L narodskih v f reci d Odgovorni vrednik Ur* «Jfane» lileitwi*. Tečaj sredo 15. decembra (ranozimna) 1852. List IO / Haznovana skopúha Za mizo pri bokalu vina Sedita huda dva skopina, Prevdarjata, modrujeta, > Sebične sklepe kujeta: Kje bi naj več zaslužka bilo Kaj naj ceneje se kupilo, Z naj boljim pridom se prodalo. »Te léta — govori Budalo Možje so bili žitarji, Zředili so mošnice si, In kakor kaže, letos tud Ne bode brez dobièka trud. Zato za svoje vse petice S prevdarkom kupil sim pšenice 5 In to povem ti; da popred Ne dam je, da bo šla ko med Cmok dokler na forint 11 e pride Za korec je z hranišć ne ide«. Kerćmar, to čuti, glava zvita Podraži kmalo njuna žita; ? > Prinese kot sta narocila Na mizo jima berž kosila, In sicer cm okov štirkrat pet Tedaj za vsacega deset. Prav jima se priležejo, Ker dobro res disali so ? y Jih jedši mocno kvalita, In za račún poprašata; »Za dvajset cmokov menim zmerno Forintov dvajset je primerno«. Skopina se pogledata, Da mož norcuje , menita. Kercmar ostane mož beseda: »Mi ne zamcrita, soseda, Letó je vaju želja bila, Ki se sedaj je dopolníla, Ker sta si desno roko dala: Da před ne bosta nic prodala, Za korec da z hranišć ne ide Cmok dokler na forint ne pride Sedaj, ko cmok forint veljá Prodajati zamoreta Pšenico, réž in druge žita« Se jima odreže glava zvita. Nato razkačena odertnika Le berž poiščeta sodnika, Za drage dnarce se tožila ? > j Na zadnje pravdo sta Po ceni žito sta prodala ln z dnarci y zgubila. dohtarja plaćala. C. Mmefijske skusnje lobe in zraka dovelj!) pravi sloveči bojo ovce veliko teh čevljev kterih bomo prav lahko izhaj pri stergale y brez (Ce iztreba, kadar je krava vergla « V • v • a • 1 5 kmalo od nje grè^), smo ze priporočili peteršilje v vodo. Z veseljem slišimo, da ta preprost pomo cek se je na Štajarskim že večkrat poterdil toga vnovič namesti tako škodljivig ga terga nj za V » c 1 m 0 5 »---O » ----- — -----.1-- ker je lahak, dober kup in gotov vsim zivinorejcam priporo bo kalih vode naj se da kuhati za eno pest peteršilje koren/n z zelišem vred , dokler so tako mehke da se zmečkati vred se zmešaj in to se daj daj zmečkane k z vodo s bokali miačne ječmenove vode kravi trikrat na dan, dokler iztreba od živine ne gré, kar se večidel o ali dneh zgodi (Od kod uši odpraviti ?) pri teletih pridejo in kako jih Od nesnaž nos ti in večidel le od ti! zato ker jih ne češemo in ne štri gljamo. A1 to pri mlad pravij lim nase lene kravarice f potrebno, je škod podar m erjame. Kako je goljufan ! Se vé da krava rica raji sama sebe lišpa, kakor da bi snažila ži vinčeta, nje skerbii t meh? K Kaj je nek koža m t)za mladiga ži vinčeta še bolj hlapi in še vec izv sebe meče, kar ni truplu za nobeno rabo več. Ce kože ne snažimo, zastane vsa ta ne snaga na nji in izredé se uši. Nar ko so teleta odstaví to zgodi 1 bile in se nove piče niso navajene, ali pa tudi, ko mlada živina strada ali slabo pičo dobi Vse to stori, da ima še več ako sedaj smeti skoz kozo iz trupla iti; nost zanemari, se zaredé uši še gotovši, sperviga večidel ro vratu, pozneje po celim životu. pa ko ? pokazej 5 sorte pri rokah; če te nic ne pomagajo, se zacnè umi vanjezlugam, kurjekam , s tobakovo, peteršiljevo ali čmerikovo vodo, ali mazanje z mazam živiga srebra itd. Res je, da te reci umorijo uši, ali vec krat so živini škodlj to 5 kar je nar bolj gotovo Zakaj ? da pa se zanemarja se uši ne t kako liže telička 5 zaredé? Lej kravo, svet přišel! Jezik njeni t, snažnost je na je ojster, vendar ga liže, ker ve kaj mu je po treba! Ćlovek pa (Privošite svilodam ali zidnim gosencam svit- zná tega 5 5 se mod riga steje, kar mu krava sama kaže! pa spo Kmalo pride samo Krivelli v Mil 5 in vidili boste, da boj ic Bal- tele od matere, ona ne more vec svoje dolžnosti pravljati veliko bolj zdravi in ćversti, kakor v tamnih in člověk ? ga čedil se ne zrnem za aznost zatuhlih hramih ( Od gutapercnih cevljev zoper bolezin na par kertačo in štrigel v kc 9 kljih) S C (J fij AVI/UlUj U Cl 07 krajc. in tudi kterih émo stelje ek pa, modri e več. Vzemi daj mu čedne 5 ne derži ga v soparnim berlogu , pusti ga da jdbo smo v Novicah že naznanilL večkrat iz hleva, umij ga večkrat z vodo — in vi I îî _ 1 • Z1 _ _ ^ I • A ~ 1...V » , • > • ■ • .« l.fl I veil eno ovco) v e I j 45 kr. s stupo vred. Javalj 5 5 dil bos bo veselj ne bo uši in da se bo tele redilo î ? da 398 / Osnova postave vino vodstvo na dotično politično gosposko, ktera potem. ko se je vsiga prepričala, oporno sosesko po previdnosti in vterjenim nasvetu družbiniga vodstva od 20 do 100 fi za pogojzdevanje Krasa. V 20. listu gojzd narskiga časnika „Mittheil. des v denarju kaznuje in veli, da se imajo doloćene delà branila delo po naukazu sto Forstv. d. osterr. Alpenlauder" beremo osnovo postave za pogojzdevanje Krasa, kakor jo je Primorska družba v Scžani 16. augusta t. I. sklenila in Teržaškimu dežel- nimu poglavarstvu s prošnjo predložila : naj » doveršiti; ako bi se soseska riti naj se na njene stroške do versi. . 10. pripo Politična gosposka tudi kazin določi zoper tište, ki da viksi cesarsko poterjenje zadobí. Ker je po- v ograjih pasejo ali lisîje grabijo, ktere kazni naj bojo gojzdenje Krasa na več strani važna reč in se je nadjati, z oziram ua storjeno škodo za vsak rep, ki se na ti da tudi za Krajnski del Krasa se bo enaka družba vsta- novila, podamo bravcem omenjeno osnovo, za ktero se od 1 fl. moglo paši zasači od 10 krajc. do 5 fl., za grablenje listja vikši dovoljenje pričakuje, in ki se takole glasi: do 5 fl. ; ce prestopnik kazni plaćati ne more Vvod. Vse občine 1 o ke) ki so ali bojo še okrajni Primorskiga Krasa pristete, imajo dolznost, pod vodsivam družbe en del občnih pašnikov (gmajuj) sčasoma v gojzd spremeniti Od pogojzdevanja sploh naj se vsacih 30 krajc. pobota za 24 ur zapora 11. Posamne v pogojzdevanju nevbogljive soseščano kaznuje županijstvo v denarju do 10 Od 12. politične gosposke doloceni kazenski denarji grejo v družbino denarnico, od županijstva nabrani pa v denarnico soseske. (Konec sledi.) Družbe odbor v 2. lasju z županijnimi predstojništvi / ifleet nove hazenshe postave določi vsako leto glede na potrebo paš in na krajne okoliši kt pašnik se ima začeti pogojzdevati, k in kak liko tega, Kar se o tem sklene, se da po litični oblasti vediti 3 Sploh naj bojo pravila tega pogojzdevanja tele : Vsaka katasterska obćina ima o enim letu po raz cr lasu te postave pi mlj • V z nar manj 400 zoper hudodelstva , pregreške in prestopke (Dalje.) Od prestopkov zoper javne naprave in naredbe namenjene za občno varnost. Kazen za obertnike, ki pomagače brez potnih bukvić sprejmejo. Obertnik, kteri vzame na delo pomagača (ksela) y ali iz svojih pašniških zemljiš odiočiti ali ki nima predpisanih potnih knjižic, ali tam, kjer se ni v. « . . v v ✓ . __l___ÏL__1__! Î _v_ • ___J_____J _ * I _ ?___________ i_____1 seznji sćer na svoje stroške za drevno zasadišče (vertno šolo) pripravno napraviti, in od tega prostora nar manj 50 sežnjev s pripravnim lesním sémenam ob- nobenih potnih knjizic, redne svedočbe imenovane „kund safi", se kazni za ti prestopek pervikrat s 5 goldinarji, drugikrat z dvojnim zneskom te dname kazni, tretji sejati; kar zasadiše porabilo Z tistiga zemljiši čez to prostora ostane, se bo za drevno krat z zaporom do 1 mesca, po meri nevarnih okolsin » ki tudi z zgubo obertnije. (po §. 2.) vsako leto za po- Pozlačenje ali posrebrenje penezov in posnemanje ki gojzdevanje določi, mora soseska vse kamnje, po njem leži, kar se nar bolj da, potrebiti, in oči-šeni prostor ograditi s suhim zidam, ki mora biti nar manj 3 čevlje visok; za ohrano ograje ima soseska skerbeti. penezov ali javnih upnih lis tov brez goljufnega namena. Kdor brez namena, koga prekaniti, tekoče ali tudi iz obteka djane (preklicane) dnarje pozlati ali posrebri, ali spomenice, svetinje, dutike ali ka 4 koršne bodi vtiskovane izdelke, ravno tako, kdor nad V ograji je prepoveilano tako dolgo živino pasti in Pise (adrese), oznanila ali sploh natisnjene delà tako grabiti, dokler odbor zapove; kdor se pregresi listje zoper to prepoved, ima kaznovan . 5. V f biti. nareja, da se poverhoma pogledane utegnejo lahko za tekoči dnar ali javne upne liste čislati, je kriv prestopka, in naj se kaznuje z zaporom od 1 do 3 me- Izperviga se imajo le tisti občinski pašniki pogoj- scov, in pa z zapadom vsih postávám nasprotnih izdelkov Nareja puncov, štempeljnov ali modlov za po snemo ali poobličje dnarjev. Ravno tako naj se kaznuje za prestopek, če se zdevati začeti, do kterih nima nobena druga občina pašne se pravice; ce so pa vse vdelezene soseske pri volji > zamore tudi s takimi pašniki začeti. . 6. brez dopušenja oblastnije narejajo in rabijo punci kol Kakšno drevje, kdaj in kako se ima saditi, bo kovala ali kalupi za litje kakoršne si bodi oblike, s kte določil društvini odbor, po tem ko se je poprej s sose- rimi 8e zamorejo dnarji po kakem postavnem vtisu ali sko posvetoval. 7. Po naukazu družbiniga vodstva ima pod pozornostjo župana in družbiniga uda, kteriga je odbor za to postavil, soseska delo začeti in v določenim času doveršiti. kovu notranje ali zunajnih dežel iz kovin odtiskati ali plastično posnemati, naj bodo ti odtiski ali posnemki odločeni za igračo, za olepšavo ali za kakoršin si bodi tudi na sebi dovoljen namen. Kdor javni uredski pečat brez naročila tistega ureda Od silenja delu. 8. Politične gosposke družbinih okrajn naj družbo krepko podpirajo, in pravica sile, ki jim gré po političnih postavah, naj obveljátudi pri pogojzdevanju Krasa. . 9. kogar je , naredi, ali narejenega komu druzemu oddá, in ne uredu, kteri ga je narediti naročil, postane kriv prestopka, in naj se kazni pervikrat z zaporom od 1 tedna do 1 mesca, pri ponovljenem prestopu poverh zapora 1 mesca, če je obertnik, tudi z zgubo obertnije. Od prestopkov proti dolžnostim javnega ureda. Družbino vodstvo ravná kar koli je moč v edinosti Kaznovanje javnih urednikov, sluiabnikov, strai z županijnimi predstojniki. Ako bi se pa ta edinost ne ali če bi se zoper določene povelja rav- itd. mogla doseći, > nalo, ali te ne ob pravim času spolno vale, se obernedružt ki se pri opravljanju svojega ureda ali stoje slu&be prederznejo koga djavno žaliti. Če so kuka izmed javnih oseb, svoj ured ali svojo 399 službo opravljaje, derzne koga djansko razžaliti (pod štirje pokorni bratje truplo vzamejo in ga na lepih pa čeraur je zlasti zapopadeno zapretje v primerlejih y niso v postavi odločeni), se zakri prestopkom y ki naj rah v Sikstinovo kapelo nesó. Tu se truplo z naj lep y popisano , papezevo obleko oblece in ee kaznuje pervikrat z zaporom od 3 dni do 1 mesea, na prelepo postelj dene kapele y vdrugič z ravno tako dolgim hudim zaporom. Ce bi se djansko razžaljenje bilo zgodilo v okol prizge. krog njega se pa mnogo lue Zraven čuje žlahtna straža, in spokorni bratje sinah, ki so k rabuki (zavzdi S priliko dale ali saj dati utegnile, je kazen hud zapor od 1 do 3 mescov. Kazen tistega, ki se brez goljufne nakane delà ga nese 8 duhovno celo noe molijo. Drugo jutro se kardinali zberó vred z duhovni Sempeterske cerkve in truplo „blagoslove". Potem ktere kardinali, vsi duhovni, žlahtna ali izdaje javnega urednika ali služ ah nika 1U vajcarska straža spremijo y V em-petersko cerkev Kdor se brez goljufnega namena delà, kakor da in potem ko tu vikar cerkve umerlemu odvezo odmoli, bi bil javen urednik ali služabnik, ali si z brezoblastnim se v kapelo sv. zakramentov postavi. Tù leži truplo za nošenjem uniforme prilastuje podobo javnega urednika omreztem odgernjeno y vender skoz omrezje mole y ali ojaka, je kriv prestopka, in kaznuje z zaporom da jih verni, kterih zlo veliko pride, poljubujejo «d 3 dní do 1 mesca. Brezoblastno nošenje znamenj redov in druzih poslatil. Kdor brez oblasti nosi znamenja redov ali častne kinče domaće ali tujih dežel, stori prestopek dnarni kazni od deset do sto goldinarjev. y pade (Dalj sledi.) / iflert po svetu Kaj se zgodi, ce papež umerje O r 't* Že več stoletij sèm so po cerkvenih in papezevih razglasih in zapovedih navade vstanovljene, ki so pri pogrebu svetega očeta v navadi. — Ko umre, sporočé to nar pred višemu kamorniku, da merlica gledat pride. Preden stopi v izbo, kjer papezevo truplo leži, vdari z zlatim kladvom trikrat na duri in ravno to-likrat svetega očeta po imenu poklice. Ko potem v izbo stopi z duhovni, ki so z njim prišli, poklekne in za dušo papeža moli. Potem pogleda truplo papeža , da se z lastnimi ocrni njegove smerti prepriča in potem to zapisati dá. Pervi služabnik mu dá potem ri bearski perstan in druge pečatnike ranjcega. Na teh se papeževo imé zbrise , v znamnje y da je ob last umerlega na zemlji jenjala. Od zdaj, dokler da se nov papež ne izvoli, viši kamornik s kardelom kardinalov vlada. Viši kamornik toraj tudi v papeževo poslopje koj potem prebivat pride. Ko se potem v deržavnem vozu s švajcarsko stražo spremljen, zopet v svoje prejno stanovanje nazaj pelje, reče velki stolni zvon zvoniti in temu mestu papeževo smert naznaniti. Zdaj se začne po vsih cerkvah Kima zvoniti, kar eno uro terpi. Štiri in dvajset ur po smerti se truplo papeza od-prè in vmazili. Drob se dene v tružico, se pelje v po-eebnem vozu v cerkev sv. Vincenca in Anastaza in se pokoplje. Truplo se pa obleče v domačo obleko papeža se položi na krasno posteljo in zdaj ga smejo ljudje gle« y dat hoditi Z postelje pr kterej le štiri velike svece ranjce gore y stojita dva straznika, in nekaj mnihov za moli Ce je papež v K umerl, pre nesó na večer druzega dné njegovo truplo v V a tik in sicer v procesji. Truplo leží med tem v odpertej silnici, ki je vsa z rudečim zametom prepeta in ktero dva lepo okinčana mezga neseta. Obličje papeževo ni pokrito. Popřed gredó papeževi strežniki in truma švaj-carske straže, ki imajo bandera, in sulice k tlam ober-njene. Zraven merliča gredó spokorni bratje z bakljami y m tiho moliio Za nosilnico stopate dve kompanii kard Na večer tretjeg d se v tej kapel zopet zberó in med prepevanjem mizerera se nese truplo v nasprotno k kap Tíi stojí truga iz v.pres neg« leon , mciu nui aauujP Dia ževih zemeljskih ostankov Šem-Peterski 1 ktero kot zadnje stanovanje pape slovi. vikar blag Truga je z zlato stikario vsa prepeta N njo se truplo položi. Ce je med kardinali kteri papežů v rodu, ga taj, drugač pa papeže v hišnik, z belim per- tom po obrazu in po rokah pokrije. K nogam ranjcega se dene tudi rudeč žametast mošniček, v kterem so zo pet trije mošnički enake barvě. V enem je toliko zla v drugim srebernih in v tretjem kufrastih dnarjev y tih kolikor let je ranjki kot papež vladal. Dva papeževi strežeta pogerneta zadnjič rudeč židan pert čez truplo potem pa se truga zapré in zabij y T truga iz cipres nega lesa pride potem v veco trugo iz svinca, v kte število let, ktere je vladal, dan in leto njegove smerti vdolbeno. Visi kamornik rimske cer- rej je ime papeza, kve in papežev hišnik svinčeno trugo zapečatita, ktera je potem trugo djana. V tej trojnej tru zabitega položé merliča v předal, verh vrat, ki so na desnej od korné kapele. Tíi toliko časa leží, da mu nov grob narede ali pa zavolj smerti novega papeža ga predjati morajo. Si je ranjki papež poseben grob zvolil y ga vender se le cez leto tje prenesejo Za dušo umerlega so devetdnevni molit Sred ki se tretji dan po smerti začnó. Zjutraj imá zápore doma v kornej kapeli en kardinal černo mašo kapele je mertvaški oder in nega voska okrog. y 12 gorečih svec iz rume Taj oder stojí do sedmega dné, do kler jev velki, prekrasni katafalk (mertvaška truga) v sredi Sem-Peterske cerkve postavljen. Konec vsake černe maše se „Libera" poje odveza podělí Pervi dan molitev zraven tega samo v Petrovej cerkvi 200 černih mas beró, druge dní pa po sto, razun tistih, ki se še po klošterskih cerkvah beró. Deveti dan pa du-hoven, ki ga kardinali pri pervem shodu za to zvolijo i; potem vsi priču-pet njih, ki so mert y na spomin ranjcega papeža pridi joči kardinali krog katafalka írredó y vaške opravila imeli, ga z žegnano ali blagoslovlj vodo poškrope in ga še enkrat med molitvijo pokadé Ko se „R e qui e scat in pace" zápoje in vsi „A m en'1 odgovoré, se podadó stran in šege pokopa nehajo. (Po Kopaču in Alex. žl. Orlaju). Novic ar slovansliih hra Jev. žlahtne straže s svojimi vodji. Potem pride štalni ogleda je . ukaz po dezeli razposlal, po kterim í'z Oernogore je prinesel 10. dan t. m. Lloydov parobrod sledeče narnovejši novice: Cernogorski knez vsa ci m u zuga papeza, na cernem konju jezdec, ki je z belim atlasom pokrit. Naj na zadnje gré truma topničarjev z gorečimi * v * mm. * - ____—-, . Ko Tù Černogorcu, da bo iz deželev pregnan, ako se vojski za domovino odtegne. En del Cernogorske armade je stal prizigali, med kterimi se 7 kanonov ali topov pelj ure od Podgorice v r y dru^i se je postavil na ozine, pri 60 pri Vatikanu, se pred kralj * Iz g o d o vin sk gosp. A J kat ek i ! v Celo stopnico vstavijo. tna«, kterega 1. del je u ravno na svetio dal in o kterem borao drugo pot govorili Vred čakovaje Turka. Preteklo saboto je imela vojska biti. Pa tudi paša Skadarski ni bil lén ; blizo 10.000 voja kov je nabral in jo nad Cernogorce vdaril. Glasniki ítelári) hodijo križem po vaséh in kličejo ljudstvo v „sveto" vojsko, Zgornja Albania pa, v kteri so stano- pripomoejo gg. druztvenikov, kterih se je dosîej ravno vavci većidel Slovani, se je brate, vojskovati. Tudi od neki oglasila, da V Černo svoje govorilo , da se je se noće zoper 600 oglasilo, dosihmal sest manj ali bolj važnih bukev med slov. narodom razširiti zamoglo. Terdno zaupa, da jih bo v novem letu še veći število izdati v stanu © puntal zo 5 ako glavarja (Miriditi) se je per tursko vlado. Iz tega se vidi, da se klobčič Cer- mu ćastiti slov. domorodci potrebne pomoći ne odtegnejo. nogorsko-turških zadev ćedalj bolj njavi Žubljaški, ktero so Černogorci unidan prema pleta. V terd- Doslej ima v rokah : prav lepe povesti za šolska darila, > drugi del Go una 55 razlag anje cerkvenega a leta u in 2. del so posekali vse orožer.e možake, prizanesli so starim, g. Kaffolovih „domaćih ogovorov". Dalej mu je obiju ženskam in otrokam ; tudi topnićarje so pustili pri živ- bljen za prihodnje leto en del sv. pisma in „zgodo ljenju proti temu, da bojo turške topove prihodnj Turke spušali. na Ljubljane 14. decembra. Doslej je letošnja druztvo delà in spisuje. Zatorej imajo ćastiti zima zares prećudna ; mnogo spomlatjanskih kakor o spomladi, in danes nam je prinesel nek kmećk pričakovati vina Austrianskega cesarstva*4. Verh tega mu dohajajo iz vsih krajev Slovenije veseli glasi, da se povsod za družtj prav znaminivih bukev or or veniki za prihodnje leto mnogo fant iz Na kl » nad Krajnjem popolnama zrelih d Da se bo vendar vse to tudi srečno izpeljati dalo h ja god, ki jih je medpotoma v Krajnj natergal. povabimo vse domorodne Slovence, prav v obilném šte- av- vilu k družtvu sv. Mohora pristopiti in ga v njegovom Kmetovavci so veseli, da se zamore živina še po ti pasti > ker si prihranijo s tem dokaj klaje Noriear iz mnogih hrajer Iz naznanii, ki jih je miuisterstvo kupčijstva zastran letošnje letine iz vsih dežel cesarstva přejelo, se zvé, da pridelk pšenice je bil dobro srednji, pa obilniši kot lani, rčži še ne srednji in veliko slabji od lani, ječmena in ovsa enmalo bolje ko srednji in boljši od lani; detelje se je přidělalo veliko manj nič kakor lani, sená pa vec. Po povedbi maršal grof Ra dečki v knežji stan povzdignjen 55 V Man to vi so 7. dan t. m. pet deležnikov skrivne za-kletbe zoper cesarja vstřelili, pri petero druzih tudi k smerti obsojenih je maršal Radecki smertno kazen mi-lostno spremenul v jećo. roparjev, da je vlada tistimu Na Ogerskim je toliko ki navadniga roparja naznani 100 . obljubila, za bolj nevarniga 300 fl., za glavarja roparske trume 500 fl., za celo trumo ali saj 10 tacih 1000 je nek te dni na Kar se V se nikdar ni slisalo, se ogerski železnici proti Peštu zgodilo, da so razbojniki obropali medpotoma vozove na želez nici, ko so na ostaji postali. V denarni kovnici na Dunaji so, prenehaje kovanje krajcerjev, zaćeli kovati nove dvajsetice in tolarje. — Kardinal in knezo-škof Pražki je razposlal svoji duhovšini pismo, v kterim določi ob 1 ek o duhovnov. — Deputacija v Rek i je unidan novo izvoljeniga nadžupana barona Kellersperga po- zdravila v francoskim jeziku. Ker gosp nadžu Na pan horvaškiga jezika ne razume, nemško ali laško pa ni hotla govoriti, je izvoliia francoski jezik! Pruskim v s t a v e. oodveržejo se pripravljajo neke spremembe derzavne Cesar Napoleon je pomilostil vse, ki se ee vé da v ti prizanesbi niso njegovi vladi ? zapopadeni morivci, roparji in enaki budodelci. Na de-narjih ima biti podoba in imé cesarjevo. Kronanje bo nek 15. aprila; kronal ga bo vendar papež, kakor se sedaj govori. Ponavlja se tudi govorica, da bo prihod nje leto obcni shod (kongres) vsih velicih vladarjev, v kterim se bojo deržavne pogodbe od leta 1815 pretre-sle. Z ženitvo s princesnjo Wasa-ovo pa ne bo nič, ker je oce njeni ne pripusti; sliši se, da cesar sedaj Bavarsko kraljevićno snubi. Belgiška vlada je Napoleona ze tudi za cesarja spoznala, pravi ja sprememba vstave. V Španii se tudi pri-Tudi austrianska vlada protestira zoper prederznost Turško, Bospor zapreti ptujim parobrodam.__ Pora bilo h đmztru sr. JfMohora. Kmalo bo leto okoli, kar je naše družtvo sv. Mo hora pod posebnim varstvom presv. Lavanîinskega kne zoskofa sr. A n t o n a S I o m š e k-a v življenje stopilo in s zlahtnem prizadetju podpirati. Kakor je sploh znano, znese pristopnina za celo leto 3 gold, sr., in za učitelje na deželi in ucence gold. 30 kr. sr. Vsi tisti gospodi, ki letas V se niso Časa" bo pošiljati. k druztvu upisani, imajo gori omenjenej letnini še 1 gold, sr. (učitelji in ućenci pa 30 kr.) upisnine priložiti. Denarji se morajo v frankiranih iistih ali dotič nim odborom ali pod nadpisom : SI. odboru dru kt v a sv. Mohora v Celovcu (Klagenfurt) naravnost semkaj Kakor hitro kaka družtvena knjiga na svitlo pride, se bo berž sledečim bukvarjem poslala in scer v Gradcu v Mariboru g. Lejrer ju, — v Rad Ferstelnu 5 goni Weicingerju v slov. Gradcu 1/ 5 5 Županu verti me stu n iku Yjavadckimu v Celju g. Geigerju 5 5 v Ljubljani g. Lerherju v Zéagrebu y. Vepusteku, — v v Terstu g. Schimpfu 5 V No 5 v Postojni Bla 5 v Gorici So/iarju, in na Dunaju g. Wenediktu. Za Koroško kronovino je razpošiljanje g. Leonova knjigai nica prevzela Naj torej vsi cr or družtveniki o priložnosti, ki svojo gori imenovanih k n j i g a r j e v družtvene letnino plaćojejo, odboru v Celovcu na znanje dajo, po kterem knjige prejemati hočejo. Kdor pa nobenega knji-garja ne imenuje ali scer kake priložnosti ne pové, temu se bodo knjige na njegove stroške po pošti pošiljale. Tako bodo v prihodnjem letu družtvene knjige udom vse lej hitro in poredoma v roke prišle. Zeljam mnogo gg. druztvenikov vstreči, da bi družtvo šolam to- svoj lasten časopis imelo 5 je bil našim liko potrebni „šolski prijatel" za družtveni časopis od-bran in se bo vsak teden po pošti razpošiljal. Ker bi shajati ne moglo, morajo tisti letnine (razun upisnine) plaču- vendar družtvo družtveniki, ki 3 drugaći gold. k temu znesku še 36 kr. sr. za poštnino in JeJ° 5 telji in ućenci, ki razun upisnine plačujejo , pa k letnini še 1 uči 9 le 1 ar © old. 30 kr gold. 36 kr. priložiti; po tem takem pervi vsega vkup 3 gold. 36 kr. sr. in po sleduji 3 gold. 6 kr. na leto plaćati. Tako dobijo družtveniki sv. Mohora časopis, ki scer po pošti 2 gold. 12 kr. veljá, za 36 kr. sr. in učitelji m ucenci i za 1 gold. 36 kr. Ako pa gg. družtveniki tega zneska k letnini pri ložiti opusté, dobijo samo družtvene bukve brez n šol skega prijatelja a Slednjič dosedajne cr cr družtvenike serčno prosimo, nam tudi v prihodnjem letu zvěsti ostati in letnino kakor je hitro mogoče poslati. Sploh pa vse Slovence lepo povabimo, v kolo družtvenikov sv. Mohora stopiti. Bratjef gré za srećo in slavo naroda slovenskega ! Ceiovški odbor. Natiskar in zalužnik Jozef Ulaznih v Ljubljani.