—  111  —
Novičar iz raznih krajev.
Iz Dunaja* Od leta 1851, kar je poštništvo v cesarstvu preredjeno, se je število pisem po posti poši-Ijanih tako pomnožilo, da so jih pošte leta 1857 27 milij. vec razposlale, kakor leta 1851v Razposlale so jih namreč leta 1851 samo 31,  leta 1857   pa 58 V9 milijonov.   Največ
jih je bilo v doljni Avstrii, namreč 13y2 milijonov, naj-menj p<a v Bukovini, potem v Dalmacii, na Solnograškem, Krajnskem in Koroškem. Največ pisem se je pisalo mesca decembra, najmanj pa februarja.
—   Dunajsko mestno ozidje so začeli 30. marca zjutraj rano poderati. Kakih 150 delavcov vsakojake dežele razkopava in razmetava zidovje tako pridno, kakor če bi bili to delo na svojo rajtengo prevzeli. Dunajčanom se bo tožilt) po tako priljubljenih sprehodiših okoij mesta, kterih je konec s tem dnevom.
—  Na Dunaju imajo že od leta 1382 po dva sejma v letu, kterih vsaki terpi po štiri tedne. Slišati je, da jih bodo popolnoma odpravili.
—   Presvitli cesar so pristopili kot ud k dunajski kmetijski družbi.
—   Dnarje nove veljave kujejo kaj pridno. Te dni so pripeljali zopet 150 centov srebra iz hramov narodne banke v cesar, kovnico in ravno toliko centov že kovanih dnarjev so peljali v hrame nazaj.
Iz Rusije. „AUg. Ztg." piše iz Petrograda od 10. marca: V politiki je vse tiho doma, in po unanji nikogar ne mika in ne briga. Car sam želi pred vsem drugim mirii, časa in prostora za razvitje  notranje kreposti Rusije.
v
Iz Cerne gore. Popotniki, kteri so prišli iz niksiške pokrajine v Most ar, so pripovedovali, da je ukazal knez Danilo, da se ima 20 tavžent vojakov zbrati in da se Cernogorci zlo na vojsko pripravljajo.
Iz Italije. Pisma iz Rima od 23. marca pripovedujejo, da so našli ondi skorej na vseh hišah: „Viva Orsini" z ru-dečimi čerkami zapisano. Gosposka je ta napis povsod berž zbrisala, pa našla jih ni, kteri so to pisali.
—   V skrivnem zboru je bilo 19. marca 10 škofov poterjenih, med njimi tudi lizabonski patriarh.
—   „GaZz. Piemontese" je razglasila drugo pismo, ktero je pisal Orsini Napoleonu, in njegov testament.
—   Poslednje dni je bilo večkrat brati, da je začelo merzenje francozke in angležke vlade do napo lita nske se na bolje obračati; temu nasproti se pa napoli-tanska in sardinska vlada od dne do dne bolj pisano gledate.
Iz Svajce. Bazelska vlada se je zoperstaviia krepko zoper nove francozke konzule, in zvezni odbor je naročil dr. Kernu, švajcarskemu poslancu v Parizu, francozki vladi naznaniti, da so te naprave švajcarskemu ljudstvu zoperne.
—  Poslanec dr. Kern je pri francozkem cesarju toliko opravil, da je Napoleon francozke opravnike po minister-stvu pooblastil, švajcarskim potnikom potne liste vizirati, če prav sami k njim ne pridejo, ako jih pošlje njih vlada s posebnim priporočenjen vizirat. Od druzih strani pa je brati, da švajcarska vlada neče spoznati francozkih novih konzulov, zavoljo česar je francozka zažugala, da bo vsem švajcarskim konzulom njih oblast odvzela, ako francozki v Svajci svoje oblasti ne dobe.
Iz Nemškega. Iz Berlina pišejo: Zdaj je eno leto, kar so v ječah začeli hudodelce vsacega posebej zaperati in to se je kot prav dobro skazalo. Jetniki so krotkejši in prijazniši, kakor v ječah po starem načinu, kjer so se mnogokrat serdno preganjali in sovražili. Bali so se, da ne bo norija in samomorstvo nasledek posamnosti med jetniki, pa to se ni nikoli zgodilo. Kadar jih duhovnik ali učenik obiše, so pohlevni in podučljivi, in ker tudi čuvaji lepo z njimi ravnajo, prihajajo vedno krotkeji in boljši. K temu pa pri-more tudi to, da imajo vedno delati, in da prav radi delajo.
—   Brati je, da bo kraljev brat še šest mescov ob-deržal vladarstvo, dasiravno kraljevo zdravje od dne do dne terdneje prihaja.
—  Blizo Merseburga so poderali te dni staro hišo. Ko je bilo delo že skoraj dokončano, se je sanjalo nekemu prebivavcu, da mu kaže francozk vojak iz let 1806—1813 v
starem zidovji mesto, kjer so dnarji zazidani. Ko se zbudi, gre z zidarjem na tisto mesto in mu reče, ondi zid razkopali. Zidar mahne komaj ene krate z kladvom, kar se odvali kamen, za kterim je ležala stara nogovica, v kteri je bilo 50 križavcov.   Tako pripoveduje „Fr. Blatt."
—   Tudi v Saks onii se morajo podvreči novim fran-cozkim naredbam tisti, kteri hočejo na Francozko potovati.
Iz Francozkega. Nihče se morda ne more bolj čuditi nad tako ojstro politiko v zadevah ptujstva, kakor Francozi sami, namreč pa Parižčani, ker oni imajo največ dobička po ptujih. Smelo bi se skoraj reči, da je mnogo ljudi, kteri mislijo, da je edino v Parizu raj in veselja dom.
—   wNord" piše, da bo maršal Pelissier z mnozimi in imenitnimi služabniki v Londonu se pokazal. 100 tavžent frankov ima že tako na leto, kar mu pa nese še to, da je maršal, starašina, častni legijnik in poslanec, ima na leto več kot 400 tavžent frankov, to je blizo 200 tavžent goldinarjev našega dnarja.
—  Minister notranjih zadev je zaukazal z razpisom od 8. marca, da se imajo vsi topovi, ktere imajo v mnogih mestih, da o posebnih svečanostih z njimi streljajo, v ar-senale oddati. V razpisu je rečeno, da so ti lopovi poškodovani in bi lahko nesrečo uzrokovali pri streljanju, in da bodo pozneje z drugimi namestjeni.
Iz Angležkega. Minister Dizraeli je nasvetoval 26. marca v deržavnem zboru, da naj prevzame namesto izhodno-indijske družbe vlado Indije 1 minister, 1 namestnik predsednika in 18 svetovavcov. Svetovavci morajo biti možje, kteri Indijo dobro poznajo, volijo naj se samo za 6 let, po tem času pa naj se znajo zopet voliti; plače naj dobivajo 100 tavžent gold., pa v deržavni zbor naj se ne smejo voliti.
—  Ako bi bilo časnikom verjeti, bi se mogli Francozi in Angleži danes že bojevati, — tako stermo so se pogledovali in Evropa se je že bala, za mir in za vse, kar izvira iz mini in vojske. Eni ,so mislili tu in tam, da je Pelissier Samson, kterega namen je, Angleže v kozji rog vgnati, drugi pa, da je ravno ta mož izvoljen, prija-telstvo med tema narodoma še bolj uterditi. Bodi si pa kakor kolj, to je gotovo, da, ako je časnikarjem ena spod-tika premalo, najdejo drugo. Sedaj je zopet otok Perim v rudečem morju, o kterim vejo marsikaj govoriti. Ta otok ostane Angležem, dokler zoper to niso vgovora dali ne Francozi, ne Turki, še menj pa drugi. — Kaj pa suežki vodovod? Sliši se, da je sedanje angležko ministerstvo enako zoper njegovo izdelanje, kakor je bilo Palmersto-novo in gosp. Lesepsa bo še mnogo stalo, preden bo terme odmečil.
—  Francozka vlada je nek toliko odjenjala, da smejo Angleži zopet na Francozko, in ne potrebujejo, da bi jim poslanec ali konzuli na Angležkem  potne  liste vizirali.
Iz Turškega. Poslednji časniki pišejo, da je 15. marca Kemal Efendi zopet z oddelkom armade v Klek odrinil, od kodar pojde v Hercegovino.
Iz Greškega. Po potresu razderti Korint je ukazal kralj namesti na prejšnem mestu zdaj pri morju sozidati. Korinčani se nadjajo iz tega bolj vesele prihodnosti, ker jim bo kupčija po morju več dobička dajala, kakor dosedanje kmetijstvo.
Iz Azije. Omer Paša je zadel na svoji poti v Damask na velike overe. Ondašnje ljudstvo se je zoper njega vzdignilo in več bojev je imel že z njimi.
Iz Kine. Angležki in francozki komisar v Kantonu sta dala mestne poglavarje zapreti, ktere sta postavila, ker so se zoper Evropejce zarotili, in brati je, da pojdejo Angleži in Francozi nad stolno mesto Peking.
—  112 —