬ linija v madjarsko-češkem sporu je Češka drago plačala. V ozemlju, ki je pripadlo Madjarski, se nahaja 580.000 Madjarov in 423.000 dru¬ gih narodnosti, med katerimi 290.000 Čehov in Slovakov. Posredovanje Hitlerja in Mussolinija je pokazalo še nekaj, kar je važno za vse male in velike države v Evropi, na ka¬ tere se pripravlja navaliti fašizem. Kar se je zgodilo z Sudeti in z o- zemljcm zasedenim od Madjarske. dokazuje, da fašistom ni prav nič do narodnih pravic, s katerimi so agitirali pred Munchenom. Sedaj se nahaja nad milijon Čehov in Slo¬ vakov pod Nemčijo in Madjarsko, — a tej milijonski narodni manjši¬ ni niso zagotovljene nobene pravice, niti pravice na materin jezik. H. R. .. i Beležke o tem i onem SIJAJEN START DEMOKRATIČNEGA VSE¬ SLOVANSKEGA GIBANJA V AMERIKI Smrtna kosa V Rankinu je nagfoma umrl naS rojaTt j^hn Balko- vec, star fct let in ro> 0 v va- ai Zilje v Beli Krajini. Tukaj zapušča 3 sine, 2 hčerki in prata Matijo in vet- drugih so¬ rodnikov tukaj in v starem krniti. Ril je dan KSKJ. V Belgradu, kjer je beguncem iz Italije prepovedano imeti svoje klube, so Italijani otvorili svoj “Ita¬ lijanski dom”, ki je odkrita agentu¬ ra italijanskega fašizma v Jugosla¬ viji. __ — Jan Mn.-5ir.Tk, sin l.ivšeg prvega čehoslovnSkega predsednika, je resi-- niral svoj tirad v I/nldouii. Xoče •>iH v službi reakcije. Obiskal ho A- meriko, nakar se Im. nastanil v Lon¬ donu. (Nadaljevanje s 1. strani) KSKJ in dve kulturne organi¬ zacije so poslale svoje zastop¬ nike. V Pennsylvaniji nima nobena slovenska organizaci¬ ja svoj sedež in ker ni med sklicatelji kongresa bilo no¬ benega predstavnika glavnih odborov, ki bi mogli organizi¬ rati volitev delegacij, a pri¬ pravljalni odbor sam ni mogel vabiti poedina društva, ki so ostala brez povabila in zato niso volila delegatov. Ko se bo vršil kongres za vso Ameri¬ ko, bodo Slovenci gotovo čast- nejše zastopani. V manifestu, ki je zgoraj objavljen, so podane glavne misli, ki so tvorile vsebino vseh poročil in govorov na kongresu. Predstavniki raznih slovanskih narodov so na kon¬ gresu povdarjali eno in isto misel: složno bomo zmagali, nesložni bomo poraženi. — Podajali so si roke v znak tr¬ dne zveze v bratskem sode¬ lovanju. Sklenjeno je bilo, da ima odbor, ki ga je kongres izvo¬ lil, nalogo, začeti s priprava¬ mi, da se dobi sodelovanje o- stalih slovanskih organizacij v Ameriki in da se v sporazu¬ mu z njimi skliče Vseslovan¬ ski kongres za vso Ameriko. Sklepi in rezolucije kongre¬ sa bodo poslani vsem slovan¬ skim vladam in v Washington, a odbor ima skrbeti tudi zato, da bodo o začetem gibanju ameriških Slovencev obvešče¬ ni slovanski narodi v Evropi. V odbor, ki bo vodil delo¬ vanje do bodočega Vseslovan¬ skega kongresa za celo Ame¬ riko, je bilo izvoljenih 36 oseb (od vsake narodnosti po 4). Od ostalih narodnosti so bili v odbor izvoljeni predstavni¬ ki glavnih odborov velikih podpornih in kulturnih orga¬ nizacij od Slovencev se naha¬ jajo v odboru: Paul Klun, dr. F. J. Arch, Frank Starman in Karolina Samec. Več o poteku tega važnega in mnogo obetajočega kongre¬ sa, ki ima velik pomen ne sa¬ mo za slovanske narode tem¬ več za svetovno mirovno in svobodoljubno gibanje sploh in ki bo močno odjeknil po celem svetu, kadar bodo zdru¬ ženo nastopili predstavniki 15 milijonov ameriških Slova¬ nov, bomo poročali še v pri¬ hodnji številki. Razdržavljanjenje v Ameriki roje¬ nih nedoletnikov. Vprašanje: Neki naturalizirani a- meriški državljan se je povrnil v rojstno domovini in se je odrekel svojemu ameriškemu državljanstvu. Vzel je s seboj ženo. ki ni bila ni¬ koli naturalizirana, in dva otroka, 10 in 12 let stara, ki ste se rodila v Združenih Državah. Ali sta ta otroka, ki sta tukaj rojena Ameri- kanca, zgubila svoje ameriško dr¬ žavljanstvo? Odgovor: Vprašanje, da-li tukaj rojen državljan Združenih Držav more zgubiti svoje ameriško držav¬ ljanstvo za časa svoje mladoletnosti vsled razdržavljanjenja (expatria- tion) svojih roditeljev, je sporno, kajti federalna sodišča so v tem po¬ gledu razsodila protislovno. V ne¬ ki nedavni pravdi je šlo za slučaj, ko so starši odpeljali s seboj tukaj rojeno Amerikanko, ko je bila 4 leta stara. Starši so sicer zgubili ameriško državljanstvo, ali hči, ko je postala polnoletna, je zaprosila za ameriški pasport in ga je dobila, na kar se je povrnila v Združene Države. Priseljeniška oblast je za¬ čela postopanje proti njej, češ da je zgubila ameriško državljanstvo, ko je njen oče prevzel državljanstvi) svoje rojstne domovine. Ona pa je vložila priziv na federalno sodišče; katero je razsodila, da je ona ame T riška državljanka. — Bržkone bo oblast vzklicala se na Vrhovno So¬ dišče Združenih Držav, tako da bo končno obveljalo splošno načelo gle¬ de državljanstva nedoletnikov, katet¬ rih starši so zgubili svoje držav¬ ljanstvo. “Slovenec” navaja strahotne šte vilke o vplicu alkohola na slovensko in hrvaško mladino. Ker je vpraša¬ nje važno, jih posnemamo: "V Sloveniji imamo 25,405 ha. vino¬ gradov, ali približno 3% vse površine. Od tega Je 23,(102 ha. žlahtne trte in 1953 ha. samorodnic. Letni pridelek znaša okoli 535,000 hi. Ni pa znano, koliko pridelamo žganja, bodisi Iz grozdnih ali sadnih tropin. Povprečni leten pridelek jabolk znaša okoli 250,- 000 (1., Češpelj 32,000 q, sliv 27,000 d. hrušk 100,000 q. Prodaja In izvoz groz¬ dja ter sadja, kakor tudi vina Je Mi¬ nimalen. VeOina pridelanih alkohol¬ nih pijač se popije doma, ali v kram, kjer se pridela ali pa v bližjih krajih. Pri tem ni upoštevan import tujih vin, kakor tudi ne suhih fig in rozin za kuhanje žganja. Povprečno pride na enega prebivalca v Sloveniji 50 1. vinu in 35 1. žganja na leto. Naš izvoz vinu pa obsega 6,500 hi. do 17,000 hi. Tako ogromna množina zaužitega alkoholu je razumljiva le, če se zave¬ damo, da ogromna množina slovenskih otrok, to je učencev ljudskih, srednjih iu meščanskih šol, tudi redno pije vi¬ no in žganje. Od 192,611 učencev uživa alkoholne pijače 120,061, ali 67%. Od slovenskih ljudskošolskih otrok je red¬ ni pijanec vsak 15. otrok v starosti od 6. do 14. leta. In sicer v vinorod¬ nih okrajih vsak 9., v mestih in uevi- norodnih okrajih pa vsak 250 Ob dr¬ žavni meji v dolnjeleudavskem okru- ju, torej v narodnostno najbolj ogro¬ ženih krajih, pije redno vsak 3. otroK. Med materami v blagoslovljenem stanju je po Sloveniji zelo razširjena vraža, da ho otrok tem lepši, čim več mati popije žgttnja uli vina. Posledice so zaostajanje V šolskem napredovanju, manjša nadarjenost ln moralna pokvarjenost ter telesna bo¬ lehnost iu bolezni. V šolskih okoliših, kjer mnogo pijejo je že skoraj vsak četrti otrok manj nadarjen, v neko¬ liko boljših okrajih pa vsak peti ali šesti otrok. Alkoholizem v zvezi s socialnim sta¬ njem našega podeželja zadržuje raz¬ voj inteligence med mladino na račun starosti, kar ima za posledico, da otro¬ ci vinorodnih krajev pozneje prično prihajat v šolo, zaostajajo, kar lina za posledico, da je 75% vseh ljudsko- šolskih otrok vinorodnih krajev le v prvih treh razredih osnovne oziroma nižje ljudske šole.” O hrvaški mladini piše “Slovenec”: “Iz zelo obsežnih podutkov, ki Jih je zbral dr. Mikič, posnemamo, da Je tudi med hrvaško mladino ulkolioll- zem zelo razširjen ln v nekem goto¬ vem oziru še bolj kakor pa med slo¬ vensko mladino. Dr. Mikič je preiskal 1,368 učencev, med temi 10,528 dija¬ kov iu 6.S30 dijakinj, ali skupno 87.81% vsega dijaštva v savski bano¬ vini. Ugotovil je, da med dijaki nikdar ne pije 3456 dijakov, med dijakinjami pa 1,001. Dijakov je organiziranih od ab¬ stinentov 4S6, dijakinj pa 365. Izjem¬ no pije alkoholne pijače 5589 dijakov ln 4,257 dijakinj. Neredno pije alko- holue pijače 2554 dijakov in 1110 dija¬ kinj. Redno pa pije alkoholne pijače 337 dijakov in 90 dijakinj. V odstotkih je torej popolnih abstinentov med di¬ jaki 13.8%, organiziranih abstinentov 4.6%, izjemnih pivcev 53.1%; nered¬ nih pivcev 24.3% ln rednih 4.1%. Med dijakinjami je 14.8% abstinentk, 5.3% organiziranih abstinentk, 62 . 2 % dija¬ kinj, ki izjemno pijejo alkohol, 16 . 2 % ki pijejo neredno in 1.3%, ki pijejo redno. Odstotek kroničnih alkoholikov se med lnpško mladino na Hrvaškem dvigne nad 4%, medtem ko znaša v Sloveniji samo 2%. Avtor ugotavlja, da obiskuje hrvaš¬ ko srednjo šolo 67% takih dijakov, ki od časa do časa ali celo redilo pijejo alkohol. Razlika med pitjem starejših dijakov in pa dijakinj je 68%, za deč¬ ke in 65% za deklice. Razlika je torej prav majhna. Odstotek trezne mladi¬ ne se ni prav nič povečal. Za praktič¬ no rešitev tega vprašanja se do sedaj Rola ni izkazala. Znanstveniki v Za¬ grebu študirajo sedaj, kako bi na naj¬ lažji in najbolj uspešen način odpra¬ vili vplive alkoholizma, ki je za hr¬ vaški narod tako zelo škodljiv. To pa ne v manjši meri kakor za slovenski narod.” Boj prot i temu nevarnemu notra¬ njemu sovražniku bi moral biti nalo¬ ga vsega naroda. Včeraj so po radio poročali, da je Puclja dognala, da sta dva človeka odpotovala iz Združenih držav na An- irleško, v namenu ubiti srbskega princa Pavla Karadjordjevica. k. sc francoskega zunanjega ministra tlioua. l'od sliko atentatorja st J' 9 *' ja sledeče besedilo: je nahajal v j C čutil i kom Aleksandrom KaradJortL?* sorodnikih. Scotland Yard se j ^ y MarsMIlu ,, “Ustaš Vlado Georgijev Oern,,, ki, ki je junaško |»o nalogu dr. Antona Paveliča obračunal s tako brezmočnega, da je princu bilo svetovano, da naj se umakne Iz Anglije in naj ..se ..zabarikadira ' svojem gradu v Jugoslaviji, ki je do¬ bro zavarovan. Ante Došen, izdatelj “Hrvatske Ne- zavisne Države”, ki izhaja v Pitts¬ burghu, je v “Post Uazette” dni ob¬ javiti svojo sliko s izjavo, da so vse vesti o pripravljanem atentatu na princa Pavla izmišljene in čisto na¬ vadna denuucijacija belgrajskih vlad¬ nih agentov, ki hočejo, teden pred volitvami izkoristiti “atentat” v vo¬ lilne namene. Kaj je na stvari ni lahko dognati, ker je na eni strani res, da je belgraj- ska vlada že ponovno vpornbljala raz¬ ne provokatorje za liajraznovrstnejše zločine, če je od njili mogla pričako¬ vati kakih političnih koristi. Na dru¬ gi strani pa je šo bolj res, da Pavelič- Došeuovl Domobranci kar javno na¬ javljajo, da bodo z bombami in bo¬ dali obračunali s Srbijanei in z Bet- gradoni, kakor je nad vse res, da bi Mussoliniju in Hitlerju v tem zamo¬ tanem in napetem političnem položa¬ ju zelo prav prišel kak atentat na princa Pavla in razburjenost v Jugo¬ slaviji, ki bi iz tega nastala. Došen, ki je štipendist Hitlerja in Mussolinija in ki še sedaj—gotovo ne za prazen nič — pomaga nemškemu in italijanskemu fašističnemu itnperija- lizinu z vsemi močmi. (Došen je po¬ zdravil razkosanje Čehoslovaške in propagira razkosanje Jugoslavije ln njeno razdelitev med Nemčijo in Ita¬ lijo), je pred tednom dni dotiskal svoj kolendar za bodoče leto, v katerem se na strani 24 nahaja preko cele stra¬ ni slika atentatorja, ki je v Marseillu 1934 Ustrelil kralja Aleksandra iu Dr. Pavelič Je Došcnšv kr pri Mussoliniju. Preko dr. p dirigirajo fašisti iz Berlin« hrvaške ustaše. Cm Je radijska pripravljanem atentatu ua Pavla bolgrajsko ali pa ustaSk« ffift* ■naš¬ lo je težko odločiti, še težje pa j,, zurneti nekaj drugega. V istem kolendarju, ki proslavi^ mor v Marseillu, se nahajajo slik,, £ vaških duhovnikov v Ameriki, ki duhovni voditelji ustaških org, lu ^ ej. Med teroristi, ki se javno, n a ^ dih, in črno na belem v tisku hvali | jo, da so umorili že toliko ln ^ oseb, in med lirvafjsim katoK&jJ podporni organizacijami v Amerik^ stoja najožje sodelovanje iu „,^1 nejše prijateljstvo. Duhovni vodje bh. ( gosiavlajo zastave in druge znake m. tnške organizacije, ki je očividn a (,. šističnn in teroristična banda. y riki so ustaši proti Novemu tičalo, j, republikansko reakcijo in kako ^ ^ kini teroristom spodobi, so SrMt predvsem proti komunistom in v t«, oziru nadkriijujejo včasih še telo a. inega Diesa. Vprašali bi gospoda Trunka, ki ko energično brani svojim vernik«, vsako sodelovanje s poštenimi svoh« domiselnimi delavci, kaj misli 0 n t svojih hrvaških sobratih, ki se ss£ bratijo in ki pomagajo teroristom j ki z vsem Svojim vplivom uavajij, hrvaške delavce v teroristične faSsf. ne ustaške vrste. To ni vprašanj* a. mo na gosiKida Trunka, temveč tat im vse one po širni Ameriki, ki p* zn poslovanje hrvaških dnhovnikova ki z svojim molčanjem odobranji blagoslavljanje atentatorjev ln tiču ih zarotnikov. NAROČNIKOM: —Anthony Eden, bivši angleški zunanji minister pride v Združene države, ter bo predaval o temi: “De¬ mokracija v novem svetu.” Eden izmed naročnikov nam pi¬ še, da nimamo pravilnega naslova. Pravi, da je hotel v Clevelandu da¬ ti na pošto registrirano pismo, na¬ slovljeno na P. O. Box 1866, a da so na pošti odklonili pismo, ker ni bilo imena, komu pismo spada. Za registrirana pisma naslov Box 1866 seveda ne zadostuje, treba je napi¬ sati tudi naslov lista in sicer: NA¬ PREJ. P. O. Box 1866, C. P. O.. Pittsburgh, Pa., pa bo vse v redu. Nepotrebno stroške nam povzro¬ čajo naročniki, ki menjajo stanova¬ nje in nam tega ne javijo. Pošta nam one izvode lista, ki jih nc mo¬ re dostaviti vrača, a za vsak tak list moramo plačati 2 centa. Pro¬ simo vse one naročnike, ki sc seli¬ jo. da nam javijo svojo novo adre- so čim se preselijo. V bodočih dneh vas bodo v nasel¬ binah, kj‘er imamo svoje zastopnike obiskali požrtvovalni prijatelji lista in vas pozvali, da poravnate zaosta¬ lo naročnino, ter da pomagate pri sedanji akciji za poravnanje dolga. Olajšajte jim njihovo delo s tem. da sc odzovete njihovemu pozivu. CANKARJEV GLASNIK ŠTEV. 5 r 5. številka mesečnika za leposka- jc in pouk “Cankarjev Glasnik" j posvečena Ivanu Cankarju in j izšla v povečanem obsegu. Vsebina: Enajsti december. Ivan Zorman: Človek. — Cerkvenik: Ob dvajsetletnici knrjtfvc smrti. — Ivan hlapci. — Ivan Jontez: Tom ney in njegova pravica. — 1938. — Ivan Vuk: Rojstvo kiflo Jerneja. — Enajsti november. Anton J. Klančar: Cankar v angl čini. — Za narodov blagor. -1 smrti ni. — Lužarica. — Opera'®- bička” v Clevelandu. — Saša b čin: Moralometer. — Kje.. ? - lo se obrača. — Cankar na ** odru. — Senčna ali sončna ste' — Za gospodinje. Cankarjev Glasnik stanc za Is dni $3.—, za pol leta $1-75. je ča se: 6411 St. Clair A ve.. «* land, Ohio. NAŠA NOVA POVEST Ko se je prepričala na lastne oci. . . je obsodila fašiste v Španiji. Znana francoska katoliška pisa¬ teljica Klara Candiani, je skozi dve zagovarjala španske upornike. General Franco jo je povabil, da ^ na lastne oči prepriča o "juna¬ štvu njegovih fašistov. Klara se ln [ CS • 3 03 lastnc oti Prepričat. w v°» ^ Vldcla vse velik0 “Patri- deI ° g^erala Franca, se je vinila domov ter napisala: Nikoli nikoli, nikoli Frahco in vL!° V * JUdje ne bodo odplačali vseh grozot in gorja, ki so ga pri- V« 1 «™. Sem Dvajset let je od tega, ko se je zru¬ šila nasilna Avstro-ogorska monar¬ hija, ki je tudi nas Slovence reč sto let držala na svojih vajetih. Preži¬ hov Voranc, pod katerim imenom pi¬ še šole v zadnjih letih se pojavljajoči slovenski pisatelj L- K., ima v svojem romanu “Požganioa” poglavje, v ka¬ terem opisuje, kako se je razsula v Mežieah, im slovenskem Koroškem, o- b la st avstrijskih mogotcev in tudi o- blast domačih ljudskih pijavk.. Po treh nadaljevanjih bo konec te¬ ga zanimivega poglavja, iz slovenske zgodovine, želeli bi čuti mišljenje či- tuteljev, kake izvesti se jim najbolj dopadejo. iz slovenskega življenja, iz mednarodnega delavskega gibanja, ljubezenske zgodbe? Hočete li imet. daljše povesti ili krajše? Sporočite nam, da bomo znali po¬ iskali to, s čemur bo večina najbolj zadovoljna. Povejte, katera izmed do¬ slej objavljenih povesti se vam je naj¬ bolj dopadla. IZ U.S.S.R. v 19 urah po$tavljeno stf novanjsko poslopje za 70 ljudi Makajevki- 1 Inženir leži v ii C; M Tarle v Donskem bazenu, po™ 0 “Izvestijah” o razvoju zidarske ke v njegovem okrožju. ** duje, kako so gradili še % **e mi leti po starih metodah h 1 ^ so se mu smejali, ko je ,3^ to najavil, da bo izvrši' stropno stanovanjsko hišo 1 } Nacisti na Stojadinovičevi kandidatni listi dneh. Potrudil se je in hiša ) e ^ ^ la gotova v 20 dneh. kar bi napram prejšnem zidanju P° mesece velik napredek. Od lani do letos so sc 11 njevali in iskali še boljših s-%. ^ zidanja in pri zidanju sjj® t . jskih hiš za rudarje so P ^ tično preiskusili. Graditi treba dva poslopja. Vsako • ^ ^ Pie z 260 kvadratnih , vršine in s 14 sobami- Pn slop j e so dovršili v 24 ura go pa v 19 urah. Inženir Tarle navaja "'"tjh' ie. ki se morajo izpolH' 1 ^® Nemci v Jugoslaviji so izdali po¬ ziv na svoje pristaše, da naj gla¬ sujejo za vladno listo Stojadinovi- ca m proti demokratični opoziciji. Taka navodila so dobili ‘ 50 dobili iz Berlina 222TLJ5J* ™ - -7. , V| % '»dltoljev, ■ med sts-sr-ss L " awi “ v k S“? B ‘ n “ ,o- rim. Z Bogom na jeziku pridi- zapovedi. irtKradhT‘ V t F ". r<1 ' killer,, «n "i Hitler «cou^S v r^;;“ aFordoa «° v ®‘-> čila O J c?5°f- a ^ ije . se množi io poro- ,u:. i se v velikem števil,. zbira n, , v ^likem številu cije ki co h ° dC dernokra t>čne opozi- JC ’ kl so navadno prepovedani. rekordno zidanje. Moral® prej pripravljena vsa p ' v ei r * dela. delavci thurajo W 1 «'i ni in imeti mpjaio dati mora popolna harm vsemi, ki sodeluj« 0 - — Ka^sni:;*^ stranke so v Kalif 0 ” 11 -' pri zadnjih volit ** 11 y jji* nad 320.000 K laS ° V ' n Torku pa nad 1^00 ^ lien je bil kp-T-gg to Marcantonio, 1 rjdr \ Mednarodne Delu' s e ^ \ ki je dobil v Hatfew u večino. kih poi^V: — 9 ncw .vorsKin i- ■■ ,jc!* zagovarjati l»n d sod " J "' rtl i(#* da so kradli rekorde i* l 10 staj. cjREDA, 7. DECEMBRA 1938. PROTINACIJSKI SHOD IN DRUGO ‘NAPREJ” STRAN * Calgary, Kanada. — Z za- nimanjem citamo naš delav¬ ci list “Naprej”, ki redno pri¬ haja med nas. Že dolgo časa se m se namenil oglasiti, toda „i bilo nič posebno važnega, giviiho pač v borbi za obstoj, kakor se nahajajo tisoči po Kanadi. Pred kratkim so bile volit¬ ve v tunajšnji mestni odbor, jjed drugimi so bili izvoljeni eden od Soc. Credit, eden Ne¬ odvisne delavske stra'nke in pat Lenihan od komunistične stranke. Omeniti moram, da j e bil P. Lenihan vedno ne- vstrašen boritelj za delavske pravice in je v splošnem med vsem delavstvom zelo priljub¬ ljen. Kot “City Alderman” se ho vedno zavzemal za izko¬ riščane. Daši je pri nas več politič¬ nih strank, vendar je v zad¬ njem času opaziti, da se zbli¬ žujejo, da nastopajo skupno proti nacizmu in fašizmu. Da je v resnici tako, je pokazal zadnji protestni shod, ki je bil sklican dne 27. novembra t. 1. Capitol Theatru. še pred na¬ povedanim časom so se zbra¬ le velike množice, da je bil theater nabito poln že pred 2 uro Niti ena tretjina pa ni mo¬ gla v dvorano, ker je bila pre¬ majhna. Zanimanje delovnega ljud¬ stva za borbo proti barbariz¬ mu v Nemčiji je veliko in za¬ to je bilo urejeno, da se je od¬ dajalo ves program in govore tudi po radiju in sicer po po¬ staji CJCJ v Calgary, da so vsi lahko poslušali, tudi pe¬ ščica Hitlerjevcev, ki se skri¬ vajo po vseh kotih Kanade. Točno ob 2.30 se je z pesmi¬ jo “O Canada” odprl shod po predsedniku A. Davisonu, me- 11 sinem (županu. Pozdravil je [[navzoče in,,razložil, zakaj se 1 vi«-.prpiesijii shod proti ne-. ; [ tbveškemu preganjanju Ži¬ dov, katoličanov, protestan¬ tov in vseh napredno in demo¬ kratično čutečih slojev v Nem¬ čiji pod Hitlerjevo železno peto. Potem je dobil besedo rev. L. Ralph Sherman, ki je of anglikanske cerkve v Calgary. škof nam je orisal drašni teror in preganjanje jernikov in drugih pod Hitler¬ je®- Pozival je vse brez raz- 'ke da dvignejo protestni khs in da se združijo proti Nvečjemu zatiralcu svobo¬ di mira in demokracije. Dru- govornik je bil rev. Fran- ^ P. Carroll, katoliški škof gary. Burno pozdravljen * izjasnil položaj v Nemči- Jl ; Tudi on je obsojal prega¬ ne Židov in katoličanov !tr 'seh, ki slepo ne drvijo za petičnim evangelijem. Carroll nas je opomnil na %>dke v Avstriji, kjer se ni- Pravočasno združili, da bi v r ti- 03 le- id- 15 ^ W11 Preprečili to strašno pre- f y ,lfl janje nedolžnega ljudstva J*" 10 zato, ker so hoteli svo¬ di' °^ n o izražati svoje misli in io' °litve. Pozival je katoliča¬ ni iK' ne, da sodelujejo z vsemi de¬ mokratično mislečimi struja¬ mi in narodi v boju proti kru¬ temu nacizmu in fašizmu. O- menil je, da med Židi, katoli¬ ki in protestanti ni razločka, kar vsi želijo živeti v miru, bratstvu, svobodi in demokra¬ ciji; zato se moramo vsi skup¬ no tudi boriti proti vsakemu nasilju in preganjanju. Tretji govornik je bil tudi duhovnik, dr. W. F. Kelloway. Govoril j e slično in obsojal Hi¬ tlerja in pozival k slogi v bo¬ ju za človeške pravice. V ta¬ kem smislu sta govorila še dva druga duhovnika., šesti govor¬ nik pa je bil E. J. Garland, sedmi pa židovski duhovnik Frank iz Winipega, ki se je kot zastopnik Židov vsem le¬ po zahvalil za izkazane sim¬ patije. Predsednik shoda in mestni župan Davison je prečital re¬ solucijo, v kateri se je obso¬ dilo Hitlerja in vso fašistično golazen, ki straši po vsem sve¬ tu. Resolucijo so podpisali vsi govorniki, odborniki različnih dobrodelnih organizacij in kajpak tudi delavski zastop¬ niki. Bila je odposlana Mac- kenzie Kingu v Ottawo. Da¬ vison se je še enkrat vsem za¬ hvalil in pozval vse v skupni boj in borbo proti vsakemu zatiranju svobode, nacizmu in fašizmu. Na tem shodu je mesto Cal- gary jasno pokazalo, da je proti nacizmu in da se temu ognemo le tedaj, če bomo trd¬ no dzruženi v obrambi za člo¬ veške pravice. Zlasti je raz¬ veseljivo, da se je udeležil kot govornik kat. škof Carroll in pozival katoliško in ostalo ljudstvo v skupni boj proti največjemu zlu na svetu. To je bil prvi shod take narave v Cal#ary, toda ne pa zadnji, kajti 1 ljudstvo je pokazalo svo¬ je zanimanje. To naj bi bil obenem vzgled marsikaterim našim rojakom, da danes ni čas za razne verske ali stran¬ karske borbe. Zavedajmo se, da smo mi delavci oni, ki u- stvarjamo vse dobro na svetu, a uživajo pa drugi. Zadnji čas bi bil, da si podamo brat¬ ske roke in se združimo brez razlike vere in narodnosti ali plemena. Združimo vse svoje moči in nastopimo skupno v borbo za mir in svobodo, ki bo končno' prinesla pravo de¬ mokracijo vsem narodom ce¬ lega sveta. H koncu želim listu “Na¬ prej” veliko naročnikov, z že¬ ljo, da bi vsak Slovenec, če je le mogoče, bil naročnik in pod¬ pornik tega lista. Veseli me kakor tudi vse tukajšnje roja¬ ke, da so naši Slovenci v Kirk- land Laku in Timminsu tako zanimajo za “Naprej”. Sodru- ga L. Zdravje bi prosil, da bi se še večkrat oglasil in opi¬ sal, kako se imajo naši rojaki na Main in Wood St. Malt Žalec. KAJ JE NAROBE? , v politiki in gospodarske- j)P> * w *-~ ;10 ’ j)0' httsburgh. Pa. — Vsakdo izmed P®” ( vCev čuti, da je v gospodarskem r ii- Političnem sistemu nekaj napač- j - . Pa ne moremo doumeti, od go- izvira ta napaka. Nekateri i Jo buržuazne, politične in ver- nS ' ®* ru Je, drugi pa celo socijali- 5i3' ' komuniste. Dobro bi bilo ca' izmišljevati o cm, kaj je na- 1 r r°ie?a ‘••kanu.' Dob,, ' 0 Vemo, da današnje buržu- Politične stranke zavzemajo še :>’ C i|i sta hšfe, ko so ga zavzc- jil> Tu “ da j°o i sloji še pred 150 lc- ,i 0 itjf. j Se dandanes so imperija- I 1 ». , ke. ki stremijo še vedno s . V ac *° nac * ^ Uc *skimi masami cj, ra , m uničujejo progres in de- V"i' ‘člen °' Iz ‘mperijalističnega „ik J? st i> se pojavila tudi Hitler tC' :j,r 0Uni - ki lirata demokracije ... barode nazaj v srednje veš- ik t/^V^ icij0 - nizki stopnji e- koga položaja se pa narod C° razvijati, ne telesno, še Pa duSevno. Ostane brez jv k volje in lastnega prepriča¬ li"" J n )! slGf, a ljudska masa v bedi x jjk°hi, ki se da brez truda iz- *• Vsaka sapica jo zanese v naročje reakciji, za gole obljube, ki se nikdar ne izpolnijo. Tak družabni red pa more obsta¬ jati le tam in toliko časa, dokler i- majo vladajoči pod seboj narode, kateri se brez odpora pustijo izko¬ riščati. Drugače bi bilo. ee bi J stvo izbiralo svojo vlado. Hitler in Mussolini tlačita svoje ljudstvo nepopisljivo. širjenje Hitlenzma v Ameriki ni več samo iluzija, mar¬ več že grozeče dejstvo. Seveda, P krinko demokracije se jo dopus kakor v čehoslovaški. Tudi zapbdne sile Evrope več¬ ali manj odstopajo pred Hitlerjem. Najzvestejša čuvaja Hitlcrizma pa sta Stojadinovič in Korošec, šovi¬ nistična madžarska diktatura je šla že tako daleč, da je prekoračila ti¬ sočletne meje nekdanjega češkega kraljestva. Odkod si ta mali narod lasti pravico za nadvlado nad ru- tenskimi Slovani? Zato mora cim- prej priti do združenja vseh Slova¬ nov, da ne bomo vedno ječali pod krivičnimi vladami. Svoboda z prihaja, četudi počasi. Biti zvest narodnim principom jc lepa lastnost, kadar pa se tc bese¬ de poslužuje tiranija, kadar se J SHOD FRANKA ZAITZA Johnstovvn, Pa. — čital sem, da so bili po drugih naselbi¬ nah ljudje zadovoljni z govo¬ rom s. Franka Zaitza, ki je bil na turneji. Ne vem kako je po drugod poročal, zato bom povedal kako je bilo pri nas. Sodbo naj si potem vsak sam napravi. žalostno je in poštenega delavca vedno boli, kadar v delavskem časopisju ali na delavskih shodih sliši kaj ta¬ kega, kar koristi le buržoazi- ji in kar nikakor ne odgovar¬ ja resnici. Par takih neresnic je bilo tudi v govoru oziroma v odgovorih s. Zaitza. Vprašali smo gd, kaka raz¬ lika je po njegovem mnenju med delavsko diktaturo in fa¬ šističnimi diktaturami. Odgo¬ voril je, da so vse enake in da ni razlike. Nastal je nemir in celo nekateri socijalisti so vstajali in povedali, da to ni res, nakar je bila še večja ra- buka. Po shodu so me obstopili rojaki. Eni so mi rekli da i- mam prav, drugi pa so me po¬ skusili prepričati, da so komu¬ nisti postavili Mussolinija na vlado in da šo komunisti krivi za ves fašizem in tako dalje. Posebno Požar in Zalar sta iz časopisja, katerega čitata do¬ bila take podatke. Eni so bili še odkritosrčnejši in povedali, da je vse govoren je in pisanje o socijalizmu in drugem dru¬ žabnem redu naveden bluf, ker delavci brez kapitalistov ne bi mogli živeti. Tudi to mi¬ šljenje je najbolj goreče za¬ stopal rojak, ki se smatra za socijalista. Iz vsega sem videl, da taka politika, ki ni proti Hitlerju in Mussoliniju nič bolj kakor je proti delavski državi Rusi¬ ji, hudo daleč zavaja delavce. Janez Rak je tako tolkel po mizi, da ni bilo mogoče nič vprašati kaj s. Frank Zaitz misli o delavskem združenju, kako mišljenje ima o sklica¬ nem Vseslovanskem kongresu. Žalostno je stanje pri nas. Ko smo agitirali za shod, so mi nekateri rekli, da se ne pu¬ stijo več blufati, drugi so i- meli zopet kak sličen odgovor in izgovor. Zato ni bila ude¬ ležba kakor bi bilo želeti. Re¬ zultat vse velike kampanje socijalistov proti komunistom je ta, da ljudje ne gredo med nobene, ne med komuniste ne med socijaliste. Da tako delo¬ vanje ne koristi drugim kot buržujem in reakciji bo vsa¬ kemu jasno. Jasno pa mora biti tudi, da bo treba medse¬ bojne spore in prepire opusti¬ ti, drugače nas bodo še bolj bičali kot so nas doslej. Joe Planton. POZIV NA Z ABAVO V W INDSORJU Važno za Windsor in Detroit Napredni Slovenci priredi¬ jo lepo plesno zabavo dne 17. decembra na 1100 Cadillac St. (Na istem prostoru , kot lansko leto.) Zabava se pri¬ čne ob 8 uri zvečer. Vabimo vse prijatelje lista “Naprej” in ljubitelje demokracije in napredka, da nas obiščejo. Posebno pa še vabimo naše so¬ sede Detroitčane, da se pride¬ jo zopet razveseliti v Wind- sor. Saj imate še dobro v spo¬ minu lansko prireditev. Obisk vam bomo rade volje vrnili. _-Tisti, ki pridete bolj zgo¬ daj, se najprej ustavite na 1271 Albert Rd., po domače “pri pečlarjih”. Torej na svi¬ denje dne 17. decembra. Vas pričakuje odbor. JOS. MIKETICH. PITTSBURGH, PA. Iz glavne letne seje Sloven¬ skega Doma V nedeljo se je vršila glav. letna seja Slov. Doma, ki je zborovala v lepem redu. Od¬ bor je da 1 svoje poročilo, v katerem je bilo izkazano, da je ustanova imela tekom leta lep napredek, kljub temu, da nas je državni zakon za pro¬ dajo opojnih pijač hudo ovi¬ ral in kljub temu, da je slabo zanimanje za napredek doma med nekaterimi rojaki. Glede članarine se je pre¬ cej debatiralo. Mnogi so pri-, šli na sejo, da zagovarjajo o- ne, ki nikoli ne podpirajo do¬ ma. Na dolg je seja čisto po¬ zabila, kljub temu da društva vedno zahtevajo svoj denar, ker so v stiski. Končno se je sklenilo, da bo članarina za bodoče leto $1 na leto. Odbor je imel boljše priporočilo, ka¬ terega je seja zavrgla. Mladinski pevski zbor se je priklopil kot odsek Slov. Do¬ ma. Od njega se pričakuje, da bo mnogo pripomogel tako V moralnem kakor tudi v gmot¬ nem oziru. S tem ima dom tri odseke, ki so aktivni krožki pri Slov. Domu, ki bi lahko ve¬ liko pripomogli, če bi bilo več kooperacije med članstvom in društvi. Volitev odbornikov je bila kratka. . , . , Skoraj nihče ni hotel prev¬ zeti kandidature in vsi so iz¬ ražali zadovoljstvo z poslova¬ njem starega odbora. Edin novi uradnik je John_Jm^el poslužuje Hitler ali Mussolini je pa sklicevanje na narodnost n.zkotno dejanje, ki več ne spada med clo\c- čanstvo. Prijatelj delavske solidarnosti. v nadzornem odboru. Prihodnjo nedeljo se vrši več društvenih gl. sej. če bo prišlo do kakih večjih izpre- memb, se še ne ve. Sliši se pač, da bo nekaj novih ljudi kan¬ didiralo v urade. Izpremembe so včasih zelo koristne dru¬ štvom in organizacijam. Sta¬ ri pregovor pravi, da nova me¬ tla čisto mete. Poročevalec. Smrt kosi Pittsburgh, Pa. — Nagle smrti je umrl naš stari pijonir Martin Antloger, star 75 let in rojen v Gotovljah na šta¬ jerskem, odkoder je prišel v Pittsburgh pred 36 leti. Tu¬ kaj zapušča žalujočo sopro¬ go, 3 sine in 2 hčerke, v sta¬ rem kraju pet bratov in eno sestro. Eden (njegovih bratov je bil sodnik pri deželnem so¬ dišču, v Ljubljani. Pokojni Antloger je bil ze¬ lo mirnega značaja in vedno naprednega duha. Zadnja le¬ ta je postal slabejšega zdrav¬ ja in se ni mogel veliko zani¬ mati za družabno življenje. Pred več leti je bil zelo akti¬ ven predsednik dr. št. 26 J.S. K.J. Za pljučnico je naglo umrl rojak Anton Penko, star 49 let in doma iz Parja pri št. Petru na Notranjskem. Tukaj zapušča žalujočo soprogo I- vano, sina in pastorko, v sta¬ rem kraju pa sestro. Pokojni je bil zadnja leta večkrat hu¬ do bolan. Bil je član SNPJ in JSKJ. —Iz vladne študentske organiza¬ cije jc bilo izključenih večje število študentov, ker so na shodih izjav¬ ljali, da Jugoslavija potrebuje de¬ mokratičen režim. SLOGA JAČI — NESLOGA TLAČI Cleveland, O. — Kaj dela¬ mo mi ameriški Slovenci? Preteklost narti je pokazala, da b^ez sodelovanja in zdru¬ ženja dne bo izhoda v boljše dni. V preteklosti smo bili za¬ peljani in razdeljeni v različ¬ ne grupe, grupa proti grupi, stranka proti stranki, kar se žalibog še danes dogaja. V vseh teh grupah in strankah so pa v ogromni večini sami delavci, ki imajo ene in iste interese. Našo neslogo je iz¬ koriščal naš skupni sovraž¬ nik. Ako imamo med nami različne politične nazore in organizacije z različnimi pro¬ grami, so danes še važnejši takšni problemi, da se mora¬ mo združiti v skupno borbo za obrambo naših interesov. Kakšni so ti skupni proble¬ mi? Da bi izvojevali boljše plače in krajše delavne ure, se moramo združiti z ostalimi delavci in privesti naše delav¬ ce v že obstoječe unije. Poma¬ gati moramo zgraditi zdrave in močne industrijske unije v avtomobilski, jeklarski in gu¬ mijasti industriji. Tako si bo¬ mo v skupni borbi in s kolek¬ tivno pogodbo izvojevali do- stojnejše življenje. V tem smi¬ slu se moramo pridružiti osta¬ lemu delovnemu ljudstvu v Zedinjenih državah. Pozabiti ne smemo tudi žena in otrok, ter na za delo nesposobne v splošnem. Dostojno življenje za vse brez ozira na narod¬ nost, pleme, verno ali politič¬ no prepričanje. Hud sovražnik razteza svo¬ je krvave kremplje povsod, kjer se razvija kultura in na¬ predek, to je fašizem. Velika nevarnost fašizma preti tudi nam v tej deželi, kar vidi tu¬ di vlada in se oborožuje proti njemu. Fašizem pomeni oro¬ panje vseh demokratičnih pra¬ vic, rušenje delavskih unij, kulturnih in podpornih orga¬ nizacij, kakor tudi preganja¬ nje političnih in verskih sku¬ pin, preganjanje vseh ljubi¬ teljev svobode in pravice in po vsem tem podjarmljenje narodov. Vojska za interese kapitala. Prvi in najtežji u- darec fašizma bi bil na delav¬ ca in tukaj se ne bi mnogo gledalo ali si inozemec, ali i- maš državljanski papir. Bič bi padal po vseh. Organizaci¬ ja Morganove in Hearstove Liberty Lige in nedavno od¬ kritje tajne teroristične ban¬ de, črne legije, katera si je postavila za cilj teroriziranje in ubijanje delavcev po Hitle¬ rjevih metodah, ne vprašuje, kakšnega prepričanja si, si li črn ali bel, fašizem ne pozna razlike. To prikazuje, kako blizu je že, nevarnost fašizma, danes se hujska proti vsem, kar je napredno. Samo z združenjem in sku¬ pnim nastopom lahko še od¬ vrnemo tega največjega so¬ vražnika svobode in delav¬ stva. Danes vidimo v Franciji in Španiji, kako se borijo pro¬ ti zatiralcem svobode in de¬ mokracije. Naše cenjene čitatelje lista “Naprej” opozarjamo, da se dne 11. decefribra vrši spomin¬ sko slavje velikega pisatelja Ivana Cankarja. Že je minilo 20 let, odkar je zatisnil svoje blage oči v upanju, da se bo njegovo delo nadaljevalo. Vsak, kdor je čital njegova dela, mora priznati, da je bil Ivan Cankar velik učitelj in obenem oče. On je v resnici deloval za ljudski blagor. V- prizorjena bo njegova kome¬ dija “Za narodov blagor”, ki prikazuje karakterje izkori¬ ščevalcev in politikov. Pro¬ gram bo zelo obširen in bogat. Delavci in delavke, pokaži¬ mo, da je v nas duh pravega spoštovanja do našega velike¬ ga pisatelja. To pokažimo z obilnim posetorh v nedeljo dne 11. decembra. Zvečer bo ples. Igral bo Barbičev orkester. Pozdravljam vse čitatelje li¬ sta in naj živi svoboda. Frank J. Marash. NAJ BO ENKRAT ENA IZJEMA Krive navedbe so zapreka za naturalizacijo. Vprašanje: Prišla sem v Ameriko 1. 1913. Ko sem doznala, da mož, ki sem ga pustila v starem kraju, živi z drugo žensko, in ker nisem imela denarja za razporoko, posta¬ la sem priležnica nekega rojaka, s katerim živim kot da bi bila poro¬ čena in imam po njem tri otroke. Pravzaprav ne živim več, ker sva sc razstala in sedaj vzdržujem samo sebe in otroke. Jako važno pa je, da ameriška državljanka, kajti mo¬ ja nadaljna služba je odvisna od te¬ ga. Moj dozdevni mož je že zapro¬ sil za državljanstvo in je v svoji prošnji navedel, da ima ženo in tri otroke. Ali smem tudi jaz zapro¬ siti za državljanstvo? Odgovor: Prav resno Vas svari¬ mo, naj nikar ne poskusite posta- niste uravnala svoje zakonske za¬ deve. Morala bi začeti s tem, da zaprositi za prvi papir in pri tem morate priseči, da vse, kar ste na¬ vedla v prošnji, jc polna resnica. Zakrivila bi krivo prisego, ako ne bi omenila prve poroke in dejstvo, da imate tri otroke z drugim moš¬ kim, ne da bi bila razporočena. Zapuščine naturaliziranih državlja¬ nov umrlih v inozemstvu. Vprašanje: Neki naturalizirani ameriški državljan je nedavno umrl v inozemstvu, kjer je živel nekoli¬ ko’let. žena in otroci živijo tukaj. Kako naj se potegujejo za zapuš¬ čino? Odgovor: Ena izmed dolžnosti a- meriških konzulov je zaščititi za¬ puščine ameriških državljanov, ki so umrli v inozemstvu. Naj vdova piše ameriškemu konzulu v oni de¬ ti ameriška državljanstva, dokler želi, kjer je mož umrl. MEŽICA ZRUŠI OBLAST Prežihov Voranc (Odlomek iz romana “Požga niča) Mežica je šumela kot raz¬ dražen osji mehur; po cestah, po dvoriščih so postajale ved¬ no večje skupine, ki so se ali krčavo prerivale med hišami ali pa grozeče molčale. Nih¬ če ni mislil na vlažni jesenski mraz, na pršeče nebo, nihče se ni menil za blato, ki se je udiralo do kolen. Zmeraj novi ljudje so pri¬ hajali. Okrog poldneva so pri¬ tisnili knapovski revirji: Po¬ lena, Podpeca, žerjav, Ross- bacher, Kavančnik — rudarji, žene, otroci . . . Popoldne so začeli prihajati tudi kmetje iz okolice, iz Homa, iz Jaz¬ bine, s Plata. Tudi drvarji i» žagarji so se pojavljali med množico. ' Lice so dajali množici ru¬ darji. Oblast jih je osvobodi¬ la vojne službe na fronti ter jih militarizirala doma. Na stotine novih rudarjev je bilo sprejetih ter ukovanih v su- žensko disciplino, ki jo je vz¬ drževala posebna vojaška po¬ sadka. Zadelj večnega glado- vanja je svinčev strup hitro in vidno srebal življenje teh mi- litariziranih sužnjev in njiho¬ vih žen in otrok. Tu so se ma¬ jale izpite, orumenele in oko¬ stenele postave z razjedenimi lici, tu so vehale ohlapne, u- padle in sestradane žene . . . tu so begali, kakor strahopet¬ ni mračnjiki jetični, zlatenič- ni in škrofulozni otroci. Mežica je preživljala ene¬ ga izmed prvih dni ob razsu¬ lu avstro-ogrske monarhije, ko se je novica o tej zgodo¬ vinski usodi raznesla že po vsej deželi — ko je njen raz¬ pad postajal viden, ko se pa (V razsodbo čitateljev) Skoraj vsak teden dobiva¬ mo med dobrimi in koristnimi dopisi tudi take, ki se sicer za¬ bavno čitajo in ki se nekate¬ rim tudi zelo dopadejo, ki pa nimajo nobene koristne vse¬ bine. Takih dopisov ne objav¬ ljamo in posledica je navadno huda zamera. Nismo pristaši nauka, ki pri¬ poroča: “če dobiš klofuto po desnem licu, nastavi še levo”. Smatramo, da mora biti “Na¬ prej” na razpolago vsem, ki se morajo braniti pred osebni¬ mi in političnimi napadi, ki jih radi objavljajo nekateri naši listi, ki pa demokracijo izvajajo tako, da napadene¬ mu ne dajejo priložnosti od¬ govoriti na v njihovem listu objavljene napade. Kar žfelimo je tole: Odgo¬ vori na napade in blatenja, naj ne bodo pisani na tako niz¬ kem nivoju, na tako klepetu- Ijast način, kakor so navadno dopisi znanega F. B. iz Cle¬ velanda. če kdo uživa v tem, da s svojim rilcem brodi po blatu in nesnagi, pustite mu veselje in njegov “duševni u- žitek”, če vidite, da nekateri listi naravnost vzgajajo te vr¬ ste sodelavcev, pomilujte jih, nikakor pa jim ne sledite, ni¬ kar jih ne posnemajte. članek, dopis, je koristen, če čitateljem proži možnost bližnjega in pravilnejšega spoznanja zadeve, katero se obravnava, če se čitatelja sku¬ ša pridobiti za kako dobro stvar itd. Dopisi, v katerih se vrši samo velikanski besedni boj proti ideji ali osebi itd. nikomur ne koristijo. Izjemoma, objavljamo spod¬ nji dopis (iz katerega smo čr- rali imena) iz Clevelanda in to zato, da nam čitatelji pove¬ do: Ali se vam dopadejo take stvari? Ali spoštujete uredni¬ štva listov, ki vam dan za dnem prinašajo slične stvari? Komu in kaki ideji morejo koristiti taki dopisi? Ali mi¬ slite, da spadajo taki dopisi v delavske liste? “Naprej”. Cleveland, O. — Čitali smo dopis v Prosveti 25. novembra. Dopis ji: ja¬ ko nizkoten, tako nesramen in poln laži, da jc F. B. zbral nekako mešanico in nesel to godljo neki ženski, ki jo imenuje Mica. Mica je dala enako svoj del godlje, ki sta jo eno kot drugo zmešala z njiju jeziki. Ko sem čital v začetku one¬ ga nesramnega dopisa, sem opazil, da je le godlja bolj redka. Ko sem prišel do srede dopisa, je bila god¬ lja bolj trda. Ko pa sem prišel do konca dopisa, nisem mogel te godlje prav dobro pogruntat. Vem, pa da je bila ta godlja prav dobro preme¬ šana z dvema precej dolgima jezi¬ koma. Naj bo povedano B., da ta¬ ke godlje ne spadajo v napredne časopise, ker se preveč zamažejo. Zato F. B.. postavi ono skupno godljo na pekoče solttce, do sc prav dobro strdi. Potem jo zreži kakor se reže tobakovo listje, ter jo bo- (Nada I jeva nje na I. Strani) ljudje tega še niso mogli prav zavedati, a je stvarno ugaša¬ la stara oblast, nove pa še nih¬ če ni videl . . . Razburljive vesti •so polnile ozračje in bičale javnost: “Cesarja so obesili!” “Na Dunaju je proglašena republika!” “Srbi gi-edo!” “Antanta bo zasedla vse!” Glasovi o armadi, ki se vali nazaj v zaledje z ognjem in mečem . . . Potem skrivnostno šepetan- nje: “Antikrist prihaja . . “Princ Rudolf bo udaril!” “Kralj Matjaž bo vstal. . Potem kipeče grožnje: “Zdaj je prišel dan plačila!’ Petruhova skupina se je pridružila prvi gruči ljudi (Nadaljevanje na i. strani) STRAN 4 W. P. A. MOBILIZIRA PRI KATASTROFAH ODZIV ZA POMOČ “NAPREJU” NAPREJ” “ZA NARODOV BLAGOR” V CLEVELANDU VESTI IZ CLEVELANDA CIO vodi borbo za relif Nujnostna dela zaposlujejo več kot 100,000 mož v new-englandskih državah Pobira in apelira za pomoč in nove naročnike Rde Kri- CCC WPA vr¬ hu! i br< pc enako visoki stopinji, kjerkoli na¬ stane nujna sila. Governerji v p<- toricl newen'glandskih držhv, kjer so ljudje trpeli vsled viharja, so e- noglasno pohvalili WPA mirovno vojsko za njeno delo. Razpolož.lji- vost tako velikega števila delavcev za takojšnjo službo pod izurjenimi nadzorniki je omogočila, da je bila nujnostna faza dela že dovršena koncem istega tedna, ko je vihar WPA pred lelj Harry L. Hop-: atkim objavil, da je -eč kot 100.000 WPA delavcev enih pri nujnostnem delu v' jinah viharja in povodnji. Mr. ns je tedaj priletel iz zapad- ali na noeovor s PrprlserfniUmn Ko siosene poKrajine. dne 29. septembra To je prvikrat, da se je WPA voj¬ ska lotila popravljanja škod. pov¬ zročenih v večji katastrofi. Vsesko¬ zi po dolinah rek Ohio in Mississippi, v veliki povodnji leta 1937. so WPA delavci, kar 150,000 njih. gradili je- zove. branili nabrežja in mostove, pa tudi izčistili ruševine in vzposta- vili opustošene okraje v normalni Meadovv Lands, Pa. — Tu¬ kaj vam pošiljam $1.00 za po¬ moč listu in $2.00 na račun zaostale naročnine Charleya Komovca, ki se vam lepo za¬ hvaljuje, ker ga je list toliko časa čakal. Obenem apeliram na vse naročnike v tej okolici, da naj poravnajo dolg, ako je 1<» mogoče in obenem nazna¬ njam, da pobiram prostovolj-1 Ave. dne 11 Cleveland. — Tako se nam¬ reč imenuje igra, katero je spisal naš pokojni Ivan Can¬ kar in katera bo podana na oder prvič v Ameriki ob 20 letnici Cankarjeve smrti, pod avspicijo Cankarjeve Ustano¬ ve. V kolikor je meni znano, imajo vloge v rokah sposob¬ ni igralci, zato sem prepričan, da _. _ w Slavnost se vrši v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair decembra 1938. Clpv.lftnd. O. - pod CIO delajo načrt za v. ^ aj ° rjrs relif. Svojim lokalom so takoj izvolijo tozadevne odbore, ki se morajo sestati na skupnem sestanku, kakor hitro bodo unije določile s\o- zrni vse unije, naj organizirajo relif- ne komiteje, da se protektir« In obdr¬ ži \VT‘A delavce na delu. Borba za znižanje elektrike ljudstvo v Clevelandu se bon b0 nekaj izrednem j * M - ^ ~ J tul nn- SREDA, 7. PECEM kb PROGRESIVCI SE ORGANIZIRANJ RELIFNO BORBO V COLUMBUSt LNPL vstvarja svoj progresivni blok. Hočejo Per% relif v mesto Charl- stan. po- ston. South Carolina. je tau WPA imelii takoj 450 mož na pri odpravljanju ruševin, da s skusi rešiti one, ki so bili zasuti v hišah in odstranijo trupla mrtvih, in ti ljudje so bili že na delu ob 9:30 — kar je manj kot uro in pol potem, ko se je nesreča zgodila. Koncem istega dne. kakor je poro¬ čal WPA državni upravitelj Law- l-ence M. Pinckney. je bilo 750 mož na delu in prihodnjega dne 1200. Nezgoda v Charlestonu, dasi mno¬ go manjša kot strašno opustošenje provzročeno v New Englandu, po- kazuje po uradnih izjavah, da mo¬ bilnost in izdatnost WPA rešilnih in vzpostavljajočih moštev stoji na Beguncem so dajali živež in zavetje, hrano in medicine; razde¬ ljevali so oblačila, oskrbovali otro¬ ke, dočim orjaška naloga podirala in reševanja je nadaljevanja vzpored¬ no s pregradnjo in rehabilitacijo. Ista izdatna mobilizacija se je vrši¬ la v vseh pokrajinah, poškodovanih od povodnji leta 1936. kakor se je tudi ponovno vršila, kjerkoli požar, povodenj, suša ali druge nezgode so to zahtevale. WPA mirovna vojska, z vsemi svojimi reservami človeških sil stoji vedno pripravljena za mo- milizacijo vsak čas in povsod, kjer se pripeti kaka nezgoda v Združe¬ nih Državah. nc prispevke za list “Naprej”, ki potrebuje pomoči. Ako ho- i četno, da bo list nadaljeval svoje težko agitacijsko delo in nas podučeval o slogi in sode¬ lovanju z vsemi, ki gojijo v svojih srcih delavski čut in potrebo delavske izobrazbe, moramo pač nekaj žrtvovati za njegov obstoj. WPA Inf. SEJA NAROČNIKOV V CLEVELANDU CLEVELAND. — Odbor vi nemu delavstvu? Da je temu Clevelandu sklicuje I tako, smo se ponovno prepri- važno sejo vseh naročnikov | čali iz poročil teh listov o ter somišljenikov proiifašis- stavki v Franciji, češ v zadnji tičnega lista “Naprej” j generalni stavki ni zmagalo v sredo dne 14. decembra delavstvo temveč vlada. Vidi ob 8 uri zvečer v Slovenskem se, kako kapitalistično časopi- Del. Domu na Waterloo Rd. j sje zavaja ljudstva in s tem Namen seje je, da se zdru- pripravlja tla reakciji v do¬ zi progresivne sile v enoto, da ; sedaj še svobodni Ameriki. I- se doseže bolj kooperativno I mamo pa še nekaj poštenih delovanje za list “Naprej” v i delavskih listov, kateri piše- Vem,-da so še slabi časi in da si delavec s težavo odtrga kak celit od ust, toda za de¬ lavske liste mora biti tudi ne¬ kaj, drugače ne bo delavca nihče braitil. Pokažite list svo- ejmu sosedu in prijatelju, morda bo tudi njega tako za¬ nimal kot nas in ko bo število naročnikov zrastlo na 2 tisoč, ne bo treba druge pomoči. Tak list kot je “Naprej” bi pač moral zahajati v vsako delavsko hišo, ker prinaša ta¬ ke članke, katerih ne dobite v nobenem drugem listu. Jaz bom z veseljem sprejel vsak dar in ga odposlal na u- pravo, da tako zajamčimo in še izboljšamo list. Isto pripo¬ ročam vsem prijateljem in a- gitatorjem lista po Ameriki in Kanadi, katere tudi vse po¬ zdravljam, četudi jih vseh o- sebno ne poznam. Frank Ferlich. Pričetek ob 3 uri popoldne. Poleg igre bo tudi veliko dru¬ gega užitka, kajti obljubilo nam je 5 pevskih zborov, da nas posetijo in nastopijo in si¬ cer pevski zbor “Sloga”, Soc. Zarja”, “Jadran” in “Slovan”. Iz tega je razvidno, da bomo deležni veliko duševnega u- žitka. Kaj je bil Ivan Cankar za nas, ne bom opisoval, kajti vsakemu naprednemu rojaku mora bjti znano, da je bil naš največji pisatelj in boritelj kakor tudi zagovornik vseh zatiranih in ponižanih. Njego¬ va dela in duh še vedno živita med nami. Zato ni nič kot pravilno, da si je Cankarjeva Ustanova nadela to nalogo, da se z to proslavo osveži ljuden spomin nad izgubo enega naj¬ večjih slovenskih pisateljev, ki nas je zadela pred 20 leti z smrtjo našega velikega Ivana Cankarja. Zato apeliram na vse za¬ vedne rojake, ki se strinjajo z idejami pisatelja Cankarja, da pridete in napolnite dvora¬ no Slovenskega Narodnega Doma do zadnjega kotička, da tako skupno damo izraz žalosti v spomin 20 letnice smrti Ivana Cankarja. prodajala tok ronojfo cenejše ml vatne družbe. Predno Je mesto /gradi¬ lo svojo elektrarno smo morali pla.a (i ]2 c za kilovatno uro. med tem ko je mesto prodajalo isto po 3 c. Druž¬ ba je bila seveda prisiljena zmzati ceno potem na 4e. Ceni se, da je mestna elektrarna prihranila ljudstvu okrog 4» milijo¬ nov dolarjev odkar je bila zgrajena. Iz nje se zalaga tok za cestne svetilke mnogo cenejše kot pft bi morali pla¬ čati privatni družbi. Pole* tega pa je prisilila družbo, da Je morala zniža¬ ti ceno, kar je zopet, zneslo na milijo¬ ne dolarjev. Ljudstvo je že dolgo vrsto let bo-, telo povesiti svojo elektrarno, da lji lahko zalagala vse odjemalce, toda Munieipal Light In mestna adminis¬ tracija je bila vedno proti temu. kar je glavni vzrok, da mora ljudstvo še vedno plačati pretirane cone. Sedanji župan Burton iii njegov kabinet je naj¬ več kriv. da ni mesto že pred dvomi leti povečalo elektrarne. Pritisk ljud¬ stva je bil pa tako močan, da niso lo¬ bisti mogli več držati zahteve pod klobukom in koncil je moral dati za¬ devo na referendum, ki se bo vršil dne 21. decembra. Tu je samo en primer, kar se bi da¬ lo doseči v vsakem večjem mestu, če li ljudstvo lastovnlo svoje tovarne in jih obratovalo zn svoje koristi mesto za privatne kapitaliste, ki ropajo ljud¬ stva in se bogatijo na njihov račun. Zato svetujemo vsem vol licem, da gla¬ sujejo. da dobi mesto večjo elektrar¬ no. Obvestite vse svoje prijatelje in Cleveland, Ohio. Ohij- ska legislatura je znana kot najbolj servilna m je P«d to¬ talnim vplivom velebiznesa m kapitalizma. Za ljudske zah¬ teve se ni nikoli zmenila, Kei ni bilo v njej delavskih prija¬ teljev, ki bi bili nastopili pro¬ ti. V zadnjih volitvah pa je bi¬ lo izvoljenih več zastopnikov, ki se organizirajo za borbo proti reakciji in za boljši in permanenten relif. LNPL je sklicala tozadevni sestanek vseh z njeno pomoč¬ jo izvoljenih uradnikov za 10. december, ki se bo vršil v Cle¬ velandu. Na sestanku se bo slači ji v bodočem drugi mesec. Na '■ pričakuje 10 drž a 3 tor jev in več ko ngr ; da naredijo načrt in j lizirajo ostale libztj* za skupno borbo p t0 ,; njaški administraciji Ker je zmagala re . ska reakcija, j e p " precej hud boj, k eri . zirano delavstvo Za 1 in za mnoge drugj. danes bolj pripr av ]jjj bilo pred nekaj ] et ^ se hoče kaj priboriti 2 ’ ce in brezposelne, razmotrivalo o delavski legi-1 v akcijo. stopiti organizirano j r Vstopnice za predstavo se i dobijo v predprodaji, cena naši naselbini. j jo resnico in pobijajo laži fa- Ko čitamo svetovne in na- bricirane po reakciji. Na ža-1 reakcijo, ki zagovarja unije in | jim je 40c, pri blagajni pa še dogodke v raznih kapitali- . se pa delavstvo ne poslu-j Mj potrebujemo list “Na- 50c. Zatorej Vam še enkrat žuje dovolj in ne čita teh H-; prej" sedaj bolj kakor kedaj stov, kateri ga podučujejo v j prej; ker je edin j, ki trga mas- stičnih časopisih in celo tudi v delavskih listih, o veliki fašis¬ tični gonji proti organizirane¬ mu delavstvu in zatiranju svo¬ bode, ko čitamo vse to, srno naravnost razočarani in vpra¬ šujemo se, zakaj nam prikri¬ vajo resnico, zakaj nam me¬ čejo pesek v oči? Zakaj po¬ magajo reakciji, da se oboro¬ ži v naskoku proti neoborože- njihovo lastno korist. Rajši I ke j z obrazov potuhnjencev, čitajo ^ senzacijonaliie laži v k | bi radi ustvarili tretji raj h ali italijanski fašizem v Ame- kapitalističnih -listih, dolgo še? Kako Mi Slovenci imamo sedaj riki in ki deluje za slogo in sporazum med vsem delav- list, katerega vsak lahko ra-1 stvom. zume, kateri piše fakte, kate- I Pridite na sejo dne 14. dec. ri odpira oči čitateljem, ki je j Clevelandski odbor “Napreja” delavski, ki pobija fašizem in I k. d. kličem, na svidenje dne 11. decembra v Slovenskem Na¬ rodnem Domu. jih nagovorite, da gredo na volišče. T. I. Š. NAJ BO ENKRAT ENA IZJEMA (Nadaljevanje s .3- strani) deš lahko za čik. Pazi, da ne pož- reš onih slin, katere bi ti napravile in napadle v tvojem želodcu in čre¬ vih in se bi zvijal kot strupena ka¬ ča na mravljišču. Za Mico pa lah- uspeh, moraš počasi in * prebresti, od kjer bi do Randall Creeka. g tl do konca, boš z velikan« zagledal samo enega fc.” stali krokodili bodo pa j ko zrežeš iz one strjene godlje ne- divjih domovih in tvoj,, VICTOR CARLSON OUR JEVVELER — OPTICIAN 4303 BUTLER STREET PITTSBURGH, PA. Schenley 4636 Kadar potrebujete naočnike, tedaj se obrnite na SEDMAK John Lokar, st. MOVING AND EXPRESSING Free Estimates and Low Rates. 1506 St. Clair Ave. HEndersonl920 CLEVELAND, OHIO THREE STAR BOTTLING WORKS Edini slovenski Izdelovalci raznovrstnih mehkih pijač v Alleghen? okraju. — Razpečevalci vseh vrst piva. 506 W. RAILROAD AVE. — Phone: Oakmont 305 — VERONA, PA. kaj koščkov “čuvingama”, da ji ga podariš kot darilo, da ga bo lahko čvekala toliko časa, dokler ji bo prišlo na misel, da napravi v drugič nekake vrste cmoke. Take cmoke naj prav dobro premeša z njenim jezikom. In pazi fant! Ako jih bodeta skupaj, jedla, da se pri pr¬ vih požirkih ne zadavita. Dotičnik je začel skakati čez fene. na katerem je uhod prepove¬ dan. Prav lahko se spodtakne in pade. da si razbije čeljusti z nosom vred. B. je največji lažnjivec. kar sčm jih do danes poznal. Vse, kar je pisal čez mojo osebo, so tako ostudne laži, da bi jih tudi krava ne mogla prežvečit. Kakor se je iz¬ razil, je pravi mojster in izvežban lovec na krokodile. Če hoče imeti dober plen in dobro kupčijo, mu svetujem, da gre v Pittsburgh. Tam pride do Monongahele reke. se sle¬ če do golega in skoči notri v Ada¬ movi obleki. Če hočeš imeli dober v Pittsburghu. Kakšni ve solze boš točil’ Tako - si sam. V onem dopisu, kdor. mora priti do spoznanja,; tičnik svoje možgane v svojo bučo si je stlačil: niste z Rusijo vred. P& možak štel komuniste v; du. Seštel je enega. V; du nimamo nobenega Imamo pa nekaj sim^ odobravajo komunisti©: i^jih stranko^ Tukaj g spet lažnjivec. Da se: na njegove ciganske lai pisal, naj mu povem, 4; davno prej čital naptek in knjige in sicer še ct je bil možak farski zave: da ie hodil k maši in h mu nekoliko usta zapre tudi povem, da san E: društvih 12 let Rj let itd., Itd. Rožanc Qarden SANDWICHES WINES, LIQUORS, BEERS Bishop, Pa. Tel.: Canonsburg, 1081-R-12 MEŽICA RUŠI OBLAST zazrli v l Povedati, da nimam niti drob- (Nndaljcvanje s 3. struni) pred rudarskim personalom, ki se je kot najmogočnejša stavba v vasi dvigala ob cesti. Najmanj polovica osebja se je gnetla pred vhodom. “Ali ste prišli?” so jih po¬ zdravljali nedoločni glasovi, kot bi jih bili pričakovali. “Se že kaj ve ... ?” “Nič! ...” Trideset, štirideset ljudi je mračno zrlo po vasi, kot bi hotelo tam nekje med premi¬ kajočimi se skupinami odkriti že dolgoiskanega sovražnika. Polenčani so se _ . Zimmerlovo hišo onstran ce-'r’ n ,' 1 ce ste v široko in prijetno stav- Lažeš!’ bo, ki je pričala, da se pod njeno streho udobno živi. Hi¬ šna vrata so bila zaprta, okna zastrta in trgovski lokali za¬ delani z železnimi zasloni. Zimmerlova trgovina je bila največja v vasi. Množica se je spogledala: “Troti so se zaprli! . . . ” Rudar Kordež iz samske so- ske sobe, posušen petindvaj¬ setleten hrust, ki se je dal raj¬ ši militarizirati, kot da bi šel na fronto, je zvedavo dadal: “Tako je povsod! Zim- merl, Trohej, Svanik, mlinar, pek, krčmarja in opaltarja Gnide ni nikjer, nikjer rekvi- zitorja šraufa, nikjer, učite¬ ljev, nikjer paznikov ...” “Tako je tudi pri nas na Poleni...” “Celo žandarmerijska po¬ staja je kot mrtvašnica ...” Nekdo se je zasmejal z zlobnim, zagrizenim kroho- splošno delavstvo, tom. “Vohajo ...” “Ne boje se zastonj!” Petruh in še nekaj drugih je odšlo dalje po vasi. Pred pekom so se pehale predvsem žene in otroci. Pek davi ni vstajal. Sicer ni bilo to prvikrat, ali danes se lačna množica ni dala odgna¬ ti. “Kruha!” Pek je moral na dan: “Ljudje božji, dajte si do- “Ne lažem, pri moji duši, da ne!” Množica je pritisnila k hi¬ ši in pek se je začel znojiti. “Saj veste, da že osem dni nisem dobil moke. Kje naj vzamem kruh?” Naposled se je spet zaprl v hišo. Množica se je le ne¬ rada razšla. A če so se od kraja ljudje še razhajali, so se na drugem kraju takoj zopet sestajali, vedno znova, vedno upornej- ši . . . “Za norce nas imajo.” Razen Gnide so imeli odpr¬ to vsi krčmarji. Točili so mošt in žganje. Posebno živahno je bilo pri Žagmajstru. Žagmaj- ster je bil v vasi edini sloven- I ski krčmar, poleg župnika naj- niki sumničili in preganjali kot zaupnika Srbov. Vodil je ak¬ cijo za pobiranje podpisov za majsko deklaracijo Slovencev. Bil je vedno na črni listi. Že nekaj časa sem so Žagmajster in njegovi pristaši na skrivaj svobodneje dihali, sluteč, da se bližajo veliki dogodki. Po¬ stajali so vse bolj smeli, ved¬ no glasneje se je govorilo o Jugoslaviji ... o skorajšnji re¬ šitvi . . . Krčmar Jank je bil social¬ demokrat. V svoji mladosti je bil strugar železa in delal v rudniku; potem se je oženil in začel krčmarsko obrt. Pri njem je bilo shajališče delav¬ stva, pri njem so se vršili vsi shodi, pod njegovo streho so vedrile delavske organizaci¬ je. Jank sicer še ni bil pet¬ desetletnik, ali na vojno ni bil poklican; bil je spoznan za nesposobnega, dasiravno se je to vsem čudno zdelo, ker je bil rdečeličen, zdrav človek. V resnici pa ga niso vzeli k vojakom, ker se je oblast za¬ vedala njegove vloge, njego¬ vega vpliva na delavstvo in ga zato spretno izkoriščala za ravnanje z delavstvom. ; Napetost, ki je leta vlada¬ la med tema dvema središče¬ ma, je ta dan očividno popu¬ stila. Pristaši obeh strank so hodili sem in tja in križem pi¬ li. Čim bolj se je bližal poldan, tembolj nemirna, tembolj vidnejši vodja slovenske stran- hrupna je postajala Mežica, ke v občini, človek, ki je vodil “Kje je Gnida?” opozicijo proti vsemogočnemu “Odprite vrata!” rudniku, katerega so nasprot- Množica je pritiskala na vrata, žvižg in vriše sta se razlegala po vasi. Gnidova hiša je stala ob cesti, kakor bi bila prazna; vsa okna zaprta s polkni in veliki črni napis: “Gasthaus J. Gnida” je mračno gledal po vasi. Gnida je bil kmečki sin iz Podjune, ki se je bil priženil v Mežico. Bil je se¬ veda Slovenec, a ker je bil ze¬ lo pohlepen in velik oportu¬ nist, se je kmalu pridružil tis¬ tim, ki so imel v rokah oblast nad Mežico. Postal je nem- čur, eden najbesnejših pajda¬ šev oportunistične vladne stranke, in je strupeno sovra¬ žil Slovence. V vasi je bil eden prvih priganjačev rud¬ niške gospode in v občini po¬ leg uradništva in učiteljstva najbolj razšopirjen voditelj nemčurske stranke in njen ob¬ činski svetovalec. Njegova de¬ lavnost je bila bogato popla¬ čana: Dobil je trafiko, imel v zakupu vožnjo za rudnik, bil dobavitelj jamskega lesa za rudnik, med vojno je po¬ stal predsednik rekvizicijske komisije ... Kot Slovenec se je udeležil deputacije, ki je šla iz Koroške protestirat k cesarju Karlu proti namera¬ vani jugoslovanski državi ...Sredi tega velikega patrio- ticnega dela ga je nenadoma zatekel razpad monarhije Do zadnjega je delal z brezob¬ zirno nejasnostjo, se bogatil mislil le na svojo oblast in bil slep za vse pojave okrog sebe Zdaj je prišlo kot bi j 0 dobil s kijem po glavi. Že tri dni se je skrival spalnici gornjega nadstropja, neprestano ga je tresla mrzli¬ ca in ves čas ni zatisnil očesa. Od domačih ni mogel nikogar videti; le žena je smela vsto¬ piti, kadar je zavpil na hod¬ nik: “Ali naj zmrznem tu? Ne¬ tite!” Potem je spet tuhtal dalje. Zmeraj bolj so ga obhajale abotne misli. Včasih je ne¬ premično strmel v sliki Fran¬ ca Jožefa in cesarja Viljema, ki sta viseli na steni v širokih lepih okvirjih — strmel je v sliki brez tiste prijetne topli¬ ne, ki jo je okušal prejšnje čase, kadar je med delom, med računi, ki so mu metali neprekinjene dobičke, dvig- oči k tema slikama. Se- nil daj se je z grenkim obrazom vsakikrat obrnil vstran, da bi se skril pred samim seboj Danes je dal hišo zapreti! Nekaj mu je narekovalo pre¬ vidnost. žena mu je poroča¬ la, kaj se godi na v*si, kaj pri rudniku. J Gnida ni imel toliko pogu- ma dab^ 1 in pogle( J * \ 31 njegova nemirna til? Je i k<>t ŽiV0 strel ° obču- se JeTarl S ° VraŽni P08:W - ki s e je uprl v njegovo hišo. Kje so žandarji?” mu je jezno rojilo po g i avi . £ skrivaj je poslal deklo na žan- darmerijsko postajo in dal poklicati komandanta Tepana Toda kar se nikoli ni zgodn? je zgodilo danes- komo ' dant ni prišel. k ° man ' Gn ‘da se j e ugriznil v U3t . v niče. ' “Kaj je rekel?” “Nič ni rekel!” “Kanalje se boje!” In spet je ko prikovan ležal dalje. Popoldne ga je hrup pred hišo zdramil iz otopelosti. “Gnido i hočemo, ven z njim ! M Kri mu je udarila v glavo. Splazil se je k oknu in poku¬ kal skozi špranjo žaluzij. Ce¬ sta pred hišo je bila polna ljudstva, ki je pritiskalo pro¬ ti vratom. Ves bled'je zrl na to sovražno pošast. Neizme¬ ren srd se ga je polotil. Kaj hoče ta sodrga pri njem? Zakaj? Kako bi jo pohodil? To so mu storili Žagmajster. Jank. Koliko J ih J e med množico, ki so mu dolžni, koliko lenuhov, lopo¬ vov, koliko ničvrednih bab. Vse bi bilo treba že davno po- daviti. Vrišč pred hišo mu je udu- šil jezo in obšel ga je strah. Sprevidel je, da ni šala. če ta sovražna množica vdere, kdo jo bo zajezil. . . ? Gnida je bil mož dejanja in odločnosti. Naročil je dek¬ li, naj beži skrivaj na žandar- merijo in zahteva takojšnjo Pomoč. Medtem je hotel sam vplivati na množico. Da bi se sam pokazal in jo skušal pomiriti, se mu ni zdelo pa¬ metno. Zato je poslal ženo za posredovalko. Množica je slišala, da se je odprlo okno v gornjem nad- r ropju - P ot em se je prikaza- ja Gmdova žena s trudnim> tolstim obrazom: di “Kaj delate zs ljo? Prosim vas. Množica se je M nila; Gnidovka 1 življenju kaj P r ®_ in soseska je bi' ar ' do nje. Zato je & supnila. Ali le P ni ko j je prevladal* * Iz ••Ha. ha! Kaj- ti tvojim starim bi sp li'” , - 1 * 1 baji' tu ki * tej “Odprite ven!” S poslednjim ^ ^ » s ‘ prestrašena žen* e, -Gospod je , Stl - Zaprli ci leži. mamo nič,95^* 8r ni, verjemite “Magazini ^ spod leži našala cesta “Odprite “Bog vam Okno se J« Cesta se f zagnala P : čele bunka' 1 in nekaj k proti 0 ^'° n t'jQWk*' r Takrat f ustavili klic'' # “žandafP * p r^o c vasi. of Vsa hišo se J e ^f' nji , i. • nenadni ki ,j je Oj b«. p»£, sem neti, žandarmer*^ n 102 u P* J * 1 n. “' J > V Tepan. so straž nike. Z "./i ja* V*