Pa vel Kavčič1 In ter ven cij ska uro ra dio lo gi ja InterventionalUroradiology IZvLEČEK KLJUČNE BESEDE: per ku ta na ne fro sto ma, ure ter na opor ni ca, skle ro za ci ja, em bo li za ci ja In ter ven cij ska uro ra dio lo gi ja se uk var ja z mi ni mal no in va ziv nim zdrav ljenjem bo lez ni sečil. V pre gled nem pris pev ku opi su je mo naj po go stejše po se ge v in ter ven cij ski uro radio - lo gi ji, kot so: vsta vi tev per ku ta ne ne fro sto me in ure ter ne opor ni ce, per ku ta na ne fro li totrip - si ja, skle ro za ci ja led vične ci ste, em bo li za ci ja led vičnega tumorja in em bo li za ci ja va ri ko ke le. Po leg opi sa na va ja mo tudi in di ka ci je, kon train di ka ci je ter mo re bit ne za ple te za vsa ke ga od po se gov. aBSTRaCT KEY WORDS: per cu ta ne ous nep hro stomy, ure te ric stent, scle ro sa tion, em bo li za tion In ter ven tio nal uro ra dio logy covers a wide ran ge of mi ni mally in va si ve pro ce du res in the treat ment of uro lo gi cal di sor ders. In this re view ar tic le, we des cri be the most com mon pro ce du res such as in ser tion of per cu ta ne ous nep hro stomy and ure te ric stent, per cu ta - ne ous nep hro lit ho tripsy, sclero sa tion of re nal cyst, re nal tu mor em bo li za tion, and va ri - co ce le em bo li za tion. In di ca tions, con train di ca tions and com pli ca tions are li sted for each pro ce du re. 1 Dr. Pa vel Kavčič, dr. med., Kli nični inšti tut za ra dio lo gi jo, Uni verzitet ni kli nični cen ter Ljub lja na, Za loška ce sta 7, 1000 Ljub lja na; pa vel.kav cic @kclj.si 467Med Razgl. 2016; 55 (4): 467–74 • Pregledni članek UvOD In ter ven cij ska uro ra dio lo gi ja se uk var ja z mi ni mal no in va ziv nim zdrav lje njem bo - lez ni sečil. To vrst ni po se gi se za ra di mi ni - mal ne in va ziv no sti in učin ko vi to sti po go - sto iz va ja jo za zdrav lje nje raz ličnih uro loških bo lez ni. Na Kli ničnem inšti tu tu za ra dio - logi jo v Uni ver zi tet nem kli ničnem cen tru Ljub lja na smo v letu 2015 per ku ta no ne fro - sto mo vstavi li pri 480 bol ni kih. Po goj za uspešno zdrav lje nje je do bro so de lo va nje urolo ga in in ter ven cij ske ga ra dio lo ga. V pri - s pev ku opi su je mo naj po go stejše po se ge v in ter ven cij ski uro ra dio lo gi ji, vključno z in - di ka ci ja mi, kon train di ka ci ja mi ter za ple ti. No vejših po se gov, kot je em bo li za ci ja pro - sta tične ar te ri je pri be nig ni hi per pla zi ji pro - sta te, v pris pev ku po drob no ne opi su je mo. vSTavITEv PERKUTaNE NEFROSTOME Vsta vi tev per ku ta ne ne fro sto me (PNS) je po seg, s ka te rim se omo goči ne mo ten iz - tok uri na iz led vi ce. V vot li si stem led vi ce se pod UZ in dia skop sko kon tro lo vsta vi per - ku ta ni dre nažni ka te ter. Vsta vi tev je lah ko eno- ali obo je stran ska. In di ka ci je (1): • ob struk tiv na uro pa ti ja, ki je ni možno pre - mo sti ti s tran su re tral no vsta vi tvi jo ure - ter ne opor ni ce (npr. led vični kam ni, retro - pe ri to neal na fi bro za, kar ci nom uro trak ta, kar ci nom pro sta te) in • preu sme ri tev v iz to ku uri na (npr. ia tro - ge na poškod ba sečevo da) – pri poškod bi sečevo da ob sta ja ve li ka ver jet nost na stan - ka uri no ma v tre bu hu, zato se začasno preu sme ri iztok uri na nav zen. Kon train di ka ci je (1): • sla ba he mo sta za krvi (št. trom bo ci tov < 100 × 109/l, med na rod no umer je no raz - mer je pro trom bin ske ga časa (angl. in ter - na tio nal nor ma li zed ra tio, INR) < 1,5), • aler gi ja na jo do vo kon trast no sreds tvo in • nes po sob nost ležanja bol ni ka na hrb tu ali boku. 468 Pa vel Kavčič In ter ven cij ska uro ra dio lo gi ja Po seg Po seg po te ka v lo kal ni ane ste zi ji, bol nik leži na tre bu hu. Z UZ pre gle da mo ledvi co, oce - ni mo stop njo di la ta ci je vot le ga si ste ma in do ločimo me sto za var no per ku ta no punk - ci jo. Pra vi lo ma se upo rab lja la te ralni ledve - ni pri stop, ki po te ka pod re bri, mimo čre - ves ja in re nal ne ga žilja. Pod UZ-kon tro lo per ku ta no punk ti ra mo spod nje ali sred nje led vične čašice (ka lik se), po igli a pli ci ra mo jo do vo kon trast no sreds tvo in si dia skop sko pri kažemo vot li si stem led vi ce. Nato v led - vični meh (pie lon) pod dia skop sko kon tro - lo vsta vi mo žico in po žici ne fro sto mo pre - me ra 6–12 Fr (naj po go ste je 8 Fr). Ko ni ca ne fro sto me se ob li ku je v zan ko, ki mora ležati cen tral no v led vičnem mehu (sli ka 1). Na kon cu po se ga ne fro sto mo s šivom fik - si ra mo na kožo ter na sta vi mo vrečko, v ka - te ro iz te ka urin (2). Sli ka 1. Per ku ta na ne fro sto ma, vstav lje na v razširjen vot li si stem leve led vi ce. Vzrok ob struk ci je pred stavlja ka men v di stal ni tret ji ni sečevo da (puščica). Za ple ti (1, 3): • krvavi tev, ki je pra vi lo ma mi ni mal na in se spon ta no us ta vi, • sep sa, ki je pri bol ni kih s pio ne fro zo opi - sa na v 4–21 % pri me rov, • uri nom, do ka te re ga lah ko pri de pri ne - po pol ni po sta vi tvi ne fro sto me v vot li si - stem, • za mašitev ne fro sto me – vzrok so lah ko kam ni, krvni strd ki ali gnoj na vse bi na (za - mašeno ne fro sto mo je po treb no pre briz - ga ti s fi zio loško raz to pi no, v ko li kor to ni možno oz. ne za do stu je, je po treb na za - me nja va ne fro sto me) in • iz pad ne fro sto me iz led vi ce (pri del nem iz pa du je možna za me nja va ne fro sto me pre ko žice, pri po pol nem iz pa du pa je po - treb na vsta vi tev nove ne fro sto me). vSTavITEv URETERNE OPORNICE Ne fro sto ma ne ka te rim bol ni kom po slabša kva li te to živ lje nja, saj ima jo iz te le sa na pe - lja no cev ko in vrečko z uri nom. Ome nje no po man klji vost lah ko od pra vi mo z za me nja - vo ne fro sto me z ure ter no opor ni co (angl. DJ splint ali JJ splint). Ure ter na opor ni ca je cevka v ob li ki dvoj ne ga J, ki jo vsta vi mo v sečevod. In di ka ci je in kon train di ka ci je so ena ke kot pri vsta vi tvi ne fro sto me (1). Po seg Za po sta vi tev ure ter ne opor ni ce se od lo - čimo, ka dar ima bol nik že vstav lje no ne fro - sto mo, po ka te ri iz te ka bi ster urin. V pri me - ru iz te ka nja kr va ve ga ali gnoj ne ga uri na ob sta ja na mreč ve li ka ver jet nost, da se ure - ter na opor ni ca za maši. Po seg po te ka v lo - kal ni ane ste zi ji, bol nik leži na tre bu hu. Po ob sto ječi ne fro sto mi vsta vi mo žico, ki jo pod dia skop sko kon tro lo po glo bi mo v me hur. V ko li kor gre pri bol ni ku za zožitev ali za - po ro sečevo da, je pre hod v me hur lah ko težaven. Pri is ka nju pra vil ne poti si po ma - ga mo z raz ličnimi ukriv lje ni mi žica mi in kate tri. Zožitev ali za po ra sečevo da je pri ne - ka te rih po sa mez ni kih trda (npr. retro pe ri - to neal na fi bro za) in jo je po treb no raz širi - ti z ba lo nom. Tako vzpo sta vi mo za dost no širi no lum na v sečevo du, ki omo goča vstavi - tev ure ter ne opor ni ce (naj po go ste je se upo - rab lja pre mer 8–10 Fr). Ko smo za go to vi li var no pot v me hur, vanj po trdi žici vstavimo ure ter no opor ni co, tako da di stal na koni ca leži v me hur ju, prok si mal na pa v led vičnem mehu (sli ka 2). Ob sto ječo ne fro sto mo od - stra ni mo, v led vi ci in na koži os ta ne majhna luk nja, ki se spon ta no za ce li (4). Za ple ti (1, 5): • per fo ra ci ja sečevo da je red ka in se pra vi - lo ma spon ta no za ce li po vsta vi tvi ure ter - ne opor ni ce ali ne fro sto me, • migra ci ja opor ni ce v me hur za ra di pe ri - stal ti ke sečevo da in • za mašitev opor ni ce. Naj po go stejša vzroka sta he ma tu ri ja in uroin fekt. V pri me ru za - mašitve se opor ni co od stra ni in za me nja z novo. Za me nja vo se naj po go ste je opravi tran su re tral no v so de lo va nju z uro logom, ki s ci sto sko pom del no iz vleče opor ni co do kože spo lo vi la. In ter ven cij ski ra dio log nato pre ko žice pod diaskop sko kon trolo za me nja opor ni co z novo. 469Med Razgl. 2016; 55 (4): Sli ka 2. Na RTG-po snet ku je vi den pra vilen položaj ure ter ne opor ni ce v le vem sečevo du. Prok si mal na ko ni ca leži v led vičnem mehu, di stal na ko ni ca leži v me hur ju. PERKUTaNa NEFROLITOTRIPSIJa Per ku ta na ne fro li to trip si ja je mi ni mal no in - va zi ven ki rurški po seg, s ka te rim se pre ko per ku ta ne ga ka na la od stra nju je led vične kam ne. Po seg po te ka v so de lo va nju in ter - ven cij ske ga ra dio lo ga in uro lo ga. In di ka ci ja za per ku ta no ne fro li to trip si - jo so simp to mat ski led vični kam ni ve li kosti nad 2 cm, ko ral ni kam ni ali manjši kamni, ki se jih ne da odstraniti z zu naj te le snim ali en do skop skim drob lje njem (npr. ci stin ski kam ni). Kon train di ka ci je so ena ke kot pri vsta vi tvi ne fro sto me in do dat no še ak ti ven uroin fekt (6). Po seg Po seg po te ka v splošni ane ste zi ji, bol nik leži na trebuhu. Pod UZ-kon tro lo per ku tano punk ti ra mo spod nje ali sred nje led vične čašice, nato v led vični meh vsta vi mo žico, ki jo po sečevo du po glo bi mo v me hur. Po žici z 8–10mm širo kim ba lo nom di la ti ramo kožo, pod kožje, mišice, fas ci je in led vično skor jo. V formi ran led vični ka nal nato vsta - vi mo prib ližno 1 cm širo ko pla stično uvaja - lo (pre me ra 28–30 Fr). Ko ni ca uva ja la mora ležati v led vičnem mehu, zu na nji del pa nad kožo. Po seg na da lju je uro log, ki pre ko uva - ja la vsta vi op tični inštru ment (ne fro skop), s ka te rim dro bi in od stra ni kam ne v led vici. Drob lje nje kam nov je lah ko elek tro me han - sko, ul tra zvočno ali la ser sko (6). Za ple ti (7): • kr va vi tev, • okužba in • urin ska fi stu la s for mi ra njem uri no ma. SKLEROZaCIJa LEDvIČNIH CIST Led vične ci ste so po gost na najd ba in večina je asimp to mat skih. Pre va len ca na rašča s sta - rost jo in je v po pu la ci ji nad 50 let oce nje - na nad 50%. Po kla si fi ka ci ji Bo sniak de limo led vične ci ste na eno stav ne (Bo sniak I, II) in kom plek sne (Bo sniak IIF, III, IV). Eno stav - ne ci ste ima jo bi stro vse bi no in tan ko ste - no ter so ved no be nig ne etio lo gi je. Kom plek - sne ci ste so v do ločenem od stot ku lah ko malig ne in jih je po treb no sprem lja ti (Bo - sniak IIF) ali zdra vi ti (Bo sniak III, IV) (8). Skle ro za ci ja se upo rab lja za zdrav lje nje eno stav nih led vičnih cist, ki so simp to mat - ske. Simp to mat ske ci ste po go sto me ri jo nad 8 cm in lah ko pov zročajo led ve no bo lečino, ob struk ci jo v iz to ku uri na, he ma tu ri jo ali po nav lja joče se uroin fek te (9). Kon train di ka ci je so ena ke kot pri vsta - vi tvi ne fro sto me in do dat no še ko mu ni ka - cija ci ste z vot lim si ste mom led vic (red ko, lah ko pov zročeno ia tro ge no) (9). Po seg Pod UZ-kon tro lo punk ti ra mo led vično ci sto in po po tre bi as pi ri ra mo vzo rec te kočine za ci to loško ali mi kro bio loško ana li zo. Po igli a pli ci ra mo jo do vo kon trast no sreds tvo in si dia skop sko pri kažemo ci sto. Po memb no je, da iz ključimo ko mu ni ka ci jo ci ste z vot - lim si ste mom led vi ce. V ci sto vsta vi mo per - ku ta ni dren ter jo iz praz ni mo. Ko je ci sta po vsem praz na, va njo a pli ci ra mo lo kal ni ane ste tik in 95-od stot ni ste ril ni al ko hol. Naj pogo ste je upo ra bi mo 20–50 ml al ko ho - la, od vi sno od ve li ko sti ci ste. Al ko hol pov - zroči de na tu ra ci jo en do te la ci ste, za ra di česar se spri me jo ste ne ci ste. Po goj za us - pešno skle ro za ci jo je, da al ko hol za ja me ce - lot no po vršino ci ste, zato bol ni ka za vsaj 5 mi nut nagne mo na levi in de sni bok. Po prib ližno 15 mi nu tah as pi ri ra mo al ko hol in lo kal ni ane ste tik iz ci ste ter od stra ni mo dren (9). Za ple ti so red ki, možen je re ci div ci ste. V pri me ru re ci di va se al ko hol ni raz po re - dil po večini en do te la ci ste in ni prišlo do spri jet ja sten. Po sle dično je os tal prazen pro stor, v ka te rem se je zo pet na bra la te - kočina (9). EMBOLIZaCIJa LEDvIČNEGa TUMORJa Led vični tu mor ji so v večini pri me rov zelo do bro pre kr vav lje ni. Na men em bo li za ci je je za pre ti ar te rij sko pre kr va vi tev tu mor ja in 470 Pa vel Kavčič In ter ven cij ska uro ra dio lo gi ja zmanjšati ne var nost in traab do mi nal ne kr - va vi tve. Em bo li za ci ja led vičnega tu mor ja je možna pri be nig nih ali ma lig nih tu mor jih led vi ce. In di ka ci je (10, 11): • pre do pe ra tiv na em bo li za ci ja ope ra bil - nih ma lig nih tu mor jev pred del no ali to - tal no ne frek to mi jo (namen je zmanjšati ne var nost ob sežne in trao pe ra tiv ne kr va - vi tve), • pa lia tiv na em bo li za ci ja pri ino pe ra bil nih ma lig nih tu mor jih (na men je zmanjšati ne var nost spon ta ne kr va vi tve v tre buh) in • em bo li za ci ja be nig ne ga an gio mio li poma (AML). AML je hi per va sku la ren benig ni tu mor led vic, se stav ljen iz žilja, glad kih mišic, maščobe ter ve zi va. Ne var na kom - pli ka ci ja večjih AML je spon ta na kr va vi - tev v tre buh. In di ka ci ja za em bo li za ci jo so AML ve li ko sti nad 4 cm. Kon train di ka ci ji (10): • sla ba he mo sta za krvi in • aler gi ja na jo do vo kon trast no sreds tvo. Po seg Upo rab lja mo en do va sku lar ni pri stop sko - zi skup no fe mo ral no ar te ri jo. Spr va se opra vi aor to gra fi ja v višini re nal nih ar terij, s ka te ro se opre de li mo re bit ne do dat ne oz. ak ce sor ne re nal ne ar te ri je in os ta le kolate - ral ne veje, ki pre hra nju je jo led vični tumor. Nato se opra vi re nal na ar te rio gra fi ja, kjer se na tančno opre de li ob seg pa to loškega žilja v tu mor ju. Pre do pe ra tiv na em bo li za - ci ja pred del no ne frek to mi jo ali em bo li za - ci ja AML mo ra ta biti čim bolj se lek tiv ni, da ne bi prišlo do em bo li za ci je in poškod be zdrave ga pa ren hi ma led vi ce. Kot em bo li za - cijski ma te rial se v ta na men upo rab lja jo spi ra le in del ci raz ličnih ve li ko sti. Pre do pe ra tiv na em bo li za ci ja pred to tal - no ne frek to mi jo pa je manj se lek tiv na, em - bo li zi ra se ar te rij ski pre tok v ce lot ni led vi ci. Naj po go ste je upo rab lje no em bo li za cij sko sreds tvo v tem pri me ru je 95-od stot ni ste - ril ni al ko hol. Pred em bo li za ci jo z al ko ho - lom vsta vi mo v re nal no ar te ri jo ba lon ski ka te ter. Ba lon raz pne mo v deb lu ar te ri je in pov zročimo sta zo krvi v led vi ci. Nato preko ba lon ske ga ka te tra počasi a pli ci ra mo lo kalni 471Med Razgl. 2016; 55 (4): BA Sli ka 3. Na aor to gra fi ji se de sno v tre bu hu obar va zelo ve lik hi per va sku la ren tu mor de sne led vi ce (bele puščice). Tu mor se v ce loti pre hra nju je iz so li tar ne leve led vične ar te ri je (A). Sta nje po em bo li za ci ji ve li ke ga led vičnega tu mor ja. Na se lek tiv ni ar te rio gra fi ji de sne led vične ar te ri je se obar va za pr to deb lo re nal ne ar te ri je (puščica), ve lik hi per va sku la ren tu mor pa ni več pre krvavljen. Em bo li za ci ja je bila oprav lje na s 95-od stot nim ste rilnim al ko ho lom in do dat no vstav lje ni mi čepi v deb lo led vične ar te ri je (B). ane ste tik in al ko hol v pe ri fer ne led vične ar - te ri je. Po prib ližno 10 mi nu tah sta ze al ko - hol de na tu ri ra žilno ste no, ki se spri me in strom bo zi ra. Pri em bo li za ci ji deb la ledvične ar te ri je se upo rab lja jo tudi dru ga em bo li - za cij ska sreds tva, kot so ve li ke spi ra le in čepi (sli ka 3) (10, 11). Po em bo li za ci ji led vičnega tu mor ja se v večini pri me rov po ja vi led ve na bo lečina, ki je po sle di ca is he mi je led vičnega paren - hi ma. Pri se lek tiv ni em bo li za ci ji je bolečina pra vi lo ma bla ga, pri to tal ni em bo li za ci ji pa lah ko zelo močna. Bol ni ki mo ra jo zato že pred po se gom pre je ti us trez no anal ge tično te ra pi jo (10). Možen za plet je po stem bo li za cij ski sindrom, ki ga oz načuje jo vročina, sla bost in bolečina ter v večini pri me rov zble di v treh dneh (10). EMBOLIZaCIJa vaRIKOKELE Va ri ko ke la pred stav lja di la ti ran in pom - nožen ven ski ple tež v se men skem po ve smu. Raz de li mo jo na pri mar no in se kun dar no. Pri mar na je po go stejša in na stane za ra di sla - be ga de lo va nja za klopk v te sti ku lar ni veni. Večina (85 %) jih na sta ne na levi stra ni, ker ima leva te sti ku lar na vena daljši po tek kot de sna (leva se iz li va v re nal no veno, med - tem ko se de sna iz li va di rekt no v spod njo veno kavo). Se kun dar na vari ko ke la na sta ne za ra di zu na nje ga pri ti ska (npr. tu mor) ali ob - struk ci je v te sti ku lar ni veni (npr. trom bo za). Diag no zo po sta vi mo s ti pično kli nično sliko (bo lečina, ote kli na skro tu ma) in UZ skro tu - ma, ki po kaže di la ti ran in pom nožen pam - pi ni formni ven ski ple tež. Diag no stični UZ- kri te rij je širi na pam pi ni form nih ven nad 2,5–3 mm (12, 13). Zdrav lje nje va ri ko ke le je lah ko ki rurško s pod ve za njem te sti ku lar ne vene ali en do va sku lar no z em bo li za ci jo testi ku lar ne vene. Re zul ta ti obeh načinov zdrav lje nja so po dob ni (14). In di ka ci je (15): • simp to mat ska va ri ko ke la, • ne plod nost in • neus pe lo ki rurško zdrav lje nje va ri ko kele. 472 Pa vel Kavčič In ter ven cij ska uro ra dio lo gi ja Sli ka 4. Na RTG vid ne em bo li za cij ske spi ra le v levi te sti ku lar ni veni. Kon train di ka ci ji (15): • sla ba he mo sta za krvi in • aler gi ja na jo do vo kon trast no sreds tvo. Po seg Po seg po te ka v lo kal ni ane ste zi ji. Pre ko ven - ske ga fe mo ral ne ga pri sto pa ka te te ri zi ra mo te sti ku lar no veno (leva iz ha ja iz re nal ne vene). Opra vi mo ve no gra fi jo, ki po kaže ref - luks kon tra sta v raz šir je ne in pom nožene vene v skro tu mu ter mo re bit ne ko la te ral - ne vene. Veno za ra di šte vil nih možnih ko - la teralnih ven em bo li zi ra mo na več ni vo jih: di stal no nad ing vi nal nim ka na lom in prok - si mal no bli zu vtočišča v levo re nal no veno oz. spod njo veno kavo na de sni stra ni (sli - ka 4). V ko li kor od kri je mo večje ko la te ralne vene, em bo li zi ra mo tudi te. Kot em bo li za - cijsko sreds tvo se upo rab lja jo spi ra le raz - ličnih di men zij ali skle ro za cij ska pena (15, 16). Po po se gu se lah ko ing vi nal no ali led - ve no po ja vi bla ga bo lečina, ki iz zve ni v ne - kaj dneh (15). Za ple ti (15): • per fo ra ci ja te sti ku lar ne vene, ki v večini pri me rov ni kli nično po memb na (kr va vi - tev se spon ta no za me ji in us ta vi), • mi gra ci ja spi ra le v re nal no veno (v tem pri me ru je po treb no spi ra lo en do va sku - lar no od stra ni ti z zan ko) in • re ci div va rikoke le, ka dar se pri bol ni ku od pre jo nove ko la te ral ne vene. ZaKLJUČEK V pris pev ku opi su je mo glav ne značil no sti naj po go stejših po se gov v in ter ven cij ski uro - ra dio lo gi ji, ki jih oprav lja mo na Kliničnem inšti tu tu za ra dio lo gi jo v Uni ver zi tet nem kli ničnem centru Ljub lja na. In ter ven cij ska uro ra dio lo gi ja je po dob no kot os ta la po - dročja ra dio lo gi je hi tro raz vi ja joče se po - dročje v me di ci ni. Med obe tav ne nove po se ge spa da em bo li za ci ja pro sta tične ar te ri je pri be nig ni hi per pla zi ji pro sta te. Me to da še ni splošno klinično spre je ta, prvi re zul ta ti kažejo za 20 % zmanjšanje volum na pro sta - te in za 40 % boljši cu rek urina eno leto po po se gu (17). Tre nut no po te ka jo mul ti cen - trične kli nične raziskave, ki bodo po ka zale kli nično upo rab nost me to de. 473Med Razgl. 2016; 55 (4): LITERaTURa 1. Co vey AM, Aruny JE, Kan dar pa K. Per cu ta ne ous nep hro stomy and an te gra de ure te ral sten ting. In: Kan dar pa K, Mac han L, eds. Hand book of in ter ven tio nal ra dio lo gic pro ce du res. Phi la delp hia: Lip pin cott Wil liams & Wil kins; 2010. p. 590–606. 2. Pol lard AJ, Nic hol son DA. Per cu ta ne ous nep hro stomy: how to do it. J In ter vent Ra diol. 1994; 9: 129–41. 3. Mill ward SF. Per cu ta ne ous nep hro stomy: a prac ti cal ap proach. J Vasc In terv Ra diol. 2000; 11 (8): 955–64. 4. Ha leb lian G, Kij vi kai K, de la Ro set te J, et al. Ure te ral sten ting and uri nary sto ne mana ge ment: a syste ma tic re view. J Urol. 2008; 179 (2): 424–30. 5. Dyer RB, Chen MY, Za go ria RJ, et al. Com pli ca tions of ure te ral stent pla ce ment. Ra dio grap hics. 2002; 22 (5): 1005–22. 6. Vi cen ti ni FC, Go mes CM, Da ni lo vic A, et al. Per cu ta ne ous nep hro lit ho tomy: cur rent con cepts. In dian J Urol. 2009; 25 (1): 4–10. 7. Tay lor E, Mil ler J, Chi T, et al. Com pli ca tions as so cia ted with per cu ta ne ous nep hro lit ho tomy. Transl An drol Urol. 2012; 1 (4): 223–8. 8. Whe lan TF. Gui de li nes on the ma na ge ment of re nal cyst di sea se. Can Urol As soc J. 2010; 4 (2): 98–9. 9. Moh sen T, Gom ha MA. Treat ment of sympto ma tic sim ple re nal cysts by per cu ta ne ous as pi ra tion and et hanol scle rot he rapy. BJU Int. 2005; 96 (9): 1369–72. 10. Kos S, Liu DM, Ho SGF. So lid or gan em bo li sa tion. In: Kan dar pa K, Mac han L, eds. Hand book of in ter ven tional ra dio lo gic pro ce du res. Phi la delp hia: Lip pin cott Wil liams & Wil kins; 2010. p. 274–80. 11. Da vis C, Bo yett T, Ca ri di J. Re nal ar tery em bo li za tion: ap pli ca tion and suc cess in pa tients with re nal cell carci - no ma and an giom yo li po ma. Semin In ter ven Ra diol. 2007; 24 (1): 111–6. 12. Chi ou RK, An der son JC, Wo big RK, et al. Co lor Dop pler ul tra sound cri te ria to diag no se va ri co ce les: cor re la tion of a new sco ring system with physi cal exa mi na tion. Uro logy. 1997; 50 (6): 953–6. 13. Pi latz A, Al tin ki lic B, Köhler E, et al. Co lor Dop pler ul tra sound ima ging in va ri co ce les: is the ve nous dia me ter suf fi cient for pre dic ting cli ni cal and subc li ni cal va ri co ce le? World J Urol. 2011; 29 (5): 645–50. 14. Cas sidy D, Jar vi K, Gro ber E, et al. Va ri co ce le sur gery or em boliza tion: which is bet ter? Can Urol As soc J. 2012; 6 (4): 266–8. 15. Rei ner EH, Pol lak JS, Whi te RI. Va ri co ce le em bo li za tion. In: Kan dar pa K, Mac han L, eds. Hand book of in terven - tio nal ra dio lo gic pro ce du res. Phi la delp hia: Lip pin cott Wil liams & Wil kins; 2010. p. 416–22. 16. Bitt les MA, Hof fer EK. Go na dal vein em bo li za tion: treat ment of va ri co ce le and pel vic con ge stion syndro me. Se min In ter vent Ra diol. 2008; 25 (3): 261–70. 17. Pis co J, Cam pos Pin hei ro L, Bil him T, et al. Pro sta tic ar te rial em bo li za tion for be nign pro static hyper pla sia: short- and in ter me dia te-term re sults. Ra dio logy. 2013; 266 (2): 668–77. Pris pe lo 4. 1. 2016 474 Pa vel Kavčič In ter ven cij ska uro ra dio lo gi ja