Leto XXV., St 33 Powgebuhi bu bera * «otovM rahle i^MJasa, neflcga 11. letniaija 1«M5 Preti — Cena t- L /pr*«u.M«v T Meto»» te -mUiH»« ruiuuiicn H U »I-*» «t l* oiao V flif «Metek LIUKikiu futooiier» Uly ca leletoo te »l-tt. 'rotit Novi neao LluMuoau ccaa 43 Ukitu i- aHupKn o wum a kalit« *• •m. 'isrv«, i'»»i < \ Mil A1M. ^fu. (UUIMUMI JUU4IUM tW> OU.UK> tetumcB arad» te t?.'49. a jualc krai« •talil» serviz» (.oofi Pmt N«. ll-MI* Zwischen Fürstenberg und Kiistrin Feind weiter auf die Oder zurückgeworfen im südlichen Westpreussen erneute Angriffe der Bolschewlsten aufgefangen — In Ostpreussen starker sowjetischer Durch bruc hsversuch verhindert — Oberst Rudel erhöhte seine Abschusserfolge auf 516 Panzer — Amerikanische Angriffe ln der Schnee-Elfel gescheitert Aus dem Führerhauptquartier, 10. Febr. DNü L>as OoerKommandc der Wehrmacht gibt oeRannt: Die Verteidiger von Budapest setzen In der Burg und in der Zitadelle ihren belden-halten Kamp! fori. Ostlich des Plattensee» wurden feindliche Angriffe bis auf einen inzwischen abgeriegelten Einbruch vor unseren Stellungen ierschiageu. Nördlich der West-Beskiden wird bei Saybusch und Bielitz in Angriff und Abwehr heftig gekämpft. Im Brückenkopf von Brieg blieben alle Angriffe des Gegners erfolglos. Im Kampfraum von Breslau-Liegnitz-Glogau warten die Sowjets starker Kräfte in die Schlacht und konnten trotz zäher Gegenwehr unserer Truppen raeh Westen Raum gewinnen. Zwischen Fürstenberg und Küstrin wurde der Feind au«. «einen Brückenköpfen weiter auf die Oder zurückgeworfen. Im Südteil von Pommern hielt der feindliche Druck bei Arnswalde und Deutsch-Krone an, während an den übrigen Frontabschnitten unsere Abwchrerfolge ein Abflauen der feindlichen Angriffe bewirkten. Im südlichen Westpreussen nahmen die Bolschewlsten nach starker Feuervorberei-tung mit mehreren Schützendivisionen ihre Angriffe nordwestlich Schwetz und südwestlich Graudenz wieder auf. Sie wurden In harten Kämpfen aufgefangen. Von Osten gegen Graudenz geführte Angriffe scheiterten. Die Besatzungen von Schneidemühl end Elbing erfülien in schweren Kämpfen und vorbildlicher Tapferkeit die ihnen übertragene»- Aufgaben. Eine aus dem Panzerschiff »Admiral ticheer« und drei Torpedobooten bestehende Kampfgruppe der Kriegsmarine griff wirkungsvoll in die Kämpfe um Elbing und Frauenburg ein. In Ostprpussen versuchten die Bolsche-wisten, mit starken Infanterie- und Panzer-fcrnften bei Landsberg und Kreuzburg unsere Front zu durchbrechen. Nach anfänglichem Geländegewinn wurde die Wucht der Angriffe durch den hartnäckigen Widerstand und die Gegenangriffe unserer Di-Visionen gebrochen. In erbitterten Kämpfen wurden über 100 sowjetische Panzer vernichtet. davon 80 im Bereich des Fall-srhirmpanzerkorps »Hermann Göring«. Auch im Samland scheiterten heftige Angriffe der Bolschewisten. ■Jagd- und Schlachtfliegerverbände griffen sMieh gestern in den Schwerpunkten In Endkämpfe ein und vernichteten ausser Hunderten von Fahrzeugen 87 Panzer und Geschütze. Oberst Rndel schoss in den letzten Tagen 11 sowjetische Panzer ab omi erhöhte damit seine Abschusserfolge auf 516 Panzer. Aus einem durch Jäger geschützten britischen Kampffliegerverbnnd schössen deutsche Jäger an der norwegischen Westküste 11 Torpedoflugzeuge und 3 Jäger ab. Laichte deutsche Seestreitkräfte enri Sicherungsfahrzeuge der Kriegsmarine brachten weitere 9 der erfolglos angreifenden kritischen Bomber zum Absturz. Im Westen sind zwischen dem Nleder-Pheln östlich Nlmwegen und der Maas bei Ctcunep heftige Abwehrkämpfe Im Gange. Im Verlaufe starker Angriffe konnte der Feind Im Reichswald Boden gewinnen. An der Rur scheiterten zahlreiche. Auf-klärungsvorstösse und übersetzversuche des Gegners. Am Oberlauf des Flusses riegelten Panzergrenadiere in heftigen Kämpfen den angreifenden Gegner ab, bevor er das Ostufer gewinnen konnte. Südwestlich Schleiden warf ein Gegenstoss die Amerikaner aus einer Einbruchsstelle. In der Schnee-Eifel blieben die angreifenden Verbände der amerikanischen 3. Armee im zusammengefaßten Feuer aller Waffen vor oder in unserem liauptkanipffeld liegen. An der oberen Oure wurden feindliche Bereitstellungen durch unsere Artillerie zerschlagen. Heftige Kämpfe sind um Brückenköpfe an der unteren Sauer entbrannt, die der Feind nach Zuführung von neuen Kräften auszuweiten versuchte. Mehrere Angriffe der Amerikaner südöstlich Vianden brachen unter hohen blutigen Verlusten für den Gegner schon vor unseren Stellungen zusammen. Südöstlich Remich an der Mosel warfen unsere Panzer den angreifenden Feind wieder auf seine Ausgangsstellungen zurück. Im üntereisass blieben feindliche Auf-klärungsvcrstösse vor unseren Gefechtsvorposten Hegen oder scheiterten in unserem Artilleriefeuer. Nach schweren Kämpfen gegen die bei Tag und Nacht angreifenden de Gaulle-Truppen wurden unsere noch auf dem Westufer des Oberrheins stehenden Kräfte mit allen Waffen und Versorgungsgütern auf das Ostufer übergeführt und vor dem nachdrängenden Feind die Brücken bei Neuenburg gesprengt. Die 21-tägige Schlacht um den Brückenkopf im oberen Elsass, in der unsere Truppen tapfer kämpfend eine oft, zehnfache feindliche Übermacht abkehrten, Ist damit abgeschlossen. Im Verlaufe dieser Kämpfe vernichteten unsere Truppen 200 Panzer sowie zahlreiche Panzerspähwagen und Kraftfahrzeuge des Feindes. An der ligurischcn Küste In Mittelitalien dauert die örtliche Kampftätigkeit an. Feindliche Aufklärungsvorstösse auf den' Höhen östlich des Serchio scheiterten. In dem Gebiet westlich Mostar in der Herzegowina dauern die feindlichen Angriffe an. An der unteren Drina haben unsere Truppen den Fluss nach Osten überschritten und den zäh kämpfenden Feind die Uferhöhen nordwestlich Zvornik entrissen. Südlich der Drau stiessen deutsche Truppen und Kosakenverbände im Zusammenwirken mit kroatischen Kampfgruppen konzentrisch von Osten und Westen vor und nahmen die Stadt Viroviticn im Sturm. Nordamerikanische Terrorverhände warfen am gestrigen Tage Bomben auf Magdeburg sowie auf Orte in Thüringen und Westfalen. Dabei entstanden Gebäudeschäden und Personenverluste, vor allem In Weimar und Jena. Weitere Angriff? richteten sich gegen Städte in südostdeutschen Kaum. Tiefflieger terrorisierten im westlichen und südwestlichen Reichsgebiet durch Borrlwaffenaagriffe die Zivilbevölkerung. Das Feuer unserer Vergeltungswaffen auf London dauert an. ® pložaja na bojiščih Berlin, 10. febr. O položaju r.a DOjačin Ecroča vojaški sodelavec agencije DNB dr. laks Kruli: Sovražne sle so pričele v vojaški igri poagoma odkrivat; svoje tajnosti. Njihov, daljni strateški cilji na vzhodu prestol-n ca Reicha, na zapadu pa Porurje. Zato hočejo doseči Angloamenča. u najpreje Ken. kakor se je boljšev.Kom posrečilo priti na Odro ali jo deloma že prekorač.li. Dogodki predvčerajšnjega dne so pokazali, da so zipadne sile prisiljene k čelnemu napadu, ki ga jdm pa z ova otežuje zapadn: bron.k. M:skovsko poveljništvo se, kakor kaže, navdušuje za nnsel o obkolitvi Borlina najprej z juga, nato P3 s severa. Toda tudi dosegi njunih seda Jih namenov ne b; bil obema napadalcema s tem še nikakor lasi. guran uspeh, namreč razbitje nemški? vojske Obratno se je vedno znova poksza o, da spremen; elast (■ ost nemške obramb» vse efenzivne napore v Sisifcvo celo. v katerem se uničujeta sovražnikova premoč in prednost v materialu. Pa recimo, da ol te bili tako d.5leč ""edaj bi se morali nasprotnik , ko b. oi šli do Rena ter se polastili Beril a. zneva vprašati, kaj naj na. pravijo Do zrnate maje pred sabo še doi-go pot, to tudi tecaj 2kc ne b hoteli vpo. števati da morejo Nemci izvesti prot;-udarce, kakor so to st nli 16 decembra, ko sc preseneti ves svet. Dejstvo, da občuti danes nemški naroi trdoto vojne v vse: svoji bližini *n nevarnost. kot malo težito, mu-je prej v vzgor t- vzprribudc k stmitvj vseh tvarnb in duhovnih sil kekor pä povod za razcčira-nie. O tem »e je mogel prepričat; vsak v Ber inu ž'več: inozemec Pr mera današnjega nemškega položaja s francosk m v letu 1940 ali pa z Anglijo po Dunkerqueu bi z;to ne b la v skladu z deja skim poležanem Končno po stali 1941 Nemci pred Moskvo, pa to težko zbitih bolišev^kov ni onesnos'«bio za novo vel ko razvit je stl. V četrtek sta se na bojščih pokazali dve novi težišči: področje med Maasom ln Waalom m prostor vzhodno cd Ligrjce. Dejstvo, da sta se napada na obeh odseKih pričela istečano, moramo tolmačiti ko« pr. vi rezultat konference treh. Kanade* losi jo prvo breme velenapada na zapadu. Ako so spričo teugodnega vremena iti močvirnatega ozem ja vseeno napadli jn dosegi, temu pr merno nepomembne Di-ičet* ne uspehe, petem nam vse to le še močneje podčrtuje politič.i značaj njihove vo. jelke akcije. Nj hov8 bližnja c Ija sta mest, Kleve ;n Goch v bližini nemške meje Tud. močnejša uporaba topništva '.n etau stva ni mogla pospešiti napadalreg» zaleta ker pa se je bobneči cgenj raztezal ,n nadaljeval vse do aachenskega področja je vsak trenutek mogoče, da se bo ofenzj. va razširila p rot. jugu. Na odseku ob Ro-eri so dosegle ameriške priprave svo> vi-šck. Z osredotočenim* slami s predmostja pn Steinau proti Ligiicl izvedeni sunek, k; je izzval bitko večjega obsega na levem bre-gu Odre. pre sta vi 1a očitno akc.jo. oego-varjaječo pred neka i dnev: pričetemu sovjetskemu napredovanju a predmeetjj pri Olavi .n Brzegu. kjer je prišio v čeirtei le do krajevnih bojev V sredini je zaman rapadens Vrat slava. ObkolHev mesta z juga se doslej še ni posrečila tudi &t> ni j£sno, ali bo holiševlkom uspelo % *avr-jem črte Lign:c-Ste nau v «meri pror.. ju- ; gu pričeti obkoljevanje Slez:jskega glav- ; nega mes'.a. Vsekakor bi b;lo ob'eganie ; Vratislave dolgotrajno n pono izgub v t Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Mesečna naročnina 32 lir uredoifttvo: Ljubljana — Puccmijeva ulica It. & Telefon «t. 31-22. 51-23, 31-24. Rokopai se ne vračajo »Avto&rltika« NI dcdgJ, odkar smo na tem mestu prikazali, kako »avtokr tično* gloiajo komu-rjist. na Lastno upravo v »osvobojenih« krajih, v kateri so se že ob njenem rejstvu po njih lastnem pr znanju bohotno razpasli birokrat.zem, zabušantstvo ln ko. un cija. V »S ovenskem poročevalcu« z dne 2. decembra je še ena taka »avtokritika«, ki se ranaia aa nedavne vcLtve v oab:rc OF Tu beremo, da so nekateri volilu,; organi »preširoko« dovoljeval, aktivno tn pa-s vno volilne- prav.co takim ki je nur biii vredni, drug. pa so nasprotno vpreozko« kratil, isto pravico zaslužnim pnvrie cem OF zgolj zato. ker so »nergavi«, kar jo povzret-k splošno užaljenost io nezadovoljstvo Odgovora:«! za to zvrača »avto« kntiftar« n» samovoljne pcedince. ter sku-fia takole pot.laž.t, prizadete pristaše: >V večin: pr mero v so o vclit vali preveč odlo. čal; posamezni «ktrvisti, zomesto aa bi aktiviz raii oclbore.« Nadalje pr.znsva članek da je bila »volilna «.-.eiežba v Dekater'h krajih manjS*, j kakor «mo pričakovalic. Tudi vzrok za tr. ' dejstvo razberemo iz tega poraznega »av« I tokritičnega« priznanja: »Ljudske mase J vedo o smislu našega gibanja malo kljub ' številom brošuram in Casop.som, ki jJi a tolikim tru-j&m -n žrtvam.; t.si^Ljo v našio j tiskamaii. V^r.k je v tem, da je mso^o pr;stašev OF, ki berejo naše čt vo ie po- janskem trenutno manlšega ncrrena Sovražnik r i m^rel prit dalje, kakor ni mogel na bojišču ob Nogatu In pr* Kömg-sbergu spremeniti položaja sebi v kor st V Tt/Oiji se sovražn ofenzivni namen ss r« ksžejc popclnoma ;asno, vendar bo so. vražnik veiietno tudi tu v kratkem nosku-sil večjo ofenzivo Hudi Mi za bunkerje na zapadn Berlin, 10. febr Voini pcročevaiec agencije DNB na zapadu Aleksander Schma.-fuss javlja: Srditi boji divjajo znova v HilrtgensKem goaiu ra aachenskem velepedročiu. pol. nem bui kerjev in bejmh postojank. Hud: j spopadi so se vneii zopet za kraj Schmidt ali be je !e še za nekai razvalin, ki noeno S njegovo ime. Gtzd. ki ie služ l nekoč Drebivaleem K.öi-ra ln Aacheaa za izletniški cilj, je popil že mnogo ameriška krvi. Se več je bo v teh dneh. oklopn ško pokopališče pn Schm-;dtu pa bo p sejano s še številneiši-rci razbitimi oklopniki. B:j za bunkerje so hudi in krvavi, kakor so bili prvega dne, ko se je v bo"ban v pozni jesen, prvič pojavilo ime tega Kraja. Napadalci se hočeio tu preb t skezi zapor -ice jn zapane. da bi obkolil; južno krilo in stočasno vezali nemške si'e Isti namen imajo sedaj spričo cdjuge telo oteženi boj; ra gozdnatem c^emiju okrog Schleider.a. Na področju snežnega podporo amerišk h oklopnikov in pen<»te v Alzaciji. heče zgolj osvobodit: zavezniška čete za druge operacije Nemci «o lzgubiu pri utes- tvi svojega predmostja ol zgor. njem Renu zgeli težko hranljivo ozemlj«! V osta em so tudi tu j zvrti li »voje ocimike po načrtu in spretno B»fj v Itat jl Berlin. 10 febr. Mednarodni poroCevaisk, urad javlja: Napadalni oidelki 6. amenSke armada so rapravilj v četrtek krajevno akcilo neposredno ob obali Lagurskega mona Po močnem topniškem ognju Jim le uspeš krajeven vdor. katerega pa so Nemci *ma-u z'ajezili Nadaljnjo skupino, ki Je vzhod-ro o cbalne ceste zavzela neko viSmo. so Neme: s protisunkom pregnali Več amen. čanov 1e bilo ujetih. Včeraj zjutraj «c sovražniki znova poizkušali prodreti V dolini Serch ->a so se nada ieval< Krajevni boji Nemci »o vrgli Amerčane vse-povsoj nazai ter v pol'em obsegu zasedi-, ga Eifla i-n v Vogezih. Čeprav so b^ji lz- i glavno nemško boino črte Nadaljni. na.. redno hudi in sriiti. lmaio na vseh teh päd so se izialovili v zapornem ogniu. " J Južno od Bologne so se omejili »p^padi Se mdalje na obojestransko IzvideJiko ln tooniško delovanje. odsekih v velikem strateškem pogledu zgolj značaj vczalnih napadov. Tudi aktivnost, ki jo razvijajo de G^ullove čete j» mn m « wmn mmi m V Južnem delu Zapadne Prusije smo prt stregli ponovne boljševiške napade — \ Vzhodni Prusiji smo preprečili močan sovjetski poskus proboja — Polkovnik Rudel ,(e zvišal število uničenih oklopnikov na 516 — Ameriški napadi v Schnee-Elfelu so se izjalovili Fraze in krvava resnica Sovjetski tolovajski krvniki razkrinkali tri svetovne varalce — Takšna ie »mirovna organizacija židovsko-boljševiških zarotnikova Berlin, 9. febr. Ko so zastrli Rooseveltovo i zgled, boljševlško morilsko tolovajstvo, i ln Chuichiliovo potovanje k Stalinu s ko- j oskrunjevanje nemških žena Id deklet, po- , preno tajinstvenosti. so sedaj sovražniki j kolji otrok, žena in starčkov, mučenje in \ obiavili izjavo, kakršno so izdali navadno j preganjanje mož ter njih dtportacije v So- j šele ob koncu takih razgovorov Toda trije j vjetsko zvezo pa mu kažejo pravi obraz vojni zločinci niso mogli pred svojimi na- sovražnih vojnih ziočincev. Tl živalskl mnc> rodi več prikrivati svojih tajnosti. V Angliji m Zedinjenih državah so neučakano pričakovali poročil. Zato so očitno v svrho j pomiritve izdali prvo uradno izjavo. Nada-! rje so nemška razkritja o nameravani po- lje j novnl nakladi Wilsonove prevare gotovo j mnogo pripomogla, da so izdali trije vojni | povzročitelji začasno izjavo o svojih tajin- stvenih razgovorih. Kakor ni bilo drugače pričakovati, na vršno Se vs, aktivisti in funkcionarji w primeri s tem so še trajajoči boji r.a črti j preberejo vsega...« Konč o č tamo v Frankfurt-Kiistrin ter nai Južnem P'vnr»o^* j la em äanku: >Ce bi «lAni OF bili od akti. vnsU>v boje poučeni, »bi se resnc potrudil. izvolita iz svoje srede v odbore OB najbojjšs t Kxkor torej vidimo, je v OF slabih razrnei in nezadovoljstva č z g.avu na vseh k:nc;h in krajii tn polja za »avto kr t-ko« več kc^t d-voij. Te obupne rs^smere ki via kritike k spLšni in ja»-ni »avtokritik«.. Poraza, obseg mor-lncga razsula v ceiotneni komunističnem ustroju pr cas je že tako širok in glob "k. d« se r.e da več zajeziti in lcč:tj s posamezii mi ukrep; in internimi clkrožnicami. marveč ga je treba jav_ no obravnavati, d-» se vsaj malo ob aži nezadovoljstvo preb vaistva. Ta javna avto-kritika« ni tedaj nikak izraz komunistčna s3mozavest in moči, marveč je le izraz njih splošne siab ßti. ki je pa seveda nočejo popraviti. V svojih gUsjlih celo truijo, da je ta »avtokritika« dokaz svobode u» da se prav v tem komun stičn-j režim »lo-čj tudi od predaprilske Jug:siavije, kc so je z drakonakmi kaz jmi cv raeno ossn:Am h in vain.h pri'.obitev cs\x>bodil oga gibanja«. Tako in podobno skušajo komunist: zavajati nepoučeao in preprosto ljudstvo s lažjo, da pom<*n-; »avtoikritika« eto kot »svoboda in demokracija«. V res.lci nr. w> tej »avtokr tiki določene stroge meje, kl Jih ni dopustno prekoračiti brez najhujša kaznj. Zlasti pa ne sme ta »svoboda« prekoračiti kctnuoistoč.-ega idejnega kroga, ker bi bila v tistem trenutku označen^ z» »razdiralno«, »reakcionarno...« itd. V Oi? sme, kakor pac v vsak komunist-čr.! ustanovi, kritizirati Ie k:munist in le z idejnimi ln interresniml argume. iti komu--: -s-ma. To ravno p:«nenj njih beseda »avto-krit ka-t. Ona pomeci Je omejeno svobodo v strogo določenem okviru. V OF. kot izrazitem komunističnem prevratnem g bsnju zate ni dopustno kritizirati občih razmer jr. dela njenih organov z resničnimi narozn^iini, kršiansk mi ali Fiihrerjev glavni stan, 10. febr. DNB. Vr- Öovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Branilci Budimpešte so se nadalje junaško upirali v trdnjavi in gradu. Vzhodno od Blatnega jezera smo razen enega medtem ie zajezenega vdora razbili oovražnikove napade pred našimi pošto-Jankami. Severno od zapadnih Beskidov se pri wlec (Saybuschu) in Bielsku (Bielitzu) silovito borimo v napadu ln obrambi. Na predmostju Brzegu »o bili brezuspešni vsi casprotnikovi napadi. Na bojnem področju Vratlslava-Llgnica-Glogow so vrgli boljSe-»iki v bitko močne sile ter so Lijub žilavi obrambi naših čet napredovali proti zapahu. Med Fürstenbergom In Küstrinom smo vrgli sovražnika z njegovih predmostij nazaj na Odro. V južnem delu Pomorjanske je sovražnik nadalje pritiskal pri Arnswaidu in Deutscii-Kroni, medtem ko «o na ostalih odsekih bojišča zaradi lastnih obrambnih uspehov popustili sovražnikovi napadi. V južnem delu zapadne Prusije so prešli boljševiki po močni topniški pripravi severnozapadno od Swieca in jugozapadno od Gruuziadza z več strelskimi divizijami ponovno v napad. Prestregii smo jin v hudih nojih. Sovražnikovi napadi z vzhoda proti Grudziadzu so »e izjalovili. Posadki Pile (Schneidemühla) ut Eibinga izpolnjujeta v težkih bojih In * zgledno hrabrostjo dano jim nalogo. Bojna skupina vojne mornarice, sestavljena iz okiopne ladje »Admiral Scheer« ln treh torpednih čolnov, je učinkovito posegla v boje pri Eibingu in Salduju. V Vzhodni Prusiji so skušaii boljševiki 8 močnimi pehotnimi in oklopniškiml silami prebiti naše bojišče pri Lanrishergu in Kreuzburgu. Po pričetnih sovražnikovih uspehih «n naše divizije s trdovratnim odporom in s protinapadi zlomile silovitost napadov. V srditih bojih so uničile nad 100 sovjetskih oklopnikov. od teh jih je uničil fM) padalsko-nklopniški zbor «Hermann Going« Tudi na Samblji (Samlandu) se izjalovili silni boljševiški napadi. Oddelki lovskih In bojnih letal so tudi včeraj na težiVih bojev posegli v borbo na semlji ter uničili razen stotin vozli, 87 oklopnikov in 28 topov. Polkovnik Rudel je »uničil v poslednjih dneh II sovjetskih oklop- nikov. S tem je unlCO doslej že 516 oklopnikov. lz nekega oddelka britanskih bojnih leta!, ki bo ga ščitili lovci, so sestrelili nemški lovci ob norveški zapadnl obali 11 torpednih in 3 lovska letala. Lahke nemške pomorske sile ln zafičitna vosiia vojne mornarice so sestreilla nadaljnjih 9 brezuspešno napadajočlh britanskih bombnikov Na zapadu so med spodnjim Kenorn vzhodno od Nijnifgena in Maaso pri Gen-nepu v teku silni obrambni boji. Med močnimi napidl je napredoval sovražnik v Keicfcswaldu. Ob Roeru so se izjalovili številni izvid-niški sunki nasprotnika ln njegovi pqskusi, da bi prekoračil reko. Ob gornjem teku reke so zajezili oklepniki gre nadirji napa-dajočega nasprotnika v silnih bojih, preden je lahko dosegel vzhodno obrežje, Ju-gozapadno od Schleidena smo vrgli Američane s protisunkom z nekega vdornega področja. V Schnee-Kiflu so obtičali napadajoči oddelki ameriške 3. armade v osredotočenem ognju vsega orožja pred našim glavnim bojiščem ali na njem. Ob gornji Ouri je razbilo naše topništvo sovražnikove pripravljalne postojanke. Za predmostja ob spodnjem Snuerju so se razplamteli silni boji, ki jih je skušal sovražnik po dovedhi novih sil razširiti. Jugovzhodno od Vlandena se je zrušilo s visokimi krvavimi izgubami za nasprotnika več napadov Američanov ie pred našimi postojankami Jugovzhodno od Rcmi-cha ob Mozell so vrgü naši oklopniki na-padajočega nasprotnika zopet nazaj na njegove izhodiščne postojanke. V spodnji Alzaciji so se Izjalovili sovražnikovi izvidniški sunki pred našimi prednjimi stražami ali pa v našem topniškem ognju. Po težkih bojih proti no« in dan napa-dajočim de Gaullovim četam smo prepeljali naše oddelke, ki so bili še na zapadnem obrežju gornjega Rena, z vsem orež-jem ln opremo na vzhodno obrežje ter razstrelili pri Neunburgu mostove pred sovražnikom. kl je pritiskal za nami. S tem je zaključena 21 dnevna bitka za predmost-je v gornji Alzaciji, v kateri «o naSe hrabro se boreče čete često odbile desetkratno sovražnikovo premoč. V teh bojih so unl- pove izjava ničesar temveč se omejuje zgolj J okrog Reicha zaščitni branik. Ves nemški na navedbo domnevnega dnevnega redä t uarod, bojišče in domovina se bodo z vso razgovorov. Zaključuje se z nekaj praznimi silo in z vsemi žrtvami borili za dosego tega cilja. Nemški vojaki se bijejo z zagrizeno besnostjo z boljševlškimi hordami in z Isto zsgnzeno besnostjo stoji za njimi domovina,' ki jim daje v roke sredstva za zlom novega mongolskega navala. Nemčijo je treba osvoboditi, da bodo Nema lahko živeli in d.^'ali v svobodi m miru. da bo življenje nemškh žena >n deklet varno ter da bo zagotovllen?» bodočnost nemške mladine. Za kulisami konference treh Berlin, 10. febr. Poleg dogodkov na bojiščih posveča berlinski tisk še vedno veliko pozornost dogodkom na konferenci treh žični pomori nemških mož, žena in otrok ^ drugačnimi argumenti, ker take svooodo bodo le še bolj dvignili fanatično nemško ; k:»;,» boljševiških svetovnih za?otn kov zmedo, j c™em ni°r3u- TaK° f1Ä€ Qa Pf- ^Imer __j. _____j... .i _____ . j „i >_ Mnehtaiietrahpv r. vpllkim naslovom »Po I uničenje narodov in triuinf manj vri dnih i ljudi. Kakor izdaja Stalin piutokratsktma j trabantoma Churchillu m Rooaeve'tu svoja povelja, bo določil, kaj bi se zgodilo z na rodi, ki bi nasedli lažnim vabam in prevaram, izmišl.ien m na sedanji trojni kr.n?*-reei, ter odložiii svoje orožje. Nemški narod se ne pusti več prevarati. Wilscnova prevara iz leta 1018 ga opozarja kot plamteč čile naše čete 200 olriopnlkov ter mnogo sovražnikovih izvidniških oklopnikov 3o motornih vozil. Ob iigurski obali v srednji Italiji se nadaljuje krajevno bejno delovarje. Sovražnikovi izvidniški sunki na višinah vzhodno od Serchia so se Izja'tjviU. Na področju zapadn,-» od Mostšra v Hercegovini se nadaljujejo sovražnikovi napadi. Ob spodnji Drini so prekoračile naše čete reko proti vzhodu ter iztrgale žilavo se borečemu sovražniku obrežne višine severnozapadno od Zvornika. .Južne» od Drave so nemške čete in kozaški oddelki s sodelovanjem hrvatskih bojnih skupin osredotočeno napadle z vzhoda in zapada ter v naskoku zavzele mesto Virovitieo. Severnoameriški teroristični oddelki s« odvrgli včeraj bombe na Magdeburg ter na turinžke in vestfalske kraje. Pri tem so nastale Izgube med prebivalstvom ln so bila poškodovana poslopja, predvsem v VVeimaru ln Jeni. Nadaljnji napadi so bili usmerjeni proti mestom v jugovzhodni Nemčiji. Nizko leteči letalci so v zapadnl In Jugozapadnl Nemčiji terorizirali civilno prebivalstvo k napadi s strojnicami. London nadalje obstreljujemo s našega povračilnega orožja. Nachtausgabe* z velikim naslovom »Po prevari z Atlantsko listino nas čaka sedaj bluff s tako zvano črnomorsko listino«. Ob koncu ugotavlja list. da obvaruje danes lahko le Se najtrši boj evropske narode pred množ^niml pokolji boljševizma ali pa uničenjem, katerega bi jim prinesla zmešnjava angloameriške plutokietske in židovske diktature. Na ta odločen boj pa le nemški narod pripravljen. Bern, 10. febr Po vesti »United Pressa« Ima Izbira kraja ob črnem morju za konferenco treh, za katero so se odločili šele v zadnjem trenutku, tudi političen pomen. Ne moremo se iznebiti vtisa, pravi agencija, da je izbira kraja ob črrem moriu prav jasno poudarila namen Sovjetske zveze, -la razširi svoje vplivno rodroči? S" 1">!ie na jug. vse do Dardanel. Amsterdam, 10. febr Kon?er»nca treh zaveznikov Roosevelta ChurchUa m Stalina bo prineßla 50 l?t svetovnega rriru aH bo pa vselala seme i* nnvo vojno nt avl »Daily Mlrrori. Roopeveit. bo ime! k a j tež ko nalogo, ako bo hotel pripraviti Stalina, da sprejme v Dumbarton Oaksu zamišljeni sistem ter ga Istočasno pridobi za važne korake, kakor na pr udeležbo sovjetske Rusije v vojni proti Japonski in za kompromisno rešitev spora med Mfkoiajczy-kom ter lublinsko vlado. Glede načrta je iz Dumbarton Oaksa prišlo že skoraj do razkola. Sovjetska Rusija bi lahko obvla? dala Balkan. Madžarsko, »Avstrijo« In »Češkoslovaško« ter Nemčijo. Večina Evrope bo odvisna od Stalina Zato si ne želi. da bi smatrali za agresivno dejanje, ako bi hotel urediti kak «por v Bolgariji la Rumu-nljL a »... uporno zahteva svobodo izražanja mišljenja, celo nr š jenja opozicije .. .< N s*, to je na-aJ je val: »Ne vem, aLi ste vi tukaj pripravljeni dopustiti toliko sv_b'Xie « Temu neprij«t..fc(mu vprašanju se je Stal a izognil takole: »Pr; nas imenujemo to »av-tokritiko«. Ona 3e uporablja v Sovjetski Zvezi na š roko...« S tem se je zau.m:*'» raz^over med temi ani.p^doma k^ačai. ne da bi se mogla sporazumeti, ker je zt^Aj med r.jima prepad dveh svetov. Ker pa hočejo komunisti kl;ub temu valjat. za »-čemekrate«, ki se dosledno bor *t> z:per vsako politično, socialno, kultunro in druga/;no nesvobodo, po mcraJi pač dstl svoji »demokraciji« nov pojem » ev čarsk« demokracije« aii kakor jo pri nas smeš.;« imenujejo: »ljudske ljudoviade-. Ta komunistična »čemokrac j3« pa do-pušča, kikoc smo videli, le »av'.okrit;ko« v ckvhu ku« miuiizma in na» Ijc nad vsakim nekomuni-stič.ijm m,šljenje:o Komun'.zeni b; por-.eni; novratek v davno človeško kolektiva-, preteklost. On je s— 3tem najprimufvn. ženjatva. k; spro'.uje narav, človeškega iis va ir. žali človeški dcst.o-s an si ,-o Sn: co tega nuna mira!ne ieg t-macijo b nt' se prot- ka» kržni koli nesvobod «er je on sam najhujša uesvoboda, k spreminja čoveka 9 rr'tot:- k' crept. --saive duh v.j.sti in plemen tost te» ga hoče aiohun čno poenou ti t: na zun« -n ca ar ij. V »em ro-kern .kv'.i-» fi*rr kc-'-:i:j- '»et Jovo'juj« j »avtokritik^- k;t ;»•.za w-vob«do l deinoki aejo-: Pcvzz-zmst čalkega juästm s vetchzm Praga, 10 febr Pre k prv teHtoraV ske vlade je obiska". *6?raj 'prctektrrja Keicha Bistra ot. F: cka # praškem gradu Ob tej prilik ip 'n-az;: protekteriu Reicha še »nkrar r.^ločV vc r»ovez3moit usode češkega ljudstva z Re'chom in od« iočtvet pr"t?ktcfat«!k(- vlaöe, da se bo tudi v bodoče brezpogojno zavzela ra. zmago Reicha v usodnem evropekem boju Zatemnitveni čas sa teden, .'d se začne 12. februarja tn traj« do Metena 18. februarja je OD l&lfi DO ua 1 v » »JTJTROc BL SS Nedslja, UL IL 1945. Pravoslavna cerkev kot orodje Kremlja Kakor nacionalno idejo zlorablja komunizem brezvestno tudi versko misel in verska čustva. V polni meri velja to tudi za službeno sovjetsko politiko, ki je vse do sedaaje vojne ne le odklanjala, temveč naravnost preganjala vsako versko izživljanje, med vojno pa navidezno docela spremenila svoje stališče. Sedaj se sovjetska vlada dela, kakor da pravoslavno cerkev ne le tolerira, ampak celo podpira. Med drugim je za zadnje dni januarja povabila v Moskvo poglavarje vseh pravoslavnih cerkva z ozemelj, ki so direktno ali Indirektno pod sov jetskim vplivom. Ob tej priliki je dunajski »Tagblatt« takole osvetlil sovjetsko cerkveno politiko: V juliju preteklega teta je sporoči, moskovski radio nekoi.k*. presenečenemu svetu, d»a je v sovjetskem glavnem mesto ustanovljen »Svet za religiozni Kult«, ki ima naiogo, da vzpostavi zvezo med sovjetsko v^ad» in pogiavarj. starokatoliške, grško- katoliške, luteranske, muslimanske, buiistične in drugm ver v Sovjetsk zvezi. Spio&no mnenje v Evropi je biio, da )e temu edini vzrok, da bi služba kot orodje mcskovske zunanje politike. Sovjeti so -e-kaj mesecev prej razpustili komiinterno. ust v ar h novo nacionalno himno, uvedli v vojsko zapadnjaške ob-čaje, čirje in odlikovanja, na kratko: trudili so se, da bi njihovi zaveza ki dobili vtis, da postd jajo demokratični«. V govoru v Spodnji zbornici je potrdil Churchill z ozrem na to sovjetsko poiitiko svojemu zavezniku v Moskvi: »V Rusi j. so se izvišile bistvene izp:emembe, Troekistična oblika komun z_ ma je tam popolnoma zadušena. Zmage so_ vjetske vojne spremljajo ojočanje ruske države, razž;ritve njenega obzorja ln obnovitev verskega živ jen ja.* Anglešk ministrski pre sodnik se torej trudi, da bj svcjirn poslušalcem predstavil Sovjetsko zvezo tako, kakršno je rabila angleška politika, da M s privoljenjem javnega mnenja še nadalje obdržal zvezo z Moskvo. Sovjetska zveza pa se je tud-s svoje stra.4 trudila, da bj se kazala »vljudno«. Njen trud, kakor se vidi »s ChurchiHlovega govora, ni bil brezuspešen. Po tej pot. korakajo sedaj še dalje. Težnja, da bj priredili v Moskvi zborovanje. Ogovarja že.ji, ki noče samo vplivne cer. kvene voditelje Balka « pr: tej priložnosti dovesti neposredno v stjk s sovjetskim pojmovanjem, ampak tudi vzpostaviti odnošajc z drugimi vzhodnimi cerkvami, ki bi dobile svoj pomen pri ooaegj političnih ciljev So_ vjetov na bi ž. jem vzhodu. Cilj sovjetske politike na tem ozemlju vsekakor ni cerkvena politika v običajnem pomenu, ampak politika s pomočjo cerkve ali preko cerkve ustanov td v M-iekvi stalen koncil, s katerim upajo boljševiki vzpostaviti re_ posredno in trajne zvezo z vplivnimi pa-tr arhi in njihovim duhovništvom na biž-njem vzhodu. To zvezo boa.; uporabili za : tx>, da bodo podani: irali učinke angleške politike v deželah, katere so sedaj zaželeli Sovjeti. Le n samo iz tega vzroka je bil prirejen tudi sedanji sestanek v M-skvL Od ene^a sasnega tednika do petih velikih dstevasktfv z daaevaso naklado 19 mBifoaov Izvcdicrv — Japaisski čitstslj mora cb vlada ti p.snsenk Japonsko časopisje se je v zadnjih 50ih «fcLoma 60ih letih razvilo do stopnje, o kateri je Evropa !e površno poučena. V 50ih letih 19. stoletje so namreč imeli Japonci samo en tednik, ki je izhajal pod imenom »Simbum«. Ta list je objavljal večinuma prevode tz nizozemskih listov v Batavijt, doeim so zavzemale novice japonskega značaja Je raaj-skix>mnejše mesto. Prvi razmah japonskega tiska se je začel v dobi, ko je izšal v Yokohama prvi japonski list z naslovom »Yokohama Main chi Shimburn«. Ta list je predstav jal novost že s tem, da so bije črte za njegov tisk vlite iz svinca. 2e dejstvo samo, da je ta list začel izhajati v Yokohami, ne pa v Tokiu, je bilo zelo značilno. Kmalu po letu 1871. je začelo izhajati na Japon k m še več drugih časopisov. Uredniš va in lastništva teh listov so danes večinoma v Tokiu in Osaki. Jap ■n-.ka razpolaga danes s 5 mogočnimi dnevniki katerih vsaki izhaja v nad md ijon izvodov nakade. Na čelu japonskega tiska stoji list »Ašaki Sirrv-bum«, ki je začej izhajati L 1879. Po naše bi reki i temu listu »Jutranji last« ali »Jutro«. Dnevna naklada japonskega časopisja doseže danes že 19 milijonov izvodov ter se more v tem pogledu meriti z naklado evropskih listov. Japonska ima, kakor znano, biizu 100 milijonov pcebivalcev. Na ta način pride en izvod dnevnega tiska na vsakega odraslega Japonca Največja značinost japonskega čsopifija je v tem. da listi ne pripadajo nobeni stranki. Nobeden izmed velikih listov si ni pridobil svojih čitateljev in naročnikov v službi določene politične stranke. Ta vlo-ga Je prepuščena lokalnim lističem ki veljajo v veliki meri za glasi'e strarakarjev ali pa poslancev japonskega parlamenta. Kakor večina evropskih časnikov, sestoji jo tudi japonski listi iz političnega, go-spodarskega zabavnega ter inreratne^a dela. Znaeiiltno je tudi to, da zavzemajo največ prostora članki o zdravilih, preoej prostora pa tudi poročila o krrioah. V tem pogledu so imenovane rubrike bogatejše nego v evToosk'h Ustih. V ostajam pa se vsebina japonskih listov nikakor ne more meriti z vsebino evropskih čaaroi-sov. To že zaradi tega ne, ker je v Evropi mogoče, da sledi novicam kakšnega • lista vsak otrok. Na Japonskem ie to drugače. Japonski učenec se mova pruč ti, preden lahko čita, ne samo 25 črtkam, temveč kar 3000 pismerkam. Dokler ne obvlada te učenosti, se ne more niti pribižati časopisu. Na dlani je torej, da postane Japonec »pismen« Oziroma »äfc'jiv« šeie po več letih intenzivnega študija. Zaradi tega izdajajo Japonci za svoje šoloobvezne otroke posebna ilustrirana glasila. Od stopnje du stopnje se veča otrokovo izrazno obzorje in se S'ri njegov horizont. Za vsako šolsko leto imajo otroci posebno knjigo. Od začetnice^ do čitanke je že kar ve ik korak. Seveda ima težave z učenjem japonskega pismenega jezika Evropec prav tako kakor Japonec. Po izbruhu japonsko-kitaj^ke vojne leta 1937. so nastali za Japonsko mnogi novi problemi. V-e japonsko življenje se je moralo osredotočiti in pri tem delu je imel svoj delež tudi japonski tisk. Treba je bi1o mars'kaj poenostaviti. Nekaj let so še izhsia'i majhni lističi in dnevniki Kmalu pa so vse te lističe pogoltnili ve'.iki časopisi. Leta 1S37 .so našteli na Japonskem 1214 i dnevn'kov Pred dvema letoma se je skr- : čilo njih število na 800 listov. V dobi 1540-41 je bila izvršena nova koncentracija, pri kameri je os'alo samo še 240 listov. Pri vsem tem ie pomaga'a japonska vlada, ki si ie prizadeva'a da bi v največjih mestih Tokiju, Kobe in Osaki iz-hajelo le m «Ho ;istov. Njeno načelo je b'lo, naj bi na področju vsake pref^kture izhaja) največ en dnevnik Zato pa so ti japonski listi popivn^ma drugače urejeni ter imajo n. pr. »Ašaki Simbum« v O aki 140, v Tokiu celo 700 č'?nCv aredn:škpga zborn. Kako ve'ik pomen prpi uj^jo Japonci tisku, izhaja iz dejstva, da ie b;lo septembra meseca 1837 pri japonski vadi ustanov' jeno posebno m es'"") za voditelja a-ponske^a tiska. Tz te<»a službenega meri» se je razvil t'«ko"ni tmad k> da" es popolnoma obvlada japonski 'isk pa tudi jn-ponsiki radio m film. Japonska obveščeval- na službe je sedaj osredotočena v usanovi Domei, ki je nastaia 1. junija 1936 po združitvi dveh telegrafskih agencij. Agencija Domei zalaga danes nad 200 japor.sk h časopisov z ves;mi in novicami. Ta agencija ima korespondente v vseh dežeiah sveta ter uživa podporo japonskih diplomatskih zastopstev v inozemstvu. Veliki japonski časopisi pa se ne omejujejo zgöfcj na objavo novic agencije Do* mei, temveč vzdržujejo po leg tega svoje dopisnike v vseh večzih krač h domovine in tujine. Nad 40 posebnih zvez posluje z namenom, da omogoči čim hitrejše obveščanje. .Število japonskih pismenk je bij© skrčeno na najmanjšo mero, vendar obsega Še danes 3000 znakov. Ob koncu L 1942. je bi]o določeno, da mora vsek časopis izhajati z največ 3000 znaki. Kakšno delo imajo pri tem pisci, uredniki, stavci in korektorji listov, si lahko mislimo. Nekatera časopisna podjetja si celo prizadevajo, da bi povedala vse, kar imajo sporočiti javnosti, v 1600 pismenkah. Poleg časopisov izdajajo Japonci tudi porecej) knjig. L. 1936. je izšto na primer 30.000 publikacij. Zgodovina japonskega radia je še zelo mlada. Začetek te ustanove na Japonskem sega v L 1932., ko je bi o na Japonskem prvih 30 oddajnih postaj. Februarja meseca tega leta je imel radio na Japonskem že milijon poslušalcev, 6 let pozneje pa se je število radijskih poslušalcev početvorilo. Radijska naročnna je i f^^^pne" na Japonskem najnižja na svetu. L. 1934 — so bale vse japonske radijske postaje centralizirane, tako da ni danes med radijskimi ustanovami prav nobenega trenja. Tudi film ima na Japonskem svotje privržence. L. 1938. so izdelali na Japonskem 545 filmov, ki pe so prikazovati večinoma dnevne dogodke. V tem letu so wnlj japonski kinematografi 71 milijonov obi ko-valcev. Japonski tisk radio in film so danes po zaslugi tehničnih sredstev koncentracije na takšni v šini, da va-^a lahko z njimi defea kar hoče. Vee te ustanove so v službi države naroda in njegove vzgoje. Tudi pri japonskem prizad vanju za obvladanje pacifiškega prostora so imele te ustanove velik vpliv na razvoj dogodkov in današnje stanje stvari je v vel'iki meri posledica združenih sil, ki jih predstavljajo ti činitelji javnega mnenja. ca Jadralskem pr.mstrju Vodja oddelka za junetljatvo ln gozdarstvo pri vrfcLo.uem komisarju v Trotu Beinnold Huber je objavil v listu »)->eutöche Adrla-ZUt^n*« daljti öianek pod gornjim naslovom, lz. katerega posn mamo naslednje: Ce prtmociimo položaj p ede oskrbe s krubom. ki tvori podia^o za prtbr.uo, tedaj Ubko rečemo, da Je do-lej Se vedno utpelo svariti na raTpo sgo p. .r ad zadnji termin za oddajo. ?.al nI prinesel takega uspeha, kakor bi bilo ;:r!čako ati Ce ti ljudje mislijo, da bo enostavno ostalo pri n- lzpiln tvi njlin o-idalr.« dolžnosti, potem bedo doživeli veilko rraočara-nje. Odrejeno bo, da se morajo neocld»"* k ličine ne slede na stan t r samooskrbe pridelovalca zapleniti, če pa je proizvajalec blago ž--- prodal na črni boiz , prtrm bodo oblistva posedla po živini. Vrhu tega boSo pmti «st porotnikom 1 re e a zai-orne ksaii. Ukrep« bodo morra trdi. vndar Je tie*-» oskrbo prebiva stva z-. ot--viM ln z«5čit ti dostojne proizvajalce, ki f=o izp-MiiUt svq.o do ž-nost, da se ne bo lzpoin evao.Je dolžnosti prl-kaz-i'alo kot neumnost. Tv.dl v bdoče bodo upo-rabl'ena v=a f-r»roJ 1-1.19 -:»: v 7tal j! pa dobi i~ti pot*-' 4n k 6.75 ko kruha ir. 3.00 kg živU sa Juh skupaj to ej »'5 kg. Razi ka anafia terej v enem mesecu le 0 44 kg. Najtežavnejša je vJadrans' -m prirr.orjM on'rba e m^'o' a-ol. P,i oskrbi z maič Dami so va>ni t-r;js čin til(l: oljaric?, mleko ln svinje. Pokžnj bi bil snatno boliši, če bi uspelo dvier-utl pm)z-vednjo mi k» na v.Mno, Vslvot je v NemCiJ!, :n do-ečl ;>oi:oino oddajo n » ežkov. Pr«-rlvsrm bo tr;>ba oddt:;o ail°ka po.-"favltl na novo o.cnovo. če ne bo šlo zlepa, bo treba odd Jo Izsiliti z dra-kon^kltr! ukrep!. Lantnikom krav k! 'e bodo ekužal' iz^gn U rdd-Jni d'l'n^ti bod- kra-e zaplenjene. razen teea jim bedo vz°te živilske nakaznice. kel'kor jih dobivajo. V poštčv prlaejo Nt Zi>rorne kazni. Površina 'a pro zvtVnJc o' larlc se ie lani na opejncilskem ozemlju potrinnl^torlla Ta ugotovitev pomeni priznanje tako !*m?tom kciKor tudi or.'an-m, kl Mm je bil", piverjena lavr^-tev ob-delo^al'P^a nnčrta. rr delp' son'n s rrrna pa ni "ril rtober, kar je pripisati slabemu s~menu ln ilrb°mu vremenu. Ni p dob-o u-"-e a otidaj?. Titdl tu bo treba z vsemi sredstvi vztralati na tem, da se izvrši oddajna ''ol'nost. Sv'.njereja Je na opo-racijskera ozim'.ju sl^bo razvita, sato so oblastva priskrbela lz Nemčije 10.000 pujskov, ki jih bodo morali prr vzsmrlk! v prihodnjih mcsc-clh cd'4c.tl v otv'ki plianUi svir.i. Sedij dobi vsr.k normalni potrošnik na metec 300 g sai.«eke ln lfO gramov o!Ja. Pri t"m Je t-eba Ja^no ln ne^ivov.m-no ugotoviti, da prihaja zapeka lz Nemč'Je. Toga r.aj se zavedajo tisti, ki stalno "odrnjalo zaradi plM»ga obroka ma " "--h Ros je ta obrok mrjhpn, vendar je tr^ba upoStevnti. da Je tudi za Nemčijo vprav mn?>č?ba r- jfiv kejra t°čva prehrane. in Je tr^ba prav rararil terra tem vlSe oceniti velikodušno pomoč. Od l.maja do d-embra lan"k-ga leta je prtžio lz Nemčije zn oneraci'sVo ozemlje *530 ton ra^lanih «vlnj. V.ar Jo omogočilo. da «o potroS-iiki dobili vse obroke mafčob. Na'bolj žalosten rviiav je bil ta, d« so se ni*!l zločln-kl elementi, ki so d?l te poteke snrnvili ra drag denar na ftno borzo. Porr.acnti bi mo a!l vs« prebivalci, da dobe teki zločinci zasluženo kazen. Pridelovanje kromp'rja se mora na operacijskem področju prav občutno pcvčatl. lani Je Nemčija na velikopotezen način dobavila temenski krompir. Za oskrbo s krompirjem ln sočlvjrm pa so bili navzlic temu potrebni prav imptnl dovozi. Napoe'ed Je omejiti Se meso. Obrok Je zelo nizek, pa niti ta mnjhen obrok nI bilo mogoče vselej izdaji. V zadn ih mesecih se Je položaj oskrbe z mesom nekoliko zboljšal, ker' Je pod naftežjimi okolno-^tml uspelo pripeljati up operao g'av žive žlv:ne. Ta dovoz pa Je bil le p-c-br>dnl ukrep in Je treba vse zastaviti, da se bč <"t' aja živine domače prireje kon ekventno zvala'? Precejšen del prireje te doslej nrlha al na črno borzo. Treba 1x3 breaol zlrno poet-on&tt «n kmetu, ki prrv'a živino na črno božo. odvzeti !z Meva drugo žival, ne glede na gospodnrske posledice, ki bi Dognanja o EAMovem terorju Stockholm, 10. feor. Poročilo britanskega delavskega odposlanstva, ki je nedavno pod vodstvom sira Walterja Citrina napravilo Studijsko potovanje po Grčiji, predstavlja v vsej svoji celoti veliko obtožbo EAMove-ga pokreta in ELA3ovih tolp, ki ju popolnoma obvladajo komunisti, zaradi njunega morilskega terorja. Griki regent je Oaje dejal, da »o pomorili boljševiki >najmanj lü^XX) ljudi«. Vsa trupla so kazala sledove strelov v tilnik ali v hrbet. NaSli so jih na področjih, ki so na njih gospodarile ELASove tolpe. Zgražanje, ki ga tako s poudarkom sedaj izražajo delavski zastopniki, hoče očitno zabriflati dejstvo, da ao prav delavska združenja pripravila laburistično stranko do znanega sklepa z dne 13. decembra. Takratno obnaSanje delavskih združenj je britanskim delavskim organizacijam gotovo neprijetno. Zato skušajo s svojim poročilom čim bolj zabrisati spomin na ta sklep. Vendar ne bodo mogli vsi poskusi spraviti s sveta dejstva, da so britanski levičarski krogi aktivno podpirali grške boljSevike in da je Churchill sam z uporabo britanskih čet v korist Papandreujeve vlade dal boljševikom možnost za upor in za njihove krvave orgije. ženeva, 10. febr. »Daily Mail« objavlja intervju s sirom VValtcijem Citrlnom O vtisih s potovanja po Grčiji. Citrin je povedal. da so komunisti samo v Atenah pomorih več desetlisoč oseb. Kaže. da so sistematično uveljavljali prakso o talcih. Ci-trine je nato opisal grozotne prizore lz atenskega predmestja Peristeri. kjer so izkopali stotine mrtvih trupel. »Kaj so ti ljudje zagrešili? ELASu niso storili drugega, kakor da so dejali, da so proti komunizmu. Se daleč ne moremo misliti, da bi bih ti ljudje, ki smo jih videli, ubiti v boju. Vse so enostavno pomorili.« ELASovi ujetniki niso dobivali niti dovolj hrane niti niso imeli dovolj odej še slabši pa je bil položaj talcev. Vsi možje, žene in mlada dekleta so pripovedovali grozne zgodbe o svojem prisilnem odgonu. V Ätestsh AnVterdam, 9. febr. Reuter poroča, da znova, narašča podtalno rovarjenje EAMa in ELASa v Atenah V sredo zveCer so razširili med grško naiodnc gardo tajno proklamacijo EAMa in EL A Sa z napadi na generala Plastiiasa. Britanski uradni krogi menijo, la so se tajno vrnili v Atene 4 vodilni ELASovi propagamlisti, ki so odgoverni za to proklamacijo. V sredo zvečer je vrgel nekdo na cesti v okraju Pa_ tissij; bombo, ki pa ni nikogar ranila. V?em tistim, ki vedno kritizirajo ln .vidijo le nedostatke, ki pa nlrtia o [vwmih, pod&ti konkretnih prijav, priporoma R^'nho'.c" Huber v tp-kljvč.ku svojih izvajani teviejše »"KJ-'lovinle, kaj'1 če bo v?« prebivalstvo sodelovalo, ee bo majrsir.aJ Izboljšalo. Šu&a&č pople v Bern, 10. febr. Kakor javija agencija Exchange je priiedii Subašič včeraj v Londonu sprejem, da bi se poslovil od britanskih novinarjev. V bližnjih dneh namreč namerava oditi s svojo vlado v Beograd. — Glede sestave- regentskega sveta §e ni bil dosežen sporazum. Subašič pa je napovedal, da bo uredil to vprašanje s Titom v Beogradu. Dunaj, 10. febr. Rimski radio poroča, da je zahtevala ^jugoslovanska« vlada izročitev bivšega šefa Italijanskega generalnega štaba generala Roatte. Roatta je poveljeval leta 1941-42 italijanskim četam v Dalmaciji. Trenutno je pred sodiščem. Iz radijske vesti ne Izhaja, ali je zahtevala izročitev Subašičeva vlada ali pa Tito, katerega propaganda je že ponovno stavila sllčne zahteve. Ru333urh?!ti „vcffil ztašiEci" Stockholm, 9. febr. Kakor javija šele sedaj agencija Tass so objavili bukaieški listi 1. februarja seznam svojnih zločincev« V tem komunikeju je rečeno, da le bilo na podlagi sklepa ministrskega sveta z dne 29. januarja aretiranih do 30. januarja 65 »vojnih zločincev«, med katerimi so Jon in M*i-hal Antonescu Alexianu. Christeecu, generali Pantazi, Voiculescu Calatescu, Taaescu. Jonescu, Manuilescu, Pop in Goga. ki jim očitajo da so krivi rumunske katastrofe Nadalje Davaja Tass članek rumunskega lista »Centaia« ki izraža svoje nezadovoljstvo nad tem. da poteka akcija proti »vojnim zločincem« v Rumuniji tako počasi Preveč se razpravlja o krivdi »reakcionarnih elementov v deželi. Samo vlada na-rodnodemokratske fronte bi odločno izvedla kaznovanje »vojnih zločincev«. V Bolgariji napovedujejo nove usmrtitve Stockholm, 10 febr. Ta.=is javlja lz Sofije, da v raznih bogarskih mestih nadalje kazensko postopajo p rot: narodnim Bol- ; garem. Tako so postavjB v Tasardžiku pred tako zvano »ljudsko sodice« 111 iju- : di, v Plovüivu 145, v nekem drugem bolgarskem mestu pa 76. Nadaljnje postopanje v drugih krajih dežele bo še sledilo. T-s£ke ftošk&d&e berÜsskilt kültuffnih stavb Berlin, 9. febr. Nedavno je bil Berlin žrtev težkega terorističnega napada, ki mu je dodal k dosedanjim grenkim ranam nove boleče poškodbe Vedno bolj jasna postaja resnica o kulturnem barbarstvu angioame-riških gangsterjev, kajti kakor nedavno v Monakovain in Fivibuigu, na Dunaju ln Salzburgu in v ostalih biserih nemške gradbene umetnosti, je napad zadel prav mestno središče, kulturno srce tn obraz nemške prestolnice. V Berlinu je popolnoma zgorel grad, ki je bil ena glavn.h mestnih znamenitosti ter verjetno tudi njegova najstarejša stavba, ki je nastala v prvih obrisih leta 1452, nakar so jo kasneje pregradili v renesančno stavbo, kateri je dal Schlüter njeno dokončno cbliko. Kot tipična stavba pniskega klasicizma je piirasrl vsem Ber-Iinčanom k srcu, poleg tega pa je bil tudi za vsakega Nemca velikega pomena. Z zadetkom v polno je bila poškodovana berlinska državna opera na cesti Unter den Linden. Spadala je med najrazkoänejäe operne zg rad' e na svetu, tako da se lahko reče, da je tvorila s pariško in dunajsko opero morda sploh tri najbolj pomembne operne stavbe. Kulturni skrvntlci angio-ameriškega kova so najbrže zadovoljni, da so prizadejali Nemcem znova take rane. Morda mislijo celo, ker so navajeni presojati svet po tvarnih dobrinah da so s temi ranami načeli nemški življenjski živec. Nemci pa nosijo svet lepote ln svet duha v svoji notranjosti ter vedo. da stoluje v teh razvalinah neuničljiv duh ki se bo nekoč dvignil ter napravil iz njih stavbe, ki bodo še sijajnejše, kakor sc bile sedanje. Imenovan ie predserlnüca in podpredsednika Pokrajinskega gospodarskega sveta Na podlagi čl. 1. nare be o upravljanju L^bljanske pokraime z dne 20 septembra 1943 in v zvezi s čl 5. naredbe o ustanovitvi Pokraji ske g a korp-racjfJkega sveta z dne 2. maja 1942 ie prez;dent pokrajinske uprave div general Rupn'k imenoval za predsednika Pokrajinskega gospodarskega sveta g GaSperia i.iPovšk« inšpektorja Pokrajinske uprsve. za pojpredseu etika pa g int Via tlim« rja Stnrotu eo.elo-vodj'" tvrdke *Eko« v Ljbljaai. Kei je d»^-eedanjemu predsedniku in podpre-.isedniku j potekla funkcijska eoba. 1 Kurusu opu3t?l diplomatsko službo S.ocKholm, 9. febr. Japonski diplomat Sabolo Kurusu, ki je bil med drugam japonski veleposlanik v Berlinu, jc po listu »Degens Nyheter« sedaj Izstopil iz aktivne službe. Po letu 1041, ko je bil poslan s posebnim nslocom v Zetir.lene države je delai v japrinskem zaunanjem mlnlst stvu. Kurusu se je svoj čas skupno z nekim tru-gim dinlomatom pogajal z Ze^njeniml državami v trenutku Izbruha japonsko-ameriške vojne. Japonci blokirali južno Kitajsko Na FiL?:mh ?anghaj, 5. febr. Po vesteh, prispelih v Sanghaj. je uspelo Japoncem odrezati kitajsko obalo vzhcdno od železnice Kanton- -Kukone. Z zavzetjem Kukonga 180 kilometrov severno od Kantona so dovršili j Japonci bkkiranje najvažnejših južno-kitajskih obainlli ozemelj. F^estfce vesta z vsega sveta ženeva, 9. febr. »Times« poroča da te bil .menovan za namestnika Eisenhcwerja 65-iet ii generalni poročnik Ban Lear. L?ar je bil preje vrhovni p:veljnik ameriške vojske, aok.er ga ni pred kratk-in zamenjal general Stilwell. IVirn, 9. febr. »Exchange Telegrapii« poroča, da je odpotoval odposlanec Ben-:S&-vega odbora, Nemec, v Koöice, da bi tam ureciil urade. »Excha ge Telegraph« pripominja, da b3 s!ov?_i"ie zadeve na ozemlju, ki so ga zasedle sovjetske čete, urejeval »slovaški narodni svet«, to se pravn komunistično vodstvo partizanskega up-.ra. ki je izbruhnil v jeseni v rekaterih okrožjih SKvaške in ki je b;l nato potlačen. Amsterdam, 9 febr. Raiio Lendon poroča, da je odredil begunski poljski »or-žavni predsedi ik* Rack evicz demobil za-cijo poljske domače vojske. Amsterdam, 9. febr. O priliki ieta'eke nesreče v gorah nr Wimin^tmu v Susse-ku je bdi o ifbith 23 angleških leUucev. Letalo, ki se je ponesrečilo, je büo Upa »Daeota«. Dunaj, 7. febr. Tudi Romunija Je sedaj Izročila sovjatskim oblastem b'rgunce tz Sovjetske zveze, kakor r ta to i-toiiii nb. primer že prej Srbija ln Bolgarija. BuiarešiAnska vlada je s tem točno izvršila zahtevo Moskve ter izročila sovjetskim oblastem vse beg-.:nco in evakulrar.ee, ki &o nekoč prispeli na romunsko ozemlje, da b' tu uažll novo domovino, predvsem pa, da bi bili varni pred riblji KKVDJa. To je p'.movnl dokaz za to. da o suverenosti teh držav nI povora več. Zadržanje buiiareitanske vlade nasprotuje v tem primeru v:"m doiočbam mednarodnega nrava, ker so postali begunci aicdtvm po večini že romunski drža\lj2nl ter so si osnovali v deželi tudi že svoje družine. Amater d:: m. 8. febr. V Jr.fi m Tel Avlvu sta ntp-Rvlia policija in vojaštvo včeraj veliko racijo, da bi ujela neke teroriste. Pri terr so zaflifiall 600 ljudi, 49 zatiržsl! v zaporih. VLfURNi PREGLED ECaj čita naše okB ve.19 X4> (t Nekaj zanimivosti iz poslovfiiija Šentjakobske knjižnice Največja in najbolj obiskovana javna knjižnica v Ljubljani je še vedno Šentjakobska knjižnica. Mnogi se sponUnjajo, s kakšnimi skromnimi in neprimernimi prostori se je morala zadovoljiti na Karlovšk; cesti, preden se je preselila v sedanje bolj primerne prostore na Kongresnem" trgu Razvoj te pomembne ustanove kaže, kaj vse zmore dobra organizacija in ljubezen do stvari. Pod vodstvom g. liodeta, se je knjižnica povzpela na zavidljivo višino, še vedno je g. Rode duša in srce knjižnice. « Tudi knjižnice so zrcalo v katerem se kažejo okoliščine, okus dobe, duhovne potrebe časa in še mar sikaj drugega. Naslednji podatki g. knjižničarja o številu strank in o izposojenih knjigah šentjakobske knjižnice v lanskem letu ter v primerjavi s predlanskim letom kažejo, da Je zanimanje za knjige tudi v lanskem letu Se naraslo, kar dokazuje predvsem lepo število novih članov. 167 ljubiteljev lepe knjige je bilo v teku lanskega leta na novo vpisanih v seznam članov. Kdor obiskuje šentjakobsko knjižnico, bo kaj lahko sklepal po Izrednem obisku, ki ne preneha ne dopoldne in ne popoldne, da r število izpgsojenih knjig v desettisoče. teku leta 1944 je knjižnica izposodila 422.684 knjig 101.287 strankam. Zanimivo je, da izkazuje statistika za predlansko leto več strank ki so si knjige izposojale, knjig pa je bilo predlanskim vendarle manj izposojenih kakor lani. Predlanskim si je Izposodilo 103.119 strank 394.837 knjig. Pri vsem tem je seveda najbolj zanimivo vprašanje, kateri pisatelji so najbolj v časteh, po katerih je povpraševanje največje. Največ se zdaj čitajo novosti založb »Dobre knjige«, »Slovenčeve knjižnice«, »Sveta«, »Nove založbe«. Na prvem mestu so seveda slovenske knjige, namreč bodisi Izvirniki, bodisi prevodi Naj naštejemo nekaj pisateljev ln njihovih del, po katerih je bilo lani povpraševanje najbolj živahno! So to: Simčlč: Prebujenje, Salmlnen: Katrina. Cronin: Cita-dela, Mttchel: V vrtincu, Bračič: Razdrti mostovi, Frelih Mladoletje, Knittcl: Via mala, Tereza Etienae, Jaien: Cvet kova CiiKa, Trop brez zvoncev. Med starejšimi se največ zantevajo Tavčar in Juicič, Stritar, Levstik, Aiešovee, Malovrh, Cankar. Finžgar. Živahno je povpraševanje [X) delih keisniia, Ai iemsiceg šorlija in drugih piscev. Mladina šc vedao najrajši prebua Karla Maya. pa tudi nekatere domače pisateijc. Dela sledečih avtorjev so tum skoraj ne prestano ir,pjj*>jena: Keller: Zima med gozdovi, Cvet vas, .Mohoriče > a: Kore- nove Saše učna doba, Ctetea^o: Klic divjih gosi, Undset: Kristina, I.avransova hči, Jenny, Deeping: Ujoi^vee, Soiei iu nj.gov sin, Vaštetov'a: Roman o Prešernu, Tolstoj: Vojna in mir, Ana Karenina. Dostojevski: Besi, Mrtve duio, Idiot. Goiki: Tr je ijudie Mati, Mira Pucova: Obrt»z v zrcalu: Uuek Vzhod in zapad. Marij Skalan: Rina. Gul-bransen: In večno šume gozdovi. Dediščina gozda. Gelč Jontes: Sreča na črrpinjah Pravdin: Džing.akan. Budak. Ognjišče, .vüu-sinka, Lamprecht. Bele vrtnice, Sestra Dragica, Gaggern: Mejaši. Lovšin: V Triglavu in njegovi soseščini, Matičič: Petrin-ka, Dular Krka umira, Kociper: Goričanec Novšak: Globoko jerero, Dumas: Trije mušketirji, Ltmdm: Martin Eden. Razumljivo je, da je med izposojenimi knjigami v drugih jezikih največ nemških. Po/praševanje po nemških knjigah je bilo tudi v letih pred vojno vetlno zelo živahno. Člani knjižnice so si poleg leposlovnih del najbolj izposojali Hitlerjev »Mein Kampf« in Tolstega »Krieg und Frieden« tef vsakovrstna nemška politična, zgodovinska socialna in gospodarska dela Veliko je tudi povpraševanje po šahovski literaturi. število strank, oziroma članov, ki si izposojajo kniige v teku enega meseca, se giblje od 7000 do 9000. število izposojenih knjig v dobi enega meseca pa od 30.000 do 46.000. Letni čas seveda tudi odloča, koliko knjig Bi izposojajo 軫ni odločilni so pa Se drugi činitelji. V zadn11h meeecih l?.nskoga lata se je že opažala fitednja z električno lučjo in je bilo število izposojenih knjig manjše kot v zimskih mesecih prejšnjih let. V splošnem pa Izhaja lz vseh teh podatkov. kakor smo ugotovili že zgoraj, da se je naval na šentjakobsko in tudi na vse druge iavne knjižnice v vojnih letih silno povečal. Ljudje menda nikoli prej niso i toLko čitali kakor čitajo zdaj. i Düsse Ludvik, »Srce v vetru« V okusno opremljeni Knjižici, ki jo je ilustriral akad. siikar Stane Kregar, ie izšla pri »Novi zaiožoi« v letih I94u—1944 spisana iinka Dušana Ludvika »Srce v vetru«. Pesnik je izdal Uk pred vojno zbirko svojih prvencev »S potepuško palico«, sodeloval pa je v raznih revijah, kakor v »Dornu in Svetu«, »Umetnosti«, »Obzorjih«, »Modri ptici«. Večina posmi v sedanji zbirki, med njimi najznačilnejše, so natisnjene v prvič, nekaj že izišiih je pesnik opilll in jim tako dal nov zven. Ludvikov umetniški razvoj od prve do druge zbirke je izreden. To, kar je v prvi samo naznaeeno, skrito pod naplavino vplivov, povedano s premalo individualizirano pesniško govorico, je v drugi zbirki mnogo izrazitejše; na vsaki strani, v vsakein, celö tudi medU jšam stihu čutimo resničnega pesnika. Glede Ludvikovega pesniÄKega stila, glede značilnosti njegovega lirizma bi bilo zanimivo ugotoviti, v koiiko je vplival nanj češki poetizem. Vse-kako pa bi bilo težko dokazati kakšno neposredno pesniško sorodstvo z Neznalom. Za razliko od tega češkega modernista je Ludvik formalno čistejši, tematično bolj življenjski in po svojem izrazu bližji razvojni Uniji slovenskega modernizma, kakor pa surreaiiama. Dušan Ludvik je s »Srcem v vetru« upravičil velike nadeje, saj smemo upati, da v razvoju svoje, že sedaj osebnostno sočne lirike ni Se dosegel vrha in da ga čakajo nove osvojitve v sinji deželi lirične umetnosti. Zbirka je razdeljen« v «tiri dele. Prvi (z naslovom »Zvočna oeamelost«) obsega osem pesmi. V drugega, »Zatišje z vodnjakom«, je združil več ciklov trikitlčnlh pesmi, v katerih dosezata pesnikova imaginistična Iznajdljivost in muzikalna zvočnost njegovega izraaa nallepSi sklad. V ciklu desetih p«smi »Krvavordeče astre« j« Ludvik v aoevu smrti in razkroja, človeka ln narave poglobljen ia ▼ poaameenih primerih, na pr. v tretji pesmi, vprav antologijsko do-gnan. V četrtem delu so nekatere daljše pesmi, med njimi »Hvalnica vetra«. Do vetra kaže Ludvik posebne simpatije in ga povzdiguje do simbola večne naravne razgibanosti, neskončne dinamike duše in stvarstva. Iz novih doživetij sta zrasli »Begunci« in »Pogovor z nočjo«, v katerih čutimo ognjeni dih vojnega časa. Kregarjeve risbe so v estetskem skladu z umetniško linijo Ludvikove lirike. Zapiski Pravica do literarnega psevdonima. Kakor poroča »Das Reich« iz Kjövenhavna. ae je v dans'kem «lavnem mestu razvila zanimiva slovstvena poienrka v rrezi $ prevodom romana »Pot« k povračilu«, ki ga ie izdala neka danska založha Kot pisec je označen Pierre Andrere! m knjiga kot rvrevod iz francoščine. Dant&a kritika pa je odkrila, da ta roman ni prevod, marveč v danščmi sp:san izvirnik, kš ic ramo omačen kot prevod V avtorjevem imenu so bistr kritiki opazili psevdonim, ki efe rt& je uporabila danska p;*ate!j:ca Karrn Rliyon. znana že po nekaterh drugih svojih knii?flh Ko so «e obrnili nanjo, je odvrnila, da ronvna še ne pozna ;n da Ca br> preh^lfl. Veki z detektivskimi soosebnrwsitmj obdarjen kritik pa :e medtem irvrSl obsežno razčlembo tega »prevoda« m skuhal po primerjavi z dru-Sinv «piw Blixenove doVarsti nieno avtorstvo. Zadeva je vzbudila tako zan'manje da se je naposled morala rx?1as:ti v javnosti tucfc pisateljica Blixenova V svoji 'zjavi ponavlja trditev. da ni nsp'salr romana ki ji ga prisoja 'O. Znači'no je le. da se v odgovoru zelo zavzema za psevdonim »Meni so prikupni«, pi^e, «vsi tisti, ki rabijo psevdonim T;8o voin i • Tudi v Švici vsrč^ScJ?» s pVnom. Paradi močno skrčenega dovoda nremorra so odredile švicarske e**?sti skrajno štednio s T>linom Od 9. novembra I?ni 'ni irls-e-la v Švico nobena pcšHiko. pwn^o-a za proizvajanje plina, katerega uporabo so morali zaradi tesra omejiti do skrajnosti. * 50 m glob°ko je padel ih o*, al neV°-&kodwaa. Nek. mlad; smučar z Trau Steina se je mud i nedavno .na področju ^--varekih" Alp. Na smuki je fc;v3S.I po. m padel čez 50 m viseko steno v zasn-ženo bread.o. Tovariš; so bi- prepr.cam. da se -te smučar pr: padcu ubil. Zelo pa so se ssačndili, ko jim je poročil, da je ziv n zdrav, se sar: se je jakobaccu lz gioooke^a brezdna. poäcosBl resi«, ooeekaö grmovje ter skupno z vejami požgali. __ . . u— 6 k oda zaradi saežn.h plazov s streh se veiao bolj kaže, čimocij razkrivaj-» strehe svoja rebra Sr.eg je poškodoval žlebove in snegolove. Redka.. je hiša. ki ne bi bila pri odjugi s snegom vred izgubila tudi kakšne opeke, tako da sc- nastale v strehah večje ali manjš° luknje, ki jih bo treba popraviti, da ne bedo stanovanja trpela zaradi zulmakanja. onnrnrTjmnnnuHnnaro-.n-iiti trn' T SPECIALIST ZA OTROŠKE BOLTZNI ds% IVANČSe »SA Prijateljeva l/A — Privez - Pmie ORDINIRA od 2. do 4. pop. — Tel. 3855. ODDaonGora'-.xj!"?J: : r, innnsnr.OfXJüL u— Darovali so: Za Socialno pomoč Maks Jercs namesto cvetja na grob pok. Torozije Novotny 200 tir, uradništvo Socialni- pomoči namesto voi.-ca na grob Antona Pajka lir; Podpornemu društvu gluhonemo mlad'no uslužbenci železniške Naba~ljalne zadruge v Si*ki atme-pto v»uca na grob pok. Bernlka 200 lir, družini Barbič in Pento pa po 200 lir r.amosto venca na grob tragično preminule drrž'ne M io- eo; za Dom -?-p. evsac-vaJcl hiše st. 9 v TJlici 3. maja SCC lir namesto venca na erob Jo 'pa I.oe'"rosnna. za opomogle v zavetišču v Jap] j r vi u'ic! Kugo Fo'iar 300 lir nsme-to cveti a na grob Terezije Nov-tny. — Zadnjič objavljeno dsrilo ICO lir aa P-ruStro ile-pih je bilo v počaetteo spomina Joe pire č'hove in kakor je tiskarski škrat na pisal, Josipa čehova. u— Redni Šolski noul- naderr-rščajo in izpolnjujejo Specialne ins!rr?;eije, Kongresni trs Z/H. Vpisov?n,i^ dnevno. u— koledar je najboljši sveto-a^oc m poTn'OOaov-a rfeH Id bodo kmalu pričela po . ni Ivah in vrtovi;;.' Dobi se v trgovini Kojig&rne Tiskom" Selenburgova ulica 3. (-l"--rp> prlj>orc-'amo rič'T>j» stroj er j 'i. Nor! to rti 12., 13.. i4. februarja. ü:e do-o-. -- no. Tafcimaclje: »Cbr^tofov trgovski ueru - -o-"- 15. jf-v' dvo-. stro1?r»i>f»i te- čan se* r>"-i-''-o.- a'o 12., i:?., 14. februarja. PreVtično z>-.-.7- •-> V->r->tno vsakomur sedai In v bole'-. TJ- e dr>-övon"o. Vpisovanje, informacije: »Chrirtefov (r !>i i ■ -T'ni rav-ö«. DomoTjrjras*:» co»t* 15. .j_ cs-r. :*re stranke «rešimo, da d«örneJo pir- n? —se >-. e'.?nme. ker to ropet pričeli s trga-d oielovalnica vato, Lud. Gerkmau. Hreno .a ulica 3. 5. 'i t . »T ^ a* TT?Tr>V "T Ü '-Uijpv'- i- X.i «> u— Novi grobovi. V časatljivl sUuoüiü. 95 iet jo uxai-ia vdova p^ a,- speictoiju v pokoju go^pa iiüa M.a2i večnemu poč-uku jo bouo spie^imi v t-oreic o4> pon. a. iz kapele sv. Aud».eja na žaiaii k Sv. Križu. — Preminil je p-eesuiik m pečar g. Ivan Oven. Pokopal, ga oouo na pokopališču na Dol-rovi. — Po dolgem trpljenj« je umrl višji sodni o-iciai v i-o-Iboju g. Ludr.vlk M o die. I;ogreb bo v po-neileiiuk ob poi 10. iz kc.p-eUcs sv. Petra na Žalah k Sv. Križu. P kr&Ucem trpljenju je umrl trgovec v Sežani g. Emest Hočevar. Njegovo truplo ao S. t. m. položili k večnemu počitku v domačo gi-u-do. — Preminila je gospa Marija Debel j a k o v a , po rodu Kušarjeva. Na zadnji poti jo bodo spremili v ponedeljek ob pol 9. iz kapele sv. Jožefa na Žalah k Sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen lep spomin, njihovim svojcem pa izrekamo na3e iskreno sožalje. u__poro»». V četrtek sta se poroSMa v cerkvi Msrnin.-sra Oznanjenja Inž. Ver č Ev gen in gdč K o s t e v c Breda. Za priči sta bila Verč Anton, p. t. inšpektor v p. in Greororie Benaa, veleirogist. ti— Naša kmetijska proizvodnja v letcä-njem "eta. K to-"de\mi notici v >;Jutru« z dn« 2. t. ra. nam p-5e poznavalec in cvpaz-o-valec ljubljanske okolice: Gozdovi ob Večni poti so bili nekoč proglašeni za narodni park kiere se ne sme sekati in graditi. Danes na tam ni več strnjenih gozdov. Najprej so brezobzirno sekali badoljevci, nato je sledila letošnja zimska stiska za kurjavo. Od kraja so podirali drevje in izkopavali panje. To ve'ja posel-no za levo stron ceste v smeri od H3rzm.onskega proti SisKi. Tam ie še mars'kje j.osno vidno po" razorih. da so bile nekdaj njive Obsežni kompleks med Glinščioo in Večno potjo bi mogli bre-« n-sehne škode prekopati, oziroma preorati ter zasaditi s krompirjem, fžolom m sonön'^ami. Za krompir bi niti ne bilo treba dosti gnojiti, temveč naj bi JAVNA ZAHVALA Moj pokojni soprog Košir Jj.rij, mestni delavec, se je diie 13. januarja t. i. pri oprav jonju svoje blviibe po nesrečnem slučaju ?a-trap;i a ogl.iko-vlm monoksidom. Kot naročnik »Ju.ra« je bi: za-wiro-.an Zii primer smrti za. .'.d: nezgode pri Oboii zavaro.ainlčl, generalni sasxp -3«, prej Zad.njena zavarovalnica d. d., ki mi j t po predložitvi dokumentov izplačala zavarovalnino Lir 0800.—. Smatram za svojo doižnofct, da se imenovani zavarovamicl za njeno kulanfcno izplačilo naj- . topleje zahvalim, "nako se za-ivc: iujim »Jut.-u«, i ki me je s tem zavarovanjem rešilo vs&.1 v pivih j dceJu po moževi smrti itajiiujsiL gmotnih 6-n'bi 1 V Ljubljani, dne 9. februarja 1945. LJUDMILA KOŠIR, 1. r. 32 ssa Itetm V pp-hcjrijiii dneh bo i^'šel kot januarski 2vea-»k D -br? knjigo moderni roman Sv'carsko- re ctipteljice Catriae I?cI'->ndove »Charlotta - ov. Roinan bo ena Jiajobširnejšlb knjig, Icar jih Js IzSlo v zbirki, in ena naizautmivejSia. ;? to knjigo se prične prvo letošnjo Četrtletje tno'%Q.e vr-r.e D", zato vas vabimo, da se naroči a na to sibirfco ali da obnovite naročilo za prvo črtrtletje. V zbirki Izide vsak mesec en roman, mesečna naročrina pa znaša: a) za naročnike, ki so obenem naročniki »Jnlra« zli »Slovenskega Naroda«, 25 lir za broširano ia 52 lir za vezano knjigo; b) za c: ?o!e naročnike 30 lir za broširano tn 60 lir za vezano knjigo. Naročnike -preiema uprava »Jutra«, Puccinl-jeva ulica 5. Prijavite se lahko tudi «nkarantom -re;, isvon Ljubljane pa. po poŠti. Is Hsrvsga sstesta V Bržljlnu je umrl za kapjo daleč naokoli znani posestnik, gostilničar in mesar g. Wind!scher Josip, star 76 let. Bil je ena roaned nn.jnMtricasitnej®h eseb v mestu. S pr dno.-l.jo je pridobil precejšnje premožen ie in si postavil v Kandiji moderno mesnico. O njem in že pokojnem gostilničar iu in poslancu Zurcu Jožetu, p. d. Štem-b-j. ju, krožijo po Dolenjskem posrečene anekdote. 311 je znan kot človek dobrega srca in z.ek> šeff&vega značaja. Zapustil je soprogo in sina Pepeta. znanega mecena. Na za Inf. r»o>ti ga je spremljalo ogromno prijateljev "in znancev, žalujočim naše sošaijel L,e: al-ki napad. Dva sovražna letalca sta v sr-edo 7. t- m. na pr°gi preti Mirni poči napeoila vlak. Več oseb je ranje niii. Sovražna letalca sta tako zadostila svoji krvoločnosti ter izginila v daljavi. Ljudje naj ce zavedajo resnosti poležaja in naj se umaknejo, takoj v zaklonišča ali v hiše, čim zaslišijo sireno ali pa brnenje motorjev. Ako pa jih letala iznenadijo kje na samoti, naj se vležejo v obcestne jarke in mirujejo, dokler nevarnost ne mine. Treba je z jasnim in zdravim razumom gledati "na nevarnost. Le tedaj se bomo lahko ubranili večjih nesreč, ki nam pretijo iz zraka. "Od{-«ra v omajala težke ledene zastore, ki so so začeH lomiti in padati na hodnike. Marsikateri oo-tiik je dobil boleč opomin od »zgoraj«. Bilo ie že nekaj buSk in nekaj kap'Jic krvi Kak~r vse kaže. jemlje lefrv?n»a zima počasi slovo v veliko v«, sr-lje sirom »Sne^a prebivalstva.. S Kfff^kdfta Na.}trS| c'!pa-rii>. duh nemškega naroda. Ob koccü preteklega to.cS ta so 'meli v Celovcu tečaj za člane župnaga šolskega urada. Vodja "ustanove čir. Pflegerl je "najprej poč:vrt"'l" spomin Rije Tafemerjeve in dr. D: schana Bogdsi .a. nato pa ie nananil razdelitev službe" za bližnjo bodočnost. Na tečaju je govoril tudi stein k oborožene sile, k: je zirorovalcem pojasnil, kakšno je roizmerie med sLrai^ko in vojsko. Sta-b-i vw«ta ThieJ je naglaäai, da mora v času najhujšlii preizkušenj nemško ljudstvo najti pot k virom svoje s.le, da bo lahko prestalo krizo. Gauleiter dr. Rainer, je podal sliko vojaškega poiožaja na vzhodu. So- vrožrmku !je je z naKot»ičenjem vseh si ter z brezob»m;m žrtvovanjem človoškth življenj in materjo ia pofci eč le, da ie vdrl na neniško ozsmlje Toda prav sedaj se mu ie postav la po rovu om-'iia ljudsSca vej-Ska, ki ter a cd svaja cev za vsak meter zemlje cele potoke krvi. Trebs je ohranit* m'rne Fvce lz. napet vse sile ra najv-č o storitev. Tudi sovražnik. Nemčije »e borijo s težavam', nii*>ov poizkus, da W točil; nemške ljuoetv^ "f vod-tva ter ga prisil'11 h ka.pi'tulej-V pa bo dcživ*l Cedokupno emko ljudstvo se zave rt«, k.iK-šna usoda ga čak<^. če b= se nnsnrocn'f.u posrečile, da b' mu vsFil m'r. Zu hrambo Nemčije je potrebna največja oopons-^t duha. ksiti zdAj se je treba b.-.riti za eb-stoj naroda. J ^ ca-s'nitki ?n vo

r dr. Ra.'r.er je prel kratkim eb^skal Weinberg ter gworl tam na ^brovanju vcd'te'iev stranke. Obravnav?.! v rk'vT.cm sedanji politični in vo1'.- rvolo^al. O'irr.tna zborovanla v fa-^a^tn Meseca januarja ie b"'o v cel^-škem ^kro4'u fnnosro obrata'>i zberovant pri kateri 'meli govora'ki in prmparand'St» rr^o Dofasnjevati p-1:ž?1 delsvce-m tam, kj*r sa rnpi-fflet-d. Talina zborovanja, pravi »Kärntner Zeitung« so nuno pctrrShni, kajti z niimi dob; vsak delavec potrdi'o za sm'sel svojega dela, k' js v korist šku^>-n'"sti Fen-at--«em l^rtnjevts-ja do'žue«ti mora prevevati slehernega mo»kega 'n žensko ter ne sme popustiti. Na ta nač a bo zagcto\ijen uspeh - emškero. orožja tar , bo domovna izprica'a. 3a st'j- z vsemi jimi s:lami zi vojaki na bojišču. N^kje na Koroškem piše »Kärntner Zeitung« se je prebivalstvo lepo Izkazalo pri~sr>r e j eraan ju bcguncev, ki so morali zaradi ter.rističnih na-xi/lov zapustiti svoja stanovanja. Mnogo taitšnih oseb je dobilo strelio v Piikerjevi vrtnariji. 801etna last. niča tega podjetja pomaga pri vseh deüh in je izkazala pomoči potrebnim veliko gostoljubnost. Z- železnim križcem II. razreda je nfl odlikovan korošid iojak poročnik Franc Dolenz iz Lienza. Dovoiiinice za motorna vozila Je treba obnovitL Z dnem 15. februarja bodo razveljavljena vsa nakazila za nakup bencina in sličnih pogonslclh sredstev za mot: raa vozila. Po tem dnevu se bo prodajal bencin damo tistim, lastnikom motornih vo-2Š1, ki bodo mogli dokazati, da jim j® pristojna oblast obnovila tozadevne dovolilnice. V šmohortn so priredili tečaj za molžo. Teöaj je dobro uapol ter so se njegovi udeležonci podrobno seznanili z vsemi deli, M so netrebna pri strokovnem obravnavanju žritvlne. Na Koroškem imajo seflsj 17«) stalnih otroških vr.-cev. Najnovejša ustanova, te vrsta skrbi za 30 otrok ter razbremenjuje matere, ki posveča-'o svoj čas m 7voje de-lcnme sile službi za domovino. Parkljevka je na mestnem sodroč+u Beljaka iTages- j posti« urelnik tega lista Hermann Krauth. Cestttke to častno dartto je poslal lutA. lantu Gauleiter sa Štajersko dr. Ulber-reJther. Kot in.ev strahovalneg.» iut}Mda Je pa- lei dne 1. februarja Jožef Kopunč. Poko-pali so ga 8. t. m. na graškem pokopališču. V Sevnici ob Sa\1 je dne 1. februarja po dolgotrajni boicini un.rl brivski moj-^r in pcse#?tnik Rudolf Kreutz. Pokopali so ga na farnem pokopališču Zapušča so. rodaC;e v Ljubljani in v Sevnici. Smrt dveh otrok v ogn,iu. V vasi Pack je nastal v nski kmečki hiši požar. Domači hčerki Erika ln Valbur^ra Z>msteü-r«t sta pri ne<«-ečl z*-oreli. Mati fma je rrmerati, d^b'.'a pa je pri tem tako hudo ery-kiine da je morala tula sama ▼ bohvšnico. V «udia ie t»v\rl oiriotrd m«ti!nlfter Fr. Kasc>1. PoSrnraM so «ra v fTedo 7. febru-ar1* na domačen pokopališču. Rrort na bof^n. Na vzholu je padel Kan«; P~>->o:3c *<- Prevalj. ma- ter /'"■''r'-'o. brp*e In dve Na- f^i-ff. v nt>,rv /decembra l^nrke^a leta «*e»vtn'k Fr".r .Ten>«rheg. ki rapušča soro^n.'^e v F.-w-lr, i»m Draror^dv in v Tr-Ho-V-h. j ol-woHn rv^Tfr-f!«! «r^rt' nri ne. V/vr-. o• ~ r-^a^-T-n 57 Vtnefn ski a-^sx^Airi t*^Tohana TjCt keria iz Tjfthrn-(^o-r^^ rri S^f.vru. rr»H-firMn v cXo' e? R'dT^ne s» -if» t>o^rla Icrr^tira >fT!ja Em!- cVorV-j e Prekufl-rla le sv?- tnvo vi «e PetroV-i «o 4e raz'u tv> PT'-n•^eb^rieve. IH vnela tn t—nri t"rn fr^r-o h^ide rpe-VTj-re, ^ jim te TV^^ala v beTnSm-cd. Iz Trcta k«»». TT nrli «1'etnl Vinko Per-j^aovič. 7iletn! Mihael Jakopič, 60letaa W:r)"beta žolg-er, 68'etna Ivanka Sterle, KP.4na Änol-nl^ Va^lič. 721etna Pomi-rli-a Simer«. 68'etni Tcžaf Bizjak. 801etna Kurr-^č. 671etn« M^glalena Ju-riš^^ In MWr» Fr»nc V'Sintir. ■v?,, s^rt r>r*o|rn?. Pred p^«to"hilm tr-ži^rlm sodl*;^ •'e t/» da1 rarp^ava vrpr+i ^l^nom z'orlasne Velenlkove to'o_ vs^ke trir«» ir« -i« no Trstu. Na «f-r^ri: »o -t^ril J>»--ro',v1 P'?zl«',a, i-r, M^-rhet-tl. — Ve'em'k je bfl že pred tem clbsojen na smrt. 13 Carice Ljudski kuhinji sta p ičell poslovati a 1. februarjem v prostorih restavracije »Pri vseučilišču« na Travniku in »Pri parku« na Muttijevem Korzu. Cena kosilu je določena za olie kuhinji po 6 lir. Kuhinji bosta nudili kosilo z enim samim obrokom, katerega sestavo bo sproti določil pokra-jlnslci prehranjevalni cdsek. Zmrznjenca, ki je že umiral, so našli v nekem gozdu pri Ajdovščini. Ugotovili so, 'la gre za 351etnega delavca Antona Preglja, ki je kmalu nato podlegel v goriški bolnišnici. Iz Slrvats&e Zdrnf«ni h^.n.ialnžkl «rimnarijt. S Poglav. rJkovo odredbo je bila po«nolna ženska re-a!na glmnariia v Banjaluki ukinjena, istočasno pa je bila odptta popolna mešana realna glmnarija. Sodoben Imm. Hrvatski državni patentni trrad je dobil p isavo Fabiana Kufnerja o izumu va.rno-^itnetra ciearetnc^a ustnika. Wov^k iphko 7. niim mirno kadi, ne da bi stresal pepel all da bi m^erel nastati zaradi žerjavice fio^ar. Obenem je rečeno tudi vprašanje zatemnitve ds-arete. ki le zlasti v pe'ar'em čaisu tako aktualna. Izum sestof« Iz clsraretnega tulca, pločevinaste cevke in kapice. Ako žcBtc prodat! posteljnino In slične predmete ter ne utegnete priti v aaš lokal, prosimo, da nam to nstmeno aH telefonlčno »po* ročite. Poslali bomo k vam na dom «vo-jega naknporaiea. NaktiDovainica Soe^alnc pomoči Ljubljana. Gradišč« št. 4, teL št S0-S9 3ELE2NICA K O L B B A B Nedelja, 11. februarja: Dezlderlj, Adolf. Lurfea Marija. Ponedeljek, 12. februarja: Bvlallja. O E C U B N U L E K A B N B Nedelja: Mr. Leuftek, lUaiJevm cesta 1: Bahovee, Koagrwsal Ug 12, Mr. Nada KomoUr, Vič, Tvto-Äka cesta. _ , Ponedeljek: Dr. Plocoll. Ehinaj-ka cesta «; Hoč*-vmi. Celovška cesto 62; Gaitus, Most--», Zaloška 47. Nedeljsko dečurno zdravaisko službo ima mestni zdravstveni svetnik dr. Fran C i b e r, Štefanova ulica 7. Zatemnitev od 1*.05 do 1. Oddajniška skupina Jadmnsko Primwjs RADIO LJUBLJANA NÜDEWA, 11. FEBRUARJA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7 10—3.00: Veeett zvoki za nede j -ko Jutro. c.OC—3.50: Osrednji nem» 6kl spored. Ö.50—S.00: Foročiia v slovenščini. 6.00 do 10.00: O .red.-jjl nc-miki sporen. 10.00—1C.15: Porodila v nitničml. 10.15—11 'JO: P;&zn!öoa glasba. 11.00—11.30: Osrednil ncmfcki spored. 11JW—12J»: Slovensl^ ijudska oddaja. 12.00—12.30: Napoved sj>orcda, na:o opoldanski koncert. 12.30—12.451 Poročila v nemščini ln »lovenifiai. 12.40—14.00: Nemški ljudski koncert. 14.00—14.10: Poročila V nemžčall. 14.10—15 03: Pozxiravl lz domovine. Radijski orkester Todi D. M. 6 janec, sodeluje komor »bor. 15.00—15.45: Klasični trio. 15.45—ie.00: 15 minut sa p-odcisije. lož. CirU Jeglič: Pii-ra-.-» sa »ponil-dfu;sko delo na vrtu. 16.00—1S.C0: Koncert za vojake. IS.Oi—1*.»0: Nesmrtna.glasba nemških skiaditeljsv. 19.0J—i'-jJ: Mali koncert, pol* merzosopranistka Vda Rudolfov*. j»r: klavirju Marijan L povi«.k. 19.30—1).«i: ?or»či!a v slovenščini. 10.45—20.00: Kaj prinaša prihodnji teden. 20.00—?0 15: Pore čila v nemMj-oi. 23.15—21.15: Cv. Oolar: Dve nevesti. JT.ufina iya, ixvaj&jo člani Had.:j.-ke IgraJs'te druSIr«, vedi ln*.. Pen^ov. 22.00 do 22.15: Poročila v nemSčinl te napoved eporeda. 22.13—23.00: Plosei or>f tar, vedi Marijan Vodo-pivec.' 23.00— 24 90: Glasba pred polnočjo (prenos). KMEMHsČiAFl ^Tl Č KINO MATIJA: »Pasji dnevi«. KINO SLOGA: »Nedolžna ljubica«. KINO UNION. Dan i olle Darreux — mrota v fllmn »Njen prvi sestanek«. Predstave ob 14., 16-, 18. KINO MOSTE. »Dr. P-cbert Koch.« Emil Jannings kot zdi-avnli borec proti tuberkulozi. Nedelja ob 14., 1 C.. 18.; de^av. ik ob 18. msrsrii Bsg? kf&ti! Nož, ciragi gospodje, je grdo in grozovito orožje, to je res. Ce bi bil imel na-masto noža bodalo s srebrnim ročajem pri sebi ki če bi bil ne ir.wgar, temveč takšenl? odličen gospod, kakršen je bil don Gaifeiros, o katerem si pripovedujejo toliko zgodb — nu, rad bi vedel, da U bi me bil kdo očrnil za brezsrčnega človeka. malih se dotaknil pei kroglic kakšnemu lopovu v trebuh. Gor-jača me je branila psov in mož, ki so mi bali v pretepu nasprotniki, todo ?a sleparsko igro in nizkotne .opove ni bilo drugega orožja razen noža. In tako mi očitajo strast do noža, zlasti zavoljo zgodce v Aveiru, k i er je moral neki možak po imenu F on inhas, ne vem, dali predčasno po^noöti tla ah pa v bolnišnico. Toda zavoljo te zadeve me ne bo strah, ko me Bog pokliče k poslednji sodba. Koliko večnosti je ze cdiiej preteklo, pa nikoli me ni vest zbadala niti toliko, kolikor te zbode slamica ponoči skozi rjuhe. Predstavljajte si, gospodje: moj tast in jaz sva se odpravila neliega dne po po-sLh v Aveiro in poganjaia svoja mez^a pred seboj — dva nič hudega sluteča svetnika, kakršna sva pač po značaju. Bilo je že temno, ko sva prispela. Spravila sva živali v hlev in se lotila jedi, kajti dan je bil naporen in vroč- da bi počil Ko sediva tako pri jedi ti prilo-iriasti Fontinhas s silovitim ropotom, pri Bogu slabše nego kakšen konj ki hlapec! Ko je stopil v hlev in opazil, da sta obroča, ki sta se mu videla najboljša, zasedena po najinih živalih je takoj pobesnel Se danes go vidim pred seboj, s svetilko v dvignjeni roki. z volneno ogrinjačo okrog beder. ki se je že odvijala, z okrog-äca Jtiob'.ikom p ';r ttha- v kr-.~v.oi jopiču in s kuštravo brado, ki je bila videti kakor scefran mah. »Komu pripadata ti živali?« Moj tast Agostinho mu je odgovoril, kajti poznal je nepridiprava pred seboj in se je zbal prepira. »Tista z belimi povodci je moja, druga pripada mojemu zetu.« »Torej spravita mx živali ven .. p« hitro!« »Da bi živali ven spravila? Niti v sanjah ne mislim na toi Hiev je za vse, ki sem pridejo. Ali s e vi morda kralj?« »Ta obroča sta vedno meni namenjena. Odpravita živali, al: pa jima prarezem povodce. potem bo že šlo!« Sedaj je bil prišel zame trenutek, da se vmešam, saj lopov ni hotel poslušat, upravičenih besed mojega tasta. »Ničesar ne boste prerezali, človek božji! Mezga stojita tukaj prav tako kakor kje drugje. Vs- smo ljudje... ni vredno, cLa bi se zavoljo tega stepli.« »Vam še odgovorim!« In že je potegnil nož in prerez« 1 mezgu z belimi vezmi povodce. Baš je ho.al prerezati še druge povodce, ko sunem v njegovo svetilko... m že je ležal'na tleh. »Za Boga! Na pomoč! Umiram!« Padel je bil na nož — al; sem mogel kaj za to? Takoj- je nastalo splošno razburjenje in so me prijeli. Sredi hrupa in že množici v pesteh sem mogel svetovati svojemu tastu: »Izginite z živalimn in me počakajte za ovinkom! Ce me v dveh urah ne bo tja. pomolite za mojo dušo!« Ljudstva se je nabralo od vseh strani in prikazal se je občinski, predstojnik, kajti policije takrat še ni bilo. Ko sem bil tako obkoljen, so mi metali v glavo izreke kakor: »Glej ga. to je pravi vrag lz pekla!« »Gospodje,« sem jim odgovarjal, »svoje zi-bellig nočem utajiti. Sem iz nek« vsM samih preprostih ljudi nad Viseujem, iz mrzlega kraja, kjer ne uspevata niti oranža niti trta« »Vas samih jegnjet, to je videti na tebi.« »Bog si ga vedi, koliko umorov imaš že na vesti!« »Poglej ga, njegov obrez je obraz pravega hudodelca!« Jaz. seveda s solzami v očeh, 961X1 jim dejal: »Ljudje božji, za hudodelca nisem rojen, sean iz spodobne rodbine... moja vest je čisia, kajti do d-eoes še nisem niü muhi zla storJ.« »Takšen lopov! Lepe besede Ima T ustih, toda erce zveri- Da je z nožem Fon-'tinhasa zabodel, ki je vsem teke dober prijatelji« »Preiskava bo spravfa vee na dan.. .c Predali so me občinskim slugom jn čez uro, ko so me videti tako jokati, tarnati 1 in svojo nedolžnost zagotavljati, se je krog cxkoL mene končno razširil. Fontmhasa so odnesli in ker so me imeli sedaj za neškodljivega, so me vprašali po ženi in | otroku, od kod sem doma in od kod ne. »Spraviti ga moramo v jeöo.« je dejal | občinski predstojnik. ; »Dobro, gospod, zakon je zakon. Toda prositi bi v« hotel samo za neko uslugo... Tam vrlim ljudem bi se rad zahvalil za i sočutje, začenši od občinskih slug, ki so častite in važne osebnosti ter bodo jutri očetje otrok, o katerih ne veš, v kaj jih bodo vzgojili...« »Govorite... Ce vam morem pomagati .. .€ »Pa še kako!... Dejti, naj prinesejo vrč vina, da ga skupaj izpijemo!« »Mož, prihranite svoj denar, lahko ga boste še potrebovali!« Izvlekel sem motnjo in potevenčal z rfat- niW, Iz pisarne narodnih pionirjev V zvezni pisarni narodiih pionirjev na Miklošičevi cesti 19 (Vzajemna zavarovalnica) naj se javijo: Marija Molka, Sv. Petra cesta 59; Ivanka Lipovec, Rožna dolina. Cesta XV, Danica Mušlč, . Lansutova 20; Breda Pečan, Rožna dolina, Ceeta ■ XV.3; Pranja Fajdlga, Ciril-Metodova 51; Vinko ! Seme, Rimska cesta 23; Josip Levpušček, G&jeva ul. 3; ?vojd Ivana Ogoreloa, roj. 1921, Knafljeva i ulica 13. Zaostala pošta: Olga Zbogstr. Anton Zupančič, ; Nino Zornian, Greti WanIch, Prane Vrstovšek, Ce- ' cilija Vrečar, pppca Udranc, Prane äkufea. Jože štrumbelj, Alojzij Stare, Edvard Bibič, Gustl Ple- i ško, Franc Poiovček, Andrej Pušler, Terezija Po-držaj, Pepca Plat. Ana Novak. Rezka Lončarič, I Vera Lenarčič, Ma-ija Ločnlkar, Franc Kotar, Mira : Hubad. Ančka Hočevar, Stanko Glavič, Poldka i Fritz. Silva Fritz, Avgusta DariS, Vida drnlk. Ivan i 3rajer, Netka Anžin, Marija Zidan. Milica Sbern, : Renata Kos, Francka Kogovšek, Jakob Fabjan ln i uprava Delavskega doma. rrrxixoxjnoi. JUtJLJLJ_ L-UJLOJULOJ . Ko po dolgih leHh opuščam svojo modno trgovino v čevljarski ulici ät. 2, ee vsem svojim dosedanjim cen J. odjemalcem najlepše zahvaljujem za vso naklonjenost, ki so ml jo Izkazovali v času mojega poslovanja. — Obenem si dovoljujem priporočati. da v bodoče poverijo svoje zaupanje ln naklonjenost mojemu nasledniku, gosp. Rafaelu TRTNIKU, ki si bo prizadeval postreči vsakomur po svojih najboljših močeh ln možnostih. Jos. PODKRAJŠEK-PRETNAB. »Bog bodi zahvaijen, s tem se svojim prijateljem lahko izkažem hvaležnega!« Vrč z vinom je prispel, z vnom, ki se dviga višje od pare v pralnici, in vsi so ga pili, občjiski predstojnik, občinski sluge, njih žene in njih otroci Ženske so se mi za širokogrudno povabilo zahvalile rekoč, da se je Font.nhas nemara zares sam nabodel in da bi morala Naša ljuba gospa napraviti čudež, po katerem bi se mu vrnila govorica in bi lahko povedal vso resnico. Se ena napitnica, še nekoliko besed sem in tja, klic od tu, klic od tam, potem je postalo naokrog tiho, noč se je zgrnila in občinski sluge so me »slavili samega o praznim vrčem. Ko sem to opazil, sem skočil čez občinskega predstojnika ki je od pijanosti skiiučen ležal na tleh. pograbil cepec z nekega voza, počistil z dvema obratoma prostor okrog sebe in vzel podplate pod pazduho. V trenutku me ni biio več tam. Ljudje za menoj, pa kako bi me mogli ujeti, ko sem bil tako gibčen in uren? In vino mi je dajalo peruti, da bi me ne dohitela niti smrt — ta pa teče hitreje od vetra. Z griča, ki se dviga nad mestom sem še lehko spoznal postave, ki so se opotekale za menoj, pa sem: jim za vpil, vesel kakor vrabec na češnji, z vso silo svojih svobodnih pljuč: . »Vi, strahopetci iz Aveira, le pridite sem, le pridite!...« Cul sem, ko 90 se pogovarjali, da sem zanesljivo s hudičem v zvezi in da bo bolje, če mi dado mir. Tako so tudi storili, toda leta potem moja noga ni stopila na aveüska tla. Justica mi je naprtila prooee — Bog me obvaruj še enega podobnega! Sedaj mi pa povejte: Ali bi ne bil don Gaifeiros zamahnil s svojim lepo izrezljanim bodalom proti lopovu, ki bi bil hotel njegovemu bojnemu konju prerekati vajeti! AouUino Ribetr* — Konkurenca za SueSkl preKop. V zi z mano prodaja velikega fra ceekega palketa deinic družbe za Sue-ikl prekop, ki ga je kup-la sovjetska vlada, m z ofcol-n:etjo, da bx!o v bodoče tud; »ovjetsk, zastopniki kentroi rali poelovanis t-ruiEbe, je zanimiva veert, ki prihaja Stockholm« o načrtu za zsgrad-tev novega prekopa, ki naj bi nadomostil Sueški prekop. O tem poroča IcndonfJk; dnevnik »Daily Siretch«. Potrebo novega' prekopa u tem« 1 ju je ion-donski list s tem, da bo Sueški prekop 9 potekom koncesijske doöe leta 1968. prešel v egiptske roke. Na drugi strani pa je Sueški prekop na najožjem mestu širok le 95 m* in lahko vozajo skozi prekop le laiilrje, ki segajo v gi:fo:no do 9 75 m. Po načrtu naj b"i bil nori prekop speljan od palestinske luke Akke preko Ge.-eczareJkega jezera in Mrtvega morja do El Akabe ob Rdečem morju na skrajnem vzhodu Sinajskega palctok.su — Iz trgovinskega registra. Pri tvrdkl »Papin*«, družbi s o. z. v Ljubljani, Je bil vpisan prokurlfit dipl. com. M lin Guzelj, tovarniški raroatelj ▼ LJubljani. — V likvidacijo Je prešla tvrclka »Al- Eete«, gradbeno-industrijska družba z o. a V Jubljanl (likvkiator Albert Pečevnilc, trgovec V LJ-ublJanil. t L mri a nam je noAa dobra mama, tašča in stara mama, gospa DEBELJA K MARIJA roj. EUfe«.R, vdeva Pagreto blage p»kcjaice bo t ponedeljek 12. februarja 1.1, z Zal, kipel« sr. Jožefa, ns pokopališče k Sv. Križu. — Ljubljana, 19. februarja 1945. Zala ječi: sin PAVEL z družino. t Zapustil uta. je naš ljubljeni i.tek, brat, dedek, tafit. «sl-ric !n s-^sk, RTfrr^od MODIC LUD O VIK vil j i iodr.i clicial v pok. Pogreb bo v »«cedeijek 13. t. m. ob pol 10. Sd is kapelico st. Petra k S- Kr žu. — Maša eoduft-nica b» v pet^k IS. t. ra. ob 7. zjutraj na Viču. Ljubljen«.. 9. februarj» 1045. Žalujoči: Anči. por. Stražar Olga, D»na, por. Vofla-. hčere, ta ostal» sorodstvo. ■ii» 11 zvs^tMm-i&t&im^mmam fVssm, ki po ga pognali, v te£,tl boU n*-sninjamo, da nas je po kratkem trpljenj« capu-til et.š bir-cl HCČEVAS ESSEST trirovec ▼ Sežani NJegevo truplo smo poleži! i 8. t. m. ot> H. k večnemu počitku ▼ ljubečo domačo grudo, trn tukajšnje pokopališče. Pretežko i^ub« objoktijejo: iena VANCA, sin ER NEST in ostal« sorodstvo. Sežana, 9. februarja 1945. f Umrl nam je naž ljubljeni oče, stari ofie, brat, gospod WINDISCHER JOSIP posestnik T Eršljiuu Pogreb dragega pokojnika Je bil v nedeljo 4. februarja 1945 ob pol 5. uri lz hla« žalosti na fcoatl-helsko pokopališče. Novo mesto, LJubljana, 2. februarja 1945. ELA GUTNIK, rej. WINDISCHER, sestra. JOSIP, sin; MILKA, snaha, ion, TOMO, NIKO, vnukL t Vsem eorodnlkoaa. ananeem in prijateljem Javljamo, da je umrl nai nepozabni •če ln «tarl oče OVEN IVAN posestnik in pečar Pokepall ga bero o na pokopališče na Dobrovi. Ohranite e* ▼ lepem spominu! Ljubljana, Kočar je, 10. februarja 1945. Žalujoči: FRANČIŠKA, žena; JOŽEF in FRANC, sineva; IVANA, LEOFOLDINA, JOŽEFA in FRANČIŠKA, hčerke. t Umrla nam je v 65. letu starosti naša ljubljena mama odn. stara mama, gospa ANA M,\Z2 vdova p« ielecuiikem inipektarjn r pok. K zadnjemu počitku pospremlmö drago pokojnico v torek. 13. februarja ob pol 8. url z zai. kapele sv. Andreja, n» pokopališče k Sv. Križu. LJubljana, Maribor, 10. februarja 1945. IDA, OLGA, Meri GTIDON, vnuk. ZAHVALA Vsem. ki ste izrazili svoje eo*alje ter spremili noto ljubo mamo, babieo, prababico, taščo, gospo CEH JOSIPINO aa njeni aadnji poti. Posebno sahvalo Izrekamo testi« pcoteM as» vetlšča ev. Jotefa m tso ekrb ln spremstvo ob pogrebu ter njenim ožjim rojakom »Istea&emc aa številno udeležbo ob pogrebu. Maša sadušniea b« v torek 13. februarja od pol t. url v kapeli mvetišča sv. Jožefa na Vidcv-d ari ski cesti. Rodbine: Dr. trna. KTOVSKt, Dt. VOLAVSEK* «SB j »JUTRO« it 83 4 Nedelja, 11. IL 1943. OSV£S?£LA „PK£V0DA" A vuaC Kmclovaltl »bCUiC i.jui>l*auc, M.J MJ u dojil »Pre. ycxiuu wi,uo) puuoiiu o oddaji. AUilV Za vsa teicu. ki »u iili nüjciu»ai».i oddali Prevodu od 1. Aii. Uaijt picj-.vjo kui oa^ts-io i kva- (Uait i,<-öa usi.,a po aiaK>iiiiaiOi cciu, Ku.t.ioka.t.1 iiuiiiiauiikt ia£xo dvignejo to .J.1.U sifm uupu.uuc ua iH-sui, mamici v 1,_u.;a:u. i\c,u u o*uu»cv Lu&.ivi iu Vinu.** Uubc V>:ijc po l>. tet>:uaM» t. 1. pn kouiisnun-ritn Prevoda v Lo0.tcu iu ua Vrhtuk:. Prevod ho v Dudeče prev?traal teleta vsak torek čopo.auc na Vriui.ii ui v Logatcu ia vsako srcdu Cofuiu.ie n» klavnici v Ljubljani. OuuAjA t 6KUPNOSTNO ftitiuKA^O VeJno pogosicie dooiiuo pnioibe, da ravnajo mar-«'kateu otiati ia skupnoalno piebrano, kakor javne in privatne ».ulunie tei menze, gostinski obrati in sličuo, povsem samovoljno pri rezanju odrezkov svo-iuii aaonci.iom. V ravnanje vsem priaadctim nava-jimo p:ec!p.se naie okrožnice od li. apina 1944, ki so še vedno v poini vtiiavi in ki odioiajo: Za kosno jtncjo zahtevati U obrati od priložnostnih jpnst^v. poi dnevnega oiliezka živil za luho, pol dnev-oditzka za maščobo in 1 odiezek za meso, ie je postrežba z rneso.n isto število m vrste odrezkov vzameio za večerio. Pri stalnili ibonentih smejo ti obrati zahtevati za kosilo in večerio ia ves mesec sledeče odrezke: 4 ©diczke za moko za kuho, vse odrezke za živila za juho. vse odrezke za maščobe, vse odrezke za meso, 2 odrezka za sladkor (50 g», 2 odrezka za sol (250 g) i.. I odrezek za k». Ako se razen kosila m večerje daje tudi 2aitrk, odda [»otroinik it nadalmiih 6 odrezkov za sladkor. Od stalnih abonentov, ki se hraniio samo opoldne smeio zahtevati: ? odrezka ra moko, pol (polo. l»".co) odrezkov za živila za luho. pol (polovico) od-rerkov za maščobe, vse odrezke za meso, 1 odrezek ia sladkor m 1 odrezek za sol. Ist; odre7ki, razen mesa, se oddaio, če se abonint stalno hram samo zvečer. Vsi drugi »hišni predpisi« so nedopustni in ne f.meio ti obriti emati nobenih drugih odre7kov svp'im cbonentom. Ohrati so pa s Jvoje strani dolžni nuditi jrostu prav vsa živila, za katera so vreli odrezke. T'l-sti vc!;a to za sladkor, o katerem se eostje nai-£:šče pritozu'e'o. če< da ga. niso v nobeni obliki deležni po več mesecev. FREVODOVI POMENKI kolikor moke — toliko kruha Kup vale! moke si utvar a'o, da so pnkrajSanl ?, n"vo ir.-GicviJo prodale mo';e tn krvna. Dejansko pa so ti l ud e v zmoti. Doslej so namreč danili t-;ko potrošniki moke kakor kruna ves svoj delež, k! jim pripada po živilskih raka7r,ioah. Tudi v primeru majhne zakasnitve pri delitvi moke n'so bili kupovalcl moke nič oškodovani, ker le vodno vsakdo morel mamkajočo mu količino kruha nabaviti pri peku. Ce pa tera ni storil, je „o dokaj jasno znamenje, da je dotičnlk živel ta čas od svojih zalog moke in ga ne moremo ne po človeških ne po božjih postavah postaviti vštric s tistim človekom, ki nima n'čr'ar, da bi si u tešil svoj glad. raz*n kar dobi na živilske nalrpznice in mu moncio zato prvenstveno zagotov ti vsaj njegov dnevni obrok kruha. Zato o ka'šn-_m zapost-vPanju kupovalcev moke ni ln ae more b1ti govor». O DOBRI IV SLABI VAGI Pov-od čvjemo pritožbe, da je dotll ta 20 dkg m^ks man'. drugi celo pri ps-tlh družinskih č a-Tilh kar 10 dSg sltidkoria mani, da ne eovorimo o de no h'ap'jivlh živilih, kakor Je na primer zaseka. Ka':or je resničen, a žal malo upoštevan pregovor, da »dobra vaga v nebesa pomaga«, prav tako žel'Jo nekateri morda nresiti 9oob*»nt f i veti na rač-m slabe ra? iz tujih želodcev. Ne da bi na splošno obtoževali trgovce, ki tiorrinašajo že vsa leta tudi svoj delež k skrbi za znosno življenje. se vendar pri tako splošnem pritoževanju potrošnikov nad slabo vago ne moremo otre ti mi U. da se morda le na'dejo nekatere z'e izjeme tudi med trgovci, ki hočejo živeti na račun mnogo becinejš-.h soljuai. Zato pozivamo potrošnike. da nam j r. vi jo vsake večje prmanjkljaie nri t»?l kupljenih rac'oni ranih živilskih potrebščin. Pri tem seveda ne bomo upoštevali vsakega grama, ker potrošniki morajo vedeti, da trgovci ne prejemajo za razprašenje ln druge neizbežno Izgubo pri tehtanju na stotine posameznih go-spuu.ujsocv mka-v-ega kula od »Prevoda». Za m„re-bnue vceje zloiaoe o :»u\uii trgovcev p- bonio po-skiOcii za ekociiipiai.ciio kuz^ovauje prisaueitr.a L.aioduega zločinca. Zaplenjena imovina upornikov Po ».reaiii-tt..t;ia poa-^pku je ui.a uu.j.tiijena Imovina upornikov eitkir.ka ja Laau>:ava P.anta-ua, Bonončeva ul. 24; buo^mka Ivana Ceitsiii-a, bernekerjeva 42; gospodinjske i>omočnlce Man. e Eavnikai jeve, Natlacenov« 19; pootne uraduiče Marije Kržlšnlkove, Csiovika cesta 5j. gospcd.aj-ske u&luzbeurie Francke Lavmiove, Ga^Uka lu; akademika Marka Ba,t.al.e, Celovšk ce... aO. zdravnika dr. Davorina Valentija m njtjove žc-ne Ive. Knezova 37; podčastnika Rudolfa Illii.ia Sv. Flori, ana 19; gospodinje Gabrijele Picäkov'e. B e h v-no.a 18; uradnice Božene Frankov čeve, C gnar-jfcva 6. dijaka Miloša Gorjanca, Ciril-M^toclova ui. C7: tovarniškega delavca Frai ca Megilča. Jar-Ska 37; dijaka Janeza Dekieve, Tavčarjeva 1. dijaka Vlad mir,a Habeta, Wollova dijaka M r-ka Medieta, Podlimbarck.ga 20 v Ljuüijajii, kj&r so vsi nazadnje stanovali. Vozn'koTi Kar se neopravileuo niso odzvali p ,zivu na obvezno vožnjo drv za mo~tno prebivalstvo, so b.il prijav.jem pristojnim oblastem nadednjl vozn.l-.I: BoSalšck Mihael, Stepanjska cesta; Ce.in Anton, Stepanjska vas 33; Cerin Anton, Litijska ceota »:; čer.n Albin, Hruševska 23; Kcmotar Ant'-n, K božjemu grobu; Kušar Anton, Tržaška 91; Kova-čič Anton Pot na F-skovo jelšo 40. Pečar ViKtor, Zadružna 17; Pire Marija, Celovška 24C. Te' avc Anton. Jernejeva 14; Vrbine Franc. Litijska 14. Istočasno so bili z-a vestno vršenje službe priznane posebne nagrade na.-l:dnjim voznikom: čad gati, Gesta na P--ožni!; 34; Lihtencurnovrmu zavodu, Ambrožev trg; Robezn'ku Avpustu, Vifka 50; Sturlcl, Gcrposvetska 1: Berliču Francu. Ka korošlcl 7; Dobnlkarju Viktorju, Podutik 11;'Magister Antoniji, Trata 9; Marijar.išču. Poljanska; Knezu Iv., Goscosvetska 1: Pot^kariu Francu. P t na F v. ž ne 2: Vrtačniku Jožu, Tržaška 1C1; Vrta"-niku Francu. Triatka 175:3obtžniku Ivanu, Vič 49; Flrruku Valentinu, DraveljsVra 2!': 7a:etl • Ivanu, Vr dni kova 43; Skerlju Viktorju, V üka 22: C r. manu Vnfcu, Trtaška 111, Peki-.j;; Fra-e-j, T:ža-ška 87; Pirr.atu Ivanu, Cetta na Brdo 14. Gozdarski odsek Poki. unrnve v Ljubljani. Prijava koles Uprava pollvri e v Ljubljani p >.'iva lastnike bl-ciklov, da prijavijo za leto 1945 svoje blci' le v v smislu odredbe prezider.ta pokra inske upra e z toe 2. junija 1944. Tri registraciji koles se pla a lli lir v golo.Ini. Urad za prijavo kolc-s poslvj; za strajike vsak delavnik med C. ln 11. tsi 15. ia 17. uro v Beethovnovi ulici št. 7. Tam re dobe predpisane prijavnice (tiskovine po 1 liro). Držite se navodil službujočega organa! S tem, da si ra prevaril, ko te je napoti! v zaklonišče, pa «i ma za hrbtom ušel, n :-i šliod^val nJemu, pač pa se lahko zgodi, da si škodoval sebi. Imejte vedno na umu, da zaklonišče r>i smetišče. temveč prosrcr — po večini man.i rdo^ien — kjer le treba prebiti včasih dolge ure. Zato skušajmo ohraniti vsaj eno udobnost — č:stoto! s P o n T Nov smučarski tečaj zaključen L.ubljana. 10. februarja. Danes ves dan »o na smučiščih Golovca na ne-keli' o pri ejeni progi z dvema tel mo-arjerr.a zaključili že III. smučarrki tečsj za d jal:e. Snržne rai-rnere so bile kij ib odjusl dovo'j ugodne ln tudi znanje, ki so ga pokazali udelcženci, bodli. 1 bo j izurjeni ali tudi popolni začetniki, vzbuja dobre rade za nadaljnji razvoj teh najmlajših smučarjev. Dopoldne je tekmcv?lo 21 dijakov, med katerimi so zasedli na''boljša mesta na!"rinji: 1. Fistič Marjan (II. d. g.) 5:15. 2. Mušič NlVo (III. d. g.) 5:25, 3. Herman Franc (IV. d. tr.) 5 31 itd. — Jzmed začetnikov se je v tej sku- ini najbolj uveljavil Lekšan Marjan, ki je potreboval za Isto progo 5:20. Na cilj so prispeli vsi. V popoldanski tekmi, kjer Je bilo 22 smučarjev, Je bil vr«-nl red najbollših ta'e: 1. Stritih Franc (TI. m. š.) 4:r.3, 2. ln 3. Ristič Slobodan (TI. d. g.) 5:14 lil Jančar Albin (I. m š) 5:14, 4. Zaletel Marjan (II. d. g.) 5 58 (tudi naj- ooijši izmeti začetnikov) Itd. Na cilju nl manjkalo nikogar. nili^uj. ^oaedeijek bo &porini referat pokr. u,.i-vc ^i.i.da se .eliti lfc.oo—jI muuosU'm.i u:C..J za öiv Ci... Ciu.-ku UUauliiu, iU aiCc.1 VO pui, a.j-- k.i-jc, l.i bo veije.uo Uioral oni ?«irtnji v let^kuji sezoni. • • • V dveh, treh vrstah Vojna ki saaijl čas še viu^^jc iAA^-feiii na ^oyctjioija nu s^iciuii tuiCii-ii. ivijuu vsemu bil piu.v zo<- aui Lc0a pa acvoja t-port se ou-go ii; nei.aa uiä kar je, to je Kuris.en va zd-avja in moči, cixuiuii) pa Uku n^.ut'-'tine^Äa üa lazv^xirLo in zbuvo v co.n s slubnu p. e-pitlcneni času. Ker torej »poi ti ki, iu sicer predvsem mladina še zmerom ne zamud.jo nobene prilike, Ja se pcsveLijo svojemu p-iljubljenemu športu. tKamo in najdemo še zmerom na kupe drobnih vesti in n:vic, ki pr. ha j a jo s širnega sveta o raznih zanimiv.h dc^dkih pod dkliljem vse osvežujoče športne misli. Švica — to seveda je nevtralna država, ki ji vojna ne nalaga toliko omejitev kakor cts-talim v vo;.ni — bo letos säavila dva pomembna športna jub Zlati jubilej obstoja bosta poleti učrkali kar dve glavni športni panogi, in rici»r nogomet im lahka atletika. K~n?c juli-'a bodo v ta namen v Bcrnu veliko sp:rtn? prcelr.ve. Hokejsko prvenstvo na l?lu si je 'an-kai letes cwvof! EHC Davos. kl je v fi-^a'u porazi! Schllttschuhchib iz Cttiiha z 2:0. Mod h!tro-?tni-oi drsaVl rta «»e na SvVar-sltem le^u nai bo'i uveljavili Ro-z: i- O«, riba 'n Poster Prvi je z^n^al na 1000 m v 1-40 2 in n- .r000 m v 9:17.1. slednji pa na 500 m v 43 5. V smuöorsrken Vntifku S^fe'du nn T'rrlrkpm doma p'avnl z irnf"! p-el^^v. L't^ '-ta «o pojs-v-l'?» nz ^«{'fili §e dva mlarit W'tmra te d™«i-D'rtrioh ln Anton, ki fto rvrav tako že Min N"ez konkurrTice v FlaTomu. Norveški hitro^tri' irr-^lri r'c^^gaj-- letos tok?1e ča:24.1 ln na 5000 m Egne-sta.ngen 8:52 9. Znana danita r>lr.vr>'kn Tn^e Söc^nsen, kl ^e naMecola žc na zadn'1 oMm^adi z ve'''-im u.^pehooo -n jo rrf j. JOjS iudl ev--rvrvokifin nn 2°0 m ■n.,i»rK>, bo gojila pi-.vanie ssrr-o Se kot uMto-'flca. NemSka 'n jr.^et'vra nrvalt'ri^a v hrbt-pr^n p'pA-r-n-'xi -ie v r-"1»-»er»! örsu Se Ti-krft.t vv-vtr^i'a f^rrro. Pr"d krhkim na 100 m v fa1*em »i'^ni ''ry-»"»la, 1:2A S ln na 100 m rr~f+o 1:15. »».'«i t/'°"a m. tii'*,; v et^fr»4-^ """^oto pji-pn^v^ir, k zmagam kluba. fl-^i'ci v Mflrrv*»u ,J*-n*rs-mo-naf!o a! snežni rrotež. tako da so morali dve tret\n tekem odgcd:ti za pozneje Med od-it?ran:ma partijama sc je ena konča1« pregonct-'iivo. saj j« v njej drugorazredno mo'tvo International Genf porazilo lanskega pr\-"ka in pnka!ner»a zmagovalca Lausanne Sports kar e 3:0 — V tekmovanju za švicarsko no?^met-no prvenstvo je sedaj na vrhu mo'tvu Yo< ng Bovs iz Rema. ki ima \sc<*a 20 točk. Tej enajst orici sledta bivši prvak G ra Poppers iz Cur ha z 19 in Grcnchen z 18 točkami. »Jaz sem POTRATA. Povsod sem doma. Poznajo me industrijoi, trgovci in obrtniki, zhvsti pa sem v prijateljskih odnosih z gospodinjami. Vsi me imajo radi in me obsipavajo % denarjem.« Zskaj kadimo? Na to vprašanje lahko najdem > ^to odgovorov, p^č po tem, aii ga :aiUi,imo kadilcu a i nekadilcu Kadi.ec bo nusc>] s o vzrokov, zaradi katerih ne more živeti b:>ez nikotina, — potreb n e diiševn:- n te,'e ne pobude. A nek. di ec bo odgovoril ker je čjovek šibak in ne more opustiti »ic.be navade, ki je žepu prav tako §Kod-ijiva kakor zdravju. Ka io torej, aii je človek potieben nik . tina a i ne? Nemški beležijo, da je b:'o pn p-i-novnih pre-k_šijah nes. orno ug to/jeno, kako vpliva nikotin nu č ove-k.i osi cd .je živcev j 2. Napravili so p;;izu-e z žv:Lni, razen tega so preiskovali vpliv č nt?ga nik-«t:na na ut ujc-ne ljudi. Doinali üo, da «e pri tiovaku stcp...ujc duševna sp voo-nost in spretnost kakor tudi njegova i.on-cenfcracijska s:0:obn(^si. Značilno pa je biio, da se je obenem po "£b a'a telesna sposobnost. Pri pi-c-ii.kuienih os?buh- je tako imenovana adicij ku p ci u.:nja izkaza J a pri 12 •/• izbo jš.n^e po kajenju, sti-tisični račun pa je pokaza; p »lab a-.je 14°/«. Niikotin je to.ej v p ge u ce tra-nih učinkov zeJo fodi.b-n kofeinu in p r-vitinu. V nasprotju z nik >: inom pa k en za nekaj časa poJvi ne samo d šev o. temvci tudi teles-no de.a.Ti s' Oi^ovor na gom'e \p:-ašanje bi ^e torej lahko elas 1 da ljudje kude ?a adi cen'.ralno p živi j -joč^a učirka, naj že to vedo uiS re Da pa duševnemu po/ivljanju n sprotuje zmanjšana teesna spodobnost, nik k r ri brez ne\'amos:i z'aeti pa i takih IjutVh. k kadijo čez vso m"tui dan. L.asje so se mu ie ob s<_ncih srebrno lesketali. rieia je držala glavo pobešeno. Njeni pisti so se neiuiino poigravali s svinčnikom. Ko šef kouča razgovoi, mu poreče: »Ne zamerite, prosim, gospod Welien-cainp. da, prosim nc boolte hudi, ker vas nadlegujem z osebno zadevo, toda pritožiti se moram — pritožiti zastran konstruktorja Kasciia. Gospod Kasen se je v svoji sobi pravkar pre>.rznil-- Ne, tako ne gre. Heia je vzdihiula. Saj pozna Wellencam- pa. W'eiiencampu je treba vsako rvč kratko m določno povedati. Razen tega je o poli dvanajstih konferenca--ne, sploh je ne bo utegnil potlušali. Nič ne pomaga kar zaskočiti ga mora-Na primer takole: Gospod VVellencamp, konstrukter Kasch je b;l v svoji sobi tako n.sramen, da me je skušal poljubiti. Ko jo nato začudeno pogleda, še hitro doda: Upam, da ga pozovole na odgovor, gospod VVellencamp: Hm, to bi bilo kratko in jasno, in vse, kar je treba reči, bi Lilo Izrečeno! Heia je strmela v stenogramni blok. ki ga je držala na kr.lu. Zdaj, ko se je bila zgodila ta reč v Kaschevi sobi. ji je postajalo j.^sno, da se je moral že dolgo pripravljati na svoj ničvredni poskus. Mahoma se je spomnila tega in onega. Ali ni Kasch že večkrat iskal njene bliž ne? Da- kdaj pa kdaj jo je tako čudno pogledoval. Napadljiv je bii posta) pred tremi tedni, ko ji je pobožal roko. In drugič je bil pokazal svejo namero, ko jo je hote) nekega večera po sklepu uraonih ur spremiti domov, čemur se je sicer odločno uprla. Danes pa — — nu da. Nazadnje je Wellcncamp vendar že odložil slušalo na rogovilo. Fotografije in negative le časa delovanja Vaških straž. posneti;e rtt*evin, pogorišč in umorjenerv, posnetke It. akcij slov-n-sHh domobrancev, posnetke rrollkomunističnih zborovanj. pred.TVnj in man^ctaci4 odkupi po u"od i reni Iiform-»cMskl od-lelek p krai n ke uprave, Bleitveisova c. 13/11, referat za fotografijo. M I 11 G L A S F POSTRFTVTCA »ridna. m' 'da poitenv a po litev od 8. do 16. ure. N slov v Jutru. 329'-ID CR> OMCA s prakso n HI.APCA h KVa. Plači ■mifjr-m nem^int, ž»ll slržbo Po-nud^c Jutnt t»i »Nem-r.kA TX>ndentln11«. 3321-1 5TTrn l\ T?Tf* O zi tovarpl iYjo knhlnlo. iSčcmo — Pr? • »av!ti se v Mostah, ok Žileznici 14. RT AnATNT^AR^ V ve- ffe v^'-h t>lsarn.'«Jrh del. £ Kri n i em slovenskega nrm*k~M in it^lijan-j.-zlki. l^če n?m» rtirve 73. takoi Pomu-<1be »J"t-u« pod -'RU-(Tajnič-rka«. 3300-1 .■?•?? 11 PTOn4.TAl.KO wip'ü-vo 'pv'mem cv^tll farno N slov v Jutm. 3245-1a STPO TF1P1SKO. t! je tudi 'tenogriifiR'i. iščemo Ponudbe Jutru pod sT?koj« 3107 1t FOTO'R4FA IN'O ta koj sp'ejT:e vodiim foton tei je v centru sa fo'O? afiranje in d^lno pomoč r temnici Pred n»T Za tnkol. Njrlov Ing Pret ner GlcdiiLška 4'I!I. 3269-la F ,TT^KTVTO lSčr^n Sa * J>). Na lov v Jutru 3268-la t DS^TUtNO 5p-]mei Ir 6-Mnfmu dečku ir v p^mo* pri goepodlnj s. ra od 8 do 14 Na jI »v t Juni 3261-1» pi'STRK^NTCO stnre'So (n rv^-t-no "Tn - za dvak-at tedeo-o. Hm na ln plača lov v Jutm 3311 1»-D rVAJMFC za m-m-■o0 dobi t-'kol nime ite» Plač^ po dogovo r\i Sr>refm- se sarm «o-l^Sna moč. T ermdbe Jutru pod »Pro—J'lec neirT"ne« 3373 la O Jf.CiKiNlO z» hi*n fotocraf «kega sprejme Foto-Stu -I o Potrč. Selen bur-ov» «t 8 3163 44 VA.TFNKO za gpecerij «o trgovino .-pr-ejmem Naslov v Jutru. 3263-44 VA JENKO šiviljsko, ki i« je po mofciortl Se učila. sprej.r« modni atelje Kongresni tT~ 13'I 3337-44 C3SHSSI \PNO žgano zopet do bite pri tvrdki Fr. Rch berger. trgovina b apnom ;n kurivom v LJub-1J nl Rožna dolina, cesta VII št 15 Spreje maj O --ao stopnice. 3257-6 ČEVLJE errcrfv», št. 31 nove. prod m. Rožna ul ; 11'prtl Maver. 3320 e OBLEKA moÄka n.apiO. daj. Naslov t Jutru 3256 6 ' AKTOVKO lepo. umj« no moflike čevlje št 41 piodam. NwrtoT T J""U * 3889-0 TEKAČ nov 4.5 m dolg prod -m ali z imen'a n za protivredno-t. Domobranska 131. levo. MO >KI PLA^č, zimski I čm, skonj nov, prodam ' ali z-monjam z,\ p-ot:-vredno=t. Dom"b"n--k 13'I, levo. 3377-6-D STROJ Slvraln', za do mafo porabo p^odrm al: zamenj m za žensko k-.lo Raaspotna ui 81. Trr.ovo. 3274-6 VOZIČEK g'obok. dobro ohranjen, pro-darn. Iža-nec Alojzij. Kavškov-* 3 gl-yta. 3267 6 NALIVNO PERO, prvovrstno milo rabi'eoo. n.-prodaj za 1500 Ir. Naslov v Jutru. 3266 6 i VOZIČEK otnoäkl. g! o ' bok. skoraj ncW. pred-volnl izdelek. avi/>mo del. p-txlpm. Ogltd G-e. go-lnov. 101. 3253-6 KOLO moško. rab j Ijeno zn-^lce -E-lk-« I prod na. SoSk® ul St. 5 | 328(1 S STROJ 5'Valni. tovarni-fko nov. p-gresljlv ali prodam at: p-1 tudi rrenjam d^ o oh ti njen rndio 5—6-evni novejše znamke. Radi m;»! kupim. N.^lov v Jufc u. 32P2 6 3 20 m BLAGA 33 pohl-! šrvo. fc-asen vzorec p-~d-volno blaco lr 6 m Ha-r»e'e. prodam. N"'ov v Jutru. 3303 6-D i 3378 6-D SAMSKO SOBO lz tsrde-] ga l«*a, primerno za :dek':čko al' o'.ro'ko o bo prodan- Naslov v Jutru 3350 6 D 3 PREPROGE bosanj' e prndrm Trgcrlna z zelenjavo. Sv. Petro 7. 3313-6 D HARMONIKO belo kla viifko. t 4 + 1 registra 120 basi. dobre znamke p-od m. 0?'ed: kov 6, OradlSče 11'T 1e-Vo. 3037-6 PREPROGO 2*1.40 m pi rotc-ko. prodam. Podm.l feSkova 13, priti. 3315 6 JOPICO mod-o. pleteno. ' in Jedilni o-lbor 1 dr., prodam. Naslov v Jutru. 3309 6 MIZI CA-sto'ček, otr Skl . na kolesih, zameniam I ocslr. p od m Istotrm : zamenjam emajlira.n 20-: l1 trki loffiec za iraft. Ogled dopoldne. Lesjak. SkofJa ul. 6/ni. 3335-6 SANKE dvosedežne. močne, okovane, prodam Naslov v Jutru 3327-6 BLAGAJNO dobro ohranjeno »National«, ugo dno ©rodim Ponudbe Jutru pod »Nation 1«. 3348-6 RADIO zelo dober itpre-ijetnnik. Ugodno prodnm. lgrižka «. 3342-6 ska 4 ROČKE vina^te nafta« Ljtioljani va 35a VOZIČEK ni (diro). vzmemo SLOVENSKO in tule le poglovje ter ostale izvir ne knjige prevode — kupuje Janez Dolžan — kntlgarna Strltnrieva ulica 40) 7 URO kuh;n1«lto. dobro ldočo kup m Ponudbe .Tu tru pnd »Idoča«. 2921 7 PEČICO moto (paSper. ček), kupim. J>vstd)kova . ui. 9BO, desno. 3255 7 SPA! N7rO mal« rabljeno kvplm ali J m pro tvTednost Ponudbe Ju tru pod »Spalnica« 3127-7 ZNAMKE posamezne. boPše. ali večje p rt je. kup'm V prvi vr*tl Co oi Ponudb»1 m Jutro ood »Plačam takoj- 2463 7 KNJIGE dobro ohrari lene ^loven=ke — in samo novejSe nemške — kupuje knjigama Žužek, prehod nebotičnika. J 436 M 7 t.JUPLT ZVON tud po sa.rezne letn ke ln me ečnlke kupm Ponudbe futru pod »LJ Zvon. 2347 7 'NAMKE kompt inirko ali posamezne p.inje kupm Ponudbe Jutru pod »Znamke« 2848-7 ■»LOV KNJIGE dob-e kupm Ponudbe J'-tru p,yd •Blbiiofll« 2849-7 6 RJUH tn fc-pen kupim Naslov v Jutru 3070-7 «NEtKE St 39 m 35 kupm Groharjeva 22 vi*okn pritličje 2981-7 GA1.1CO kup m za lastne vinograde P-.nrdbe Go-trni Kajfež. Flor '-n 3094 7 (kante) plo.^e kupuje .Petro A Hme'ak Ciril M^to-lo-J-442 7 dvoosni roč kupimo ali v najrm za nekaj mesecev zi delo v Vjubljani. Ponudba na A-be t sremelnschaft-B'U-tensehutz Terlt Ltngar jeva ul. l'II. 3201 -7-D BI.AGO p^TladanskO. pliSč ali ko tum. -ve tlejSe barve kupim Na slov V Jutru. 3240-7-D BL*GO birhaot ln svilo kupim ali zamenj-m koline Naslov v Jutru. 3265 7-D VOZIČEK otročki, glo bos ln ot-oAko ko^iro. dobro ohr»n'eno. kupim Ponudbe Jutru pod »Voziček«. 3147-7-D VOZIČEK Z"pr-i vljlvček. lep močan dobro r hranjen. sn-Jnl^no se^.ilko. t'ivni*ko brano. Of!p-l-nlk za kromoir ln drugo d ibro oh-anlen orodie kupim Jutru ood 3*596 7 D p-eclzno. pri-. _ gospoda kupim Pontidbe Ju t-i i mvi »Prec'zno* 3203 7-D DARILO primemo za d>mo kup m Po-udbe Jutru pod »Precizno — d-agoceno». 3292 7 D KOMPRESOR na benc n. aneirke Flot trn ann. vrtalni stroj Ba vrtan le ln drobljenje, drobi lec pe«;ek. v dobrem ln tvs-pokvarjenem stanju ku pim Ponudb» n^ Vacek. Ljubljana, Z:lc6ka 15. 3254-7 KOVČEG kla^r>ko harmoniko, pn m"žnr*ftl t-peclran dimenziji 55 *4.r>xZ5. kupim. Narlo" v Jutru. 3288 7 1 OGLED \LO bruVno ln tvmiztv, ali stensko ur», kup.m. Na*!ov v Jutru. 3275 7 PIANTNO dobro oh-a-njen. kupim z- p-ot'-vrednow. Pmrudbe Jutru pod »Dober plačnik — p-anlao«. 3306-7 -D sped rko Ponudbe »O odje«. DARII O merno zi 2 ODETI noTt. p-e5 ri, ali p.a cVfleno bla-ro ai kupim. " N"a«'ov v Ju*ru. 3283-7 6 RJUH rjavih. flane-l--ot'h. kupim Na»Vw v Jutru. 3278-7 OnEi'O^ PLOHE debeline 10 Zd.»3V. suh oreh«. 3308-7-D ŠIVAT NT STRO I dobro obran len. kupi-o. Ponu dbe Jutru pod »^iv>'ni «t-oj«. 3307-7-D PEČ za kopalnico ku pim. Ponudbe Jutr" »Zi S-Vla«. 32 0 7 GAT.Tro ln »ve^io kupim 'li nudrr zamenjavo. N.-rlov v Jutii. 3301 7-D CONTAX all LE1CO. novo ali dobro ohranjeno kuip'm ali vr. mem v z-mero z» p-ot.ivrednot. Ponudbe Jutru p-»d »Tes-a.r kurlenj" r divmi ali pre-Togom ku t pim aH dr m P'Ot vred-| r.o t Jakl:t rh Je-jIiCeVi 110 vhod IV. priti. 3324 7 'koto ienko. dobro 'chranjeno ali no-o kup'm Ponudbe Jutru rv>d »Rnomlrd« 33'0 7 Kv'*GE- T h- vrvi ' Ei Kakim. In večno Sum» eezdov! Vzhod ln n» p-d. Bo-ci proti -m-t! ln DedWn-> t^Ai. ku pim. z-m-njaoq ai druge pH prot:v edn-» t.. Ponudbe Jutru pod ~Ve-zne«. 3^0-7 PREPPOGO plrot'ko ali bosansko krp m. Poou-dbe Jutru pod »Pir^t«. 3344-7 PREPROGI pl-ot ki «a rajevs'to sil druT*no, kup m Ponudbe Jutni «Preproga«. 3343 7 pod ro.TZTTtTCE moSke. St. 41. dob<-o ohranjene, za menlam 7i~< Sena'-e St. 37-33 Ogledi ti od 2. do 4. Naslov v Jut"u. 3334 8 SPAT NTCO in kuh njo. modeme :zdcl-ve. vratni maten j a.1 doba rim prot' zam-ni. P mi. f*be Jutru pod ♦ F-aot n« 33V5-8 ZADfFN-TAM nž> čne rtvarf 100k» kur:va. P^-rlach, M«tn; trr 3 HI. 3338-8 VOT VO rde*o (tema» rdečo) m ze'-no 4—5 dk? kupim a!' dobro z m--n'om Bohinec. C'rT Metodova 69'I. 3346 8 Ijjß f'4l\ OmiTNT LOKAL oddam. Ogled umi dopoldne. Na«lov v Jutru. 3152-17 D STANOVANJE eno-obno 8 krbinetor v Rož 1 cio'lnl zamenjam Ra ali dvosobno Jutru pod »V p-ro- | !«tofc- ko Ponudbe bližini centra«. 3077 21 i ENOSOBNO stanovanje zamenjsm za tri ali dvosobno Kdor rrn ga aamenj« ali mi g« Pre skrbi, mu d m proti vrednost. N ar lov v Juan 2927 21A NJIVO dim brezpl čno v najem zi odJtop ma leg-i GOJZEIUE St. 38. zamenjam. Celovška c. 37 3258 8 SVILO č'sto. vüor'a to. d-m za športni voziček. BleiweifoTa 16. prl-1.. levo. 3264 8 PROTIVREDNOST >11 denar dnin z* močan lep Športni voziček au, tom-del Ponudbe Jutru pod »Izif-e'3«. 3305 8-D PEL ER NO novo. nioSko. iz čtte vo'ne. sv lo za po'emo obleko in nekaj prave Fr.-nck cikorlje. aainerjim za poti vred not. Naslov r Jutru. 3312-8-D KOT.ERNBO rumeno, z,, menjam zi krompir Naslov V Jutru. 3332-8 PARCE! O Stavbno. T kraj h Sp «11 Zg Si ška Dravlje proti St. V du Bež gnd do ItCi ce kupim do zne'ka 700 000 ilr Pontidbe Jutru pod »Po*rednVtnJe izključeno«. KOMPLEKSE manJSe po možno-t skupno ležeče ali Tan.1 Se posestvo ?.i go po dai>ke namene n,. Rud-n ku od Dolenjke do Ižansk ce te takoi kupimo Ponudbe Jutru pod »Dva milijon» ve; ali manj« 3041 20 PARCELO Stavbno ku oim kjer koli. tud: na Fuž nah Cankarjevo na-o-ežle Kost Ina S087-20 VTI.O ah del hl«e « 3 ■ ranovanji. pa tudi več kupi r do 2 000 000 1 r Ponudb« Jutru pod 'Tudi prekc tega zn». ska« 3098 20 PARCELO najraje v Zg 5 Skl ali Sn *i$kl ku pim do 150 000 L Po nudbe Jut.u pod »i5n000 L. Slika« 3211-20 ZKMultCB, večji iiom plek» 7« '.. * 10C0C kv. m ali od Dravelj oz St v «meri do Ježlce p!m za vsako ceno nudbe Jutru p->d ljubljanske meje«. 3039-20 PARCELO «tavbno. p-e ko 500 met-ov na Tabo u. prodam Vič pri rs.v » teJJstvu. N »vi trg St 3 3110-30 HIšO najraje b vrtom, v Postojni ali Ljubljani ia okolici, vredno do 3 milijon« Ur, kup m. i'oAoba« ponudbe Ju tru pod »Takoj nll zaključek«. 3164-20 D REALITETNA PISARNA HabJ.iB Miro, Clguleto va l'p poda več lepih stavbnih pircel po Zelo ugodni oenl. Tel 36 97 3273 20 D SOKUPCA za n kup večjega zerljiSču ob Smar tin ka oestl. ISčon. Na-Blov v Jutru 3272 20-D H HO novo. dv"«tano. v an J s ko. na vzhodu v notnnjo-1« bloka. ume. nJim aa m-nj o tu p», rlferiil L tibi Jane. Prou-dbe Jutru pod »Za. —na« 327-30« r'anovinj». Ponudbe Jutru pod »Njiva skoro center«. 2725-21a D STANOVANJE komfo t-no. dvorobno. * kablne-tem v ZB Si'ki. z me njam z enak m ali trl-obnlm lstotam ali za Bežigradom. na Mirju. K. M., Obitsk« 27a. 3259 21a 1 „.. „„ SOBO prazno. l?Ce ves K«0-20 ; dan odoten gopod v *ečJe »H , bližini Stareea trca Po nudbe m Prlec Franc, Kongresni trg 5 3223 23-D SOP-O aH prostor opremljen. ca več. Vida ku Fo-•Izven kak*en drug prazen ali možnosti Sted.'n kom. izven cen tra. Iščem Ponudbe Ju tru pod »Plačam hhko v naravi«. 3151-23a SOBICO preprosta, s posebnim vhoudm iščem za neka i dni v tednu. Imm -voje perilo Ponudbe Jutru pod »Cen »ert. 3C99 23a-D SOBICO kromno op em "neno. iAieti 2 go p^ll čnl z lastmm perilom Po udbe Jutru p d »Li-jt„ perilo«. 3277-23o SOBO opremljeno. > posebn m vhodom ▼ o'-clISu univerze. Rim ke cc^te. Gegorčlčeve Ui:ce. Erjavčeve. Blei- | weisove. Stireja t gi Sv Jakoba trgi. iSčr ve ( dan ods&tnj gof tvxl čna. 3317 23-; UČITEL J A (ico) za nem Skl Jezik, stanujočega v centru ali Sp. Sižki, iSčem Naslov v Jutru. I 3310-23a 1 SOBO op-emljeno. s souporabo kuhinje. Uče «mp tična. m rn® oseba. Eventualno bi kuhala tudi sa o«ebo. katera bi ml oddala sobo. Ponu dbe na Jutro pod »Polteno«. 3326 23» SOPO cprem'jeno all pr.-zno. s pa ebnim vhodom. iiče gospodi'na ve» dan od'Otna. Ime lastno pprilo. Plufta lahko v natur.illjah Po-nrdbe Jutru pod Od sotnost«. 3325-23-. STANOVANJE eno-obno ali «mo sobo opremljeno all p-azno v Ro*nl dolini Pod Roftn ki«n n« Mlrju. na Prulah. »čem. Ponudbe Jutru pod »Platem redno« 332323« * SO^O in kuhinjo ali pnznovcVko obo ISčem. Ponudbe Jutru pvl .1 Or^ba«. 3260 23a G'avna po zelo dobri n-gndl od da v upravi Jurra 3054 37 Z LOKALI velikimi — udobnimi prostor! in trgovskim lokalom ▼ me tu r.iZDoUgim ter prl-trvnlm k>t druiib-ik k dobro idočem večjem p.xljetju R zpol.ig.ini tndi s kapltaor Ni slov v Jut-U. 2814-37 KLAVIRJE et tednov bo nova razprava proti Stillmuthu in dr. Spomnite me za čata, da? Kaj ste hoteL prej'e reči?« Heli je bilo, kakor da jI srce razbija r vratu. »Hotela — hotela sem--m-pu. Najd telja prort-a, naj oddi pršt n>gridi na a««ior nakaznic 9347-37 i «OP KUTUČKV v (t- ne t: etuiju sem iz^-iiji; v smeri Metdkov- ul.— Ce*t; 800 !et Ljub'jan' —Čir!' M:t/3do7.:—Ho! Krad Odd:'t; pix>? proti nrgradi v Jutru 3345-37-D AKTOVKO rj^ro ser- iz rubll v sredo z\'eče r. PoS-.tnega nr.jdlre ji na-p-o?.sm di Jo vrne po ti nagradi v upravi Jutra. 3363 37 IZGUBIL sem 8 n listnico z osebno izkrzni-co in propustnico ra ime Tmcsk Anton Ig. N jditelj naj 'o odda v Portnl hrrniln c pri Vratarju proti n.-.va z otroci, dv mi ; Jih vTne oa pol cljo * S:šk1. 3365-S? NAOČNIKE in n-1 vr^, pero pem izgubi'a rta j Celovki četi 6. febr. Oddati proti visok na-, ^rsdi v upravi Jut-a. 3139 37 DRU-*»BNTKA-ICO j» j T«nuf-kturno trgovino Iv Ljubljani, Iščem Po i trebil do 3 milijone — : Pon -dbe Jutru pod •N jb-Ijš* konj' natura«. { 2810 37-3 ZAHVALA Sorodniki tragično preminule družine M I L A V E C se zahvaljujejo vem prijateljem in znancem ra štovilno spremstvo na zadnji poti. Sv. maf a zaciušnka bo v torek 13. t. m. v fran- č'š>--ans -i cer.-vi ob 7. url. ZAHVALA Vrem, ki ste spremili k zadnjemu počitku našega nepo'abnega soproga, sina in brata STANKA BRODNIKA se toplo zai.va jujtm.o. Po.-ei.tj izrekamo zahva'e zastopnikom oblasti, njegovim stanovskim tovarišem ln vsem, ki so blag ipolcojnika v tako obilnem števi.u spitmili na zadnji poti. Parastos bo v ponedeljek 12. t m ob pol 9. urt v pravoslavni cerkvi v Ljubljani. LJubljana, Bled, 9. februarja 1&45. Žalujoča soproga TRATOMIRA BRODNIK, roj. JUSTIN In ostalo sorodstvo. Prevodi, prožnje. prepisi, razmnoževanja, informacije in posredovanja »SERVIS BIRO«, šelenburgova ul 4 tel St. 21-09. PROŠNJE za potovanja nabave, oprostitve ln druge vloge in informacije: Komercijalna pisarna ZAJC LOJZE — Gledališka ul. 7. Fth die SchriftleltuRs za uredništvo Mt'an £«dnek - Für den Herausgeber as izdajatelja! -tanko Virant Für Narodna tiskarna a Narodno tiskarno: Fran Jeran - Für den I&se» rataobcU . aa tn»čratui dal: LJubomU VoUA