Arabija.                    
fl^^^fijrabija je vplik pdlotok mej arabakim in perzijskim morjem. Vea ^^]yjp*jlotok je okolt 1000 do 1300 uietrov visoka pLaojava, zel6 podobna ^ puščobnej bližnjej Afriki. Ob morskej bregovini se naliajajo gonS in doline, ki so deloma zel6 prijetne inTodovite. Osredoja planjava, ki ae Nedžd imenuje, je do dandanes le malo znaua. Po Tečjem je Arabija pešfiena puščava, katere velik kos spada v zuani brezdeževni pas na zemlji. Velicih rek Arabija nema nobene, že raalih brežnfc in pustinjskih rek je le malo. Podnebje je zelii vrože ia suho, samo na višjih planjavah se sapa po noCi zeI6  ohladi.    Turška AraMja  (HMf^--- :::  T--t;.-^   ¦' • ¦ *n    : — --h'  y!--'H: in
2ahodno stran arabskega p61otoka ob arabskem z&livu. Sinajski p61otok je po večjeui skalovit in puščoben, sueški in akabski zaliv ga obJivata. Sinaj in Horeb ste zuani gori na južneui ogln. Akaba je mesto v severiioiB kotu arabskega zaliva. Hedžas in Jemen ste najlepši in oajrodovitnejgi arabski pokrajini; posebno slovi Jeraeo po svojih obilih pridelkib daleč po svetu, zato se rau pravi tudi ,,srecna Arabija" {Arabia felix). Prebivalci od Moke do Meke so mabomedaDske vere. Y Jemenu, vzlasti v piimorskej ravuini Tehami, raste najboljša kava.
Meka je rodui kraj Mobanieda in versko srediŠČe mohamedansko. To mesto stoji v Širokej, pustej in pošcenej doliai ter ima veliko inošejo z 19 vrati in 7 mioareti; v sredi a sLolpovi ograjenega dvorišča stoji Kaba ali sveta hiaa, ki jo je menda Abrabam sozidal. V njej je siiranjen Črni kaiiien, h kateremu vsi Mobamedaui vsaj jedeukrat v življenji potovati morajo.   Blizu
delkov: da-
teljnov, kave,raznih dišav, bom-baža, južne-ga ovočija
i. t d. irabci rede
najlepš« konje, vel-blode,  osle, cuezge in druge živa-li.  Dragih
Kabe je sveti vodnjak Zemzen.   Vačkrat je po deset tisoč rom»rjer zbranih v tem njihovem sveteni kraji.
Araljski prebivalci se imenujejo nfelahi," ako so naseljeni in se peč&jo s poljedelstvom in živinorejo. Meičanoin praTijo nhadezi," a na piln pastirskim Darodom nmediai.'' Beduiai ali notroci pošeaFe" se imenojejo rsi pastitski razrfdi, ki s svojimi čre-
dami sim ter tja pro-
hajajo po
osrednjej
pušfavi in
šatorijo.
Zemlja, ko-
derkoli je
prLmerno
namoččua,
daje olillo
razaih pri-
koviu nenmjo in tudi dragih kopauin malo. — Beduini so dvojni: pntTiBeduini,
ki zgolj oil  pastirstva vi\& ia pa Arabi,  kakor jih t Palestini imenujejo, ki
90 popotoralni  poljedelci.    Beduina prvi prijatelj je  njegov konj;   v  svojej
narodnej  pesni pravi,  da nsab]ja.  sulica in njegov rudeSi,  nnii in zali konj
ga bodo po smrti objokovali."                                                               I.T.