foštnlna plačana ▼ eo'ovinL
Leto IX štev. Z88
v uuDUam, v sredo Zi. decembra nz>.
Cena Din r
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in  praznike. — Inserati  do 30 petit & 2— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej.
>Slovenski Narod< velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din.
- Upravništvo: Knaflova ulica št S, pritličje. — Telefon 2304.
Inserate
za božično številko «Slovenskega Naroda», katera izide v večji in pomnoženi nakladi, sprejema upravništvo nepreklicno do petka 6. ure zvečer, nujne oglase do sobote 9. ure dopoldne.
Uredništvo: Knaflova ulica št 5, 1. nadstropje. — Telefon 2034.
Borba za enakopravnost
se nadaljuje
Odmevi vladnega umika v vprašanju dohodnine« — Vladni krogi poskušajo oslabiti akcijo Kmecko-demokratske koalicije
s podtikanjem nelojalnih teženj
Beograd, 20. decembra. Sklep vlade glede ukinitve dohodnine v javnosti ni napravil onega vtisa, ki ga je vlada pričakovala. Vladni krogi so računali, da bodo na ta način izvili opoziciji iz rok glavno orožje ter obrezuspešili njeno proti sedanjemu režimu naperjeno akcijo. To pa se ni zgodilo. Nasprotno vidijo vsi politični krogi, tudi pristaši vladnih strank, v tem sklepu poraz vlade, ki ni mogla iti preko zahtev opozicije.
Prečanskih krogov pa tudi ta sklep vlade ni zadovoljil. V prečanskih pokrajinah ostane dohodnina v veljavi dotlej, da stopi v veljavo novi davčni zakon, to je najmanj do 1. januarja 1929, kar pomeni, da bodo morali prečanski kraji samo na dohodnini plačati glasom proračuna 197 milijonov Din več kakor pa ostale pokrajine. Zato vztraja opozicija še nadalje pri svoji zahtevi po takojšnji ukinitvi tega davka ter popolnem izenačenju vseh davčnih bremen. Predvsem pa zahteva, da se olajšajo davčna bremena v prečanskih krajih do končnega izenačenja na ta način, da se uvede blažje postopanje pri odmeri davkov, kar je tembolj nujno, ker so mnoge pre-čanske oblastne skupščine radi pomanjkljivih dotacij s strani države naložile
nova davčna bremena, tako da je na-daljni gospodarski obstoj ogrožen v svojih temeljih, če se bo še nadalje izvajala sedanja davčna praksa.
V političnih krogih živahno razmo-trivajo, kakšno stališče bo zavzela sedaj Kmetsko-demokratska koalicija, ki je s svojo energično akcijo naletela v vseh prečanskih pokrajinah na veliko odobravanje. Vladni krogi so pridno na delu, da bi podtaknili koaliciji nepoštene namene, Češ da se skriva pod videzom borbe za enakopravnost težnja za raz-rušenje edinstva države. Današnje «Vreme» objavlja o teh insinucijah izjavo g. Svetozarja Pribićevića, ki med drugim naglasa:
« Točno je. da bo koalicija, če vlada ne bo zadostila naši zahtevi po izvedbi popolne enakopravnosti, zlasti pa, Če ne bo izenačila vseh davčnih bremen, uporabila drugo metodo borbe. Povsem netočne pa so vesti, da bomo na seji, ki je sklicana v Zagreb prve dni januarja, razpravljali o reviziji našega programa in to v federalističnem duhu, kakor nam podtikajo vfadni krogi, ki vedo celo povedati, da je SDS že pristala na to. Od nas nikdo ni niti zahteval kakega pristanka.))
Mraz postaja katastrofalen
Zagrebški božični zbor ogrožen. — V Srbiji je zahteval mraz že človeške žrtve. — Posebno hudo je prizadeta Poljska
— Beograd, 20. decembra. V minuli noči le bil ustavljen v Južni Srbiji ves železniški promet. Železniške proge so tako zatrpane s snegom, da je več vlakov obtičalo na progi in so jih šele po večurnem naporu spravili do najbližnjih postaj. Pri tem je več železničarjev zmrznilo.
— Zagreb, 20. decembra. Radi silnega irnaza v minuli noči so popokale po mestu skoraj vse žice. tako da je tramvajski promet deloma ustavljen. Veliko škodo pa trpe prireditelji zagrebškega božičnega sejma, ker ni skoraj nobenih kupcev. Sejmišče je popolnoma prazno in tudi večina prodajalcev je zaprH svoje prodajalne. V mestu se sicer vrše napovedane prireditve, vendar pa je poset minimalen, tako da morajo prireditelji računati z ve'ikim deficitom.
— Berlin, 20. decembra. V vsej Nemčiji in v velikem delu Evrope vlada nenavadno ostra zima. Mozela in druge reke so popolnoma zamrznile tako, da ie bil ustavi ien ves rečni promet. Rena nosi s seboj ogromne količine ledu, ki onemogočajo ves trgovinski promet. Luka v Koblenzu in reka Sara je prvič po tridesetih letih popol-nema  zamrznila. V vzhodni Nemčiji in v
Pomorjn je železnški promet radi velikih snežnih. viharjev skoraj popolnoma ustavljen. V Budimpešti je kazal toplomer 9° pod ničlo in železniški promet z Dunajem je omejen samo na en tir. Promet Budimpešte z okolico je pa popolnoma ustavljen.
Strahovite vesti prihajajo o mrazu iz Poljske. V Krakovu je dosegel toplomer 23° mraza in v okolici celo 28°. Ekspres Buktrešta - Berlin je dospel v Krakov z osemurno zamudo in malo je manjkalo, da ni obtičal v snegu. Situacija v Galiciji in v drugih poljskih krajih je posebno težavna, ker se radi velikih snežnih žametov ne morejo prevažan" v manjše kraje živila, kjer grozi, ako mraz ne poneha lakota. V več krajih so se pojavili v velikih krdelih volkovi, ki iščejo hrane in ogrožajo samotne vasi.
Tudi v Italiji vlada silen mraz. kakor ga niso zabeležili že od leta 1833. V Bellunu je kazal toplomer 28 stopinj pod ničlo. Vezuv ie pokrit s snegom, tako ie omogočeno Na-politancem smučanje, kar se pač v teh južnih krajih zelo redko zgodi.
V Franciji mraz rapino narašča m so zabeležili na Eiflovem stolpu 14 stopinj pod ničlo. (Glej tudi poročilo na 4. strani.)
PRORACUN ZAGREBŠKE OBČINE
— Zagreb, 20 decembra. Po celodnevni fn burni seji. ki je trajala do 4. zjutraj, je delovna večina zagrebškega občinskega sveta sprejela proračun za leto 1928. Do-čim je še včeraj popoldne izgledalo, da pride do preloma med delovnim blokom in umerjeno opozicijo, je bil tekom noči dosežen sporazum tako, da je glasovala za proračun tudi umerjena opozicija. Proračun znaša 300 milik>nov dinarjev.
Dohodnino bomo plačevali še celo leto
— Beograd, 20. decembra. Danes dopoldne je davčni odbor po daljši debati odobril sklep vlade glede ukinitve dohodnine s 1. januarjem 1929. Pred prihodom na dnevni red je predsednic odbora objavil znani sklep vlade, na kar se je razvila zelo živahna debata. Posl. Šečerov je v smislu svojega že znanega predloga zahteval odobritev prdelagane resolucije, ki se popolno-
ma strinja s sklepom vlade. Posl. SDS Juraj Demetrovic je ponovno zahteval, naj se dohodarina ukine v vseh predlagane resolucije, ki se popolno-1928, predlog pa je obširneje utemeljeval posl. dr. Popović. Dasiravno vladina večina ne prikriva, da ta predlog pozdravljajo tudi njeni pristaši, je vendarle odklonila Dem et rovi ćev predlog in sprejela resolucijo posl. ŠeČero-va, tako da bodo prečansk* kraji morali še celo leto plačevati ta visoki davek, kojega uvedbi v ostalih pokrajinah se protivijo vsi srbijanski poslanci.
Davčni odbor je nato nadaljeval ra<zpravo o davčnem zakonu ter načel poglavje, ki govori o globah. Seja ob 12.30 še traja.
RAZKRINKANI SOVJETSKI VOHUNI
— Riga, 20. decembra. V Letski je bHa odkrita Široko razpredena vohunska družba. Organizacija je dopisovala s sovjetsko Rusijo n policija je zaplenila vso tozadevno korespondenco. Do sedaj je bilo aretiranih 17 otefc
Podrobna razprava o proračunu
ljubljanske oblasti
Napredni poslanci za povečanje postavk v socijalne svrhe. — Klerikalna večina odklanja vse predloge opozicije glede zboljšanja položaja naših delavcev. — Tudi Ljubljani klerikalci ničesar ne privoščijo
Na včerajšnji popoldanski seli je oblastna skupščina pričela z specijalno razpravo o proračunu. Vladna večina le tvorila le glasovalno malino, ki je slepo odklanjala vse izboljševalne predloge opzicije in glasovala za nespremenjen proračun, kakor ga je predložil oblastni odbor. Dočim so opozicijonalni poslanci trezno in stvarno kritizirali posamezna poglavja proračuna, ki so bila v debati, so se govorniki večine omejevali zgolj na demagoške slavospeve oblastnemu odboru in niso niti poskušali s stvarnimi argumenti zavračati kritiko opozicije.
Popoldanska sela ie trajala od pol 17. do 20.30. Sprejeta so bila vsa poglavja, izvzemši poglavje, ki govori o zdravstvu in socijalnem skrbstvu. Opozicija le tudi pri glasovanju pokazala stvarnost in glasovala za vse one postavke, ki so upravičene in utemeljene. Poslanec dr. Puc je opozoril na površnost pri sestavi proračuna za ceste, poslanec dr. Tavčar pa je predlagal, naj se sprejme v proračun primerna postavka za regulacijo Ljubljanice m osuševanje Barja. Klerikalna večina pa je očividno iz maščevanja ker Ljubljana ni izvolila dr. Korošca za svojega narodnega poslanca, odklonila ta upravičen in utemeljen predlog, tako da v celem proračunu ni niti ene postavke, ki bi prišla v direktno korist Ljubljane, dasi mora Ljubljana nositi pretežno večino novih davščin.
Današnja seja
Današnja seja ljubljanske oblastne skupščine se je pričela ob pol 10. dopoldne. Po otvoritvi je predsednik dr. Natlačen naznanil, da je oblastni odbor predloži!, načrt uredbe o izpremem-bah službene pragmatike za oblastne nastavljen-ce v zadevi njihovih pokojnin. Ta predlog kakor tudi razni predlogi poslancev so bili odkazani pristojnim odsekom.
Nato je skupščina prešla na podrobno razpravo proračuna o zdravstvu, dobrodelstvu in socijalnem skrbstvu.
Po poročilu referenta odseka prof. Jarca je dobil besedo posl. Tavčar, ki je predlagal, na] se da pri splošnem socijalnem skrbstvu za zgradbo stanovanjskih hiš v rudniških revirjih 1 milijon Din. Naglašal ie, da je bil sprejet davek na premog, ki so ga že prej hotele uvesti občine v rudniških revirjih, kar pa jim ni bilo dovoljeno. Sedaj je oblastna skupščina sprejela uvedbo tega davka in bi bilo prav, če vsaj deloma izvrši tisto nalogo, ki so jo nameravale prei izvršiti občine v premogovnih revirjih same. Govornik je omenjal žalostno sliko stanovanjske mizerije v Trbovljah, kjer je lansko poletje celo izbruhnil legar in kjer se Je vsak čas bati novih epidemij. Od TPD nI mogoče doseči, da bi za delavstvo zgradila stanovanjske hiše, zato pa naj prispevajo v to svrho vsaj drugi faktorji. Ce se je lansko leto stavil predlog, naj se poslovanje TPD preišče tudi od strani oblastnega odbora, se je hotelo s tem doseči dokaz, da ima TPD ogromne dobičke, ki se iztekajo v inozemstvo brez koristi za našo državo. Predvsem se je hotelo doseči, da bi TPD vendarle poskrbela za svoje delavstvo. Ta predlog je bil sprejet v odseku za socijalno skrbstvo, ni pa prišel pred oblastno skupščino in je bil položen ad aeta. Ker večina oblastne skupščine hoče uveljaviti davek na premog, je jasno, da s tem onemogoča občinam uvesti sličen davek. Iz tega sledi, da ie oblastna skupščina dolžna skrbeti za stanovanjsko akcijo in votirati primerno vsoto za zgradbo stanovanjskih hiš v premogovnih revirjih, ki naj bi se dal tamošnjim občinam na razpolago. Prepričani smo o tem, da Je TPD dolžna zidati, če pa ne zida, morajo priti pa drugi faktorji, ki bodo to storili. Nadalje je govornik predlagal, naj bi se za skrbstveni fond za delavce in nameščence vstavila postavka 200.000 Din, finančni odbor pa }e brez utemeljitve odklonil ta predlog. V zadnjem času Je položaj delavstva tako mizeren, da je treba iskati povsod prilike za njegovo izboljšanje. Zaradi tega je tudi predlagal, naj se za ustanovitev delavskih kuhinj da na razpolago 200.000 Din, ki na] bi služili predvsem za nabavo inventarja teh ustanov. (Posl. Kržišnik: Kaj pa Delavske zbornice?) Delavska zbornica je Žrtvovala že Ogromne VSOte za delavske kuhinje, ki se bodo ustanovile v Ljubljani, na Jesenicah, v Celju m Mariboru, kar je pri njenem proračunu 2 milijonov pač dovolj. Govornik je tudi predlagal, naj se votira za fond za brezposelne delavce in nameščence pri borzah dela 600.000 Din. Borze dela se vzdržujejo predvsem iz prispevkov za vzdrževanje brezposelnih, ki Jih plačujejo predvsem delavci (dr. Brecelj: Tudi gospodar)!!). Stojim na staliSču, da se delavske ustanove vzdržujejo predvsem iz prispevkov delavcev. Danes delavci težke industrije in rudarji ne dobivajo nobenih brezposelnih podpor, ker Bra-tovske skladnice nimajo tozadevnih fondov. Zato le umestno, da se predvsem za te delavce žrtvuje gotov prispevek za slučaj brezposelnosti. Poročevalec finančnega odseka prof. Jarc Je včeraj reke!, da je za brezposelnost preskrbljeno že z investierjami. Te investicije pa so tako majhne, da ne pridejo pri odpravi brezposelnosti pri večjem obsegu sploh v poStev. Oblastni odbor si Je zagotovil pri borzah dela tretjlnsko zastopstvo, na dragi strani pa ne kaže večfna skupščine nobene pripravljenosti, da M kaj žrtvovala zanje. Oblastna skupščina ima tudi dolžnost, da priskoči na pomoč akciji za otroSka okrevališča, vsled česar Je govornik predlagal* na) se v to svrho določi 100.000 Din. Posl. Tavčar je končno konstatiraj da je finančni odsek odklonil vse tozadevne predlog«, bi da večina
ni odobrila niti vinarja več kakor je predlagala opozicija v te svrhe. Zato bo manjšina še v nadalje vztraiala v najstrožji opoziciji proti njeni reakcijonarni politiki.
Nato je referent oblastnega odbora dr. Brecelj obširno poročal o posamez. postavkah proračunskega poglavja o zdravstvu. Naglašal je. da sme po ČL 2. predložene finančne uredbe kredite, dotirane od države, uporabljati Šele od dneva, ko prevzame od države posle, za katere so dotični krediti v smislu uredbe ministrskega sveta o prenosu poslov na oblastne samouprave določeni in v razmerju časa, v katerem se ti posli vrše. Nadalje je povdarjal, da dejanski izdatki določeni od države v to svrho, ne odgovarjajo potrebam ustanov, ki jih je država odstopila samoupravi. Ljubljanska obast ima od države za zdravstvene ustanove dobiti 14,500.000 Din na leto. Obširno Je poročal o nameravani regulaciji službe okrožnih zdravnikov in zdravnikov v bolnici.
Poročal je tudi o obupnih razmerah v umobolnici, ki ima povsem nezadostne prostore in je sploh premajhna. Imamo 950 umobolnih, potrebovali bi pa prostora za 1500 bolnikov. Po mnenju strokovnjakov bi za zgraditev dveh novih umobolnic v ma riborski in ljubljanski oblasti potrebovali po 80 milijonov Din. Ureditvi tega problema se ne bo mogoče izogniti. Prav tako bo treba ustanoviti zavod za zdravljenje alkoholikov. Povsem nezadostno so dotirani od strani države dečji zavodi, državno vzgajališce v Ljubljani in zavod za slepe v Kočevju. Tudi tu bo treba priskočiti v izdatnejši meri na pomoč. VeČina stoji na stališču, naj bi se sčasoma ti zavodi odstopili karitativnim or ganizacijam. Končno je omenjal, da je minister za narodno zdravje izdal 26. oktobra 1927 na podlagi finančnega zakona dve uredbi o higijenski službi in zatiranju nalezljivih bolezni, ki nalagata samoupravam in zlasti občinam ogromna bremena. Od ministrstva za narodno zdravje je prišel že odlok, naj se občine pozovejo, da vstavijo v to 9vrho v svoje proračune gotove zneske, ki bi znašali 3—5 Din na glavo. To se ni zgodilo, ker ni bilo mogoče. Zato predlaga resolucijo, v kateri naj se pozove ministrstvo narodnega zdravja, naj izdela v tem pogledu obširen zakon in uredi to vprašanje z ozirom na različne krajevne razmere, kakor je potrebno.
Posl. ing. Zupančič je v svojem govoru naglašal, di je bilo 6krajuo nespametno pre vzeti od države pasivne ustanove, za katere smo dobili iz državnega proračuna samo 14 milijonov, dočim bi bilo potrebnih 26 milijonov. Druge oblastne samouprave 90 bile v tem pogledu pametnejše in niso hotele ničesar prevzeti, česar bi ne mogle vzdržati z državnimi prispevki. Tudi v ljubljanski oblasti bi bilo moralo veljati načelo, da mora dati država prej na razpolago zadostne finančne vire, predno se prevzamejo kake pasivne ustanove.
Posl. Peterlin (SLS) je priporočal sprejetje predlaganega proračuna o zdravstvu.
Posl. Sitar (socijalist) je v svojem govoru poudarjal, da ie TPD pred uveljavlienjem 9. 82 financ, zakona plačevala 98 odstotkov okrajnih doklad. Sedaj plačuje teh doklad samo 25 odstotkov, v bodoče bo plačevala 5e oblastnih doklad 25 odstotkov, tako da bo kljub temu za 48 odstotkov na boljšem. Da bi se ne prišlo v konflikt s finančnim zakonom, bi bilo z ozirom na to umestno, da bi bi se izdala posebna uredba, ki bi določala, naj prispevajo podjetja, ki izkazujejo v bilanci več kot milijon Din dobička, za melioracije in socijalne zadeve 5 odstotkov od vsakega milijona. Govornik je opozarjal na stanovanjsko mizerijo rudarjev v trboveljskem revirju in je predlagal, naj se za omiljenje te bede določi v proračunu 600.000 Din. Nadalje je predlagal, naj se določi 500.000 Din za protialkoholni pouk. Stavil je še več na-daljnih predlogov za zboljšanje delavskega položaja v industrijskih centrih. Značilno je, da je pri tem oblastni odbornik dr. Brecelj neprestano vpadal z medklici, da je dolžnost
občin skrbeti za te namene.
Za tem je govoril posl. Kriinar (SLS), ki je seveda priporočal sprejetje proračuna.
Posl. dr. Puc je opozarjal, naj se osobje .pri prevzemu zdravstvenih ustanov ne odpušča, razen v najoiujtnejšdh utemeljenih slučajih, ker bi nasprotno morali nastavljati novo, ki bi ne bilo tako izvežbano, kakor bi bilo potrebno. Smatra, da se izselje-rriSkemu vprašanju posveča premalo pozornosti, zlasti pa se pri nas popolnoma pozablja na kolonizacijo, ki je ponekod v naši državi dosegla že lepe uspehe in so si naši ljudje marsikje že orx>rno8li. Predvsem pa bti bilo potrebno, da se izpopolnijo zveze med aomovino in izseljenci. Govornik je zavračal očitke posl. Križmarja, da je izgrede o prilfki svoječasnega pohoda Orju-nc v Trbovlje organizirala SDS. Na trditev posl. dr. Breclja, da deHie večina v dr. Krekovem duhu, ie izjavil, da tega ni mogel opaziti pri dosedanjih dveh rninlstriti za socijalno politiko iz vrst SLS, pri g«. Gostmčarhi Ln dr. Oosarju. Kajti prvi Je bil premalo časa minister, da bi moffel kaj posebnega storiti (dr. Brecelj: SumL delavnik).
Ugotavljam, da je 8urni delavnik uvedla že Narodna vlada na zah'evo g. Antona Kristana in da so zanj glasovali tudi demokrati. S-ednnji minister za socijahio politiko dr. Gosar pa je z raznimi določbami v fin zakonu likvidiral mnose socijalne ustanove.
Govorila sta še posl. Križnic in Tratnik, ki sta priporočala snovanje gospodinjskih šol ter pospeševanje stanovanjske akcije v rudarskih revirjih, na kar sta irr.ela Se za-klJLČno besedo dr. Brecelj in poročevalec prof. Jarc
Pri glasovanju je bilo poglavje o zdravstvu, dobrodelstvu in socijalnem skrbstvu sprejeto nespremenjeno.
Večina je odklonila vse dodatne predloge poslancev Tavčarja in Sitarja za razne delavske ustanove.
Končno so bile sprejete resolucije, s katerimi se vlada poziva, naj pri organizacij higijenske službe in zatiranju nalezljivih bolezni ne nalaga novih bremen samoupravam, nadalje da naj se pri trgovinskih in finančnih pogodbah s tujimi državami poskrbi, da bodo naši onemogli in invalidni delavci uživali v njih iste pravice kakor diug; državljani. Resolucija posl. Sitarja, da naj se od družb, zavezanih javnemu polaganju računa, pobira 5% od vsakega milijona čistega dobička za melioracijske in socijalne svrhe, se je odstopila oblastnemu odboru v proučitev.
Nato se je seja zaključila. Prihodnja sej? bo danes ob 17.
ZiiiGVjsv obrnil opoziciji hrbet
Moskva, 20. decembra. Na včerajšnji seji kongresa komunistične stranke je prišlo do sen-lzacijonalnega preokreta v opoziciji. Na največje presenečenje je podal Zinovjev izjavo, v kateri obžaluje svoje dosedanje postopanje in se odreka nadaljnemu sodelovanju s Trockim. V posebni spomenici na vodstvo stranke prosi za ponovni sprejem v stranko. Ta nastop Zinovjeva je vzbudil ogromno senzacijo in to tem bolj, ker se je še do nedavno trdilo, da je Zinovjev odločen vztrajati v borbi proti sedanjemu režimu in zvesto podpirati akcijo Trockeza Kongres je vzel njegovo izjavo na znanje ter sklenil, da bo šele čez 6 mesecev razpravljal o ponovnem sprejemu Zinovjeva in tovarišev v komunistično stranko. Skrajno razburjen je Trocki izjavil, da vztraja v opoziciji in da bo vodil borbo do konca.
NOVA EKSEKUTIVA KOMU NISTTČNE STRANKE
— Moskva, 20 decembra. V novi politični odbor komunistične stranke so bili izvoljeni: Buharin, Kalinin, Stalin. Vorošilrrv, Tomsk!, Rikov. Rudsutak, Ku beŠev, Molo-tov Za ceneralneca tajnika je bi! ponovno izvoljen Stalin, za tajnike pa Molotov, Ugljanov, Kosijor in Kubjak.
Kriza italijanske industrije
— Rim, 20. dec. Na zadnji seji mini* strskega sveta je poročal minister za na« rodno gospodarstvo o položaju italijanske industrije in je priznaL, da je položaj indu* strije še vedmo kritiden zaradi revaloriza« cije lire. Izrazil pa je prepričanje, da se bo položaj zboljšal. V hudi stiski je predvsem železarska m strojna industrija, čeprav je skušala vlada pomagati tema dvema pano* gama s tem, da je naročila mnogo novega železniškega materijala. Brezposelnost se širi tudi v tekstilni industriji in med delav« stvom, ki je zaposleno pri transportu. Med drugim je ministrski svet sklenil. da so ustanovi posebna častna diplom a za učitelj* stvo, ki si bo pridobilo posebne zasluge za fašistične mladinske organizacije in za «dopolavoro». Jugoslovenski in nemški uči* tejli, ki so bili odpuščeni iz službe zaradi nezadostnega obvladanja italijanščine, bo* do dobili izplačano posebno odškodnino, če imajo pravico do pokojnine ali odprav* nine.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Berlin 13.56 — 13 59 (13.5751. Curih 1094.5 — 1097 5 (1006). Dunaj 8 — 8.03 (8.015). London 276.75 — 277.55 (277.15). New-york 56.61—56.81 (56.71), Prasa 167.975—168.775
(168.375), Milan 307.025 —  3O9.025 (308. 308.25). Efekti:  Celjska   164, Ljubljanska kreditna
134, PraŠtediona S75, Kreditni zavod 160, Vevče
135, Kr. ind. dr. 360, Ruse 265 — 280, Stavbna 56, SeSir 125.
Lesni trg: Tendenca mirna. Zakliučeno 1 vagon rezanih jelovih desk. tercia 25 mm. od 16 cm širine naprej m remeljni 50 krat 100. 4 m dolžine freo. vag. meja po 450. Nudijo se suha bukova drva, freo. vaj. meja po 23. Povpraševanje jt za smrekove hlode, froo. vag. nakladna postaja po 180.
ZAGREBŠKA BORZA.
D e v i t e : London 276.75 — 277.55, Pari« 223 — 225, Newyork 56.61 — 56.81. MIlan 306.95 — 308.95. Curih 1094J — 1097.5. Amsterdam 22.94 — 23.00, Berlin 1355.8 — 1358.8, Praga 167.975 — 168.775.
Efekti: 7% in vest. pos. 1921 16.25, 2K% Vojna škoda 411—41230. Hipotekar-na banka 57*50, Ljubljanska kreditna 134— 135, PraŠtediona 875—885, Trboveljska 470. Vevče 136.
INOZEMSKE BORZE. Curih: London 25.27875, Newyorfc 517.651, Pariz 20.3s25. Mtfan 28.095. Berlin 123.73, Don] 73.16. B+ograd 9A28, Praga 18.441.
:Tra n >
•SLOVENSKI NAR OD» dne 21. decembra 1927.
Stev W$
Kje je bruc-major?
Tracttcijonelna prireditev naših monlanistoT.  — Skok kože. — Kako to zeleni brad skakali*
preko
Akademski klub montanistov je priredil v soboto svojo tradicijonelno radarsko svečanost »Skok preko kože« v veliki dvorani Tabora.
Že ob 19. uri so se odpravili zeleni krvavi bruci-monranisti is Akademskega kolegija po ljubljanskih ulicah in iskali so »bfac-majorja«, ki naj bi jih peljal k rudarski svečanosti na Tabor in jib s skokom preko kože uvedel med radarje in jim podelil vse pravice in dolžnosti pravih rudarjev. Trinajst jih je bilo letos, zelenih in krvavih, oblečenih v čedno, črno rudarsko uniformo. V rokah so nosili prižgane rudarske svetiljke in monotono so prepevali refren: »Kje je bruc major?« Ravno ta večer je v LJubljani pritisnil mraz, kakršnega še ni bilo to zimo. Moški z zavihanimi ovratniki in dame v kožuhih so začudeno gledali trinajst brucov. ki so po ulicah iskali s pomočjo dveh »nobel-brucov« svojega bruc-majorja. Zaradi izrednega mraza so ga našli prej nego običajno. Tičal je v Tavčarjevi ulici. Samozavestno je pogledal na ze-lence pod oknom in jih kratko nagovoril. Nato so vsi skupaj odšli pred univerzo, kjer so prepevali rudarsko himno.
Tudi rudarska himna ni mogla brucov ogreti. Mraz je neusmiljeno pritiskal. Brucmajor je zato peljal vse bruce v »Zvezdo«, kjer Jim je g. Krapež postregel s toplim čajem, na kar so se napotili na Tabor.
Sredi velike in okusno okrašene dvorane je bilo pet miz. Počez prezidijalna miza, navpično na to ob straneh desna m leva »tablica«, sredi med zadnjima brucovska tablica in poleg nje mizica  bruc-majorja  in  dveh nobel-brucov.
Prezidijalno mizo so zasedli odlični gostje. Levo in desno tablico stare »bajte« in pevci z dvema »kontrarijema PrezidiJ je otvoril svečano prireditev
— Silentium absolutum, je zadonelo po dvorani iz ust prezidija, ki je nato pozdravil vse goste. Inž Pehanija. namestnika rudarskega nadsvetnika inž. Stergarja, pokrovitelja prireditve, prof Kopvlova, namestnika rektorja univerze, dekana tehniške iakultete inž. Foersterja, direktorja TPD inž. Heinricha, zastopnike akademskih društev »JadTan«, »Triglav«, zastopnika zagrebške univerze g. Rebeca. zastopnika rudnika Zagorje itd.
— Ex colk>quium, je zopet zadonelo po dvorani.
— Ex colloquium! sta ponovila oba kontra-
rija
Tedaj so v dvorano prikorakali brnci z bruc-majorjem na čelu.
— Silentium! je poveljeval prezidij. Brunc-major je yrezidrju javil, prav po vojaško prihod 13 zelenih krvavih brucev. Dvorana je potem-nela in bruci so moško z rudarskimi svetiljka-mi korakali okoli omizja. Godba je igrala, bruci so prepevali »Naj živi brucmajor!«. občinstvo je pa po taktu ploskalo.
— Silentium ab*olutum! Zadonela je rudarska himna: Rudarski stan bodi nam pozdravljen... čez gore in doline vsem sinovom krepko roko v pozdrav, naj živi, naj živi, naj živi rudarski stan.
— Ex colloquium!
— Bruci, sedite Je poveljeval brucmajor. Prižgali so zopet luči in godba je utihnila.
Prezidij: Silentium! Besedo ima g. inž Peham
Brucmajor: Bruci, dvignite se! G. inž. Pehani je pozdravil vse navzoče in oprostil
g. nadsvetnika Stergarja, Id se radi bolezni ni a mogel udeležiti osebno svečanosti. Kakor mornarje uvedejo s krstom na odprtem morja v mornarsko življenje, tako *e ludi rudar-ji-akademikf sprejmejo v nevarno rudarsko življenje s skokom preko kože. S tem se zavežejo, da hočejo ta svoj poklic živeti in umreti.
Prezidij je nato pozdravil g. velikega župana dr. Vodopivea in ostale goste. V imenu rektorja je bruce še pozdravil prof. Kopvlov in prof. rnž. Foerster, ki je bracom razložil,
da je skok preko kože simbol poguma, vrček ua mizi simbol svobode in rudarska svetilj-ka simbol Mealoy, ki jih mora imeti v dusi vsak rudar.
— Ex colloquium!
Adlatus je preči tal pozdravne brzojavke
in nato pozval brucmajorja, naj pripravi bruce za skok. Bruci so odkorakali na oder, v rokah so držali vrček piva. Za njimi so stali kumi in skakanje preko kože se je pričelo. Kožo sta držala prof. Plzak in prof. Gostiša.
— Bruc it. 1, je zaklical brucmajor. Bruc št   1  je stopil ua sodček piva z
vrčkom v roki.
— Ime? je vprašal brucmajor.
— y. j.
— Narodnost.
— Jugoslovenskat Geslo?
— Težko vuku bez jarca, a rudaru brez kozarca.
— Pij!
— Skoči!
— Bruc preskoči kožo. poljubi bracma jorja in vsi mu Čestitajo. Sedaj ni več zelen, krvav bruc. Preskočil je kožo in je enakovreden vsem dragim. Tako so skakali bruci in provi 1 i svoja gesla ob plosku in smehu vseh gostov.
Slišala so se še med drugimi gesla: Zaupaj vase in v svoje kline! Ljubezen je bila ljubezen še bo, ko brucev že zdavnaj na svetn ne bo. V delu in slogi je moč rudarstva. Ptica leti visoko, a rudar — globoko. V rovih ropot krampov in koles, a zgoraj radost, smeh in ples. Delaj in zahtevaj!
Predzadnji bruc je imel tremo. Trenutno je pozabil na svoje geslo. Nekolikokrat se je zaletel in končno iztisnil: Kdor je možak, strupene se rupe ne brani, sladke se nikdar ne upijani. Zadnji bruc se je odrezal: Vince v eašah se smeje, srca vesela nam greje, kdor pa ni za to rabo, naj varje dom in greje babo!
— Pij! mu je ukazal brucmajor. Nagnil je čašo. toda izpil ni.
— Pij!
— Još pij!
Končno je izpraznil Čašo iD dokazal, da je »za to rabo«.
Svečanost je bila končana in začela se je rudarska zabava s plesom.
Pisane zgodbe iz naših kra ev
Po nesreči v dalmatinskem rudniku. — Zagonetna eksplozija na orožniški postaji. — Preiskava proti vlomilcem v Zagrebu*
— Avto brez šoferja.
Včeraj so se ves dan izkopavali zasute rudarje v rudniku boksita v Kru-ševu pri Splitu. Na ponesrečene rudarje se je sesulo 150 ton kamenja. Vseh devet ponesrečenih rudarjev je oženje-nih in imajo otroke. 37 otročičev je izgubilo očete. Včeraj so tudi pokopali ponesrečence. Pogreba se je udeležilo ogromno število prebivalcev iz mesta in okolice. Nesrečo je povzročil prav za prav mraz. Voda v razpoklinah je zamrznila in led je povzročil, da se je začelo kamenje rušiti. Nesreča se je dogodila ob pol treh. torej pol ure pred koncem dela. Vsi ponesrečeni rudarji so člani Bratimske blagajne in bodo njih vdove dobivale pokojnino. Tudi oblastni odbor v Splitu ie obljubil družinam ponesrečenih rudarjev znatno pomoč. Rudnik »Primorski boksit«, v katerem se je pripetila velika nesreča, je last neke francoske družbe.
Iz Bitolja poročajo, da so predvčerajšnjim našli na orožniški postaji Drenovo pri Negotinu dva mrtva orožnika
in dva težko ranjena. Uradnik, ki mu je bila poverjena preiskava, ni mogel ugotoviti, ali gre za roparski napad ali pa za veliko nesrečo. Ugotovilo se je samo, da je nesreča nastala radi eksplozije bombe v službenem prostoru orož-niške postaje. Tudi obeh težko ranjenih orožnikov niso mogli zaslišati, ker se še nista zavedla. Oblasti so uvedle strogo preiskavo in ukrenile vse potrebno, da se pojasni zagonetna nesreča na orožniški postaji; ki je zahtevala dve žrtvi.
★
Kakor smo že poročali, je zagrebška policija nedavno aretirala dva mednarodna vlomilca Ceha Nikla in Mišeka, ki sta hotela vlomiti v zagrebško pošto. V njunih tortah so našli samokrese, popolno vlomilsko orodje in maske. Na redarstvu se je javil te dni obrtnik Devide. Izjavil je. da je po slikah v časopisju spoznal oba Ceha ki sta pri njem naročila poseben aparat, ka+--rega je Devide izdelal po načrtih obeh Cehov. Devide je po aretaciji obeh neznancev spoznal, da ie aparat prvo-
vrstno vlomilsko orodje in ga je izročil policiji. Zanimivo je, kako se oba vlomilca zagovarjata. Odvetnika Kranjčeviča sta prosila, naj bi ju zagovarjal. Sporočila sta mu. da nista vlomilca, temveč sta le hotela postati in sta se na to pripravljala, V banki naloženega denarja nista ukradla, temveč je last Mišekovega očeta, ki ju je poslal v Jugoslavijo, da bi otvorila veliko trgovino s perjem. Priznavata tudi, da sta falsificirala dokumente tvrdke Barbarič. To pa samo zato. ker sta se bala, da bi jima oblast kot tujcema, ne prepovedala trgovanja. Priskrbela sta si pooblastilo domače tvrdke s ponarejenimi listinami. Končno priznavata, da sta nameravala vlomiti v poštno poslopje, vendar tega nista poskusila in ne moreta biti kaznovana. Zagrebška policija pričakuje podatke o obeh vlomilcih od praške policije, posebno še o velikem vlomu, ki sta ga izvršila v Pragi.
★
Včeraj se je šofer avtotaksa Dragutin ŠvegeJj zaman trudil, da bi premaknil svoj avto z mesta v Gunduličevi uH-ci. Stopil je z voza. da bi pogledal, zakaj se avto punta. Komaj ie šofer stopil na cesto, že se je sprožil avto sam in oddirjal po Gunduličevi ulici proti Ilici, kjer se je zaletel z vso silo v izložbo trgovine Neuman. Avto brez šoferja je izložbo popolnoma razbil in napravil lastniku trgovine Franu Metelku znatno škodo. Okoli začaranega avtomobila, ki podira sam izložbe se je nabralo številno radovedno občinstvo. Pristopil je tudi stražnik in ku je zagledal razbito izložbo, je hotel zapisati neprevidnega šoferja. Med tem je pritekel za avtom tudi šofer. Naglo je sedel v voz in izginil stražniku izpred oči. Stražnik je kljub temu zvedel za šoferjevo ime in redarstvo je šoferja aretiralo. Šofer je izjavil, da se mu je mudilo na kolodvor in se je zato z vozom odpeljal, ne da bi se javil stražniku.
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
DRAMA: Začetek ob 20. uri zvečer. Torek, 20. decembra. Dva bregova. Red A. Sreda, 21 decembra. Boljši gospod. Red B. Četrtek, 22. decembra. Zaprto. Petek, 23. decembra. Sodnik Zalamejski, pre;
mijera. Premijerski abonma Sobota, 24. decembra. Zaprto.
OPERA. Začetek ob ool 20. uri zvečer. Torek, 20. decembra. Faust. Red D. Sreda, 21. decembra. Zaprto. Četrtek, 22. decembra. Čarobna piščal, premijera. Premijerski abonma. Petek, 23. decembra. Zaprto. Sobota, 24. decembra Zaprto.
★
Sprememba  repertoarja.   Ker je ga.
Zinka Vilfan-Kuneeva, ki bi morala danes nastopiti v Verdijevem »Trubadurju« brzo-javila, da leži bolna v Beogradu na angini je neobhodno potrebna sprememba repertoarja m sicer imata danes v torek 20 t. m. predstavi sledeča abonmaja: v drami red A >Dva bregova« v operi red D »Faust«. Ker so pri tem vremenu pevci v veliki nevarnosti radi prehlada prosimo občinstvo, da vpošte-va sicer neljube spremembe.
V petek, dne 23. t. m. ob 20 bo v ljubljanski drami  premijera Calderonovega »Sodniki. Zalr.inejskega«. Drama spada med nsjboljša dela  svetovne dramatične litera ture in pomeni po snovi eno najzanimivejših, po kompoziciji pa sploh višek klasične španske drame   Prevod  in prireditev dela za slovensKo gledališče je oskrbel Oton Zupančič. V \logah nastopijo ge. Mira Danilova. Juvanova, Debelakova in gg. Cesar, Skrbin šek, Gregonu. Danilo, Povhe, Peček, Lipah. Jerman in drugi. Režijo ima g. Ciril Debevec. Sceno   je   naslikal po načrtih g. profesorja Vavpotiča g. V. Skrušnv Glasbene točke zložil g kapelnik Balatka
Abonente reda A opozarjamo, da imajo danes zvečer v drami predstavo m sicer Le-skovčevo dramo »Dva bregova«. V današnjem »Jutrn« je namreč pomotoma vsled krivde stavca izostal dramski repertoar za torek 20. t. m.
ZBORI. Mesečna revija za novo zborovsko glasbo, urejuje Zorko Prelovec, izdaja pevsko društvo »LuJbUanski Zvon« v Ljubljani. 11. in 12. Številka — Vsebina: Za našo univerzo. Pesmi Danila GorinSka In Roksane. Dr. A. Schvab: Ipavci In laz Naši skladatelji. Pevska društva. Zgodovina pevskih društev. Glasbeni listi. Nove skladbe hi izdaje. Koncertna in operna kronika. Razno. Listnica uredništva in uprave. Glasbeni del: Dr. G   Ipavec: Slovo od doma.   L. Zeplč:
En fantič ie prlšu. E. Adamič: Ura bije. J. Ocvirk: KraJJ Matjaž, moški zbori. V. Mirk: Divja rožica, A. Jobst: Potic k. Q. Preželi: Da bi las znala, ker le moj . • « S. San tel: Uspavanka, mešani zbori. — Naročnina na »Zbore« za leto 192S Je ista kot letos, le Dn 40.—, naročniki naj jo takoj obnove!
Mariborsko gledališče vprizori pred prazniki ie Sekspirjevo klasično komedijo »Kar hočete« v torek. 20. dec. za ab. C, prekrasno opero »Madame Bntterfly« v sredo za ab. D in nad vse simpatično sprejeto novo opereto »Takrat v starih časih« v četrtek za ab. A. Drama študira VVedekrodovo »Glasbo« in Dante Signorinljevo moderno komedijo »Živeli tatovi«, opera pa Verdijevo veliko opero »Ples v maskah«.
Božična razstava kanarčkov v
Pravična ocena petja harških vrvivcev Po razsodniku na razstavi ni tako lahka. Oni, ki se hoče posvetiti razsodnfški stroki mora dokazati, da se peča z gojitvijo teh vrvivcev najmanj 5 let. V dveletnem poznejšem kurzu, ki obstoji le v Nemčiji in na Cehoslovaškem, mora tak pripravnik obvladati vso tozadevno teorijo ter imeti izboren posluh ter fin čut, iz česar sledi, da tak izpi* zahteva veliko truda in tudi materijalnih izdatkov. Razsodnik oceni vr-vivca s točkami v trenutku, ko mu poje zaporedoma razne melodije, kakor iih že ;zpo:e, manj ali več. v harmoničnem skladu glasu, alf hripavo, aH pa v glasu, ki je za uho neprreten. Gouteli mora biti potemtakem vešč o pravilnem petiu kot nekak manj kvalificiran razsodnik, da more iz svoiega zbora izbrati najboljše pevce za oceno in razstavo.
To izbiranje povzroča veliko skrbi, nevolje in mestoma tudi živčne napetosti. Motenje med tem. vse čuječnosti potrebnim poslom, bi seveda slabo naletelo. Kaj je gojitelju v takem momentu za zaiutrek ali kosilo: te vsakdanje navade so njemu mani važne, kajti gre se le za to, da dobijo ^legovi ljubljenci najboljšo oceno. Razsodnik vzame v svoio ocenjevalno sobo po 1 kolekcijo, t. j. 4 kletke s štirimi pevci. Tekom pol ure mu mora vsak vrvivec pokazati kaj zna, kar se tudi večinoma zgodi. Ocena razstavlien?h pevcev traja navadno 2 dni od 8.—12. in 14.—18. ure. Letos se vrši 111. taka razstava v telovadnici ženskega Liceja v LJubljani Po kakovosti ocene so đo'očene dinlome, ki so v zvezi zlatih In srebrmh kolajn.Včasi kot posebna nagrada tudi razna dartla dekorativnega aH gospodarskega pomena s simboličnimi okraski.
KIJ U C
-»o najboljše, najtrajuejše in zato najcenejše.
Soort
Zimska olimpijada v St.Motritzu
Priprave za zimsko-sportne igre v St. Mo-ritzu so v polnem teku. Z ozirom na izredno veliko število udeležencev in posetnikov iz celega sveta, je dodelitev sob in prenočišč mogoča samo tedaj, ako se vsi udeleženci nemudoma prijavijo tajništvu hotelirske zveze v St. Moritzu, kj je prevzelo nakazilo in porazdelitev stanovanj. Ker je v St. Moritzu samem prostora le za okroglo 5000 gostov, je preuredila hotelirska zveza tudi vsa letovišča v celem gorenjem Enga-dinu za zimski obrat. Zvezo oddaljenejših krajev s St. Moritzem bo oskrbovala električna gorska železnica, ki bo vozila za čas zimske olimpijade iz vseh delov gornjega Cngadina ponoči in podnevi vsako uro v centrum prireditev — St. Mo-ritz.
Za jugoslovanske tekmovalce, kakor tudi za vse ostale jugoslovanske posetnike je izposloval »Medjusavezni odbor za IX. Olimpijadu« v Zagrebu — Markov trg br. 2 polovično vožnjo na naših in švicarskih železnicah, enak pooust na avstrijskih železnicah bo pravočasno dovoljen. Vozntna Iz Ljubljane v St. Moritz velja z brzo-vlakom II. razred okroglo Din 300.— in 16 Iv. fr., III razred okroglo Din 1S0.— 8.50 šv. fr. Vse te ugodnosti pa veljajo samo za one posetnike. ki se javijo najkasneje do 25. decembra 1927 direktno pri Medjusaveznem odboru v Zagrebu. Pozivamo vse interesente, da se pravočasno priglase pri gorenjem naslovu.
Odbor za IX.  Olimpijado v Sloveniji.
žBetežmca
KOLEDAR:
Danes: Torek, 20. decembra 1927; katoličani: Kristjan;  pravoslavni:  7. decembra, Ambrozije.
Jntrt: Sreda, 21. decembra 1927; katoličani Tomaž, aip.; pravoslavni: 8. decembra, Patapije. DANAŠNJE PRIREDITVE.
Drama: »Boljši gobpod. B.
Opera:   »Faust«. D.
Kino Matica: »Regina«.
Kino Dvor: »Strah na SokcUkem gradu«.
Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu. DEŽURNE LEKARNE.
Danes: Bahovec, Kongresni trg: L star. Sv. Petra c; Hočevar, Sp. Šiška.
Jutri: Sušnik, Marijin trg; Kuralt, Oospo-svetska c.
Živeli makaroni!
Civita fascizta jako hvalevredno napreduje. Ker ne ve. kam bi s tfaoč-letno kulturo, je začela kultivirati naše onstran granic in jih je kulturno tako rekoč razbremenila. Zdaj. ko je kultura pod streho, so se spravili fašisti na makarone in jih kultivirali tako, da poneso slavo fašistovske kuliu-re širom okroglega sveta.
Naš Pepe, tisti, ki sedi v uredništvu in opazuje kulturne fenomene, je dobil po radiju krasen ek emplar najnov* j-šega izdelka fašistovske kulture makaronov. Izdelan je ta makaron v Bo-logni in sieer v italijanski trobojniei. Tako je lepo pisan in fleten. da kar sam sili v usta. Kdor ne verjame, si laJiko ogleda ta kulturni fenomen vri Pepetu brezplačno. Pepe pravi, da mi Kranjci ne smemo zaostajati za maka-ronirji kar se tiče patrijotizma. Zato bi kazalo izdelovati kranjske klobase v bodoče v slovenskih barvah — belo-modro-rdeče prepleskane. Mesarji imajo besedo.
Sokolstvo na deželi
(Iz ^Organizacije« JSS.) Posebno vprašanje Sokolstva na dežel! pravzaprav ne more obstojati, ker je ro5.>. no z enim glavnih principov sokolske ideje, ki pravi, da je Sokolstvo namenjeno vse-mu narodu brez razlike stanu. Sokolstvo je torej namenjeno v enaki meri prebivalcem naših mest kakor prebivalcem naših vasi, enako našemu duševnemu delavcu kakor tvorniškemu delavcu in kakor poljedelcu.
V pogledu enakosti vseh slojev MSega naroda, ki je tudi načelno ustanovljena v našem Sokolstvu, bi grešili, če bi napravili kako izjemno stališče za intelektualca, kakor bi grešili, če bi ustanovili posebno vrsto Sokolov, ki bi jo otvorili seljaki, poljedelci.
Glede prikladnosti naše vzgoje za en ali drugi sloj naroda pa moramo zopet ugotoviti, da obširnost sokolskega vzgojnega sistema obsega toliko raznovrstnega in gibljivega gradiva, da lahko zadosti vsaki individualni posebnosti sokolskih pripadnikov. Treba je samo vadbeni sistem individualno primerno izvajati. Da je sokolski vzeojni sistem primeren ravno tako za kmetiško ljudstvo kakor za meščane, nam dokazuje nešteto krasno uspevajoČih podeželskih društev na Češkoslovaškem in v Jugoslaviji.
Vsako izjemno stališče kmetiškega ljudstva, ki bi ga to dobilo v pogledu članskih pravic in dolžnosti z olajšavami, bi pomenilo za naše Sokolstvo odbočenje od temeljnih principov, za naše kmetiško ljudstvo pa ponižanje.
V obče tudi glede gmotnih sredstev, ki jih morajo posamezniki žrtvovati za sokolsko članstvo, ni razlike med mestnimi in podeželskimi stanovi, brez ozira na to, da so gmotne žrtve, ki jih Sokolstvo zahteva od svojih članov, v obče tako malenkostne, da jih lahko prenese vsakdo.
Za našo kmetiško ljudstvo torej ni ni-kakega izjemnega stališča v Sokolstvu, pač pa moramo stremeti za tem, da mu prinesemo sokolsko vzgojo tako, kakršna je, v taki obliki, ki je zanj primerna ter odgovarja vsem našim načelom in nikjer nr stopa od temeljnih dolžnosti, ki jih mora prevzeti vsakdo brez izjeme, kdor hoče biti Sokol.
Z ozirom na uspešnejšo propagando med še nesokolsko vzgojenim narodom novoustanovljena društva, ki nimajo še potrebnega telovadnega orodja, telovadnih prostorov in krojev, začenjajo s sokolsko vzgojo na ta način, da pri telesni vadbi vzame prednjak one panoge sokolskega telovadnega sistema, ki so brez vsega tega izvedljive, kakor n. pr. telovadne igre, proste in redovne vaje, skok, panoge lahke atletike in podobno. Obenem pa mora prednjak Članstvo vzgajati v toni zmislu, da si ono samo, prostovoljno, nabavi čim prej in vse, kar je potrebno za popolno sokolsko društvo. To doseči, je stvar dobrega prednjaka.
Jean de ta Hyre.
89
500
— Da. tajne generala Enona! — je vzkliknil Pako. — Sijajna ideia! Enone ve za vse tajne mogotcev evropskih dižav. Zadostuje, da iim zagrozi z raz-krinkanjem pa lahko stori z njimi vse, kar hoče.
— Lahko poskusimo. — ie pritrdil Kelios. — toda Enone nam teh tajnosti ne izda. Težko si ie tudi misliti, da bi hotel zagroziti ministrom radi nas in zahtevati, naj nam Drizaneso.
Jeanna ie mirno nadalievala:
— Naj bodo vaiine sile Kelios in Pako. še tako velike. Droti združenim evropskim državam sta brez moči. Revolucija se lahko posreči samo pod pogoiem. da izbruhne istočasno in nepričakovano oo vsem svetu. Zdaj so oa vlade opozorjene in presenetiti iih ne morete. Tudi s silo nič ne opravite. Celo tu v rudnikih Oauzankaria. ki so veš* naiboliša trdnjava boste premagani Res. dolgo se boste branili in od-hra'i nanade. sovražnik bo imel težke z^u^e A vendar boste premagani. Na silo se torei ne morete zanašti. Poskusimo z zviiačo.
Umolknila ie. Vsi so napeto poslušali. Prosili so io, nai razvile svoj načrt do konca. In Jeanna ie nadaiievala:
— Zvedeti moramo za taine generala Enona Z njimi se napoti Kelios v Pariz, kjer zaprosi za sprejem ori ministrskem svetu in mu predloži naše pogoje. Ce bodo ti pogoji sprejeti, bo general Enone osvoboien in taine ostanejo za vekomaj pokopane. Ce pa pogoji ne bodo sprejeti, bo general Enone usmrčen in tajne oridelo v iavnost.
— Imenitno! — ie deial Kelios, — toda ministrski svet bo zahteval od mene dokaze, da so taine res v moilh rokah.
— Dokažeš mu s tem, da vržeš na mizo dva ali tri fonosrraflčna vretenca, na katerih bo zabeležen del Enonovih
razkrftii.
— Toda teh razkritfi nimamo! — ie trdil Kelios svoje. — dobiti iih moramo poprei od generala Enona.
— Seveda!
— To se nam nikoli ne posreči. Enone se ne ustraši nobenih arroženj, niti muk.
— Da. toda če zadenemo niesrov ponos in vzbudimo v njem željo do osveti, smo na koniu.
— Kako misliš to?
— Načrt že imam, — ic odgovorila
i Jeanna. — Cisto enostaven ie. Ali moreš dobiti zvezo z Jouvelom?
— Seveda.
— Ali mu moreš narekovati telefo-nogram, ki ga takoj na to pošlje na videz v svoiem imenu tebi?
— Lahko.
— Koliko časa bo treba za to?
— K večiemu dve uri.
— Imenitno. Pako. po idite in povejte generalu Enonu. da pride Čez dve uri pred sovjet maščevalec, kjer mu bo sporočeno, ali ga osvobodimo ali usmrtimo. To bo odvisno od odgovora, ki ga dobe maščevalci na svoie ukrepe. Povejte mu, da *a čaka v slučaiu smrtne obsodbe počasna smrt po groznih mukah. Dajte mu priliko, da o svoji usodi temeljito premisli.
— A potem? — ie vprašal Pako.
— Potem boste pa že videli, kako in kaj Počakajte, da *e Kelios posvetuje z Jouvelom. Mislim, da oojde vse gladko od rok.
V spremstvu častnika sta odšla Jeanna in Kelios v radiotelefonsko sobo. Neznanec in vsi častniki bivših ljudi so odšli na teraso, kier so se pomenkovali o Jeanninem načrtu. Vsi so nestrpno pričakovali, kako se posreči dekletu dobiti od generala Enona razkritja, ki bi takoj zlomila voljo in odpor evrop-
skih mogotcev. Tudi Neznanec si je belil s tem vprašanjem glavo. Dve uri so častniki ugibali, pa niso mogli uganiti.
— Gospoda, takoj zvemo vse, — je dejal Pako, — minili sta dve uri in nastopil je trenutek, ko mora stopiti general Enone pred naše sodišče. Jeanna in Kelios bosta morala izdati svoj načrt.
Radovednosti bivših liudi se je pridružila še skrb za d* Albaniaca in Le-ticijo. Od uspeha Jeanninega načrta je bilo odvisno njuno in življenie vseh bivših liudi soloh.
V dvorani, kamor so se vrnili bivši ljudje z Neznancem, sta sedela Kelios In Jeanna. Ko so bili vsi zbrani, je Pako izjavil, da je seja otvoriena.
— Privedlte generala Enona! — je zapovedal Kelios.
Cez pet minut je privedel službujoči častnik generala Enona. Vsi so se ozrli nanj. potem pa na Keliosa in Jeanno. ki sta si zakrila obraze z maskami.
Pako ie pozval Enona. nal sede.
Kelios je spregovoril:
— General, privedli so vas v to dvorano, da vam povemo, kakšen je bil izid naših pogaiani s francoskim ministrskim svetom.
Nekai Časa ie bilo vse tiho. Vsi so napeto pričakovali, kaj bo.
— Izvolite povedati, — ie dejal general Enone flegmatično.
— Od ministrskeg sveta smo zahtevali. — je nadaljeval Kelios. — naj prizna država bivšim ljudem pravico do nemotenega življenja v sodobni družbi.
— To je vse? — se ie nasmehnil general.
— Da, vse. Kot protiuslugo smo bili pripravljeni poslati vas živega in zdravega v Pariz. In kaj mislite, da je odgovoril ministrski svet?
— Prepričan sem. da je pristal na vaše pogoje.
— Ne. odklonil iih ie.
— O! — se je začudi! general in pre-bledel.
— Odgovorili smo, da vas moramo potemtakem usmrtiti, dasi neradi. Ministrski svet je na to odgovoril... Sicer boste pa sami slišali nicgov odgovor. Mislim, da spoznate g'as častnika št. 23. ki je 4mel službo na seli ministrskega sveta in ie narekoval odgovor v radlotelefonograf.
Z drhtečimi rokami ie vtaknil general vretence v aparat in pritisnil na gumb. Aparat je začel govoriti. ZaČul se ie rezek g'as. v katerem ie general takoj spoznal glas svojega častnika in pomočnika.
24
S te v >88
•SLOVENSKI NAROD, dne 21. decembra 1927.
Stran 3
dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 20. decembra 1927.
— Vprašanje okrnitve univerz v aktualnem stadiju V nedeljo so prispeli v Beograd rektor ljubljanske univerze dr. Rajko
Nschtigal in unlv. profesorji dr. Dolenc, dr. Zupančič in dr. Kidrič, ki zastopajo ljubljansko univerzo v komisiji, ki jo Je imenovalo prosvetno ministrstvo, da razpravlja o redukciji fakultet. Komisija ima nalogo pioučiti to vprašanje in staviti ministrstvu konkretne predloge Priprave za ukinjenje fakultet, med njimi tudi medicinske in tehnične fakultete v Ljubljani, so torej stopile v akuten stadij. Politični krogi izražajo bojazen, da ie ukinitev poedfaiih fakultet v vladi že sklenjena, da pa hočejo to vprašanje zamaskirati z omenjeno komisijo, ki naj bi vsaj formalno nosila odgovornost za ta korak vlade, proti kateremu je javnost Že vnaprej nastopila z ogorčenimi protesti.
— Redukcija gledališč. Prosvetno ministrsko je začelo razmišljati, kako bi se dele odpraviti razne finančne in upravne ttžkoče, ki se pojavljajo v naših gledališčih več ali manj že od početka. Novi proračun predvideva za oblastna in potujoča gledališča 3,500.000 Din kredita, kar ni niti polovica svote, ki jo je dajala država doslej enemu oblastnemu gledališču. Ker so denarna sredstva tako omejena, je začelo prosvetno ministrstvo razmišljati o tem, da b- se poedina gledališča združila. Sarajevsko in splitsko gledališče naj bi se združilo v eno pod imenom »Jadransko bosansko gledališče«, osiješko in novosadsko »Severno gledališče«, mariborsko bi se priključilo ljubjanskemu, dočim bi ostalo skopljansko za vso Južno Srbijo. Pa tudi s tem načrtom prosvetno ministrstvo ni zadovoljno. Baje namerava vsa gledališča, izvzemši skopljansko, združiti v eno za severozapadne oblasti, ki bi tvorilo nekako centralno državno gledališče. To gledališče bi gostovalo po vseh pokrajinskih mestih tn bi prirejalo tudi ljudske predstave. V kolikor je sploh mogoče govoriti o praktični izvedljivosti tega načrta in kakšne bi bile posledice združitve vseh gledališč v eno centralno gledališče, se še ne da povedati. Gotovo pa je, da bi centralizacija gledališč ne dosegla onega efekta, ki si ga obeta prosvetno ministrstvo.
— Občinske volitve v Slavonskem Brodu. 15. januarja se bodo vršile v Slavonskem Brodu občinske volitve, za katere je vloženih pet list. Zanimivo je, da je vložena lista samostojnih in DavidoviČevih demokratov z radičevci, kar dokazuje, da se bliža čas, ko bo združena demokracija nastopila proti reakciji.
— Zračni promet med Beogradom in Zagrebom. Pred dnevi so se mudili v Brodu predstavniki naše avijatike, ki so razpravljali o tem, da bi postal Brod postajališče v zračnem prometu med Beogradom in Zagrebom odnosno baza druge zračne proge Brod - Sarajevo - jadranska obala.
_ Iz prometne službe. Za načelnika prometnega oddelka direkcije državnih železnic v Zagrebu ie imenovan dosedanji šef odseka ekonomskega oddelka Ferdo Veber; v višjo skupino je pomaknjen uradnik pri generalni direkciji državnih železnic v ^Beogradu Lovro Svetina; za postajenacelnika v Nišu je imenovan dosedanji postajenacelnik v Vinkovcih Fran Škof.
_ Napredovanje rezervnih oficirjev. Napredovali so v pehoti za rezervne kapelane IJ. klase poročniki Izidor Picek, Josip Planer, Vojko Koprivnik, Janko Mureker, Velj-ko Oražen, Hinko Štern, Štefan Zavodnik in Z\onimir Pipuš; za rezervne poročnike podporočniki Vekoslav Palek, Franc Repič, Josip Fkhtler, Gabrijel Pirkroaver, Karel Kri-vanek. Oton Mašek. Dragotin Vrhovčak in Slavko Dragoner: v inženjersko tehnični stroki za rez, administrativnega poročnika podporočnik Anton Bajee — vsi z rangom od 10 marca 1924. Z rangom od 23. marca 1925 so napredovali za rez. kapetana I. klase kapelana II. klase Franjo Pile in Branko Traven; za rez. poročnike pa podporočniki Ferdinand Schoner, Albin Zavrl in Marijan Kol ene.
— Aljehinova proslava v Beogradu. V nedeljo se je vršila v prostorih Saveza ruskih književnikov in novinarjev v Beogradu Aljehinova proslava povodom njfgove zmage na mednarodnem šahovskem turnirju. Proslave so se udeležili mnogi ruski šahisti, med njim tudi znani šahovski mojster Levin.
— Razid društva. Izobraževalno društvo rSlovenska Krajina« v Crenšovcih se je po sklepu izrednega občnega zbora prostovoljno razšlo.
— Razpisane sodne službe. Pri dež. sodišču v Ljubljani se odda mesto pisarniškega predstojnika. Prošnje je treba vložitf do 10. januarja. Pri okrožnem sodišču v Mariboru se odda mesto pisarniškega asistenta. Prošnje je treba vložiti do 15. januarja. Pri (križnem sodišču v Novem mestu se odda mesto pisarniškega predstojnika. Prošnje je treba vložiti do 10. januarja. Pri okrajnem sodišču v Kostanjevici se odda mesto sod-negn predstojnika. Prošnje je treba vložiti do 25 januarja.
— Razpisane idravniške službe. Oblastna uprava humanitarnih fondov pri direkciji državnih železnic v Ljubljani razpisuje službe honorarnih prometnih (rajonskih in pro-govnili) zdravnikov in sicer: po eno mesto z uradnim sedežem v Boh. Bistrici. Brežicah, Borovnici. Celju, Črnomlju. Dolnji Lendavi, Dravogradu, na Grosupljem. Jesenicah V Karlovcu, Kočevju, Kranjskigori, Kamniku, Kranju. Logatcu. Litiji. Murski Soboti, Metliki, Ormožu, na Polzeli, Pragerskem, v Prevaljah, Rogaški Slatini. Ribnici, Rušah, Radovljici,
Slov. Bistrici _       v mestu, v Slov. Konjicah,
Sevnici, Slovenjgradcu, pri Sv. Jurju, v škof ji Loki. St. Vidu pri Stični, Št. IIju, Trebnjem, Vt/marjih. na Vuzenici, v Velenju, in na Zidanem mostu, po dve mesti v Čakovcu, Novem mestu in Ptuju ter po šest mest v Ljubljani in v Mariboru. Prošnje je treba vložiti do 31. L m.
— Iz »Uradnega lista«. »Uradni list« št. 125 z dne 19. t. m. objavlja ribarski zakon z dne 18. avgusta 1888. veljaven za vojvodino Kranjsko in dve naredbi dež. predsednika na Kranjskem k ribarskemu zakonu.
— Smrtna kosa. Danes je umrla v Ljub ljani hčerka g. dr. J. Le bar ja Zlatica. Neizprosna smrt jo je ugrabila roditeljem tik pred božičnimi prazniki, ki so v prvi vrsti prazniki naših malčkov. Pogreb bo v sredo ob štirih iz Knafljeve ulice 10. Bodi ji lahka zemljica. Težko prizadetim roditeljem naše iskreno sožalje!
— LJUDSKA SAMOPOMOČ za vse stanove preskrbi in zasigura otrokom in odraslim po 1, 2, 4, 10 do 16 tisoč Din denarne podpore. Pristopite hitro! Za stare od 50 do 80 let je samo do 31. trn.. Z dopisnico javiti pristop, — naslov ie: Ljudska samopomoč v Ljubljani c. n. Rožnik 29 ali Maribor, Aleksandrova c. 45-11. 987-n
— Vsak želi, da napravi za božič svoji družini veselje s kakim darom. Tako hočemo tudi mi razveseliti bedne slepe s podporami in jim olajšati bedno trpljenje. Zato prosimo P- n občinstvo, da nam gre pri tem na roko in se spomni s kakršnimkoli darom bednih slepih. Milodare sprejema Podporno društvo slepih Ljubljana. \Volfo-va 12. — Vsak najmanjši dar (v blagu ali denarju) dobrodošel.
Silvester na Taboru
Bogat, zabaven spored
Iz Ljubljane
—lj 22 stopinj pod ničlo je kazal danes zjutraj ob 7. termometer, kar je ob tem času v naših krajih pač redek pojav. Mraz je pritisnil že ponoči in je toplomer ob 18. kazal 17 stopinj C pod ničlo, o pomoči pa 18 stopinj C. Danes zjutraj so vsa okna zamrznjena, vse je pokrivalo gosto ivje. Kmetje, ki so prihajali iz okolice, so bili popolnoma prezebli in pobeljeni od ivja. Barometer stoji zelo visoko in kaže 768 milimetrov. Tekom dopoldneva je mraz stopnjema poje-njaval in je toplomer ob 8. kazal že 20 stopinj pod ničlo, opoldne pa 16 st. C. Vseka kor je Ljubljana z današnjim dnem odnesla rekord v mrazu, kajti iz vseh ostalih krajev Evrope javljajo, da je znašala najvišja temperatura 20 stopinj C pod ničlo. Vremenska poročila pravijo, da se bo mraz še stopnjeval in da doseže svojo kulminacijo šele v januarju. Najhujši mraz je bil v Ljubljani zabeležen nekako pred 20 leti, ko je temperatura padla na 28 stopinj C pod ničlo.
—ij Obrtna vest. Pri zadrugi urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev in pasarjev v Ljubljani se je vršila dne 23. novembra t. 1. pomočniška preizkušnja, katere se je udeležilo pet kandidatov in ena kandidatima. Od teh pripadajo štirje urarski. eden zlatarski in eden pasarski obrti. Zadruga beleži pri tej preizkušnji v svoji kroniki posebno važnost s tem, da se je udeležila preizkušnje prvič oseba — ženskega spola in sicer za urarsko stroko, še bolj značilno je pa to, da je napravila ženska kandi-datinja izmed vseh kandidatov urarske stroke, tako v praktičnem delu. kakor teoretično, preizkušnjo z najboljšim uspehom. Preizkušnjo je napravilo pet kandidatov, dočim mora en kandidat urarske stroke preizkušnjo čez pol leta ponavljati, ker ni imel toliko usposobljenosti, kolikor se mora zahtevati od novo izučenega pomočnika. Pri tem opozarja zadruga vse mojstre ozir. člane, da posvetijo vajencem večjo pažnjo tekom učne dobe glede strokovne izobrazbe. Nikakor ne more biti za mojstra vseeno, če je vajenec pri preizkušnji ocenjen z nezadostnim redom, ker je tudi on več al? manj odgovoren za vajenčevo strokovno znanost. Če pa vajenec sploh ni sposoben za to ali ono obrt, se vendar lahko ugotovi že v času poskušnje pri nastopu učne dobe in je takega vajenca že takrat odsloviti. Glavni pogoj izučenega pomočnika ni nikakor ta, da se je kot vajenec le učil Štiri leta. marveč ta. da tudi kai razume in zna.
—lj Vstop na božično razstavo umetnin v Ljubljani je v času od 20. do 24. tm. vsakemu prost. Slovenski umetniki so priredili
tu v okrilju uprave Ljubljanskega velesej-ma razstavo umetnin, t. i. slikarstva ter keramične umetnosti. Ne samo, da tu zamore vsak ljubitelj prave umetnosti izbrati in kupiti umetnino, ki mu je všeč — cene so zelo primerne — ampak ima prireditev tudi velik vzgojno - kulturni pomen. Razstava pokaže vsakemu, da zamore imeti za isti denar pristno domačo umetnino, ki ji je vrednost z leti vedno večja, kakor ga sicer izda za razne tovarniške množinske predmete, ki so sami po sebi z umetniškega vidika brezvredni. Take razstave pomenja-jo ljudsko vzgojo in le želeti je, da bi naJa javnost z nakupom razstavljenih umetnin omogočila še daljne prirejanje razstav umetnin po domačih umetnikih.
—lj Ljubljanski kožni sejem 1928, dne
23. januarja, bo tudi to pot velik dobrobit ne samo za naše lovce, nego za naše sploš-no gospodarstvo. Lovska zadruga in uprava Ljubljanskega velesejma. sta »družen! v »Divji koži«, ki skrbi za prodajo kožuho-vlne. Njena najvažnejša naloga je organizacija skupne prodaje kožuhovine, da fz> ostane nezdrava škodljiva konkurenca, katere žele ponajveč tuji, večkrat ukH domači kupci ter da je blago pravilno ocenjeno. Kožuhovino ni lahko oceniti pravilno In dogodi se neštetokrat, da kupci prevarajo neveščega in prezaupnega prodajalca. "Pri skupni prodajal to izostane, ker so Že pred prodaio vse kože strokov, po veŠčakih oct-njene. Oddelek »Divja koza« na velesejmu v Ljubljani že sprejema blago in zatnorete
že poslati vse zbrane kože oa njen nasjov. Ce vam nI kaj jasno, obrnite se pismeno po navodila, ki jih z obratno poŠto brezplačno
dobite.
—lj Imitacija biserov in koral v veliki izbiri pri Fr. Čuden. Prešernova 1.    136.L
—Ij V po čaščenje spomina pokojne gospodične Gabriele pl. Fladuntz je darovala rodbina gosp. postajenacelnika Luchrlka Podpornemu društvu slepih, Ljubljana. VVolfova 12» 50 Dfn. _ Najiskrenejša hvala.
—Ij Javno predavanje. V sredo ob osmih zvečer prrredi Društvo za pospeševanje ciljev Lige narodov svoje prvo predavanje. Predava društveni tajnik, prosvetni referent g. dr. Pavel V. Breznik, o Mednarodnem institutu za umsrveno sodelovanje v Parizu. Predavanje se vrši v prostorih Francosko - Jugoslovenskega kluba v Narodnem domu. pritličje desno. Vstop vsakomur prost.
—11 Božični dar klavirski mladini! Vasilij M Irk: 10 povesti za klavirsko mladino. Zbirka lahkih rondoiev na podlagi narodnih pesmic. Izide sredi tedna pred prazniki v založbi pevskega društva »Ljubljanski zvon«. Naroča se lahko pri založniku, dobila se bo pa v vseh knjigarnah. Priljubljeni tržaški skladatelj Mirk je s to zbirko podaril naši mladini zbirko ljubkih skladbic, porabnih za šolo in dom. opremljenih s prstnim redom. »Ljubljanski zvon« pa jc izdaji oskrbel krasno opremo. Naj ne bo slovenske rodbine, v kateri bi pianisti in pianistkinje ne poznale te mične Izdaje! Nabavite si jo in prrredite za božič vašim malčkom veselje! Naročila po pošti sprejema pevsko društvo ^Ljubljanski zvon« v Liubliani.
—Ij Mestno drsališče v Tivolija je z dana šniim dnem otvorieno. Cene vstopnicam so neizpremenjene.
—Ij Od torka 20. do sobote 24. decembra prost vstop na umetniško razstavo v Jakopičevem paviljonu. Posegajte po umetninah za božična darila. 988-n
—Ij Zastonj lahko dobite kanarčka, ako obiščete božično razstavo kanarčkov v Liceju In prinesete s seboj oglas Izdan od društva za varstvo in vzgojo ptic pevk, kojih vsak nosi zaporedno Številko, ki je ob enem srečka. Posameznik srečka le z enim oglasom. Ne pozabite shraniti oglas!
Ij V počastitev spomina g. Gabriel Je-lovška daruje rodbina Filip Supančičeva Din 100— (sto dinarjev) za slepe.
Ij Pravljice za deeo priredi T. K. D. ^tena« v sredo 21. t. m. ob 5. uri popoldne v beli dvorani Uniona, I. nadstropje, vhod Frančiškanska ul. 2. — Božične povesti in pravljice bo pripovedovala gospa Juvanova članica naše drame in gospa F. Čadeževa bo pela času primerne pesmi. Za udeležence je preskrbljeno dovolj prostora.
—lj Šentjakobska knjižnica v Ljubljani Stari trg 11 je izdala slovensko-hrvatski imenik svojih knjig, nemški je v tisku in izide kmalu po Nov«>m lelu. Knjižnica je založena z vso slovensko literaturo do L 1870 bolj kot vsaka druga javna ljudska knjižnica, v nemščini pa si uaba\lja sproti vse novitete svetovne literature. Uprav zadnje dneve je dospelo več sto lujig najznamenitejših pisateljev. Bogat odoelek je tudi srbohrvatski, kjer je novih nad 300 zvezkov ter ruski z 200 novimi knjigami; Istotako se vedno kom-pletirajo češki, francoski, italijanski, angleški in esperantski oddelek, po Novem letu pridejo v pronie! tudi poljske knjige. Na tazpolago končno najboljši modni listi. Knjižnica posluje vsak delavnik od 3. pop. do pol 8. zvečer in je dostopna vsakomur. Odprta je tudi v soboto 24. ter SI. decembra. 989-n
lj Kopališče Tabor odprto za javnost vsako sredo in soboto od 8—19 ure, ob nedeljah od 8—12 ure. Vhod nasproti vojašnice. 99-L
lj Pevski abor Glasbene Matice ima v torek, dne 20. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani Glasbene Matice skupno vajo celotnega z bo ra. Polnošlevilna vdeležba obvezna! — Odbor
—lj Godba na drsališču. SK. Ilirija je v nedeljo otvorila obe svoji drsališči. Led je prvovrsten, gladek in zadosti debel. Ilirija je nanovo uredila garderobe in bufet in gradi sedaj novo garderobo. V zabavo občinstva bo igrala na drsališču vsako popoldne godba, za drsalce, ki se hočejo v tehničnem ozrru izvežbati, pa se bodo na drsališču poučevale ritmične vaje na ledn. Malo drsališče je namenjeno izključno drsalcem, ki goje umetno drsanje.
—Ij Ukradena zapestnica. Brivec Albin Vreček je sedel včeraj v neki gostilni na Celovški cesti. Bil je v večji družbi, ki ga je pregovorila, da je odšel iz gostilne. Ko je stopil iz gostilne, je Vreček opazil, da mu je izginila zlata zapestnica, vredna okoli 400 dinarjev. Kdo Je tatvino izvršil, Vreček ne ve.
—lj Drobiž policijske kronike. Marička K je morala v zapor, ker je ukradla borih 20 Din; tam pa ji delata druščino tudi Ančka S. in Angela J. Obe sta namreč lovili kaline na lim. Dočhn je Angela postopala in prezebala na prostem, ie Ančka posedala po kavarnah in bila v napoto gostom in natakarjem, zlasti pa plačilnemu, kateremu ni mogla poravnati računa. — Zaradi kaljenja nočnega miru je bila ovadena 1 oseba, 1 zaradi kršitve obrtnega reda, l ra<H kršitve avtopredpisov in 6 zaTad! prestopka cest-nopoliciiskega reda.
uuuuuuLjgnre^
Senzacijonalno!        Skrajno napeto! Danes največji in najlepši film nemške produkcije
Regiiia
tragedija žene
V glavnih vlogah:
Vrvian Gibson, Wilhelm Diegeunann Oskar Homolka, Harry Ltedtke, Le«
Parrv itd.
Predstave ob: pol 8. m 9. uri. K Stitnl Kino Matica.      Telefon 212*. iiiiniuiiimiiiiiimiiT
Novo svetovno vojno napovedujejo
Srb Čeda Mijatović napoveduje novo svetovna vojno, ki bo trajala od maja 1928 do septembra 1936« — Vojna se prične na Balkana. — Človeštvu se obetajo hudi časi.
V Času, ko se največ govori o razorožitvi, ko se na vse strani sklepajo pogodbe in pakti, ki naj z a jamčijo po krvavem svetovnem kianju toliko za-željen in potreben mir med narodi in državami, se dan za dnem pojavljajo nova, nič kaj razveseljiva prorokova-nja, ki so v popolnem nasprotstvu s prizadevanjem državnikov in z željami človeštva. Skoraj pri vseh narodih so se našli ljudje, ki pravijo, da imajo proroški dar Vsi ti preroki napovedujejo novo krvavo klanje. Njihove napovedi so se deloma izpolnite in zato ni čuda, če se celo veliki in  resni listi
bavijo z njihovimi prorokovanji. Ju-gosloveni nikakor nočemo zaostajati za drugimi narodi in si v vsakem pogledu prizadevamo, da jim sledimo. Zato ni čuda, če smo tudi pri nas dobili proroka, ki napoveduje novo vojno.
V beograjskem «Trgovinskem Glasniku* razglablja nek Čeda Mijatović o raznih prorokovanjih in svojih opazovanjih ter prinaša glede bodoče vojne, M bo zajela ves svet, zanimive, a strašne napovedi. Pri tem se sklicuje na znana prorokovania, ki so jih našli v egiptovskih piramidah, na znamenite napovedi francoskega zdravnika Michela de Notre Dame, ki je znan pod imenom Nostradamus ter na pro-roške napovedi srbskega seljaka Mate iz Kremana. Mijatović, ki pravi, da se že dolgo bavi s temi okultističnimi pojavi, je prepričan, da se bo vse to v resnici zgodilo.
Na podlagi proučevanja starih listin, najdenih v piramidah, napovedi Nostradamusa in vizij Mate iz Kremana prihaja Mijatović do zaključka, da bo bodoča vojna pričela točno dne 29. m.aja 1928 ter bo trajala vse do 16. septembra 1936. leta. Prorokbe pravijo, da bo to tako strašna vojna, kakor je svet še ne pomni. Največ bodo trpeli krščanska narodi. Krščanske cerkve bodo razdejane, krščanski duhovniki preganjani in pobiti. Na svetu bo zavladal antikrist. Razdejanja bodo tako strahovita, da bo poginilo tri petine vsega človeštva. Ko bo nastopil mir, bodo največja mesta spremenjena v razvaline, po ulicah pa, kjer se šeta danes elita Človeške družbe, bo rastla trava, ki bo segala čez kolena, k«er ne bo nikogar, da bi se sprehajal. Najbolj bo trpel Pariz, nad katerim se bodo izpolnile besede sv. pisma, da ne ostane kamna na kamnu. Nadloge, ki zadenejo človeštvo, bodo tako velike, da bo vse, kar bo po tem strašnem klanju ostalo živo. padlo na kolena in prosilo boga milosti. Bog se bo končno usmilil preizkušenega Človeštva in mu poslal mir, ki pa bo nastopil šele i. 1997. Po tem nastopi doba svetovnega tniru in človeškega blagostanja tako zvani milineum. Vsi narodi in vse človeštvo bo združeno pod žezlom enega samega krščanskega monarha.
Kar mora nas še mnogo bolj zanimati, je to, da napoveduje Mijatović, da se bo ta strašna vojna pričela na Balkanu. Angleški raziskovalec hiro-glifov in listin, najdenih v egiptovskih piramidah, namreč zatrjuje, da bo center teh krvavih dogodkov na bližnjem vzhodu, kar bi bil po Mijatovičevem razlaganju samo balkanski polotok.
Verodostojnost in verjetnost teh prorokovani dokazuje Mijatović z dogodki v preteklosti. Nostradamus je živel v prvi polovici 16. stoletja in je takrat napovedal dogodke vse do leta 3350. Napovedal je vse Napoleonove zmage in njegov konec, napovedal svetovno vojno, zmago zaveznikov, razpad Avstro-ogrske monarhije, postanek češkoslovaške, poljske in jugoslo-venske države, padec bolgarskega kralja Ferdinanda itd. Vsa njegova prorokovania so se točno izpolnila in zato je Mijatović prepričan, da se bodo izpolnila njegova prerokovanja tudi v bodoče.
Končno pa se sklicuje Mijatović tudi na domačega preroka Mato iz Kremana. Mato je preprost srbski seljak, ki je med svetovno vojno bival v Londonu in si služil sam svoj borni kruh z žaganjem in sekanjem drv. Ta je pripovedoval Mijatoviću, da ga nek nevidni duh često proti njegovi volji sili pisati. Mijatović je pregledal to pisarijo in ugotovil, da gre za prorokovani a, ki se nanašajo na bodočo vojno. 2e I. 1868 je pred oblastio podal izjavo o svojih prorokovanjih za bodočnost. Vse, kar je napovedal, se je točno izpolnilo, razun dveh slučajev. Točno je navedel, kdaj m s kom bo stopila Srbija v vojno in k«akšen bo izid svetovne vojne. Napovedal je, da bo za časa vladanja kralja Petra silna vojska zasedla Srbijo, da pa bo po hudih bojih pregnana in narod in država osvobojena. Nadalje je prorokoval, da bo naš narod za časa okupacije moral prenašati take muke, da bodo ljudje, ko bodo hodili mimo grobov, žalostno vzklikali: «Blagor vam, da tega niste
več doživeli!» Toda pozneje, ko bo država zopet osvobojena, nastopi tako blagostanje, da bodo ljudje, hodeč mimo grobov, izjavljali: «Škoda, da niste učakali teh lepih časov». Mijatović je mnenja, da se zadnji del teh prorokovani še ni izpolnil in da se nanaša šele na bodočo vojno.
Ta prorokovanja potrjuje tudi seljak Lazar Jovanovič, ki prorokuje, da bodo doletele človeštvo strašne nesreče, vojna, bolezni, lakota in pomanjkanje, tako da bo pomrlo tri petine prebivalstva. Sele ko se bo človeštvo spokorilo in poboljšalo, nastane mir, kateremu bo sledilo doslej še neznano blagostanje. Mijatović zatrjuje, da seljak Lazar n! še nikoli slišal o drugih podobnih prorokovanjih in da torej ne more biti govora o kaki goljufiji.
Iz Celja
—c Mestno gledališče. Na Štefanovo popoldne vprizori Dramatično društvo Pavla Golie božično pravljico »Pet rekov e poslednje sanje«. — Kot prihodnjo noviteto pa pripravlja Braniš lav Nušičevo veseloigro >Pot okoli sveta«.
—c Smrekov gozd. Trg pri farni cerkvi je te dni spremenjen v velik smrekov in hojin gozd. Božična drevesa se prodajajo od 10 dinarjev dalje.
—c Mati pustila otroka. V soboto zjutraj je prispela neka žena z jutranjim savinjskim vlakom v Celje. Imela je pri sebi 2—3 dni starega otroka. Na peronu je naprosila Ano Hriberšek, naj ji malo prime otroka, da gre na stranišče in da poišče botro, ki je imela priti z istim vlakom. Neznanka pa se ni več vrnila. Dete je moškega spola Ženska Je stopila v vlak v Šoštanj. Stara je okrog 30 let, srednje postave in podolgastega suhega obraza.
Iz Maribora
—m Predavanje o slovenski Akademiji znanosti in umetnosti in Narodni galeriji. Na§e kulturne razmere so rodile potrebo po centralnih zavodih za slovensko znanost in umetnost. Po temeljitih pripravah so naša znanstvena društva iadelala zakonski nacrt Akademije znanosti, ki naj izdaja raziska-vanja naših pomembnih učenjakov. Narodna gaicrija, ki je v teku nekaj let pokazala tako močno iivljensko silo, pa bo združila večje javne zbirke v reprezentativno galerijo slo-venske umetnosti. Gotovo bo zanimal načrt za ta prosvetna zavoda vsakega Slovenca, zato naj nikdo ne zamudi obiskati preda-\anja, katero priredi Narodna galerija v sredo, 21 t. m. ob 18. uri v mariborskem Narodnem gledališču. Govorita predsednik Slo-
venske Matice, g. dr. Dragotin Lončar in predsednik Uraetnostno-Zgodovinskega' društva, msgr. Viktor Steska. Vstop brezphuVu. —m   Mariborska   oblastna skupščina.
Včeraj je tudi mariborska oblastna skupščina pričela razpravo o proračunu za prihodnje leto. Kakor je bilo pričakovati in kekor smo napovedovali, so klerikalci tudi v Mariboru naprtili davkoplačevalcem ogromne nove davke. Proračun izkazuje 52.23AM3 Din izdatkov. Od tega se bo krilo z dohodki iz državnega proračuna samo 1,486.510 Din. pretežno večino vseh izdatkov pa hočejo klerikalci kriti z novo obremenitvijo davkoplačevalcev. Samo na no-.vouvedenili davkih upajo dobiti okrof 15 milijonov Din. Seveda so pred občinskimi volitvami o tem previdno molčali in marsikateri trgovec in obrtnik, ki tega ni verjel, je sedaj razočaran, ker ie še vedno zaupal klerikalcem. Danes posluje finančni odbor, jutri, pa prične v plenumu oblastne skupščine proračunska razprava.
—m Ostra zima. Že dolgo nismo imeli tako ostre zime kakor letos. To zatrjujejo zlasti pohorski drvarji, ki so utrjeni in jim ie taka zima prav dobrodošla, ker pomeni za nje dober zaslužek. Trda pa prede divjačini in onim. ki nimajo strehe in tople peči, da bi se lahko ogreli. Visok sneg je prignal divjačino v tfoltao, kjer se drži blizu bivališč na nemalo radost vnetih lovcev. Drava nosi ogromne množine ledu, M povzroča zlasti pri falskem jezu velike ovire. Če bo mraz še deli Časa traial, bo moralo priti vojaStvo na pomoč, da ledene mase razstreli, ker bi sicer ob topJeiSem vremenu led navalil na jezove.
5. fanuaria 1928
Velika veselica Ciril Metodove družbe t Narodnem domu.
Božični teden— teden sreče!
V teh dneh izbirajte sebi in svojim srečke, ki bodo vigkomur vzbudilo srečno nado, številnim pa nado flOtovo uresničile. Srečke Zadružne hranil* niče r. z. z o. z. izbirate v Ljubljani v
Oglasnem oddelku »Jutra«
v Prešernovi ulici ter y Ekspedituri »Jutra« v Šiški, Celovška cesta 33.
stran i
aSCOVENSKI N A K OD» dne 21. decembra 1927.
Stev 288
Čarobna piščal
K premieri v LJubljani. Prostozidarska opera! V dunajski prostozidarskih loži sta se sešla kapelnik in c. kr. komorni skladatelj VVolfgang Amadeus Mozart in ravnatelj dunaj gledališča na VVtedenu ter se dogovorila za novo opero. Ravnatelj Cmanuel Scbikaneder, bivši siromašen goslač, se Je bil oženil s hčerjo gledališkega ravnatelja, postal igralec in pevec, a kmalu sam gledališki ravnatelj m se Je poizkušal celo kot spreten dramatik S svojo družbo je prišel iz Augsburga v Avstro-Ogrsko, igral po raznih mestih ter bil gledališki ravnatelj tudi v LJubljani. Naposled je postal ravnatelj dunajskega gledališča, ki ga je polnil z drastičnimi sredstvi, misleč le na polno hišo in polno blagajno. Bil je ne u gnan halodri; lep, visok mož, lehkomiseln ženskar. Šaljivec. zaprav-Ijivec, izvrsten komik in dober pevec na odru. a vedno do nota tifieč v dolgovih. V gledališki obrti pa velik praktik, ki mu ni bilo nič preslabo, samo da mu Je neslo.
Marca L 1791 je bil zopet v obupni denarni Stiski. Preveč denarja je zaigral, zapit in zaljubil. Mozart naj bi ga rešil iz zadrege. In v prostozidarski loži je pregovoril genijalnega tovariša, naj mu uglasbi besedilo »Čarobno piščal«,
rajeto iz V/ielando vega »Obcrona«. Besedilo Je bil napisal Kari Lud. Giesecke. bivši libretist In
kasnejši profesor mineralogije ter član kralj, akademije v Dublinn.   Scbikaneder Je to Qie-
seckejevo besedilo le neznatno izpremenil in obogatil z dvema komičnima osebama (Papageno in Papa gena).
Mozart le »Čarobno piščal« komponiral poleti 1791. Dasi je sam s svojo obiteljo živel v veliki, trajni mizeriji, ni zahteval za svoje delo nobenega plačila; samo to si je izgovoril, da morajo druga gledališča kupiti partituro in knjigo le od njega.' Schikaneder je Mozartu obljubil vse, a izpolnil ničesar. Dne 30. sept. 1791 Je Mozart sam dirigiral premiero v wiedenskem gledališču. Opera je dosegla kolosalen uspeh in s prvimi 24 predstavami je Schikaneder zaslužil čistih 8000 gold., za takrat ogromno vsoto. Leto nato se je igrala in pela »Čarobna piščal« že na mnogih odrih, a Mozart ni ž njo zaslužil prav ničesar in prodal niti ene partiture in knjige. Predajal jih je namreč že Schikaneder. In Mozart Je pač dejal: »Tak tump!« — storil pa ni ničesar v lastno in obiteljsko korist.
Komponiral Je le še svojo labodjo pesem, veličastni »Requiem«, že teško bolan, in je še istega leta, 4. decembra 1791 umrl v največji bedi. Ker je bil prostozidar, ga ni maral noben duhovnik prevideti. Le z največjim ponižanjem same sebe se je Mozartovi sestri posrečilo pregovoriti tako duhovniško brezsrčno osebo (Sofija je pisala dosledno: »ich hatte viele Muhe. eincu solchen geistlichen Unmenschen dazu zu besve-gen<), da je posetila že umirajočega genija . . .
Ker Je Mozartova žena ob moževi smrti sama bolna ležala, se ni nihče brigal za pokojnikov grob. Med pogrebom Je silno snežilo In po cestah Je bilo globoko blato Tako so spremili prijatelji Mozarta te do mestnih vrat. nato so se vrnili domov Rakev z Mozartovim truplom so torej položili v skupni grob dunajskih beračev. Ko je Mozartova žena ozdravela, ni mogla več najti groba, ker jih je medtem nastalo že več. Tako je ostal Mozartov grob sploh neznan, in nagrobnik kaže le približno kraj, kjer se je združil s prstjo eden največjih skladateljev vseh Časov in vseh narodov.
Tudi veseljak Schikaneder je končal nesreč-
no. Dosleparil se Je do velikega imetka, a njegova zapravil i vost in volna z Napoleonom leta 1809 sta ga vrgli v popolno bedo in blaznico, kjer Je l. 1812 umrl.
•Čarobna piščal« je bila zadnja, 23. Mozartova opera, prav za prav spevoigra ali prostozidarsko tendenčna pravljica čisto ljudskega, romantičnega značaja z mnogo komike, fantastike in idealne ljubezni Schikaneder je hotel pač čarobno burko, efekten spektakel za najširše sloje; toda Oieseckejev tekst z idejami prostozidarjev in Mozartova glasba sta Schikanedrov namen onemogočila. Po premieri pa je dejal famozni ravnatelj: »Da. opera ugaja; ugajala pa bi še bolj. ako bi mi Mozart toliko reči v nji ne pokvaril!«
Gotovo je besedilo za galeriju in preprosto publiko silno zanimivo in izredno pestro čudovitih dogodkov in oseb. a tehnično je slabo zaradi neštevilnih izprememb. Iz besedila pa zvemo načela prostozidarjev: Bodi vztrajen, čist, potrpežljiv, molčeč, resnicoljuben do vseh skrajnosti, hraber, plemenit in nikoli maSčevalec! Bodi mož I Svet naj vladajo resni, zreli možje, ki naj se jim Žene pokore. Zvesta ljubezen, sposobna žrtev, donaša najvišjo srečo. Moder mož se ne meni, kaj čenča sodrga. Vraže morajo izginiti,  fanatizem   izumreti   Potem   zakraljuje na
zemlji rajski mir in Človek postane božanstven.« Vsebina pravljice pa Je: Vladar posvečencev
(prostozidarjev) Sarastro Je kraljici noči odvedle hčer Pamino, ker mu Je njen oče Izročil ne le vlado, nego tudi vzgojo hčere in usodo žene. Ker žena. kraljica noči. tega Jerobstva ne prizna, Ji Je Sarastro vzel Pamino in odvel na svoj dvor sredi svetišč
Princ Tamino prejme od kraljiČnih treh dam
Paminino sliko in se zaljubi vanjo. Odide po Svetu, da lo najde in reši iz Sarastrove oblasti.
Po raznih hudih preizkušnjah, ki lih prestane s hrabrostjo molkom In vztrajnostjo, spozna princ Sarastrovo plemenitost in dobi Pamino za Ženo.
Princa Tamina spremlja povsod veseli ptičar Papageno, fant, ki misli le na polno skledo, polno čašo in na lepo žensko Blebetač Je, bojaz-ljivec lažnivec, omahljivec, a sicer dober, zvest človek. Tudi on prejme za končno plačilo staro babo, ki se izpremeni v zalo dekletce, Papageno.
Zastopniki zla so uporna, maščevalna ošab-ntca kraliica noči. ki streže Sarastru po življenju, njene tri dame In živinsko strastni zamorec Monostatos: vsi so kaznovani.
Zastopniki plemenitosti pa so poleg Sarastra. Pamine. Tamina. Papagena in Papagene tudi egipčanski duhovniki (prostozidarji).
Mozart )e k tekstu napisal poleg uverture in orkestralnih mediger še 21 arij. duetov, terce-tov. kvintetov, zbora, finala in marš. Ludvvig Rellstab Je pisal I. 1844:
•Dasi le Morzat napisal to svojo opero za dunajsko ljudsko gledališče in jo skromno pridružil onim vedrim, takrat tako priljubljenim šaljivim čarobnim igram, vendar ni nobeno njegovo delo tako težko uprizorljivo kakor to Prav posebne razmere so to povzročile: pisal Je za izjemno dobro organiziran personal, v katerem je bila sopranistka. ki je imela glas najbolj Izrednih višin; poleg te (kraljice noči) sta potrebni dve dobri pevki za Pamino in Papageno ter Je treba Se šest visokih sopranov za dame in genije .«
Gosp ravnatelj Polič se Je torej smelo lotil silno težke naloge, zlasti ker imamo premalo so-pranistk in ker le v operi 19 različnih partij. V tehničnem oziru je »Čarobna piščal« takisto komplicirana  in  zaradi   premnogih  prizorišč za
naš oder nelahak problem. Veselilo nas bo, ako mu bomo mogli čestitati k uspehu, ki bo časten za naše narodno gledališče.
Komet na večernem nebu
Skjellerup-Maristanijev komet, nazvan po dveh zvezdoslovcih, ki sta ga odkrila, je zadnji in tudi najsvetlejši k'omet, odkrit v letošnjem letu. Pojavil se je začetkom decembra kot zvezda druge velikosti, torej s prostim očesom dobro viden. * Ker se bo njegova razdalja od zemlje in solnca do konca decembra *c malo spremenila, lahko pričakujemo, da bo ves čas viden na večernem nebu s prostim očesom, če ne nastanejo v njegovem jedru kake notranje izpremembe. Njegova dekli-nacija je znašala 18. t. m. — 5.0*, 31. t. m. bo pa znašala 38.7\ Komet je zahajal 18. t. m. ob 18.20, 22. t. m. bo zahajal ob 20.10, 26. ob 21.44. 30. pa ob 23.20.
Ker je njegova pot znatno nagnje- | na, se komet zelo naglo pomika nad i nebesni ekvator tako, da bo njegova lega za opazovanje vedno boli prikladna. Zahaja spočetka kaki 2 uri do solnčnem zahodu, pozneje pa že 7 ur in začetkom januarja se pomakne tako visoko nad ekvator, da se bo videl vso noč. Najbližje zemlji je bil okrog 18. t. m,, ko je znašala njegova razdalja od zemlje okrog 45 milijonov km. 18. t. m. je bil ta komet sredi Pim-ske ceste, 21 bo na meii med Orlom, Herkulesom in Gadonozcem. koncem decembra pa v sozvezdiu Lire, levo od najsvetlejše stalnice Wege
Huda zima v Evropi
Kakor pri nas, tako je tudi po vsej ostali Evropi pritisnil hud mraz. Iz vseh krajev poročajo o velikih snežnih zametih, neurjih in metežih. Vso zapadno, srednjo in južno Evropo je objel val izredno hudega mraza. Tako poročajo z Dunaja o hudih snežnih metežih, ki so trajali vso nedeljo in tudi še tekom včerajšnjega dne. Temperatura je znašala — 13°C. Tramvajski promet je bil deloma prekinjen, deloma so ga z /elikim naporom vzdrževali. Vsi vlaki, prihajajoči iz Nemčije, so imeli znatno zamudo.
Tudi v Italiji je zavladala huda zima, kakršno pomnijo kvečjemu iz leta 1921. V Rimu je temperatura zelo padla, zapadlo je precej snega in termometer je kazal 3 stopinje pod ničlo. V Milanu je mraz že zahteval človeške žrtve. Nekega moškega so našli v ponedeljek zjutraj zmrznjenega na uli-cL V Pisi je divjalo hudo neurje, padala je debela toča. Predmestja so bi-
la deloma poplavljena. Večkrat je tudi treščilo in je strela povzročila precej znatno škodo. — V Parmi je ves dan snežilo, utrgala se je velika plast zemlje in zasula cesto. Snežilo je tudi v Bologni, kjer je tudi temperatura znatno padia. — V Genovi so beležili 5 stopinj pod ničlo, v Sestri Ponenti so zmrznile tri osebe. — Mraz vlada tudi Po vsem Jadranu. V Bariju je temperatura padla pod ničlo, istotako v An-coni Na mnogih krajih so bili porušene in prekinjene telefonske in brzojavne zveze. V Florenci je bilo 4 stopinje mraza, toskanski hribi so pobeljeni. V Dolomitih je 25 stopinj mraza. — Tudi Tržačaoi so zmrzovali. Preteklo noč so imeli 6 stopinj mraza. Julijske Alpe so globoko v snegu. Temperatura v Milanu je znašala — 6 stopinj C. Tudi Neaplju ni prizaneslo. V nedeljo je ves dan snežilo. Vezuv ie globoko zasnežen.
V vsej Franciji je pritisnil hud mraz. Temperatura varira med 10 do 20 stopinj pod ničlo. Mraz je zahteval že več človeških žrtev. Most pri Tui-lerijah čez Seino je radi mraza silno trpel in promet ie začasno ustavljen.
Mož in žena deset dni za volanom
Na tekmovalni Drogi v Linas-Mon-thlery je pričel angleški avtomobilist Bruce s svoio ženo tekmo za rekord na razdalji 25.000 km že 9. decembra. Povprečna hitrost njegovega avtomobila znaša 130 km na uro. Oba tekmovalca se vrstita Dri volanu tako. da šofira mož tri, žena pa tri ure. V naiboljŠem slučaju bo trajala njuna vožnia 10 dni.
V 10 dneh hočeta prevoziti 25.000 km.
V soboto sta prevozila v 24 urah 1900 milj, torei povprečno 80 angleških mili na uro. Ga. Bruce ie šofirala v gosti megli. Do ponedeljka sta pobila zakonca Bruce rekord nad 30O0. 4000. 5000 in 10.000 km. 10.000 km sta prevozila v 80 urah 18 mirrtitah 31.78 sekundah. Povprečna hitrost na uro ie znašala 124.519 km. Dosedanii rekord na razdalji 10.000 km je bil 94 ur 10 minut 37 sekund. V torek sta zakonca Bruce prevozila že 12.307 km in rabila za to 100 ur.
V sredo so poročali iz Monthlerya. da je Viktor Bruce s svoio soprogo pobil rekord na 15.000 ang'eških mili s tem. da je prevozil to progo v 123 urah 15 minut 7.7 sekunde. Dosedanii rekord je znašal 144 ur 49 sekund. Kliub gosti megli sta avtomobilista vožnio nadaljevala. V petek zvečer sta morala vožnjo prekiniti, ker se ie pripetila nesreča. Na mokri cesti se ie avtomobil pre-
vrnil. Šofirala je ga. Bruce, ki se je pa samo lahko poškodovala. Zadnii rekord izkazuje 15.000 km v 125 urah 5 minut 7 sekund. Povprečna hitrost na uro je znašala 103.679 km.
Smrt slavnega ameriškega športnika
V Newyorku je pred dnevi podlegel zastrupljenju krvi eden najodlič-nejših ameriških športnikov, famozni sprinter Murchison. Tako kakor sloviti njegov rojak Paddock si je Murchi-son opetovano priboril ameriško prvenstvo na 100 in 200 metrov, postavil je več svetovnih rekordov in leta 1924 je na pariški olimpijadi tekel v štafeti, ki je v teku na 4X100 metrov postavila nov svetovni rekord v 41 sekundah. Štafeta je bila sestavljena iz sprinterjev Clarka, Husseva, Lecona-ya in Murchisona. Smrt slovitega športnika bo precej težko prizadela ameriške športnike zlasti za to, ker je bil Murchison zadnje čase v sijajni formi in je bil resen kandidat za Olimpijado
Tudi Švedsko je zadela težka izguba. Švedski maratonski tekač Rudoll Olsson, up in nada švedskih športnikov, se je težk«o ponesrečil in ne bo nikoli več stopil v športne vrste. Med delom mu je namreč padel težak kos železa na obe nogi in ju zdrobil. Tragedija mladega simpatičnega športnika je vzbudila splošno sočutje med švedskimi športniki.
• Otvoritev največje rađlo-ođdajne postafe na
svetu. Danes bo v kraju Zeesen. blizu Berlina, otvorjena največja radiooddajna postaja na svetu. Ta nova postaja, ki so jo pričeli graditi $ele pred dobrim letom, pomeni nov uspeh moderne tehniSe. Osrromna železna stebra oddajne postaje sta visoka 210 metrov, postaja pa tudi razpolaga z največjo energijo, ki znaša 120 kilometrov. Zanimivo Je, da znaša energija največje angleške oddajne postaje 20. v največje ameriške 50 kilometrov.
* Kje ie Sven Hedln? Vsa Švedska Je v velikih skrbeh. O slovitem raziskovalcu Azije, njenih puščav in doslej nepoznanih pokrajin. Sven Hedinu. ni duha ne sluha. Listi izražalo bojazen, da se ]e raziskovalcu najbrž pripetila nesreča, ni pa izključeno, da Je postal irtev kakega roparskega napada. Sven tiedinova sestra Je mnenja, da morda brata zadržujejo tehtni ali politični razlogi, da se ne Javlja. Na vesti od Sven Medina nestrpno čakata že nad pol leta dva švedska raziskovalca, ki se nameravata priključiti ekspediciji.
Gramofon
popolnoma nov, prvovrstne nemške znamke, po znižani ceni naprodaj. Naslov v upravi «SIov. Naroda*. 3214
Mag. št. 35851/ref. VIII.
Razglas.
Po določilih čl. 50, 51 in 82 uredbe o zatiranju nalezljivih bolezni, izdane na podstavi čl. 180. finančnega zakona za L 1927/28, razglašene v Uradnem listu štev. 109, z dne 26. oktobra 1927,
se morajo dati obvezno pregledati glede odprte tuberkuloze in morajo predložiti dokaze, da ne bolu je jo zanjo:
1.) Dojilje, ki stopajo v službo.
2. ) Vsi delavci, ki obdelujejo življenske potrebščine (v mesnicah, kruharnah. pekarnah, gostilnah, hotelih, kavarnah, slaščičarnah itd.).
3.) Vsi mlekarji in njih domačini. Ti morajo predložiti tudi potrdilo o zdravju molznih krav.
4. ) Vsi delavci v brivnicah.
5. ) Rodbine, ki sprejemajo v stanovanje in na hrano tuje otroke (dijake), morajo predložiti dokaz, da ni nihče izmed domačinov bolan za tuberkulozo.
6. ) Osebe, ki se postavljajo pri otroških napravah Potrdila o pregledih  izdajajo brezplačno mestni.
občinski in srezki zdravniki, okrožni uradi za zavarovanje delavcev; potrdila se morajo obnoviti vsakih 6 mesecev. Uslužbenici, člani bolniških blagajn (OUZD) dobe taka potrdila pri svojih pristojnih zdravnikih.
Nihče se ne sme zaposliti brez teh listin. Mlekarji si morajo sami pribaviti od veterinarja potrdilo o zdravju molznih krav.
Mestni fizikat bo počenši z novim letom ob pregledih ugotovil, če imajo gori navedene osebe ta potrdila ali ne.
Kdor prekrši te predpise, se kaznuje v denarju do 5000 Din ali z zaporom do enega meseca, kolikor ne bi bil odgovoren po kazenskem zakonu.
MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI
dne 14. decembra 1927.
Vladni komisar: Mencinger I. r.
\aznanilo.
Vljudno naznanjam cunj. občinstvu, da sem z danas* njim dnem otvorit v posebnem oddelku popolnoma na novo urejen in z vsem komfortom opremljen
ilmnskofr* z erskt .s/. Ion
Izvrševat bom po specijelno izurjenih močeh vsa v to stroko spadajoča dela, kakor: striženje vseh vrst frizur, onduiacijo, masažo lica z električnimi aparati, manikh ran je itd.
Vsa dela bom izvrševal strokovno in solidno, vsled česar se za obilen obisk priporoča
/. m ti N&r&r
salon za gospode in dame, Dalmatinova ulica 13 (polep hotela <xštrukelj»)
Železnato vino
lekarnarja dr. G Plccolija v Ljubljani — krepca oslabele malokrvne odrasle Id otroke
113/L
Zimsko suknjo
za srednjo moško postavo, do« bro ohranjeno — prodam. — Ponudbe pod »Suknja/3194» na upravo «Slov. Naroda*.
BBBBBBBBBB
OTVORIL sei
Najboljši koksf
ČEBIN. WOLFOVA 1/2.
2770
Trgovski pomočnik
izu cen v mešani trgovini, z večletno prakso — išče službo v Ljubljani, event. gre tudi na deželo v večjo trgovino. — Po» nudbe pod «S:guren/3186» na upravo «Slov. Naroda*.
Mala sobica,
svetla in zračna, v Zeleni jami se odda takoj mirnemu gospo« du, ki je ves dan odsoten. — Ponudbe na upravo «Slov. Na« roda» pod *Sobica/31°5»
GON
«ek proti kapavici (tr> perju, gnojenju) ter za* starelem kroničnem gno lenju triperja in vnetja sečnega mehurja Za popolno ozdravljenje je treba 6 lončkov Cena * navodilom za lonček 45 dinarjev. — Proizvaja it razpošilja  po pošti
lekarna PENIC, Zaprešič.
Preselitev.
Slavnemu občinstvu vliudno naznanjam, da sem svojo
tapetniško delavnico
t>reaelit s Poljanske ceste 15 na
SI AKt TJttG **. 6* kjer bom nadalje izvrševal svojo tapetniško obrt,
Cenj. občinstvu se nadalje priporočam za blagohotna naročila
ć^ranc SaJ°vtc* tapetnih in dekorater
.J
Hi zdravja mi dobre prebave !
Ali čutite pritisk in napetost v želodcu po jedi, kisel okus v ustih? Ali trpite na zaprtosti, omotičnosti in pomanjkanju spanja? Ali Vas muči glavobol bolečine v želodcu in dimijah? Ali imate izpuščaje, mozolje, n.i» stale zaradi slabe prebave? — Prepričajte se tudi Vi, da preizkušena zdravilna specialiteta «FIGOL» * eliksir ureja prebavo in Vam vrača zdravje «FIGOL» se dobiva po vseh lekarnah izdeluje ga pa in razpošilja po pošti s povzetjem z navodilom vred lekarna
dr. Z. SEMELIC, Dubrovnik 2
Izvirni zabojček s 3 steklenicami 195 Din. z 8 steklenicami 245 Din. Ena steklenica z omotom in poštnino
40.-— Din.
»Pri turistu"     K. JTARC    „Pri turistu"
na DUNAJSKI CESTI 7
Priznano prvovrstne KRANJSKE KLOBASE
na drobno in debelo.
Turistovski orovijant.
CEN£ KONKURENČNE! I
LISEIE
VSEH VRST, ČRTNE IN AVTO-TIP1JE, IZDELUJE PO PRED-LOŽ ENIH RISBAH, PEROPISIH IN SLIKAH ZA NAVADEN TISK ALI ZA FINEJŠO IZVEDBO V ENI ALI VEČ BARVAH TOČNO PO NAROČILU IN V NAJKRAJŠEM ČASU PO NIZKIH CENAH
JUGO GR AFIK A, Ljubljana
TISKOVNA IN ZALOŽNA DRUŽBA Z O. Z. SV. PETRA NAS. 33
Uffinlf* Jorig Zupančič* m Zft cNsrodoo ChktVDO»s Fran Jsmristr, — Za opravo te faserstai del lista: Oton Chriatof. a Vsi ▼ Ljubljani,