KOPER, 17. februarja 1951 Cena 3 din DRUuO LETO PIENSKEGH GOSPODHBSTVH V prejšnji številki smo poročali o zasedanju Istrskega okrožnega ljudskega odbora in o vaznih odlokih, ki jih je na tem zasedanju okrožni odbor sprejel. Prinesli smo tudi odlok o gospodarskem planu za leto 1951, ki je poleg odloka o upravljanju go-spoaaskih 'podjetij P° delovnih kolektivih najvažnejši, kar so jih na zasedanje pretresali in sprejeli. Odlok je s tem, da ga je OILO sprejel in izdal, dobil pravnomočno zakonsko vteHinost in se ga maramo držati kot zakona, boriti se za njegovo pravilno izvajanje in ravnati se po njem. Odlok je torej uzakonitev planskega gospodarstva, s kateirim je ljudstvo Istrskega okrožja pričelo že v let ul950, istočasno pa predstavlja gospodarsko dejavnost, ki jo bo naše delovno ljudstvo, organi oblasti in uprave razvijali v tem le.tiu. Ostvariitev boljšega, človeka vrednega življenja, graditev socializma, ki ga je ljudstvo Istrskega okrožja ob podpori vsega ostalega jugoslovanskega ljudstva uspešno začelo, zahteva načrtnega dela. V lanskem letu si je naše ljudstvo pri izvajanju gospodarskega plana nabralo cel kup dragoce. nih izkušenj. Vse te izkušnje bodo naši ljudje s piridiom uporabili pri izpolnjevanju letošnjega plana, ki je vse bolj obsežen od lanskega, kakor so tudi upoštevane v planu samem, ki je bolj realen od lanskega. Največji uspeh prvega planskega leta. je prav v tem, da je sistem planskega gospo-dastva živo prodrl v zavest naših delovnih množic. S tem je bilo mogoče doseči tudi vidne uspehe; je pa prvo plansko leto pokazalo, tudi mnoge pomanjkljivosti, ki j,ih moramo za vsako ceno v tem letu odpraviti. Letošnji plan bo mogoče izpolniti, če se bodo naši delovni ljudje zavedali 'predvsem koristi, k:i Jih bo imela skupnost, in če bodo svoje osebne interese podrejali koristim skupnosti. V tej skupnosti pa bodo posamezniki dejansko uživali sadove svojega dela. Piri izvajanju plana je treba še po. sebino naglasiti takaimenovano plansko disciplino. V tem je bilo mnogo prekrškov v preteklem letu posebno pri gradnjah, tako da nismo dogradili marsikatere zelo važne gsopodarske objekte. Poleg planske discipline se postavlja pred nas zahteva po večji produktivnosti dela, boljši delovni disciplini, znižanju polne lastne cene fndlnsitr.iijskim proizvodoma in boljši kvaliteti naših proizvodov. Odlok o letošnjem planu konkretizira naloge na području vseh panog gospodarstva in daje poseben poudarek tistim zahtevam našega gospodarstva ki jim v preteklem letu nismo zadovoljili, odnosno smo jim posvetili pre- -malo pozornosti. V. industriji bomo morali delati na tem, da bodo naši proizvodi vzdržali, konkurenco na tujih tržiščih in da bodo izvozno kvalitetni. S tem bomo naše proizvode lažje prodali lira dosegli tudi višje cene. Največji in najzahtevnejši nalogi, ki jih postavlja odlok o planu, predstavlja obnova Sečoveljskega rudnika in izkoriščanje bauksltnih ležišč. V odloku je poseben poudarek tudi na obnovi našega vinogradništva' in sadjarstva, ki sta najdonosnejši veji v našem kmetijstvu. 22% vseh investicij v tem letu je namenjenih za promet. Z izboljšanjem cest in z obnovo avtomobilskega parka bomo omogočili hitrejši razvoj gospodarstva in izboljšali osebni promet. Plan predvideva nadalje normaliza. cijo naše trgovine in preskrbe, za kar nam zagotavlja materialne pogoje Jugoslavija, ki nesebično daje svoja sredstva za zboljšanje življenjskih pogojev našega prebivalstva. Zato bomo v trgovini prešli na sistem proste trgovine, sprva za .industrijske proizvode, polagoma pa tudi na prehhram-bene artikle. V tej borbi za plan, v veliki borbi za izgradnjo socializma je še posebno važen odnos posameznika do skupne imovine in važno je, kako posameznik to imovino upravlja. Zavest, da kdor z ljudsko imovino razsiplje, pa bodisi to pri najmanjši stvari, za najmanjši delček ali znesek, dejansko škodi samemu sebi in, kar je še huje, oškoduje zato tudi svojega bližnjega, ta zavest je še .premalo ukoreninjena v nas. Iz pomanjkanja te zavesti izvira cel kup n črednosti in škodljivih pojavov, proti katerim se moramo odločno boriti. Odlok o gospodarskem planu za letošnje leto bo naše ljudstvo vsekakor z. navdušenjem osvojilo, kakor bo o-svojilo tudi vse obveznosti, ki iz njega izvirajo. Naš deloven človek se dobro zaveda, da je taka pot in tak način gospodar jenja edi.ni porok naglega gospodarskega razvoja in dviga kulturne ravni. Tesna navezanost na Jugoslavijo, ki nam pri tem daje nesebično podporo in vso materialno pomoč, nam je v zagotovilo, da bomo plan tudi izpolnili. Poizkus novih bombnih zastraševanj demokratičnih organizacij, v Trstu V četrtek zvečer je močna detonacija opozorila otkoli poslopja Založništva tržaškega tiska v ulici R. Manna 29, da se je vrsti terorističnih napadov pridružil nov napad novo »junaštvo« nekih nočnih razbojniških fašistov. Neka druga skupina teroristov je ob ilstem času vrgla bombo pred sedež Vojaške uprave v ul. Teatro Romano. Napadalcev si ni težko zamisliti v vrstah bodisi razbojniških kominfor-movskih »branilcev miru« a la Mitko — Siškovlč Karel, ki je na nekakem kongresu odkrito hujskal svoje pristaše, bodisi med »branilci italijanstva Trsta«. Vsekakor je ta, kakor tudi prejšnji napadi na sedeže demokratičnih ustanov v Trstu dokaz, kako vstrajno sc reakcionarni elementi v zasledovanju svojih temnih ciljev poslužujejo takih terorističnih metod. Njihove teroristične akcije so še posebno dokaz politične Kapitulacije, Skrajni čas je dav pomladanski setvi nadoknadimo to, kar smo zamudili Našim kmetovalcem se bodo čudili, da govppimo o pomladanski setvi v času, ko bi morale biti večina rastlin že vsejanih. Ne smemo iti mimo dejstva, da smo letos vsled neugodne, ga vremena zaostali s setvijo nekaterih važnih kultur in da za ostale čaka še nepripravljena — nepreorana zemlja, ki bi morala biti že davno priprav, ljena za sprejem semen. Torej slabo, deževno vreme je vzrok, da smo zaostali s poljedelskimi deli. Ta ugotovitev pa nas me sme spravljati v slabo voljo. Ne smerno obupati, temveč, po domače rečeno, moramo zavihati rikave in kar je do sedaj zaostalo, moramo nadomestiti. vplivalo na razvoj žitaric. Po naplavljenih njivah ugotavljamo, da posevki hirajo. Z druge strani se nereiulirana (neodvodjena) zemljišča zelo počasi, sušijo in je potrebno dolgotrajno suho vreme, da pride zemlja v toliko k sebi, da jo lahko obdelamo. To nezgodo, ki ovira delo, lahko marsikateri kmet pripiše svoji nemarnosti. V bodoče bodo morali KLO in kmetijska poverjeništva zavzeti stroge u-krepe proti vsakomur, ki ne bi pravočasno preskrbel za pravilen odtok vode iz zemljišč. Nekateri kmetje delajo drugo napako, namreč to, da orjejo mokro zemljo. Le če je zemlja rahle narave v Za pomladansko setev moramo mobilizirati vse razpoložljive delovne sile, traktorje in živino moramo ricionalno izkoristiti Podatki o realizaciji plana setve so revni. Nismo dosegli niti pri ozimlnah piana. Setev pšenice je n. pr. dosegla približno 88 % plana ostalih žitaric pa še manj. Pri grahu, ki bi moral biti vsaj 70% že posejan, smo dosegli le 32% po planu sprejete površine. Malo bolje stoj,imo s čebulo in Česnikom. Kakšne nujne naloge stojijo pred nami in kako jih bomo rešili? Obilno deževje je prepojilo zemljo — saj smo imeli v decembru in januarju 240 mm padavin — tako da je v nižjih predelih zastoj vode vsled nečiščenja odvodnih kanalov (scoline) zelo slabo višjih legah jo lahko preorjemo nekaj dni po dežju. Orati težjo zemljo, ko je gornja plast še prepojena z vodo, pomeni uničiti, njeno fizično strukturo. Seme v taki zemlji ne skali niti ne razvije pravilno korenin. Od take setve ne moremo pričakovati zaželje. nega pridelka. Kaj sledi iz tega? Bolje je sejati pozno v suho kakor zgodaj v mokro in zbito zemljo. žitarice so se ponekod vsled ugodnega toplega in vlažnega vremena preveč razbohotile. Ce že niso prerasle in imajo že v zametku klasje, Racionalizacija mizarja Spartaka - primer iznajdljivosti delavcev za pocenitev proizvodov V zvezi z razvojem in razširjenjem zadružništva v našem kmetijstvu se ustanavljajo tudi razne obrtniške zadruge, ki so velikega pomena za naše gospodarstvo. Tako so pred dvema letoma ustanovili v Savudriji obrtniško zadrugo. V začetku so se v to zadrugo pridružili le obntnnfci, ki so uvideli, kakšen je lahko napredek našega obrtništva v takih zadrugah. Savudrijska zadruga To dni bodo odprli novo osnovno šolo v Kopru Kakšno bo iznenađenje za koprske otroke, ko bodo te dni vstopili v novo šolo, 'i nove sončne, svetle in zdrave prstore. V šoli je šestnajst razredov, v katerih se bo vjak dan učilo n ajd 600 slovenskih in italijanskih otrok. Take stavbe v Kopru še ni. Ve. lika je in prostorna, zgarejna je tako, da popolnoma ustreza novim pedagoškim predpisom. Prostori so naj-modern'eje opremljeni, pod je povsod parkatiram 'in vsak razred ima zraven še vodo in stranišče, tako da bo o-trokom najlen zopet so se v zboru vsule solze nad težko »krivico«, ki je bila napravljena Italiji, ker ji ni več omogočeno, da še nadalje zatira slovensko in hrvaško ljudstvo. Razumemo, da je rektor Camarata vstranjen človek, ki kakor nekdanji alkimisti Išče kamen večne modrosti v zaprašenih knjigah tržaških antikvariatov, ne da bi ga pri tem motili ali vsaj zanimali stvarni problemi življenja, ki vihrajo preko odloženih knjig. In od skleroze neprespane noči mu ustvarjajo razne predstave, ki se jih očividno ne more otresti. Toda koliko modrecev pred njim, ki so tu- di mislili, da so iznašli kamen modrosti in večne resnice, je končalo v norišnici. Tako je danes tudi rektor Camarata čvrsto prepričan, da je iznašel neodoljivo sredstvo, s katerim bo svojim šovinističnim prijateljem poklonil Samostojno tržaško ozemlje, ker sicer ne bi s tako samozavestjo in vztrajnostjo ponavljal svojih čudodelnih formul, ki naj napravijo, da bodo sedaj ti kraji na mah skočili materi Italiji v naročje. Verjamemo, da se gospod rektor pred svojimi za-divljenimi poslušalci napaja ob zamisli, kako se je prav njemu z njegovimi peščenimi pravnimi dokazi posrečilo uresničiti, kair niti približno niso mogli njegovi zavezniki pri CLN, prijatelji v Rimu in sam mogočni Sforza ta De Gasperi. Zato ga tudi ti verniki poslušajo z zevajočimi ustmi ter vabijo k vsaki pasji procesiji, ko je vendar tako prijetna ta muzika o »ščavih«, ki jih bodo sedaj znova u-krotili in to brez orožja, samo z eleganco stare rimske gostobesednosti. O, kako bi bilo lepo na svetu in bolje za odnošaje med državami, ako bi ljudje bili malo stvarnejši in se ne bi udajali nesmiselnim hrepenenjem, marveč bi stopili na stvamejša tla. v Užicah. Vodstvo »Borbe« je bilo tedaj v rokah tovarišev ' Tita in Kar-, delja. Odslej je »Borba« delila vso slavo in trpljenje herojskih partizan, skih odredov Jugoslavije in narodnoosvobodilne vojske. Po zmagi nad fašističnim okupatorjem pa je 15. novembra 1944. pričela izhajati v Beogradu kot dnevnik. V tistim odobju je bil glavni urednik Marijan Stilinovi, sedaj pa jo ureja Di jan Bla-gojevič. Denarna sredstva za izhajanje »Borbe« so izbrali delavci in kmetje Gorškega Kotora. Od takrat pa do leta 1929. je bila »Borba« financirana e-diino s prostovoljnimi prispevki delavcev im kmetov vse Jugoslavije. »Borba« je zaradi svojega odkritega pisanja postala po vsej Jugoslavi-jt morala »Borba« leta 1924 zame-cianarnii oblastniki sovražili, se vidi iz tega, da je bila v letu 1928. v tri. inštiridesetih tednih zaplenjena osem in tridesetkrat. Takrat je izhajala »Borba« dvakrat tedensko. Zaradi stalnih prepirov s policijo je morala »Borba« letta 1924 zamenjati svoje prvotno ime ter se preimenovala v »Delavsko borbo«, toda leta 1926 je prišla zopet do svojega pravega imena. »Borba« se je ves čas od svoje u-atanovitve zavzemala za gospodarske, socialne, politične in kulturne pravice delovnega ljudstva, pozivajoč delavce in kmete na boj proti kapitalističnim izkoriščevalcem im njihovemu si. stemu. Pozivala je na boj za socialistično družbeno ureditev, za družbeni red, v katerem ni izkoriščanja človeka po človeku. Svojo načelnost je »Borba« ohranila tudi v dobi Informbiroja in njegovega napada na socialistično Jugoslavijo in se borii neustrašeno za enakopravne odnose med socialističnimi državami. 'j Tudi glavni tajnik Organizacije Združenih narodov Trygve Lie je izjavil, da bo eden od najvažnejših dni v zgodovini človeštva dan, ko bodo Združeni nar'pdi ospeli oibvzetii narodom bremena oboroževanja v okviru splon-nega sisema skupne varnosti proti vojni Trygve Lie je dejal, da bo ta dan prišel in da bodo Združeni narodi prav goto to dosegli. Besede tajnika Organizacije Združenih narodov so na mestu in tudi ne moremo reči, da so neustvarljive, toda dejstva dokazujejo, da se v svetu dogaja popolnomam nasprotno. Na Koreji še vedno besni vojna in po sprejetju ameriške resolucije, ni bilo doslej nobenega izgleda, da bi se ta konflikt rešil na miren način. Japonska je zadnje čase prišla v ospredje načrtov Amerike kot važen adut njene politike na Daljnem vzhodu. Amerika se trudi, da bi s to državo napravila separatno mirovno pogodbo. Razumljivo je, da bi se taki pogodbi uprle vse ostale države, zlasti pa’ Sovjetska zveza in Kitajska. Izredni adposlamik Združenih držav Amerike, ki se je mudil na Japonskem nekaj tednov, je uspel pri japonski vladi doseči to, da bi Japonska pristala tudi po mirovni pogodbi na navzočnost ameriških oboroženih sil in da se bo morala odreči nekaterim otokom, ki so za Ameriko zelo vežnega strateškega značaja. Na Koreji se pa vodijo ogorčene borbe, ki ne prinašajo nobenih pozitivnih rezultatov, temveč dokazujejo, da nobena stranka nima namena popustiti. Pravkar si postavlja človeštvo vprašanje, ali se bodo sile Organizacije Združenih narodov ustavile na 38. vzporedniku ali ne. Ce bi- se zaustavile na demarkacijski črti, bi pomenilo, da Organizacija Združenih narodov in Združene države Amerike nameravajo resno razpravljati s Pekingom o prenehanju sovražnosti in stalo eno najglavnejših vprašanj po o rešitvi korejskega spora, ki je po-zadnji svetovni vojni. Predsednik angleške vlade Attlee je v Spodnji zbornici omenil, da je angleška vlada proti prestopu sil Organizacije Združenih narodov preko 38. vzporednika. S tem je Anglija mislila, da bi laže prišlo do sporazuma, oziroma do pogajanj z Ljudsko republiko Kitajsko, ki je v zadnjem času pokazala dobro voljo za sporazum perečih vprašanj Daljnega vzhoda. Toliko, kar zadeva Daljni vzhod. Tudi v Evropi so' se pretekli teden dogajale važne stvari. Predvsem moramo omeniti, da je Pleven, predsednik francoske vlade, prinesel iz A-merlke razna navodila, ki jih mora izpolniti v okviru Atlantskega pakta. Da se je sestal s predsednikom italijanske vlade De Gasperijem v Santa Margherita Ligure, ni slučajno, pač pa se zdi, da je to bilo v načrtu ame. riške politike v zapadni Evropi. To dokazuje tudi svetovni tisk, ki je' posvetil francosko-itaiijanskim odnosom nešteto uvodnikov, komentarjev in poročil. Jugoslovanski delegat pri Organizaciji Združenih narodov doktor Bartoš je pa izjavil, da jugoslovanska vlada nasprotuje vsem blokom in paktom, ki so proti duhu predpisov Organizacije Združenih narodov. Pač pa se Jugoslavija zavzema zato, da hi a svojimi sosedami ustvarila čimboljše odnose, in jim je celo ponudila sklenitev nenapadalne pogodbe. Veftsile se medseiboj dogovarjajo za sklicanje konference štirih zunanjih ministrov ter si izmenjujejo med seboj note, ki končno dokazujejo, da si Selijo sestanka', toda do popolnega razčiščenja še' ni prišlo. Kakor pišejo listi, se bodo štiri zunanji ministri verjetno sestali v marcu, da bi razpravljali predvsem o vprašanju razorožitve Nemčije ter o drugih vprašanjih, ki delijo trenutno svet v dva tabora. Svetovna javnost tako konferenco, ki bo šla za tem, da se na.miren način uredijo svetovna pereča vprašanja -- toplo pozdravlja, ker od te. konference zavisi, če bo prišlo v svetu do miru ali pa se bodo odnosi še poostroli. Upamo, da bo zavladal pri vladah Vzhoda in Zapada zdrav razum, in da bodo resno pristopili k zeleni mizi in rešili svetovna vprašanja tako, kakor si želijo miroljubne države in narodi V svetu. PRED LETNIMI SKUPŠČINAMI SINDIKALNIH PODRUŽNIC Nekaj misli o sindikalnem delu uslužbencev javnih ustanov Wke del. zadruge pred letnimi ottimi zbori V našem glasilu, kakor tudi v o-stauti noun nagega oteozja se precej pLe o (leju nabili stadikatauh organi-accj, v e. .dan' pa se ti el«..ki nanašajo bSuij na vsaiköjdnevno delo posamezni h uciO.mn toleikLvov in ne zajamejo suso problematiko sindika.nega dela ter metodo in siij tega dela. V delov, niti pianih im poročilih navajajo šte-v.ike o p. cetovo.j.ilh deiov.. ih u.ah, o „covila sestankov in pri.ediiev, goto.. ,jo o odstotku zboljšanja de.ov,n.e diaci.pl,ine itd. Marò pa je govora o koukr etneim izboljšanju metode dela m konte) o dvigu produkcije. In če se do neke mere govori o teh. vprašanjih v sindikalnih podružnicah produktivnih panotg, mam vendar manjka vsako poročilo o delu sindikalnih podružnic javnih ustanov. Prav o delu v teh sindikalnih podružnicah nameravamo v pričujočem članku napisati nekaj mii- • sli. ■ V«» Ce razdelimo članstvo sindikatov oziroma zaposlene delavce in nameščence v posamezne stroke in gospodarske panoge, bomo ugotoviti, da javne ustanove (oblastmi forumi, šole, socialne i,n zdravstvene ustanove itd.) za. oslujej® relativno največ uslužbencev. Zato bi morala biti med podružnicami te skoke večja povezava. Medtem kb najdejo sindikalne podružnice produktivnih strok le neke ko,nkretne prijeme, okoli koterih razvijajo svojo dejavnost, opažamo, da so sindikalne podružnice javmih ustanov v skrbeh, kakšen dnevni red naj sestavijo za svoje sestanke in kakšno snov naj na teh sesUmih obra/na.a'^ '. Mislimo, da izbira snovi na teh sestankih res ni težka. Na vprašanje, kdo je javni u.srUŽLcneu nam odgovori čl. 1. Odtoka 'o javnih uslužbencih, ki pravi, da so javni uslu. bene, u-pravni in strokovni sodelavci predstavniških organov oblasti. Kes e. da je izvoljeni član ljudskega odbora dejanski predstavnik ljudske oblasti, toda javni uslžbenec je njegov strokovni pomočnik, kot pravi odlok, njegov .sodelavec. Da torej javni uslužbenec to nalogo lahko izpolnjuje, mora poznati problematiko, s katero se njegov resor bavi. Ta resor mu daje navadila in smernice, kako naj konkretne .naloge rešuje, na sindikalnih sesta .kih pa se potem kritično razpravlja o tem, kako je posamezni član sindikata postavljene naloge izvedel. Sindikalne podružnice so šola upravljanja, so šola komunizma, kakor je rekel Lenin. Zato se morajo javni u-služ'benoi v svojir .sindikalnih podružnicah vzgajati v novega socialist.črnega uslužbenca in uspa-rb'jrti z u-pravljanje gospodarstva in države. Prav javnemu uslužbencu, in ver- Maša mladina bo s tekmovanjem počastila HO. obletnico ustanovitve OF Jutri bo za mladino našega okraja pomemben dan. Delegati iz vseh . vasi m mesit, zaselkov, skratka iz vseh aktivov, se bodo sestali na svoji V. tonferei oi, ki bo v Izoli. Razpravljaj! bcido o tekočih nalogah mladinskih akti, o,? za -spenno izvedbo tromese&nega tekmovanja v počastitev 10. obletnice gaOU in Prvega maja. Okrajni odbor -ikZAM, na podlagi načrtov osnovnih organizacij je že izdelal tromesečnj plan s dela. V tem planu navaja med drugim, .. da bodo mteidtaski aktivi med tekmovanjem polagali veliko važnost kulturno prosvetnemu in ideo oškemu delu med mladino. V ta namen bo organiziranih 350 študijskih sestankov, en mladinski seminar, 12 kmetijskih predavanj, ,na katerih se bo mladina »zobi aževala. V slovenskih srednjih šo3 lah bodo ustanovili študijske krožke za m* fašizem, za boljšo povezavo slovenskih im italijanskih dijakov si botro mladinski aktivi na vseh šolah napovedali tekmovanje. V tem tekmo-va ju bodo ustanovili 4 nova mladinska. prosvetna društva, že obstoječa društva pa bodo utrdili. Mladinska prosvetna društva pa bodo imela med tekmovanjem 25 kulturnih nastopov. Na tam področju bo mladina delala tudi na tem, da bo razširjala napreden tisk. Tako bo pridobila iz svojih vrst .«liSSSUBWSft h.W«fnikt>v- Poleg teh čakajo našo mladimo tudi naloge, da se pripravi na f.izkul-tyiiOji nastop.,, ki bo 1. maja. Pri tem šotopu bo sodelovalo 2500 mladincev ;i mladink. Izlili srečelova V” ponedeljek 12. t. m. so se vendar bo tolikem času odločili za žrebanje za »yeliifci ljudski šrečolov«, ki je bil organiziran \ v kotlet novoletne» jelke. Za -prvi dobitek je bila izžrebana, številka 5804. Ta listek je kupil kmet Urbani josip Iz 'Boscmarilna št. 26. Ves srečen si je spalno sobo odpeljal domov. Za driigi listek, kuhinjsko opremo je bila izžrebana št. 1411. Ta številka je bila natisnjena na listu, ki ga je kupil Može Vladimir nameščenec iz Kopra. Za uspešno izvedbo tekmovanja bo naša mladina tekmovala tudi z udarni kirn delom. Tako bo na raznih objektih gradbene dejavnosti prispevala 55 000 ur prostovoljnega rela. V mla-d nisko delovno brigado, ki bo odšla na grad jo mladinske proge Doboj — Bn-js'.-ka bo dala iz svoje srede 70 mladincev. Vse te naloge čakajo našo mladino v t-omesečne.m tekmovanju. O njih bodo razor avl j ali delegati na svoji ferenci izvolili nov širšii okrajni ko-ferenei izvololi nov širši okrajni komitet ZAM. jetno še iposeibno javnim uslužbencem našeiga okrožja, je potrebna nenehna žoila, nenehno učenje. Spoznavanje ui etdu in predpisov ter don alno izvajanje teh pravnih predpisov je najvažnejša naloga javnega uslužbenca. Organiziranje študija teh predpisov je tako široko in tako hvaležno področje ria-ega sindikalnega dela, da pri tem lahko aktiviziramo prav vse člane. V zadnjem času so obiskale naše u-rade in ustanove komisije za prevedbo uslužbencev. Pri tej prevedbi je bila zainteresirana večina naših u-služtencev, toda vse to važno delo je šlo mimo sindikatov oziroma v tej zvezi nisp sklicevali niti višji niti nižji sindikalni forumi zadevnih sestankov,. kjer bi pojasnjevali smisel in cilj teh prevedb. V kfatkem bodo pričeli s sistematizacijo službenih mest. Tudi to je življenjsko važno vprašanje, s katerim bi se morali baviti sindikati kot celota in nato še sindikalne podužnice v samih ustanovah. Ali bodo sindikati v tem pravcu kaj ukrenili? Iz edio važno vprašanje za javne ,.r --i-r ce -SO strokovni izpiti. Ne moremo se zadovoljiti, da se priprave za te izpite in zadevni tečaji vršijo samo po upravni liniji. Javni uslužbenci smo sami zainteresirani na tem, da ha tečajih čim več pridobimo, da re č'mbolj izoaponj,ujemo, da dvigamo r>a"to s-toxno in strokovno izobrazbo, ter da tako dvigamo ugled in avtoriteto-javnega uslužbenca. S tem dvignemo storilnost našega dela in posledica tega je, da v službi napredujemo ter si s tem izboljšujemo svoj mateialni položaj. Pes je da se v naših listih ne moremo baviti do podrobnosti z vsemi temi v",'Risar ji ker bi nam to zavzelo preveč prostora, toda že bolj res pa je. teh vprašanj ne moremo pre-z-eti Zato se mo-amo pač posluževati smernic, ki jih dajejo voditelji KP J gioirla v’je Smernice, ki jih dajejo jugoslovanski voditelji ne veljajo samo za člane KP Jugoslavije, pač pa veljajo t"di za nas in za vse ostale poštene kom.uni.ste po svetu, ki se bo-ijo za uresničenje načel Marxa, Engelsa ir Lenina. Titov glas ne poslušajo samo Jugoslovani, temveč ga poslušajo delovni in miroljubni ljudje po vseh kontinentih. Zato priporočamo našim bralcem, da berejo bogato strokovno literaturo iz sosednje hratske Sloveni^ je, ini pia bomo od časa do časa opozarjali naše sindikalne člane in sindikalne funkcionarje, kje je njihovo delo nepravilno. Vsled vseh teh novih momentov, vsled že izvršenih in bodočih organizacijskih ukrepov je res važno in nujno, da se javni uslužbenci vestne-je zanimajo za vsa ta vprašanja. Sedaj se vršijo občni zbori sindikalnih podružnic. Zato vabimo sindikalne podružnice javnih ustanov, da na teh občnih zborih diskutirajo o vseh teh vprašanjih. Koristno bi tudi bilo, da se sklicujejo konference sindikalnega aktiva podružnic javnih ustanov, da se gornja vprašanja skupno pretresejo in tako vnesejo v dejo sindikalnih podružnic javnih ustanov več načrtnosti in smoternosti. Te dni bodo v kmečkih delovnih zadrugah v našem okraju letni občni zbori. Ne bo odveč če se bomo že prej seznanili z nekaterimi st/varmi, ki so važne za te zbore v naših zadrugah. Preden govorimo o delu teh letnih skupščin zadružnikov je dobro, da povemo, da se j h lahko udeleži v ak kmet na vasi. Na teh skupščinah se bo seznani! z delom zadruge, spoznal bo njen pomen in koristi, ki jih ima od nje zadružnik. Prva stvar, ki zanima vse, predvsem pa zadružnike so letni obračuni preteklega gospodarskega leta. Ti obraču. ni bodo pokazali delo zadruge, njene uspehe i.n plačilo za delo, ki ga je posameznik opravil. Kdor je več delal in ima več delov-njih dni, ta bo tudi več dobil. Toda to še ni vse. Ce so vsi zadružniki dobro delali, pravilno gospodarili in skrbeli, da je zadruga najbolje uspevala, bo plačilo za delovni dan večje, kakor tam, kjer so slabše gospodarili., Kakor je bilo prizadevanje za večji pridelek, za čim boljšo organizacijo dela različno v raznih zadrugah, tako bodo tudi različni dohodki. Zato je Vprašanje delovne sile je pri nas le vedno perece Potrebno io utrditi delovno zavest in pravilno gospodariti z del, silo Talli naie žene hođn tekmovale V počastitev 8. marca Daeva žena bodo po vseh vaseh kulturne prireditve Ne samo zadružnice, ampak vse žene našega okraja imajo te dni posve, tavanja, na katerih razpravljajo o tekmova"ji na čast 10. obletnice OF in Prvega maja, istočasno pa tudi za 8. marec — Dan žena. Na podlagi tromesečnih planov za to tekmovanje, ki so jih izdelale osnovne organizacije, je okrajni odbor sestavil plan, v katerem se obvezuje, da bo organizacijsko in politično u-trdi.l organizacijo žena potom raznih seminarjev in posvetovanj. Na podno j materinstva se bodo žene v tem tekmovanju posvetile predvsem organiziranju aktivov za meterinistvo, sklica’« bodo več posvetovanj z materami, imela vzgojna predavanja, o-bi.skale bodo bolnice, sirotišnice in vse mladinske ustanove, poskrbele bodo tudi za ustanovitev piani-sto h domov. šivale potrebno perilo za otroško bolnico itd. V kulturnem pogledu bodo s sodelovanjem SIAU organizirale člta'ne krožke po vseh bazah in aktivih, pripravljale tedenska poročila za radtoodidajo ta napisale 30 član. kov v razne časopise. Za 8. moreč pa bodo v okviru ljudske prosvete organizirale no vaseh kuiltu-ne prh-eftove. Za .razne časopise in za. revijo »Naša žena« bodo pridobile 600 novih naročnic. V prostovoljnem delu pa bodo dale vse moči pri šivanju ot oških ob ek, saj bodo opravile 3.000 ur prostovoljnega dela. Kakor vidimo je plan žena še precej obširen in bo zahteval precej požrtvovalnosti in sodelovanja od vseh žena. Vsekakor pa smo prepričani, da kakor so. žen" uv pešno izvedle Visa dosedanja tekmovanja, /bodo tudi to in uspehi pri ,tem ne Čeprav smo v našem listu že precej pisali o vprašanju delovne sile v našem okrožju, je to vprašanje še vedno pereče. Zakaj, bomo videli v naslednjem: v prvi vrsti se po naših gospodarskih ustanovah, gradilišičh itd., premalo zanimajo, da bi po sindikalni .organizaciji urtdili med delavci tisto zavest, ki. je potrebna za ao e-dek kakršne koli dejavnosti. Seveda, vsled teh pomanjkljivosti poteka d'-’„ sci! -1 intorno, kar brez dvoma uči /'kuje ina delovno storilnost ali proizvedi’jo I i če to v liva na proz.od-njo, mar ni šikoda za ce’oòno n^e gospodarstvo? Vsekakor! Vendar poleg teh pemRitjlte.j vosi’ na r* v na!ih podjetjih še na mnoge druge, ki so v tesni povezanosti z vprašanjem delovne sile. Poglejmo samo kako gos,podarijo z delovno silo v posameznih naših podjetjih, pa nam bo takoj razumljivo. Zaradi nezadostnega dela sindikalnih podružnic iin vodstev podjetij pri pravilni razporeditvi delovne sile in dela je bilo pri gradbenem podjetju v Piranu od 10. do 20. prejšnjega meseca nič manj kot 18 o/c vseh delav- v"...■-T" '•r’ rapilo ir tovarni De Langlade v Kopru v istem času 21 ra-Viili, da b.i tako naredili rezervar za Zdravo nižino vedo. Ki jim v času suše primanjkuje. Se danes pa se pri tem ni ničesar storilo. V času suše vozijo vedo četa i.z Prad in od koder pač nändejo Kakšna je to zamuda časa in kakšno ■ yodo pijejo tl ljudje, ako ista stoji V sodu celi dan na soncu. Kolikokrat je živima v Bertokih žejna vode. za katero morajo tudi njeni gospodar ji plačevati, da teče v morje? Eden izmed volivcev je omenil, da so vQ,d'0 uporabljali za gradnjo zadružnega doma, nove šole, zadruga pa je uporabljala vodo pri svojih svinjakih in pozneje so bližnji! kmetje uporabljali vodo, za zalivanje svojih njiv. Pri zadružnem domu teče vedno voda. zato trditev, da se je uporabila voda za zidavo, ne drži. Zanimivo bi bilo vedeti kdo plačuj edovoz vode obnovitve"im zadrugam? Ali tudi KL O? KLO naj namesti pipe in naj se toži kolikor je potrebno. Vodo naj plačujejo tisti ljudje, ki. jo uporabljajo. Saj so tudi v Kopru jevne pipe in povsod se toči toliko vode kolikor jo je potrehne. Nikjer ni videti, da bi voda brez potrebe tekla. Predvsem pa je nepravilno, da bodo to izkoriščali nekateri kmetje za zalivanje svojih njiv, v drugi vasi pa davkoplačevalci plačujejo vodo in je niti nimajo dovolj, oziroma s prevozom zgubljajo dragocen čas. Prav bi bilo, da se za stvar požarnima oblast, ter zadevo preišče in u-redi pri tako brebrižnem razmetavanju državnega denarja. Saj je vendar potrebno, da se povsod uvede čut odgovornosti. N. G. Kako je Grižon Anton DELIL RIBE? Morda bo kdo vprašal od kod priha. ja to. V solinah v Sičovljah vrši službo nočnih čuvajev 5 tovarišev iz raznih krajev. Ko so pred nekaj dnevi piranski ribiči lovili ribe v bližini solin, so dobili -tam stražarja! Antona ter mu dodelili več kot 7 kg rib, tako imenovanih »čevlje« s priporočilom, naj jih porazdeli med stražarje, tako da bi dobil vsak stražar več kot en kg rib. Ribe so dali, ker jim pri lovu večkrat koristijo stražarji solin, ker čuvajo, da bi ne kdo splašil rib. No in kaj je storil naš Tonin? Ne vemo točro, a ne bi verjeli,, da je kar sam pojedel 7 kg rib. A verjetno jih, je nekaj sam pojedel, ostalo pa za dopre denarce proda] in s tem pokazal svoje netovarištvo. Kaj naj v bodoče, ko bodo mogoče dobili drugi tovariši kaj takega, skrbijo tudi za našega Toneta? Ne ! Kakor pozna tovarištvo on, tako bomo poznali tovarištvo tudi mi. Stražarji iz sečoveljskih solin PLANJAVE Nikomur ne želimo takega življenja Ko se je pri nas porodila zamisel za ustanovitev kmečko delovne zadruge smo bili P.lanjavci pri tem prvi. Danes nas je v tej skupnosti nad polovico. Skupno delamo, živimo in se veselimo. Skupno tudi odpravljamo Krkavče ........................................i.. ...................................................Milil,lllimHI„|,| BRANKO BABIC 0 bistvenih vzrokih spora v V Sv. Luciji bodo danes ustanovili KOZ Danes popoldan se bo sestalo 10 kmetov iz Sv. Lucije na svojem prvem ustanovnem občnem zboru nove kmečke delovne zadruge. Dnevni red zbj> ra je naslednji. L 'Otvoritev, 2. Izvo. Ute v, predsednika občnega zbora, zapisnikarja im dveh ovelovatelje ' 3. . referat o pomenu in nalogah bodoče zadruge, 4. sp.ejem pravil, 5. izvol tev upravnega^, odbora, nadzornega odbo-*ra. in •> delegatov za zadružni svet, 6. določitev zneska do katerega se sme zadruga zadolžiti, 7. določitev pristojbine ta slučajnosti. Na občimi zbor so vabljeni vsi okoliški kmetje, spoznali bodo že na tem prvem sestanku namen zadruge in i:koristi, ki bo imel kmet od nje. To m'šldi zadružniki že zdaj čutijo, po končanem občnem zboru bodo imeli družabni večer, na katerem bo igrala j* sv; Lucije, Kakšne so naloge v tem položaju? 1. Vztrajna borba za enotnost Partije, vsega demokratičnega gibanja na osnovi dosledno protiimperialistične borbe ter v borbi za zehteve in pravice vseh delovnih ljudi. 2. Pojasnjevati tržaškemu proletariatu in širokim ljudskim množicam dosledno, revolucionarno, protiim-eria-lištično linijo konkretne vsakodnevne borbe fn jih ponovno aktivizirati na prejšnjo stopnjo revolucionarne borbenosti. 3. Odločna bo^ha nroti vsakemu o-rortunizmu, nacionalizmu in revizionizmu revolucionarne linije delavskega in demokratičnega gibanja ob od-ločnem razkrinkanju Vidalijevih in vseh d-ugih frakcionašev. Razkrinkavati politiko izrabljanja resolucije In-formbiroja za vnašanje oportunizma in nacionalizma v detavsko givanje — odkrivati, da se pod njenim okriljem propagira dejanski revizionizem mark-sizma-lenlnizma. 4. Boriti se za utrditev enotnosti Ljudske fronte in množičnih organiza_ cij, za pravičen odnos partije kot .'orpine siile ljudskih množic v njihovi borbi za demokratične pravice, za utrditev in poglabljanje italijansko-sloveiiskega brat*tva. 5 Borki se za resnično razredno in borbeno sindikalno enotnost ob razkrinkanju izdajalske noUtike Detavske zbornice in protirazredne politike Ra_ dicha in njegovih ljudi v vodstvu E-notnih sindikatov. 6. Jasno in odločno obsoditi kampanjo laži in klevet proti Jugoslaviji ter popularizirati izgradnjo socializma v deželi, prikazujoč konkretne uspehe. Pošiljati čim ve delavcev iz tovarn in drugih delovnih ljudi v Jugoslavijo, da se na lastne oči prepričajo o resničnih rezultatih in uspehih izgradnje so(uaJi7mn 'i J'MTpslaviii. ZtamUi je treba pritisk frakcionaške protiakcije nv>d delavstvom, da naj ne gredo v Jugoslavijo. Prenričati je treba delavce o notaebi, da se na lastne oči prepričajo o resničnem stanju v Jugosia-V'iji. kar jim ;♦) dalo moralno in stvar, no onoro v borbi proti oportunizmu in lažem Vidalijevih frakcionašev. 7. Zlomiti je treba pri delavcih in vseh poštenih ljudeh strah pred tem, da proglašajo Vidalijevi frakcionaši za izdajalca in trockista vsakega, kdor se jasno in odločno izreče za resnično in dosledno revolucionarno linijo. Povesti pdločno bo^bo proti terorizmu frakcionašev v Partiji in vseh množič-nta organizacijah. 8. Odločna borba proti vsakemu raz. bijanju enotnosti slovenskega življa. Zaostriti diferenciacijo, posebno med Slovenci, po odnosu do socialistične Jugoslavije. Brezkompromisna borba proti imperialistični agenturi v slovenskih vrstah SDZ. tako imenovani »neodvisni« skupini, kakor tudi frakcionaški grupi Bidovca med Slovenci. Razkri-kati zlaganost »nacionalne« e. notrosti Slovencev, parole slovenske reakcije, ki se čuti osamljena in bi rada na ta način pridobila nekaj po. žic'i med ljudstvom in tako skrila izdajalski obraz. Slovenski narod si je v te?ki In tevavi borbi ustvaril svojo enotnost v pkviru Osvobodilne fronte. Z izdajalci slovenskega naroda ni mo-go-e "Ohena enotnost, ampak samo prezir uin odtočna borba. 9. O-ganizaoijsko utrjevati našo Partijo in vse ostale množične organizacije. Izboljšati organizacijsko povezava na terenu, bolj disciplinirati člane pri izvajanju direktiv in sklepov Partije. Pravilna razporeditev razpoložljivih kadrov po potrebi in sposobnosti partijcev. Zagotov'ti čimvečjo operativno sposobnost Partije. 10. Ideološka poglobitev članstva Partije. Studii j vsega tekočega materici,'! v zvezi z resolucijo Informbiro ja in položaj v Jugoslaviji. Ideološko se poglobiti v naš konkreten položaj. Sulošno dvigati ideološki nivo našega part'jskega članstva s študijeme mark-sistišnih-leninističnih del Marxa, Lenina, Stalina in ostalih teoretikov markxizma-leninizma. 11. Izboljšati propagandno delo med širokimi množicami. Cimveč množičnih sestankov in zborovanj v vseh množičnih organizacijah. Izboljšati razširjenje našega tiska, predvsem italijanskega, in tako vsakodnevno seznanjati najširše ljudske množice z vsemi vprašanji naše konkretne borbe. 12 R takšno analizo naše celotne situacije in konkretnimi nalogami je treba neutrudno zahajati med najširše Ijud'ke množice ter jih poučevati in v7"RiaM v konkretni vsakodnevni revolucionarni borbi, jih vedno bolj pri-h."x»vati uresničenju njihovih končnih ciljev. Ce bo šla naša Partija no tej poti z vero v revolucionarne sde tržaškega proletariata in vseh ostalih demokratičnih množic, sem. n-enričah. da bomo kmalu prebrodili trenutno krizo v tržaškem delavskem in demokratičnem gibanju, da bo naša Partija na osnovi tradicij pretekle revolucionarne borbe zopet združila v enotno in borbeno fronto večino tržaškega prebivalstva tako kot v preteklih letih slavne in junaške borbe tržaških ljudskih množic za demokratične pravice. To je naša, komunistična in internacionnll.stična dolžnosti. Konec. Takega zdravnika ae palredaiemo Manj ali več se je zadnje dni razširila tudi pri nas nalezljiva bo’ezen ( inf lup," ca) zaradi katere je zbolelo 80% ljudi. Da bi bolezen preprečili, smo poklicali zdravnika na pomoč. Ker je bilo mr.ogo bolanih, ni mogel en sam zdravnik opraviti vse, ampak smo poklicali jih več. Billi so: Dr. Hladnik, vojaški Zdravnik iz Portorož, in Partita. Hvaležni smo, pravimo dvema. Hladniku in zdravniku iz Portorož, ki sta nam nudila prvo zdravniško pomoč. Imamo pa nekaj pripomb glede zdravnika Paruta iz Kopra. Gospod Paruta, k<) je 28. t. m. na. povabilo prišel .v Krkavče, je za pregled tovariša Mira Kleva terjal 600 dim in 400 d'-n za avto. Ker se mu je zdelo, da je terjal preveč, je spet vrnil 100 din. ;Pri d-iUig'ih je terjal .nekaj manj toda še vedno od 200 do 300 din. V tistem •dnevu je pregledal okrog 30 bolnikov, torej kakšen zaslužek je imel? Poleg denarja pò je še na mnogih drugih krajih z.ahteval klobase, slanino, kokoši ltd. Ce bi bil bolnike vsaj pravilno pregledal. ampak je opravil delo na hitro in potem se je pogaja) za plačilo in klobase. To res ni zdravnik, ki bi skrbel za ljudsko zdravje, ampak gospod Paruta, ki mu je le za svoj želodec. Degau Jože napake in premagujemo težave, na katere naletimo pri delu. No in tako poteka naše življenje, Ki se iz dneva v dan izboljšuje, zadovoljivo. Čudimo pa se našemu Jožetu Nemcu ali po domače »Bepu Miju« in njegovi sestri Tanci, Ki živita v takih raz,merah, da samo če na to pomislimo, nas je groza. Samo poglejte! Zdaj je Tonica baiarla in Bepo ne more niti s hiše. Sam mora kuhati, si prati in opravljati vsa gospodinjska dela. Poleg tega pa ga delo čaka na polju. Star je že, pa tudi Tonca ni tako mlada. In ?,daj presodite vi, dragi bralci, kakšno je njuno življenje. Ali bi se njma ne godiilo bolje, če bi bila v zadrugi? Toda Bepo je tak, da samo če mu nekdo govori o zadrugi, ga sovraži in ga niti videti ne mara. Eadružiniki smo si prizadevali na vse naume, da hi ga spravili na zadružno pot, toda zdaj po štirih letih vidimo da ni koga prepričevati. Da tako živi se nam smili, toda pomagati mu ne moremo, če noče razumeti, kaj je dobro in kaj je slabo. Zato predlagamo Krajevnemu ljudskem.: odboru, da poskrbi za ta dva človeka, saj sta že stara, in ju spravi nekam v sirotišnico, ali v kak dom za stare i" onemogle, kjèr se jima bo godilo bolje kakor doma. Vemo, da sta Bepo in Tomca še na staro kopito nastrojena in da jima bo težko zapustiti tisto peščico jemlje, koze in nečloveško stanovanje, v katerem živita. TOda zastonj. Gre se za njuno boljše življenje. Mar naj ju pustimo »crkniti,« v takih življenskih raz,me ar? S tem bi ne bili zadovoljni niti mi Planjav,ci, niti vaščani sosednjih vasi. Obenem pa nikomur ne želimo takega življenja. Upamo, da bo KLO zato poskrbel ini da bosta potem Be,po in Tonca zadovoljna. Vaščan Slovenska si je utrla domača in umetna obrt pot na svetovna tržišča Slovenska domača in umetna obrt se je razvila in dobila svoj pravi smisel šele po osvoboditvi, posebno pa še potem, ko se je ustanovilo podjetje »Dora«, državni prodajni zavod za domačo in umetno obrt. Prva naloga! tega zavoda je, da organizacijsko zajame predvsem hišno obrt s čipkar-sivtni, suho .obo in lončarijo, daije da pospeši proizvodnjo izdelkov umetne obrti in pa da vzgaja ljudi za risanje izvrnih osnutkov. Začetki čipkarstva v Sloveniji segajo v šestnajsto stoletje Zavcd za domačo in umetno obrt je smeril svojo dejavnost najP ej na -izd ;!ayo čitpik, ker imajo čipke v Slove ji največjo tradicijo ta. Je imel Pia. za. adi tega največ uspeha. V sta i ■ Jugoslaviji se je sicer čipka istvo zelo razvijalo, vendar pa teda ja d.užba n. imela razumevanja za to, da bi vzgajala ljudi za risanje tipk. Zaradi tega so bile po osvoboditvi velike težave. Število risarjev je bilo glede na mnogoštevilne izdelovalke čipk zelo majhno. Zato je »Dom« po vojrri organiziral strokovne čipkarske tečaje, kjer se vzgajajo novi strokovni risarji. Začetki čipkarstva v Sloveniji segajo v 16. stoletje. Nastalo je v kočah idrijskih rudarjev, katerih žene so s spretnimi rokami ustvarjale drobne moj:-,trovine, ki so kmalu zaslovele po vsem svetu. Pozneje se je slovensko čipkarstvo gojilo v šolah, se razvijalo proti Tolminu, prešlo v Bohinjski Gospodarsli® vesli iz Jugoslavije Ob koncu leta 1946 je bilo v Ljudski reku:.Irki Hrvatski 56 kmetijsko obdelovalnih- zadrug, danes jih pa je že 1,600. Celotna površina zemlje teh zadrug znaša 240.000 hektarjev obdelovalne zemlje. Vlada Federativne Lj‘ diske republike Jugoslavije je izdala kmetijsko obdelovalnim zad-u-gam velike kredite, s katerimi so si te lahko zgradile potrebne stavbe in si nabavile obdelovalne stroje. Leta 1947 so zadruge dobile 30 milijonov kredita, leta 1948 330 milijonov din kredita, leta 1949 747 milijonov 598.000 din, leta 1950 pa eno milijardo 482 milijonov dinarjev kredita. « Na iniciativo delavskega sveta so v oddelkih kemične industrije »Jedinstvo« v Zagrebu v preteklem letu samo v treh zadnjih mesecih prištedilii na režiških stroških 900.00 Odiinarjev. V tem letu bodo zgradili za delavce tega kolektiva številna stanovanja. * V današnji Jugoslaviji se tiska vsa. ki dan 1,160.000 izvodov raznih dnevnikov. Poleg teh pa izhaja še 280 tednikov in raznih revij. Samo 80 največjih tednikov se tiska 1 milijon/ 500.000 izvodov. Po vojni je prišlo časopisje zlasti v tiste kraje, ki so bili prej .najbolj zaostali. Tako izhaja sedaj v Ljudski republiki Makedoniji 23 raznih časopisov, pred vojno pa samo štiri. V Bosni jih je sedaj 28, pred vojno pa jih je bilo samo 14. * Na temelju odredbe Zvezne vlade bo letos okoli 200.000 uslužbencev moralo položiti strokovne izpite. kot, odtod v Poljansko dolino in Selško dolino ’ prodrlo vse do Ljubija fke okolice. Ker so bile pred vojno idrijske čipke v glav/ „em vezane na italijanski trg in so vzorce izdelovali ital j ansici ritta. ji, so čili enolični in zasnovani na-italijanskih motivih. Da bi dobila, idrijska čipka spet svojo izvirnost i.n pestrost, je bùia naloga zavoda »Doma«, da postopoma odstra/nii tujo tradicijo. Danes vpletajo idrijske čipkarice v svoje umetnine spet motive starih slovenskih narodnih običajev. V Sloveniji je razvito tudi lončarstvo Ker je bilo po vojni veliko povpraševanje po lončarskih izdelkih ,je to škodljivo vplivalo na izvirnost oblik In na okrasitve po stari slovenski motiviki. Zavadi velikega povpraševanja se je sicer količina teh izdelkov povečala, padla pa je kakovost. V Prekmurju, kjer j ekmčarstvo najbolj razvito, se je v množično prodajo degenerirala tudi izdelava čnneo s-mojane posode. Nekateri hišni! umetnjakarji, ki so izkoristili veliko povpraševanje, so začeli stikati posodo z neokusnimi kričečimi barvami in to v sestavi, ki ne ustreza izviimosti slov,eniških motivov. S’oyenaki' zavod za domačo in u-mefeno obrt »Dom« pa je vse svoje sile usmeril v to, da se ohrani izdelava te posodhe v starih' izvirnih o-blikah in okrasitvah. Izdelki domače in umetne obrti na svetovnem trgu Povpraševanje po pletkarskih izdelkih v inozemstvu, pesebno v Ameriki je pokazalo potrebo, da se postesi gojenje divje vrbe, ki v velikih količinah raste ob slovenskih re-kar im potokih. Zavod je zajel v svoj delokrog tudi umetno kovaštvo v Kropi, dalje go-rjuške piiparje in pasarsitvo. ■Slavenska suha roba je znana po vsem -svetu. Na inozemskih tržiščih se zelo zänimajo Za slovenske škafe, zobotrebce in obode z asita. Poleg omejenih izdelkov domače o-brti je v Sloveniji dobro razvito, posebno v Beli Krajini, tkanje domačega platna. Razni .predmeti kat torbice, albumi, oprema za knjige in, tapeciiranje pohištva šo izdelani iz močnega belokranjskega platna. Zavod si prizdeva, da bi v Beli krajini dosegli tkanje vzorčastega platna, za katerega se po svetu zelo zanimajo. Izdelke domače . in umetne obrti razstavlja podjetje »Dom« na dorna- Prt s čipk či,h in inozemskih razstavah ter velesejmih, kjer okusni in pestri izdelki dostojno predstavljajo vrednost in visoko kakovost slovenske domače i.n umetne obrti, ki si v vedno večji meri utira pot na inozemska tržišča. Plodno delo seminarje? za učitelje v Kopru in Bujah Ljudska. Oblast je organize, ala za vse naše vzgojite je v okrožju štiridnevni seminar. Za Slovence iin Italijane je bi.o urejeno v Koptu, za Hrvate v Bujah. Semi arja se je udeležilo več sto učiteljev iz naših ljudskih šol, nadalje profesorji iz naših sred- jih „or te, tudi ves vz.gojtieljš&i kader iz naših strokovnih šol. Studijski program je bil razdeljen na 4 dele. V prvem in drugem delu so se obravnavala predvsem mnoga načelna politična vprašanja, ki s,o . velikega pomena za ideološko dviganje naših vzgojiteljev, v tretjem delu pa strokovna vprašanja iz področja, ter vsemu tistemu, kar je večjega praktičnega pomena v sedanjem trenutku. Naši vzgojitelji so se v Kopru prav dobro počutili, kajti poskrbljeno ni bilo le za dobra predavanja, temveč tudi za. ipremočišče, hrano ter zabavo. Naši vzgojitelji so lahko tudi to poit ugotovili, da jih čaka še težko delo njem položaju še prav posebno pokli-m prav tako, da so posebno v današ-cani, da poglobijo svojo dejavnost v korist celotnega našega delovnega ljudstva. SLOVENSKI PISATELJ mnc 5SLE5K1 FiBŠSSS JE PROSLAVIL OSEMDESETLETNICO SUCJEQA ROJSTUfl ' Dne 9. februarja1 Tudi najmlajše pridno uvajajo v um tnost čipkarstva — Pionirji iz vasi Trebija v Poljanski dolini je v dobrem zdravju, telesno še čil in slovstveno aktiven praznoval znani slovenski pisatelj Franc Finžgar osemdesetletni!;» svojega rojstva. Finžgar jevo ime spada med najbolj znana in priljubljena .ni., a v .slovenskem slovstvu, kajti, njegov oblikovalni dar se povsod v njegovih delih čudovito sklada s slovstveihiirnj zahtevami in potrebami najširših množic slovenskega naroda. V svojem delu ie Finžgar vklenil mnogo resničnega idsakdanjega življenja s.oveiiskega clo-veikka in mnogo zdravega ljudskega modrovanja. Finžgar je Prešernov rojak. Rodil se je v Doslovičah pri Brežic* na Gorenjskem. S pisanjem se je začel ukvarjati te kot mlad gimnazijec. Mnogo njegovega dijaškega življenja je v spominih »Študent naj bo«. Po bogoslov. .. i je sl žboval po raznih krajih Slovenije in ,se je tako poblizu seznanil s vsakdanjim življenjem slovenskega ljudstva. Lata 1918, je costai župnik trnovske cerkve v, Ljubljani. Danes uživa zasluženi pokoj v slovenski prestolnici, od koder opazuje pozorno vse naše javno življenje, posebno na kulturnem področju. Finžgar je bil nekoliko starejši kot pripadniki literarnega kroga Kette, Cankar iin Zupančič, ki je vnese] prevrat v slovensko književnost in tudi njegova življenjska pot je bila drugačna. Medtem ko sita Cankar iin Zu-i : po srednji šoli zapustila domovino iin spoznala širno življenje v velemestu, je ostal Finžgar zasidran v domači grudi in so zaradi tega glavni kompleksi njegove snovi zajeti iz iiiiiiiiimiiimiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMmiiiiuiuiiiitmmiiiiiiiiiiiimii» fadij,,, icu £.asiUgd za udio-a i. sLOpuje. Sve-aiui iz,o—ì'Ijvt so piriSostvovdiii vsi eram preuiscuai/va Prozna.ja, poupiea-seuuiK v laide Luti ivtat ja.i Brecfeij : ih ntiumer za znaiuost in kulturo LkS Boris Ziherl. Državna založba Slovenije pa j* pr m emira ob 8U. letnici svojega ustanovitelja Fr. Finžgarja ramavo njegovih del, ki nam dokazujejo jubilantovo plodno življenjsko pot. Razstavno gradivo obsega 15 rokopisov od povesti »Pri Klemeinčku« do svetovno znanega in priznanega romana »Ped svobodnim soncem«. Skopo prikazuje razstava tudi j,ubi. lanta samega v različnih okoljih in obdobjih njegovega življenja. Svojo 80-Ietnico je obhajal Fr. Finžgar v krogu svojih literarnih sodelavcev. Okoli šestdeset književnikov ga je v petek zvečer sprejelo v društvenih prostorih. Po izkrenem slavljenčevem rokovanju z prisotnimi je Dr. A. Slodnjak v nagovoru izpovedal svoje vtise ob prebiranju jubilantovih del, do katerih se je dokopal v zreli dobi, ko se je odkrila prava umetniška vrednost Finžgarja. Ofiicielni del slavja je zaključil Pavel Golja s priložnostno pesmijo naslovljeno na jubilanta. *..• ............................ ••••••••••••••••• ••••••••••••»••• »••••••••••••••• •••■•••••••••••■ •••••••••••••••• # --------------------—............................................................................................. hk KAKŠNE SO BILE slovenske šolske PRVE knjige •.................................................................................................. * >*••*«■•«•••»••» »••»••••*••••«•»•••••••••••••••••■>•«•••••••• •«« »•••••••••••••••••••••••»•••»••• /...G.'*': ..................» j.r..i : »••••»»•«•»••»••«••••/„„„J Prve slovenske šolske knjige so napisali tisti naši razumniki, ki so živo začutili, da sta svoboda in blagostanje slove skega človeka nerazdruž jivo povezana z dviganjem njegovega zna., nja ter prosvete na splošno Tako je prav gotovo misli! naš Primož Trubar, ki je leta 1551 natisnil slovenski abecednik ter katekizem in tako tudi Bohorič Adam, ki je leta 1548 napisa! za našo inteligenco »Zimske u-rice«, prvo slovnico slovenskega jezika. Prvi naši pisatelji so se morali K0MINF0RM0VSKA RAZOČARANJA ___ nujna posledica hegemonistične politike voditeljev Sovjetske zveze - Razkol, ki se je začel v KPI in čigar zunanji znak je izstop Cucehija in Magnanija iz Partije, se še daleč ni končal, marveč zavzema vedno večji razmah. Za partizanskim komandantom in voditeljem v narodnoosvobodilni borbi Italije Cooconijem je sledil še znani ideolog Partije profesor Sarti v znak protesta, da bi oba borca za stvar svetov,nega revolucionarnega gibanja obdelovali z izdajalci in pod-réipniki. Zaman dokazuje moskovski radio, da, je stvar birez .pomena, da je bila uprizorjena iz Jugoslavije in druge podobne bedastoće. Svet je že navajen takih in podobnih neresnic, zaradi tega jim tudi nihče več ne verjame iin jim ne naseda. Kriza italijanskega kominformizma, ki nima prav nobene zveze z Jugoslavijo, je en primer več, da je danes v vodstvu Jcominfonmiistiönih partij že mnogo resnih in pogumnih ljudi, ki so spoznali. da današnja komiinfovmrstična politika nima več prav nič skupnega z interesi delavstva, pojmi socia iz-ma in borbo miroljubnega ljudstva za mir in da bo treba iti druga pota. Da pa tudi v Moskvi niso prav tako ravnodušni, kakor se delajo, kaže okolnost, ako hitro so tja poklicali začasnega voditelja stranke za časa odsotnosti Togliattija — Seccrijo, ki je tam že drugič v kratkem času. Nedavno so ga že povabili, ko je bilo rečeno, da bo Eisenhower obiskal Rim in da je treba prirediti demonstracije proti njegovemu prihodu. Toda političen teh prizadevanj je bil zelo skromen. Bilo je nekaj nepotrebnih človeških žrtev, ki niso padle za cilje delavnega ljudstva. Poleg tega je Secchia povedal, da se počuti Tagliati dobro in da je skoraj že čisto ozdravel. Toda kakor vidimo navzlic temu še ne smatrajo v Moskvi, da je njegovo zdravje tako dobro, da bi se mogel podati na razmeroma kratko in udotono Pot v domovino. Isto velja tudi za Thoreza, kateremu se bolezen slabša s slabšanjem položaja komin-fermistov v Franciji. Gotovo ni slučaj, da je Secchia vzel s seboj na pot senatorja Colombija, ki se je bavi! s preiskavo dogodkov v Emiliji. Podoba pa je, da vsa ta romanja nimajo posebno dobrega odmeva med delavskimi množicami Italije, ki so že tega klanjanja pred tujimi interesi in nov dokaz nesamostojnosti kominformistične politike, ki mora za vsako malenkost iskati navodil v Moskvi, tako da se najmanjši pojav javnega življenja takoj pretehta in prikroji po načrtih sovjetskega imperializma. Seveda je v takih razmerah tudi nemogoča vsaka diskusija v stranki, ker vlada tam samo sveti nauk sovjetskih želja kot edini zakon, ki se mu je treba pokoriti, a kdor ne uboga, ga čaka le izljučitev. Medtem ko je zadela Magnanija, Cucehija in njihove somišljenike le ta neprijetnost, da jih moskovski radio obdelava z izdajalci, se godi z u- porniki zoper moskovsko tiranijo, ki jih v satelitskih državah obsödijo s tem tragičnim naslovom, seveda mnogo slabše. To pa ne pomeni, da ne bi sovjetska diktatura imela tam manj hudih in močnih nasprotnikov. Dokaz zato so številne čistke, ki se prav sedaj izvajajo v vseh satelitskih partijah, zlasti pa je danes vista na Češki. Tam je na skrivmnasten način izgini] Klementi®, ki je nasledil kot zunanji minister nič manj skrivnostno umrlemu zunanjemu ministru Masa yku. Najprej so lekiti, da jje) pobeg_, nil v Nemčijo. Toda tam niso o njem ničesar vedeli, ali pa niso hoteti vedeti. Nato so ugibali, da bi mogel bi-ti v Jugoslaviji. Toda tudi ta je odločno zanikala njegovo prisotnost. Toda naj bo že kjer koli, naj bo živ ali mrtev, dejstvo je, da ga ni, in ta okolnost kaže na ves gitobok spor vesti, ki je zajel vrhove današnjega češkega vodstva. Izg iin Kle-mentiisa so sledile v najvažnejših ministrstvih številne aretacije, ki so dosegle število 400. Z njimi je izginila vsa partijska garda, ki je celo, svoje življenje žrtvovala v borbi za dosego pravičnejših odnošajev med ljudmi. Seveda ko so ti ljudje danes So- vjetski zvezi nepotrebni, ker ona ne potrebuje več borcev, marveč ljudi, ki ne mislijo, ki mnogo in slepo ubogajo, ljudi, ki so brezčutni izvrševalci njenih ukazov. Zato niso za vodilna mesta dobri več niti taki, ki so dolga leta živeli v Rusiji in dali neštete primere vernosti. Na njih mesta prihajajo danes Ruisi prav na lahko prepleskani z barvo zasužnjenega navoda. Rakosovskemu je sledil v Bolgariji Mihajilov in podobnega -namestnika imajo iprav gotovo pripravljenega že tudi v Kremlju za Gotvalda. Tako mine slava tega sveta, zlasti tistih, ki ob usodni uri izgube hrbtenico. Prvi ploveči dom kulture v Jugoslaviji V Apatirrski ladjedelnici grade prvi ploveči dom »Dom kulture«. Ta ladja bo staila nad 5 milijonov dinarjev. I-mela bo divorano s 300 sedeži, ki bo sjunila za kiinomatografske in gledališke predstave ter za razna predavanja. Na ladji bo čitalnica, kabine za gostujoče dramske skupine, in razni prostori. Ta ladja bo že prve mesece Kpctmlaidii plula po jugoslovanskih rekah. »Dom kulture na vodi« bo obiskal vsa delovna središča ob jugoslovanskih rekah, obšel bo razna manjša 1 intani,šča, kjer so posadke manjših delovnih plovnih objektov. boriti z velikimi težavami. Slovenske knjige so pogostoma tiskali na svoje lastne st-oške. ž:e tediai pa se je Dokazalo, da je slovenski jezik dovol rrzvit, da se lahko uspešno uporablja tud!i v pisani besedi in prav zaradi tega je bilo vedno večtudi slovenskih šolskih knjig. Zanimiva je vloga, ki jo je igrala v vprašanju slo enskih šolskih knjig sr ‘Arijska država ki je z nastopom XIX. sto'etja vedno bolj preh jala v roke nemške buržoazije. Vse do tega so bile knjige zadeva zasebnikov, dar kaže, da se je država le v manjši meri mešala v vprašanje šolstva. Znana Slomškova šolska knjiga, ki nosi naslov »Blaže in Nežika« v nedeljski šoli (Celje, 1842) ter kmalu za tem tudi številne šolske publikacije »Družbe sv. Mohorja«, so bile prav tako zasebna stvar. Eden izmed prvih slovenskih preporoditeljev v Trstu, dr. Franul, Je leta 1811 tiskal na lastne stroške svojo slovensko slovnico za Italijane (Grammatica crognolina). Kmalu po mračni revoluciji pa se je avstrijski državni aparat tako izpopolnil, da se nekatere slovenske šolske knjige že tiskajo na državne stro. ške. Naše čitatelje pa bo prav gotovo zanimalo, kakšne so bile te prve šolske knjige. Za primer bomo vzeli »Berilo za tretji razred ali klas malih šol na kmetir«, ki je bila natisnjena v Trstu leta 1856. Na naslovni strani te knjige imamo nasledijo pripombo: »Na prodaj' pri s. k. magistratu v Ter-stu, pri glavnih soseskah na Primorskem in pri pooblastenih predavateljih v Terstu«. V tem času so bile slovenske šole že nasplošno razširjenje in so zaradi tega tudi šolske oblasti razpolagale s preiejšnjimi izkušnjami. Vsebina berila nam že na prvi pogled odkriva, da se v šoli močno pazi na k-aPteto, da se od učencev mnogo zahteva ter nenehno teži ža krepitvijo discipline. Berilo se deli na naslednje d'eie: 1. Šolske postave za ljudske šole, 2. Povésti iz svetega pisma, 3. Nekoliko znanosti od zemlje, na kateri živimo, 4. Dolžnosti podložnih do svojiga delželnega oblastnika, 5. Pregovori, 6. Nauki modrosti, 7. Pravilà ali regelce za perijudanost in 8. Pravila za zdravjovarstvo. V »Postavah« je na več straneh govora o vsem mogočem, kar neposredno zade/va vzgojitelja in učence. Red in disciplina sta stalno v ospredju. Pri hoji v šoli se učenec priporoča naslednje: »Tiho in pametno hodite. Pozdravte se, kadar se na poti snidete. Ce greste čez polje (od daleč), zberite se fantje s fanti in dekleta z dekleti. Glede začetka pouka pa najdemo tole: »Tiho in mirno čakajte začetka uka. Perpravljajte se nanj. Mislite poprej, postavim, kaj bi utegnili biti opra-anli, ali pa tiho berite iz kacih 0'rkih bukev.« Zgodbe iz svetega pisma so napisane kakor pravljice. To, kar je mladino verjetno precej motilo, so tuja hebrejska zemljepisna ter osebna imena. V tretjem delu imamo lep opis zemeljske oble, živalstva, rastlinstva, rudnin ter temeljni nauk iz fizike. Vse je izredno preprosto in zaradi tega tudi privlačno. Ko navaja pisec, da je zemlja okrogla, proži učencem med tem tudi preprost dokaz: »Da ima zemlja oblo podobo, vidimo iz tega, ker se gre lahko okoli nje, in se tam nazaj pride, od koder se je šlo.« Ko je govora o živalih, se navaja tudi dokaz, da se človek od živalskega sveta v marsičem temeljito razlikuje. Tako najdemo: »živalsko telo je od človeškiga v veliko rečeh razločeno. Človeško telo je po koncu, njegov vid proti nebu obernjen; v njegovdm obličji beremo njegove notranje mlisli in občutljeje, in že iz unanjiga per človeku sklenemo, da mo mora pameten duh v njem prebivati ...« (Nadaljevanje prihodnjič) kmečkega življenja In, iz slovenske zgodovine ter deloma iz življenja slovenskega meščanstva in imteilingemce. Leta 1906 je Finžgar objavil svoje največje delo, roman »Pod svobodnim soncem«. Tukaj so se umetnikova čustva globoko razširila v dobo, ko so se Slovenci sejili na Balkan, in jo uprizorila v celi vrsti lepih prizorov in izvirno izdelanih poglavij. Iz tega ro. mana je čuiti utripe junaškega srca Slovanov v letih, ko se, je močno bizantinsko cesarstvo stresalo v svojih temeljih zaradi noitrainijir nemirov in pr it sikanja zdravih slovanskih sil ob severni meji.. Slovencem, ki jih je v tisti dobi tlačil austrijski jarem, je bilo to delo velik slovstveni in človeški doživljaji m je vsa naslednja leta k, ei; ito v njih težnjo po svobodi in združitvi z Južnimi Slovani. Ta roman bo ostal v slovenskem slovstvu kot veliko apično delo. Od vseh Fivžgar-jevih spisov je bij ta največkrat ponatisnjen in je predvsem na srbonrvat-sni, češki in slovaški jezik. Franc Finžgar je s svojimi igrami obogatil tudi slovenski oder. Njegovi prvi dramli »Naša kri«, »Veriga« in končno »Razvalina življenja«, ki so trajne vrednosti in žanjejo na slovenskih odrih velike uspehe. VELIKO PillIMJE Francu Finžgarju za njegovo živijensMo delo V četrtek dne 8. februarja je minister Boris Ziherl priredil sprejem na čast Prešernovih nagrajencev. V kratkem nagovoru je tovariš minister še posebno čestital pisatelju Francetu Finžgarju ob priliki njegove 80. letnice. Dne 9. februarja je predsednik Pre-zid/i ja ljudske skupščine LR Slovenije izročil književniku Francetu S. F inž- KOLEDAR Prešernove knjižnice zp J. 1951 Tudi letos je Prešernova knjižnica za začetek novega leta izdala, poleg koledarja še štiri nove knjige. I)4ed reto... jimi knjigami sta dve ieposlov. nega značaja in sicer izvirni slovenski roman Miška K: aujca »Pod zvezdo« ter izbor povesti Leva Tolstoja pod skupnim naslovom »Polikuška- in druge povesti«. Ostali dve knjigi, pa sta poiljudnoiznanstveneiga značaja. Koledar Prešernove knjižice za leto 1951 pa ima več zanimivih in poučnih prispevkov, kakor Ideološki članek Marijana Breclja »Deset let Osvobodilne 'fronte Slovenije« iin članek Mirita Ruipla »O štiristoletnici prve slovenske knjige« }n o »Valvazorju, spi® dr. Savnika Kitajska in Kitajci in mnoge druge poučne sesta,vke, v katerih. slovenski znanstveniki in publicisti razpravljajo na poljuden način o prirodi in njenih bogastvih ter nas seznanju-jejo o izsledkih zgodovine in znanosti, in še o tujih državah in narodih. Prešernova knjižnica je urejena teko, da po preprostosti svojih sestavkov in knjigah služ/i predvsem preprostim ljudem, da jih poučuje in zabava in jiih na ta način čimdalje bolj pritegne v kulturno življenje. . Obvestilo Direkcija knjigarne Li-Pa obvešča vse naročnike in poverjenike, da so prispele knjige »Prešernove knjižnice« za leto 1951, ki jih lahko dvignejo v knjigarni v Kopru. Obenem sporoča vsem interesentom, da je na razpolago še nekaj prostih knjig, ki jih lahko kupijo v knjigarni v Izoli, Piranu, Portorožu in Kopru. Sp» . - .i »flS Ill ill 18 iff m wf m m m m m m «&*«!» !f| M Med narodnimi manjšinami, ki uživajo v socialistični Jugoslaviji vse pravice, so bili v nekdanji Jugoslaviji prorvet o najbolj zaostali Siptarji. Za šip-tarsko mladino ni bilo nobenih šol. S aj pa je samo v L. R. Orni gorri že 37 šiptarskih osnovnih šol, v L. R. M kedoniji pa še dosti več.. V obeh republikah imajo šiptarji tudi pet osemletk ter svoje učiteljišče v Djakovici Ob 142- letnici rojstva DaiwUta Vsi znanstveniki sveta so se 12. fe. bnuarja s spoštovanjem spomnili genialnega tvorca moderne descemdenč-ne teorije Charlesa Robertta Darwlna. ki se je rodili leta 1809 v Shrewsburgu in preminul 19. IV. 1882 v Downu. Ta veliki mož je vse svoje življenje posvetil proučevanju i.n nač“' preusmerjanju nauka o razvoju vrst im človeka samega. Študiraj je v E-diiniburgu in Cambridgeu ter se nato vkrcal kot znanstvenik na raziskovalno ladjo »Beagile«, kjer je prebil pet let. Ta raziskovanja Južnega Atlantika, Pacifika in razmili otokov žele. dobro opisuje v »Dnevniku prirodoslovca«, ki je bij ogromne važnosti kot priprava za njegovo nadaljnje znanstveno delo. Primerjava živalstva na otokih z živalstvom na bližnjih celinah in z i-zumrilimi vrstami, ki jih kažejo oka- Proti koncu jesenskega dne, ko sem topal ob obali, sem ugledal starega ibiča, ki je sedel na kamnu ,pred vho-'cm v ozko ulico. Z desnico je držal ;ipo in le s težavo vlekel iz nje, z evico se je pa opiral na palico. Pod apo, ki jo je nosil že, ko je služil v vstrijski vojski, sem zagledal njegov ročno naguban obraz. Kmalu je opali mojo prisotnost in ko sem mu bil ajbliže, me je prijazno pozdravil, iojemu odgovoru je dodal kmalu še ekaj besed. Ko sem videl, da prega-ja dolgčas le s svojo staro pipo, sem e zaustavil i.n si poiskal sedež med 'ližnjimi kamni, ki kljubujejo valom 'urje. Staremu ribiču je moje početje gajalo, na svojem kamnu se je še ne-oliko zaobrnil in popravil, tako da e je počutil udobnejše. Najin pogo-or se je kmalu osredotočil na vreme. Do tega je pripomoglo zahajajoče once, ki je s svojimi žarki pordečijo so morsko gladino pred nama. Zarati teh žarkov so rdeče bleščala tudi /kna okoliških hiš. Moje zanimanje za njegovo pripo--edovanje ga je spravilo v dobro volo in kmalu je začel dodajati samo. i.iklemu pripovedovanju tudi zaključke in izkustva iz svojega življenja. »Današnji dan« je dejal, »je eden najbolj •aki-knjeuih; sonce, ki je danes pripe. kalo, nas le vara • Moja večletna POGOVOR z ishskim li&uem ,l||||l,,l|||Il’,llll!l"!ilUlMllHliNMIIH"Ullli"i||ili"l|||irll||||i"i||||i,,l||||J' i||||i”i||Ul"llHI«"lllll',,'lllll"HIII»',*mii"|lllli"i«ll'"i»Hli"-ja, morskega dna in krajev igra gotovo najvažnejšo vlogo v ribolovu. Ribiči raziskujejo ob oba. li posamezne pridelke, kjer lovijo ob določenih dneh. Ti kraji imajo svoja imena ravno tako kot jih imajo nosa. mezn.e vasi na kopnem, toda teh imen ne najdemo v zemljevidih, s temi imeni si pomagajo samo ribiči med seboj. V starih časih so si lastili nekateri ribiči pravico -do lova v posameznih predelih. Razbitine ladij na morskem dnu privabijo mnogo rib, ki iščejo ostanke in se nekako tam naselijo. Razbitine lesenih ladij privabijo raznovrstne ribe, medtem ko železni ostanki privabijo v največji meri skarpene ali bo-deljke, ki imajo strupene osti. V starti časih so ribiči kupili ostar ke lesenih ladij in jih nalašč 'potopili, tako da je nastal nov predel za lov, nad katerim so si lastili pravico le zainteresirani ribiči. Da pa najdejo te predele na odprtem morju, si pomagajo ribiči tudi dandanes na ta način, da najdejo za določen predel, odgovarjajoče smeri med raznimi objekti na kopnem. Oni vedo, da se nahajajo na določenem predelu, ko se pokrivata dve hiši na kopnem v eni smeri, psustijo ribiči mreže in za no ribariti. Pri tem vedo, kakšne so na tem mestu nril ke in iz tega sklepajo, kakšne ribe so tu udoma čene. Po teh besedah se je ribič obrnil in mi namignil: »To ti je pa že pravi znanilec burje«. In res. s te strani je pihal oster, toda ne močan veter, ki je ostro nagubal morsko gladino. »Se bo nekaj lepih d v,« je ''adalje val ribič, »dokler ne zapiha prava burja, toda veter, ki ie menjaval vn jo smer, redno vsak dan ob določenem času, se je letos poslovil od nas.« Ko je končal, je pogledal svojo pipo, ki je že davno ugasnila. Iz žepa je povlekel mošnjo, da si jo zoret napolni. Sonce je že davno zašlo, ko sem se poslovil od starega ribiča. Videl sem ga še, ko je stopal pod pravkar prižgano obcestno lučjo in zavil v IClUjiO UaUCO. Aii. menexvine, spremembe vrst in nado-Bleščanje živali po drugih vrstah pri prehodu v vedno bolj južno ležeče predele, vse to je vzbudilo v njem prepričanje o spremembi rastlinskih in živalskih vrst. o katerih so dotlej mislili, da so popolnoma stalne. Začel je zbirati gradivo, ki naj bi služilo kot dokaz njegovi predpostavki. Pri "tudljiu Udomačenih živali in rastlin in njihove povezanosti z divjimi vrstami je spoznal vlogo umetnega izbora. Človek je izbral im je gojil najprej le tiste vrste in spremembe, ki so mu ustrezale, v.se druge pa je zavrgel. »Toda kaj uravnava izbor v naravi?« ie vtu arai Darwin. Prav kmalu j« ašel odgovor tudi n^ to vprašanje v f/rov-.-,m izborùuV boja zä obstanek, Z ogromnim gradivom im izkušnjami je leta 1850. Darwin stopil pred javnost v svoji klasični knjigi »O izvoru vrst po naravnem izboru in o-hraniitev ugodnih ras v boju za obstanek« Ta knjiga je žela zelo velik •S"eh, kar je razvidno iz tega, da ja ’via vsa naklada že isti dam razprodana. Kot naraven zaključek misli te k-jiige je izšel leta 1871 »Izbor človeka in s-olni izbor«. Darwiitnov nauk aii darwinizem je no-'olmoma spremenil gledanje na živ« naravo Ves nn-dc o živ!te-H o razvoju im spremembah živalstva im rastlinstva s človekom vred je dobil nove temelje, ki so omogočili njegov o-gromen napredek v zadnjih sto letih Človek je prenehal biti lizjema v nar ravi, postal je le najvišji, člen v dolgi razvojni verigi, ki veže ves živi svet. Lenim pravi: Darwin je prvi postavil biologijo na popolnoma znanstven no podlago im zadal najmočnejši M-darec metafizičnemu pojmu/anj. Varave«. sr — po NAŠIM KMETOVALCEM oooooooooo = oooooooooo ^ TUDiKOKOŠJA KOGA ŠKODS NAŠEMU GOSPODA RS TVU DOS® nj j]j|0 jjg SlUCSja Zakaj nam jedosedaj poginilo toBiko kokoši? Vsako leto prinašajo naši Časopisi vesti o kurji kugi" in dajejo lepa navodila, kaj vse je treba ukreniti, da se ta nesreča, ki vsako leto nanese ogromne škode našmu kmetovalcu in s tem celokupnemu narodnemu gospodarstvu več ne povrne. ■Pred divenni leti je ljudska oblast ukrenila vse potrebno, da so se vršili neki tečaji za cepljenje kur proti kugi. Ponekod so ti tečajniki tudi nekaj cepili ali potem je vse zaspalo. Pozneje so biili pri KLO imenovani referenti, katerih naloga naj bi bila poleg ostalega, baviti se tudi s temi stvarmi, ali na žalost moramo priznati, da se v tem: pogledu ni . napravil, kljub vsemu, noben korak naprej. Kure orkavajo vsako leto tako kot poprej, ako ne več. Nobeden kur ne cepi. Kdor ima ku. re, se spomini »da jih je treba cepi-■ ti« šele takrat, ko mu začnejo crkavati, t. j. ko ni več časa. Da bi se pa to vršilo periodično, kaikor je bilo svoječasno zamišljeno, zato se pa nobeden ne zmeni, kljub precejšnjemu številu aktivistov, ki delajo na kmetijskem sektorju. Privatnik pa si ne more nabaviti cepiva ali pa ne ve na kakšen naslov se mora Obir miti. Ko si je nabavil cepivo, mu manjkajo igle in ko ima igle, .nima brizgalke. In ko ima vsa ta sredstva, kar se redkokdaj zgodi, jih ne zna uporabljati. Še le čas. da očistimo breskve kodravosti! Spomladi, čim se odprejo prvi listi, vidimo često pri breskvah nakodrano listje, ki včasiih že prehaja v rdečkasto biarvo. Ge to listje pogledamo natančno, vidimo, d aje tudi debelejše od zdravega. Vse to povzroča glivica kodravosti, ki živi v brezštevilnih vejah in vejicah. Cesto se drevju, ki je že obolelo, bolezen ponavlja. Od starejših vej se glivica širi naprej v mlade poganjke ter skozi peclje v list, ki ga močno izmaliči. Listje je pokrito na spodnji strani z nekakim sivim prahom. To so plodni organi te glivice. Je zelo nevarna bolezen, saj ima navadno za posledico odpad listja ter s tem v zvezi uničuje pridelke. Pa tudi drevje slabi in gre predčasno po zlu. Najpripiravnejši čas za zatiranje kodravosti je zima in sicer čas, neposredno pred razvojem brstov, ko so že vidni listi. Drevje škropimo z 1—2 procentno brozgo. Paziti pa moramo, da tega časa ne zamudimo. Cim se namreč razvijejo listni peclji, breskev ne prenaša škropiv in ji odpade vse listje. Ce bolezen močno napada, se priporoča dvakratno škropljenje. Prvo izvršimo v jeseni, takoj ko je odpadlo listje, drugo pa konec zime na isti način, kakor smo bili poprej obrazložili. Paziti moramo, da bo drevje poškropljeno temeljito, da so vsi poganjki in ostali deli pokriti z brozgo. Nekateri pravijo temu škropljenju tudi modro škropljenje, ker bordoška brozga obarva drevje umazano-modro. Ce bi zimsko škropljenje zamudili, bi lahko ozelenelo drevje škropili še z 1 procentnim solbarom, ki ne škoduje listju in zatira kodravost. Soitoar je žvepleni pripravek. Ce bomo izvajali vsako leto navedene ukrepe, se nam ni treba bati, da bi nam pridelek in drevje uničila kodravost. D. J. Nujno je torej v interesu zaščite narodnega gospadastva, da se v tem pogledu nekaj konkretnega in odloč-ga ukrene. Letos je pomanjkanje zrnja, kakor tudi slabe vremenske razmere, neugodno vplivalo na nesn.ost kur in brez- / dvoma tudi na odpornost proti kugi. 2e pri tem je naše narodno gospodarstvo, zaradi pomanjkanja jajc n.a trgu, težko prizadeto. Kuga je pa to katastrofo še povečala. Opozarjamo kmetovalce, da naj ne čakajo s cepitvijo kokoši, ko zavlada že kuga, marveč naj cepijo svoje kokoši vsake tr,i mesece. Kompetentne ustanove naj pa preskrbijo, da bodo kmetovalci lahko dobili cepivo, brizgalko in razkužna sredstva pravočasno iin povsod, a ne da bodo morali Osapci si nabavljati brizgalke v Izoli a cepivo šele za ML v Trstu, ako bodo hoteli cepiti svoje kokoši. OČISTITI MORAMO TRAVNIKE ŽE PRED APRILOM DA BOMO IMELI DOVOLJ SENA slinavke v našem okrožju Ker je naša cona v tesni povezavi s cono »A«, se je spočetka mislilo, ko se je pojavila slinavka in parkljevka v coni A, da se bo ta živinska bolezen hiftr.o razširila k nam. Toda do sedaj ni bilo š enikakih znakov. Naši kmetijski organi so takoj podvzeli potrebne mere in so pazili predvsem p.a prehodih v cono A, da se ne bi bolezen razširila k nam. Dezinfekcijske ukrepe so takoj uvedli na vseh blokih, na drugi strani so tudi oblasti cone A omejevale bolezen in tako smo se je dosedaj ubranili. Naši živino-zdravniki vsak dan' pregledujejo, če se ukrepi izpolnjujejo, tako da budno pazijo na govedo. . . . imamo štiri traktorje v popravilu itn tako dolgo zavlačujejo s popravilom. ... ne bi bil med tolikimi šoferskimi tečaji tudi eden za traktoriste, ker bi tako dobili traktorje v roke vešči strokovnjaki, ne bi toliko kvarili. ... je hodilo pismo planske komisije v Kapra do Istrske banke 5 dni? Ali je to krivda pošte ali planske komisije? ... ne snamejo starih člankov iz Sten-časa Okrajnega ljudskega odbora? Saj visijo tam že od tedaj, ko se je začela vojna na Koreji! In zakaj ne obesijo druge, sveže iin move na desko? Da damo možmoist razvoju deteljam in travam ter da si zagotovimo lažjo košnjo in, več krme, moramo brezpogojno gnojiti, branati in očistiti de-telišča in travnike. Deteljišča in travnike gojimo z umetnimi gnojili. Na 1 ha posejemo 350 do 500 kg. Po lucernah sejemo super,fosfat, ker dušik dobiva po bakterijah iz zraka. Po travnikih pa sejemo dušučnata im fosfatna gnojila. Apneni dušik priporočamo sejati po travnikih, kjer je zrasel mah, ker ga to gnojilo uniči. Za travnike je izvrstno gnojilo tudi gnojnica iin jo zgodaj spomladi, ko začne trava odganjati, razvozimo in polijemo po travniku. Nič manj važno kot gnojenje, je brananje in čiščenje deteljišč ter travnikov. Ko se je zemlja dobro o-sušila, deteljišča dobro prebranamo s travniško brano, če te niimamo, pa prebranamo s navadno poljsko brano. S tem prerahljamo zemljo okoli detenne ruše im zrak prodre v globlje plasti zemlje. Ce je zemlja zelo zbita in preraščena s plevelom in mahom, moramo iti z brano dvakrat po istem mestu, da brana dobro zrahlja vrhnjo plast. Lucerno je priporočljivo brana. t,i po vsaki košnji, ker stem preprečimo naglo izhlapevanje zemeljske vlage, rastlini pa damo možnost, da hitro zraste. Po branainju pograbimo prizdig-njemi mah, nanošeno listje in druge odpadke ter vse to spravimo na kompost, ali pa posteremo pod živino. Dober kmet misli že pri brananju na košnjo, zato pobere in odstrani deteljišča in travnika kamenje in druge trde predmete, istočasno zravna ga ovirali pri košnji. K čiščenju spada tudi krčenje grmovja, ki ga je polno po naših travnikih. S temeljitim čiščenjem in krčenjem bomo pridobili marsikateri kvadratni meter rodovitne zemlje, na katerem bo zrasla sladka in tečna trava. V nizkih legah, kjer voda poplavlja travnike pa spada k spomladanski, ureditvi tudi čiščenje pritokov in odvodnih kanalov, da se dežiniica hitro odteka. S tem preprečimo poplave. Poplava travnikov mam večkrat uniči travo, poleg tega pa zamočvirjeni travniki dajejo kislo, težko prebavljivo in manj vredno seno. Na zamočvirjenih travnikih moramo odvesti vodo v glavne kanale iin nato zemljišče dobro pognojiti z apnom., da zemljo razkisamo. Na zamočvirjenih zemljiščih je nemogoč dostop zraka v zemeljske plasti in zemeljske bakterije se ne razbijajo, a te so izvor rasti in u-spevanja rastlin. Ze v tem mesecu in prve dni marca naj ne bo travnika in deteljišča, ki ne bi bili prehranam im počiščen in to bo velik doprinos k dvigu živalske krme. G. T Ati veste . . .? ... da stane ena osminka vina v »Taverni« 6 dinarjev in da je za en liter, treba .10 takih osmink; in da če to pomnožimo, dobimo €0 dinarjev za en liter vina, kar je v nasprotju s cenikom, kjer je napisan»: Vino a 44 din? ... da je gostinsko podjetje »Loggia« prve kategorije in da je bolj umazano kakor v »Frijuli«, ki je zadnje kategorije? ... da če spijete eno malo žganje v »Taverni« morate plačati 2 dinarja več kot v »Loggi« čeprav bi moralo biti to obratno? Škodljiva traktorja Ze skoraj eni), leto je, odkar pravijo' da sta dva traktorja za zadrugo v Babičih in še za neko drugo »na poti, ki grejo«. Potrebno bi bilo, da tisti, ki zato odgovarjajo, gredo jim nasproti in jim pomagajo, da čim prej dospeta, ker drugače basta škodila prometu na tisti »poti«. P/1YLIHOYE KOGA BODO ZAPRLI Bolgarsko narodno sobranje je soglasno sprejela zakon o obrambi miru, O = B = J=A=V=E Hal tnvuttno-vedeti a lavi? Vsekakor pa maramo ugotoviti, da primeri parkljevke in slinavke v coni A, niso bili tako hudi, čeprav je poginilo nekaj krav. Ponekod so se naši kmetje preveč razburjali, kar je tudi pravilno. S tem so povzeli ostre mere proti bolezni, razburjenje ni na mestu, pač pa je treba premišljeno prevzeti mere, t|i se zaščiti naša živinoreja. iiiiiiumiiiftiniirtliiriiliiiiiiHiiHiiiiiiitHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHfiRRiiiHiiiiiiiiiiniiiHiiiHininiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiWiiiiHiuiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiiiinniiulinuniiMiuu Prijavite se v dramsko sekcijo SKUD »Otona Zupančiča« v Kopru je ustanovil dramsko Vekcijo za ljubitelje odeirskih igralcev. Vsi mladinci in mladinke ne glede na starost, ki ljubijo to .panogo prijavite se pri o-krajnem odboru za prosveto (v bivših prostorih VUJA). Vaje se bodo začele že zdaj in to največ zvečer, zato izkoristite priliko! Poziv Miom in imelnikom : - motornih vozili Poverjeništvo za notranje zadeve IOLO opozarja vse lastnike in imetnike motornih vozil, da zapade rok za prijavo motornih vozil vseh vrst pri prometnih referentih poverjeništev za notranje zadeve pristojnega okrajnega ljudskega odbora dne 17. februarja 1951. Prijavne pole za prijavo motornih vozil so na razpolago v navedenem uradu. Kdor se še ni nekoliko podrobneje seznanil z ustrojem in delovanjem svojega telesa, smatra kri kot za nekako tajinstveno tekočino. Koliko je ljudi, ki sploh ne morejo videti krvi in koliko jih je tudi takšnih, ki si sploh na morejo narediti praVe slike o vlogi in pomenu krvi za človekov organizem. Pa se pomenimo na kratko o njej in omenimo njene najvažnejše značilnosti. Kri je rdeča tekočima. Srce jo poganja po žilah po vsem telesu in kri prinaša do zadnje celice organizma potrebna hranila. Iz srca teče najprej po velikih žilah, ki se vedno bolj cepijo v drobnejše, dokler ne postanejo drobne kakor las. Pravimo, da imamo žile odvodnice in utripalnice, ki odvajajo s hranilnimi snovmi nasičeno kri v vse dele telesa in jo tam porazdelijo po drobnih žilah lasnicah sestavnim delom telesa. Izrabljena kri priteka po žilah doivodnicah v srce, ki jo poganja v pljuča, kjer se zopet nasiti s telesu potrebnim kisikom, od. da pa tamkaj telesu nepotrebne snovi, ki jih je prinesla s seboj iz vseh Kmetijski Vprašanje: Hotel bi nekaj zvedeti o rastlini »Kudzu«, ki je bila že razstavljena na gospodarski razstavi? Odgovor: Tropikaluo rastlino »Kudzu« (Pueraria hirsuta) gojijo na suhih in siromašnih zemljiščih Južne Amerike, na Japonskem in še v nekaterih evropskih državah. Gojijo jo za suho ali svežo krmo. V Floridi da v dobri letini štiri košnje. Seno je sočno in okusno (važno je, da ji pri sušenju ne odpade Ustje). Dà do 1000 stotov sena na hektar. Kudzu je zelo odporna proti suši in zato bi jo lahko pri nas gojili predvsem v sušnih predelih. Ima pa to slabo lastnost, da se težko ukorenini. Njena hranilna vrednost se najlaže spozna po odstotkih glavnih hranilnih snovi, ki jih vsebuje: ogljikovih vodanov 31 %, proteina pa 17 %. Lucerna, ki se smatra za najboljšo krmilno rastlino, vsebuje le 14 % proteina. Vprašanje: Aali deluje apneni dušik blagodejno na razvoj vseh rastlin in kako ga moramo uporabljati? Odgovor: Apneni dušik je zelo dobro gnojilo za vse poljske kulture. Znan je tudi pod imenom kalcijev ci Miami d. Njega moramo trositi najmanj 14 dni pred setvijo rastlin, ker bi lahko neugodno učinkoval na kalitev semena. V tej dobi se on pretvori v tako obliko, ki rastlini ni škodljiva. Kadar so rastline mokre, ne smemo trositi apnenega dušika, ker vse zelene dele v tem primeru enostavno požge. V p r a i a n j e : Prijatelj, ki živi, v Jugoslaviji, mi je priporočal saditev topinambura (svinjskega krompirja), ki v gornjih prilikah zelo dobro uspeva. Ali bi ta krompir v natili priilikar dobro uspeva!. Kake pogoje zahteva za dobro rodovitnost? Odgovor: Topinambur prenaša tildi bolj suho, peščeno, pa tudi kamen,itenpeščeno zemljo. Je torej precej skromna rastlina. S svojimi koreninami .pircidjra želo globoko v zemljo. Pa tudi če zemlja ni zelo globoka, l’rzv_dab,r,o, uspeva, Ako v svojem raz-včbjju. vsaj dvakrat dobi nekaj vlage, mu ta zadostuje. Preveč vlage ne pre. rjese. Vročina mu ne škoduje. Glede ha to.bi vam. priporočali saditev tega krompirja, čeprav praktičnih izkušenj z njim v naših prilikah imamo zelo malo. V n r a š a n j e : Gojim precej zajcev, (rtpažon, da n« je v preteklih letih nekaj zajkelj stonilo mrtve mladiče. odgovarja Kučnica je dobra, tako da ne more v kletke nobena-žival. Tudi čistim jih redno. Kureče hranim z dobrim senbm in- posušeno deteljo. Poleg tega jim dajem po enkrat na dan krompirjeve olupke. Kaj je vzrok, da samice kljub izvrstni negi in pažnji rotijo mrtve mladiče? Odgovor: Vzrok kotitve mrtvih mladičev leži v krompirjevih olupkih. V njih se nahaja struip šolanim, ki povzroča usmrtitev mladih organizmov. Zlasti mnogo ga je spomladi, ko začne krompir močno kliti. Nikdar ne sme^ te krmiti svežih krompirjevih olupkov. D. J. delov organizma. Ta krogotok se ponavlja iz dneva v dan — od rojstva do smrti. Kri je sestavljena iz več sestavin, a med najvažnejšimi so bela in rdeča krvna telesca. Ta plavajo v tekočini, lai je sestavljena iz vlaknine in so-krvnice. Zraven tega imamo še krvne ploščice. Po naših žilah je približno pet litrov krvi. Množina krvi je odvisna od človekove starosti, teže im spola. V enem samem kubičnem milimetru je okoli pet milijonov rdečih krvnih telesc; vsega skupaj jih ima zdrav človek okóiii 20 bilijonov. Žive pa le tri. deset dni. V enem samem letu mora telo po računih strokovnjakov izdelati okoli trideset kg rdečih krvnih telesc. Rdeča krvna telesca oskrbujejo telo s kisikom in so posredniki v presnavljanju. Belih krvnih telesc je pa v naši krvi mnogo manj. Bela krvna telesca urejajo v človekovem telesu obrambo pred nasilnimi udiral-ci — povzročitelji različnih , infekcijskih boljezni. Bela krvna telesca, so tista, ki stopijo proti takim nasilnežem v borbo, jih uničijo in s etudi same žrtvujejo v tej borbi za dobrobit človeka. Vsi vemo, da po krvi niso vsi ljudje med seboj enaki. Znane so nam krvne skupine, po katerih so med seboj razlikujejo. Posebno v zadnji vojni, ko je zdravstvo močno napredovalo, so postale krvne skupinne izredno važne.. Mnogo težkih bolnikov in ranjencev je bilo mogoče rešiti s pomočjo transfuzije krvi. Bistvo krvne transfuzije je, d adamo tistemu, ki mu mnajka »iz kakršnega koli razloga krvi, kri, ki smo jo dobili od drugega, Zdravega človeka. Vsakdo pa vsakomur ne more dati krvi, ampak si mora ustrezati po krvnih skupinah. Dajalec krvi mora biti resnično zdrav, da ne prenese s svojo krvjo bolniku še nove bolezni. V glavnem poznamo štiri krvne skupine. ——.........j ......—.........- Razglas IOLQ odseka za finance Na osnovi člena 42. odloka o davku od dohodka za področje Istrskega o-krožnega ljudskega odbora z dne 30. junija 1950 (Uradni list, št. 9-1950.) pozivamo vse davčne^ obveznike, ki imajo kakršen dohodek razen dohodkov od kmečkih gospodarstev, odnosno od katerih plačajo davek ob izplačilu ali po določenih postavkah, da predložijo • do 28. februarja 1951 letno prijavo o doseženem letnem o-metu, zaslužku, režijskih stroških in doseženju čistih dohodkov prejšnjega poslovnega leta za ugotavljanje davčne osnove in sicer: 1. Zadruge Kmečko delavne zadruge, kmečke proizvajalne in predelovalne zadruge (živinorejske, vinogradniške, ribiške in pod.) kmečke nabavno-prodaj-jie zadruge, delavsko uslužbenke, konzumne im vse ostale zadruge, so dolžne prijaviti vse dohodke od gospodarske delavnosti in imovine, ki so jih dosegle v enem koledarskem ali poslovnem letu. Vise zadruge so dolžine predložiti davčni prijavi po en izvod zadnjega odobrenega letnega računa (bilanca) in en izvod zadnjega odobrenega računa zgube in dobička. 2. Družbene organizacije Vse družbene organizacije so dolžne prijaviti dohodke, ki so jih dosegle od gospodarskega poslovanja in imovine. Dohodki od izdateljske prosvetne in umetniške delavnosti kakor tudi dohodki, ki jih pobirajo organizacije od svojih članov v obliki vpisnine in članarine, se ne prijavijo. 3. Lastniki zasebnih obratov in podjetij, delniške in ostale družbe ter dohodke iz svobodnih poklicev in vsi oni, ki imajo kakršne koli imovine Vsi davčni obvezniki, ki imajo kakršen koli dohodek od zasebnih delavnic, poklicev in imovine so dolžni predložiti davčno prijavo za vse dohodke dosežene v teku enega koledar, skega leta. Pravne in fizične osebe, kii so dolžne vaditi poslovne knjige, morajo priložiti davčni prijavi po en izvod bilance za leto 1950 z računom zgube in dobička. Ako bilanca še mi potrjena, se mora predložiti začasna bilanca in račun zgube in dobička. V davčni prijavi je treba navesti tudi doseženi celokupni promet. Za celokupni promet se smatra skupna pt-odajna vreidnosit blaga ali izdelkov, bodisi v gotovimi ali pa na kredit,^ kakor tudi odškodnina izvršene storitve, provizije, prejete obresti itd. Za izvršene storitve je treba navesti skupno vrednost odškodnine, ki jo je davčni obveznik prejel v dobi enega koledarskega leta ali poslovnega leta, n. pr. za popravila, prevoze, žaganje drv, pečenje kruha, izdelavo obleke, provizije itd. Vsi zgoraj navedeni davčnii obvezniki, hi so tudi lastniki zgradb, morajo navesti budi dohodke od teh, ne glede na to, da so zgradbe dane v na. jem proti stvarni najemnimi vredno-ncsti al brezplačno, odnosno izpod stvarne najemnine vrednosti za sebe. Ako zgradbo uporablja lastnik sam ali jo daje v najem tretjim osebam, bodisi brezplačno, bodisi izpod njihove stvarne najemne vrednosti, katero bi lastnik prejel, če bi to zgradbo ali del te dal v najem. Zneske navedene najemnine morajo najemniki potrditi s podpisom, ki- tako postanejo kazensko in miaterialno odgovorni za morebitne nepravilnosti. Prijavo za dob o dice zgradb predložijo po istih predpisih tudi oni davčni obvezniki, ki razen dohodkov od zgradb nimajo drugih dohodkov. Davčna prijava se predlaga za dohodke, ki so talli doseženi v enem koledarskem letu. Delavci in nameščenci niso dolžini predložiti prijave za dohodke, ki jih prejemajo od svojih mesečnih plač, kakor petnajstdnevnih in tedenskih plač kot odškodnino za izvršeno delo iin za katere je delodajalec po členu 14 zgoraj omenjenega odloka dolžan redno odtegovati davek na dohodek. Kmečka gospodarstva niso dolžna predložiti davčne prijave po predpisih tega poziva. Za kmečko gospadastvo se smatra vsaka skupnost dela in sožitja, katere člani se u-kvarjajo izključno ali pretežno s kmetijstvom. Obrazci davčnih prijav se dobijo pri poverjeništvu za finance krajevnih in mestnih ljudskih odborov po 3 din za glavno prijavo ter 2 din za priloge. Izpolnjene prijave morajo obvezniki predložiti in,a predpisanih obrazcih v zgoraj navedenem roku pristojnemu krajevnemu ali mestnemu ljudskemu odboru. Davčni obvezniki, ki ne b.i v določenem roku predložili prijave, bodo po določilih čl. 52 odloka o davku na dohodek kaznovani s 3 odst. odnosno 6 odst. kaznijo od odmerjenega davka. Istrski Okrožni LO Koper Poverjeništvo za finance ki prepoveduje vojno propagando kot »največji zločin proti miru in ljudstvu«. Po tem zakonu bo baje vsak, kdor bo širil vojno propagando kaznovani na 15 let zapora. V zvezi s tem poročajo iz Sofije, da je Sef policije zaprosil za upokojitev, ker si ne upa zapreti modrega vodstva. v ' . . , .- £ VHOD IN IZHOD Pravijo, da so bile doslej na .široko odprta vrata, skozi katera se jé prišlo v italijansko Kp. p0 zadnjih dogodkih pa se dozdeva, da jih bodo morali v kratkem popolnoma zapreti, —' ne morda zato, ker bi preveč ljudi navalilo v Partijo, pač pa zato, da ne bi ušli še tisti, ki so ostali notri. RIMSKI POGOVOR — Poglej onega človeka tamle! Komunist je. — Kako pa veš? — Kaj ne hi vedel, ko pa vem, da je pred kratkim izstopil iz Komunistične partije Italije! . .. POROČILO - ■ -t i -mp? V vseh atrilerijskiih, tankovskih, letalskih in na novo osnovanih pomorskih enotah vzhodnonemške policije imajo protestne mitinge zaradi oboroževanja Zapadne Nemčije. ICenceiti. STUDENTOV GLASBENE AKADEMIJE V LJUBLJANI Slovensko hrvatska prosvetna pod-zvieza v Kopru priredi v sobotot 17. februarja ob 20. uri v koprskem gledališču^ nedeljo 18. februarja ob 20. uri v dvorani Arrigani v Izoli in v ponedeljek 19. februarja ob 20. uri v Piranu v gledališču koncert komorne glasbe študentov Glasbene, akademije iz Ljubljane. IN ZDRUŽENEGA ORKESTRA JA LJUBLJANA—ILIRSKA BISTRICA V nedeljo 18. februarja ob 20. uri bo v koprskem gledališču koncert združenega orkestra JA Ljubljama-Ilirska Bistrica. Koncert bo zelo zanimiv, o-biščite ga. Oskester dirigira Stjepan Plesk in Pavle Brzulja. iiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Čitajte in širite <t tekmovalni šport, toda njegovega pomena in vlogo kot o-'novne vaje za vse športne in za slehernega človeka, ljudje še vedno ne razumejo. In verìdar sta hoja in tek najnaravnejši obliki telesne vzgoje. Stari Grki so po zmagovalcih v teku imenovali olimpijade; za izvedbi) teka se borijo vsi telovadni klasiki, zlasti pa sodobno vodstvo strokovnjakov. Dasi obsega atletski vadbeni program najrazličnejše tekalne proge od 60 m do maratonskega teka (42.195 m), so vendar uvedli še nove oblike teka in hoje. Poznamo jih pod imenom tek čez drn in strin, tek čez ovire, orientacijski tek. Dandanes so finske in švedske vzgoje sproščent vadbe hoje, teka in poskokov v naravo sploh predstavljati ne moremo. Zato pozivam, da se vse množične organizacije pirično pripravijjati na spomladanski tek čez drn in strn. Saj si s tem krepimo in utrjujemo’naše zdravje in telesno zmogljivost. A E) B © jugoslovanske cone Trsta Pregled oddaj v tednu od 17. do 22. II. 1951 Poročila v slovenščini vsak dan ob 7.00 (ob nedeljah ob 7.30), 13.00, 19.30 in 23.05. Pregled tiska v slovenščini vsak dan (razen ob nedeljah) ob 14.45. Jutranja glasba vsak dan ob 6.30 in 7.15 (ob nedeljah ob 7.00 .in 7.45). Sobota, 17. II. 1951 12.00 Operna glasba; 12.30 Melodije na harmoniki; 14.00 Zabavni orkester Radia Ljubljana; 20.30 Hrvaške pesmi; 19.45 Partizanski samospevi; 21.00 Veder sobotni večer (slov);' 21.30 Igra veseli kvintet. Nedelja, 18. II. 1951 8.00 Operetna glasba;8.30 Kmetijska ura (slov); 10.00 Folklorna glasba; 11.45 Glasba po željah (slov); 13.30 Pionirska ura (slov); 17.00 Oddaja za podeželje; 21.00 Iz opernega sveta. Ponedeljek, 19. II. 1951 12.00 Igra orkester JA iz Portoroža; 13.40 Pogovori o jeziku (slov); 14.00 Igra vaški kvintet, pojeta Božo in Miško; 17.30 Siportni pregled (slov); 1S;15 Iz opernega sveta? 20.45 Iz Istrskega okrožja (slov); 21.00 Večer jugoslovanskih skladaittljev; 22.00 Večtr-no branjtt Oslov.). Torek, 20. II. 1951 12.30 Igra orkester Marek-Weber; 13.15 Poje Ben-jamino Gigli; 18.45 Črnske duhovne pesmi; 19.45 Kulturni pregled (slov). Sreda, 21. n. i951 12.00 Zabaven opoldanski spored; 12.30 Iz znanih baletov; 13.45 Gospodarski pregled (slov); 14.00 Henry Purcell: Tri skladbe za godalni orkester; Ottorino Respighi; Damzze antiche; izvaja orkester Radia Ljubljana p. v. M. he Gunzka; 17.40 Klavir v ritmu; 18.15 L. van Beethoven: Vio_ linska sonata št. 9 v A-duru, op. 47 — Kreutzcrjeva; 21.00 Literarna oddaja (slov); Norman Corwin; Brez naslova (ponovitev*. Četrtek, 22. n. 1951 12.00 Iz del Clauda Debussy-ja; 12.30 Južnoameriška glasba; 13.15 Pojo znani pevai; 20.10 Pogovori o jeziku (ponovitev); 20.30 Poje komorni zbor iz Trsta p. v. Ubalda Vrabca; 21.00 Obzorja 1951 (slov); 22.15 Igra orkester Howard Barlow. Uredništvo in uprava »Istrskega tednika« v Kopru — Odgovorni urednik: Srečko Vilhar — Tiskala tiskarna »Jadran« v Kopru