Slovenska vojska je izbrala valuka Predstavniki podjetja STO in Ministrstva za obrambo RS so 19. maja podpisali pogodbo o dobavi 10 tovrstnih lahkih oklepnikov. Valuk 6 x 6 je izjemno mobilen, ima močno oklepno zaščito, maskirno tehnologijo, on-board računalniški sistem, njegovo vzdrževanje je enostavno, možne so različne izpeljanke. Dva dni pozneje (21. 5. 1998) pa so o poslu in značilnostih vozila spregovorili tudi na novinarski konferenci na Ravnah. Direktor podjetja STO dr. Milan Švajgerje o naročilu povedal: “Vrednost posla je okoli 1,5 milijarde SIT, kar je v zadnjih nekaj letih zdaleč največje naročilo. Tako se je sklenilo petletno obdobje, ki je vključevalo razvoj, izdelavo prototipa, testiranje in popravke. Stroški, ki jih je pokrilo podjetje, niso bili zanemarljivi - izdelava prototipa je, na primer, stala okoli 1 mio DEM. Projekt se je začel z nakupom licence pri avstrijskem podjetju Steyr - Spezialfahrzeug, kije v javnosti “dvigovala prah”, delno tudi upravičeno. Prvotna pogodba je bila dokaj neugodna in ni omogočala resnega pristopa k uresničitvi projekta. Danes smo z licenčnim partnerjem v bistveno drugačnih odnosih. Razlog za dokaj pozno naročilo MORS-a je tudi v tem, ker so njegovi strokovnjaki želeli temeljito opraviti vsa testiranja in primerjalne analize vseh konkurenčnih vozil, saj naj bi izbrani model čim bolj ustrezal zahtevam Slovenske vojske. V fazi razvoja oklepnika so nam strokovnjaki iz MORS-a veliko pomagali s svojimi izkušnjami in nasveti. Posel pomeni za dražbo STO na začetku 20 novih delovnih mest, približno toliko delavcev pa bomo znotraj podjetja tudi prerazporedili. Komercialne aktivnosti za izvoz bodo dobile z zagonom proizvodnje dodatno pomoč, saj bomo potencialnim kupcem lahko pokazali proizvodni proces. Dolgoročno načrtujemo v okviru novega programa 100 delovnih mest. Na začetku bo v vozilu 40 odst. domačih izdelkov, dolgoročno pa naj bi se ta delež dvignil na 70 odst. Pogovori o razvoju proizvodnje sestavnih delov pri potencialnih domačih partnerjih so se že začeli. Želim poudariti, da je projekt lahkega oklepnika valuk vzoren primer, kako pravna in urejena država daje delo in naročila svojim davkoplačevalcem.” STO mora po pogodbi, ki je v skladu z mednarodnim razpisom, slovenski vojski valuke dobaviti v letu dni; prvo vozilo pa že čez štiri mesece. Na Ravnah bodo oklepnik (s pomočjo 12 dobaviteljev delov) izdelovali v dveh variantah, tudi kot ambulantno vozilo. “NI OVIR ZA VALUKA” Iz video filma, ki gaje iz posnetkov v zadnjih treh letih ustvaril Josip Košuta, naredijo vtis na gledalca naslednji podatki. Možnih je 14 izvedb vozila, ki lahko nosijo tudi različno oborožitev. Pogon je na 6 koles, največja hitrost je 130 km/h, pri polni obremenitvi pa 105 km/h. To lahko oklepno bojno vozilo se dobro obnese v vseh okoljih in podnebjih, poln rezervoar goriva pa zadošča za 600 km. Posadka (voznik, poveljnik in 8 vojakov) je v oklepniku dobro zaščitena - 7,62 mm debela stena je neprobojna za artilerijske granate do 155 mm, v vozilu pa sta še avtomatični gasilna in klimatska naprava. Vozilo premaga do 70-odstotne strmine, obvlada tudi 40-odstotne stranske nagibe, ne ustavi pa se niti pred do 1,6 m širokimi jarki. Ivan Vušnik, vodja projekta, je dodal še nekaj pojasnil o značilnostih vozila. “Valuk je izjemno okretno vozilo, primemo za terene v Sloveniji. Poganja ga linijski diesel motor s turbo polnilnikom, izdelkom podjetja Steyr, ki ima ugoden navor. Vozilo je opremljeno z avtomatskim menjalnikom znanega proizvajalca Erison. Volan je povezan s prvo in z drugo osjo, zato je krog obračanja manjši od 16 m. Oprema omogoča, da se v težkih voznih razmerah prek senzorjev avtomatično zaznavata oprijem in vrtilna hitrost koles, zato sproti prilagaja prečne in vzdolžne diferencialne zavoje. Tako se voznik lahko osredotoči na opazovanje bojnega polja. Valuk ima tudi sistem ABM, ki je nadgradnja ABS-a.” V KONCERNU STEYR SO ZA NADALJNJE SODELOVANJE Novinarske konference sta se udeležila tudi izvršni podpredsednik podjetja Steyr Spezialfahrzeug (SSF) dipl. inž. Wolfgang Kicdl in generalni direktor SSF Michael Malzachncr, dipl. inž. Tudi onadva sta predstavila potek sodelovanja med podjetjema ter “rojstvo” valuka. Direktor Malzacher je pojasnil, da ima Steyr že dolgo tradicijo v izdelovanju oklepnih vozil - prvo tovrstno vozilo, oboroženo s strojnico, so izdelali leta 1904. Poleg tega pa je koncern že v preteklosti sodeloval s slovenskimi proizvajalci sestavnih delov, ki jih je vgrajeval v svoje izdelke. Razmišljanje o morebitnem koristnem povezovanju med STO in SSF se je zato začelo, ko je pandur 6x6 prvič naročila avstrijska vojska. (Mimogrede, ta oklepnik izdelujejo tudi v ZDA - za Kuvajt in v Belgiji za tamkajšnje oborožene sile.) “Leta 1994, ko je postalo jasno, da bo Slovenska vojska kmalu v prihodnosti potrebovala oklepnike, sta se STO in SSF odločila za skupno proizvodnjo pandurja na Ravnah. Oklepnik je leta 1995 in 1996 preizkušala Slovenska vojska, proizvajalec pa ga je prilagajal specifičnim zahtevam uporabnika. Ko so bili v STO prepričani, da so sposobni izdelati oklepnik, ki bo kar najbolj ustrezal zahtevam, je SSF privolil v sodelovanje - za slovenski trg so oklepnik poimenovali valuk. Da bi slovenski in tuji javnosti pokazal, da so vojaški programi v Sloveniji na visoki konkurenčni ravni, je MORS razpisal tudi mednarodni tender, na katerem so natančno preučili ponudbe (izpolnjevanje tehničnih in taktičnih zahtev, stopnjo tehnologije, obseg vključevanja domače industrije, ceno, komercialne pogoje itd.). Vsi najpomembnejši evropski proizvajalci, ki bi lahko ustrezali strogim zahtevam, so poslali svoje ponudbe. Končno je MORS na pogajanja povabil STO; pogovori so sc končali s podpisom naročila. V SSF smo zadovoljni, da je Slovenska vojska izbrala našo tehnologijo za opremo svojih sil. Ponovno izražamo našo popolno pripravljenost za pomoč STO v skupnih naporih za zadovoljitev pričakovanj MORS-a in Slovenske vojske z njihovo novo opremo. Ker sta STO in SSF v projektu valuk 6x6 dobro sodelovala, želita to sodelovanje še razširiti (sodelovanje pri izvozu valuka, v skupnih razvojnih projektih, sodelovanje z dobavitelji polizdelkov oziroma izdelkov).” A. Č. METAL LAHKO POSLUJE BOLJE - ČE SE RAZBREMENI OBVEZNOSTI JEKLA ŠTORE Intervju z glavnim direktorjem ravenskega metalurškega podjetja dipl. oec. Petrom Prikeržnikom Peter Prikeržnik, dipl. oec. je glavni poslovodja Metala Ravne, d. o. o. postal 24. 4. 1998. Dan pred tem je namreč skupščina podjetja razrešila njegovo prejšnje vodstvo (glavnega direktorja Braneta Žerdonerja, dipl. soc. in Filipa Filipova, dipl. inž., člana uprave) ter imenovala novo vodstveno ekipo. Poleg Petra Prikeržnika (ki odgovarja tudi za ekonomiko in finance) so člani poslovodstva za posamezna področja še: s/man Andrej Gradišnik, dipl. inž. (strategija, kadri, investicije, organizacija), Jože Studenčnik, dipl. inž. (proizvodnja) in Kristijan Zalesnik, dipl. inž. (komerciala). Gospod direktor, voditi podjetje v sanaciji, z več kot tisočsto zaposlenimi, je zahteven in odgovoren posel. Kateri so bili vaši motivi, da ste sprejeli povabilo dr. Matica Tasiča in postali glavni poslovodja Metala? Z dr. Maticem Tasičem sva bila kar dolgo v navezi in ko sem videl, da ne bosta sodelovala z mojim predhodnikom, sem se odločil, da sprejmem povabilo. Do menjave bi gotovo prišlo, in mislil sem si, zakaj pa bi moral biti tukaj nedomačin, človek, ki situacije na Ravnah in v železarstvu ne pozna. Na čelu Metala ste zdaj poldrugi mesec. Verjetno ste si že ustvarili bolj ali manj celovito sliko o podjetju. Glede na nasprotujoče si podatke in mnenja vas prosim za kratko oceno njegovega preteklega in sedanjega [Ktslovanja, pa tudi za napoved do konca leta. V mesecu in pol si človek lahko pridobi veliko informacij in lahko rečem, da tudi podatke o proizvodnji, izplenih in realizaciji lahko podajaš na različne načine, kakor ti pač v danih razmerah najbolj ustreza. Res je, da je proizvodnja nad letnim in operativnim planom, res pa je tudi, da je porast stroškov še večji. Vse to nam potrjuje, da ne obvladujemo celotne * situacije. So stroški, na katere v Metalu skorajda ne moremo vplivati (tečajna politika Narodne banke Slovenije, dodatna ekološka taksa in cena električne energije), so pa tudi stroški, na katere v celoti vplivamo samo mi. To so: stroški vzdrževanja, transporta, stroški dela, poraba energetskih medijev, stroški opravljenega dela v zasebnih podjetjih na lokaciji Ravne, delno pa tudi cene reprodukcijskega materiala. Zniževanju teh stroškov smo zato namenili vso našo pozornost in pripravili tudi ukrepe. Sredi maja se je sestala skupščina Metala in kritično obravnavala letošnje poslovne rezultate podjetja, potrdila pa je ukrepe njegove uprave za stabilizacijo poslovanja. Kateri so ti ukrepi in kakšni naj bi bili njihovi učinki? Metal ima po novem 6-člansko skupščino; sestavljajo jo trije člani vodstva koncema SŽ in trije zunanji člani. Člani skupščine “pokrivajo” posamezna področja. Tako je dr. Matic Tasič zadolžen za proizvodnjo in je tudi predsednik skupščine, dr. Vasilij Prešern odgovarja za komercialo in Bojan Falež za finance. Zunanji člani skupščine so dr. Franc Vodopivec (zadolžen je za proizvodnjo), Stane Flandcr, predstavnik Alposa v Celovcu, (spremlja področje komerciale) in Matjaž Kovačič, član vodstva NKB Maribor (njegovo področje so finance). Peter Prikeržnik se je rodil leta 1949 na Ravnah. Iz ekonomije je diplomiral leta 1972. Profesionalno pot je začel leta 1972 v Železarni Ravne, ki ga je tudi štipendirala. Že po mesecu dni pripravništva je prevzel referat prodaje jcklolivarne. Po vrnitvi s služenja vojaškega roka leta 1975 je vodil oddelek organizacije -vse do leta 1980, ko je postal vodja prodaje Železarne Ravne in nato še komerciale Železarne Ravne. Na tem delovnem mestu je bil do konca leta 1992. Od 1992. do 1998. je spoznaval dela pri zastopanju tujega podjetja. To mu je omogočilo, da je za posel v celoti skrbel sam -od pridobivanja kupcev, širitve prodajne mreže, do skrbi za pravočasno plačilo oziroma iskanje različnih oblik pokrivanja obveznosti, do skrbi za primerne zaloge, promocijo itd. Skupščina naj bi se sestajala enkrat mesečno. Na majski skupščini so člani kritično obravnavali poslovanje v prvem četrtletju in v aprilu. Zato smo pripravili dolgoročne in kratkoročne ukrepe, ki zahtevajo določena finančna sredstva, in ukrepe, s katerimi lahko izboljšamo poslovanje brez dodatnih finančnih sredstev. Novo poslovodstvo Metala se je osredotočilo predvsem na ukrepe, ki ne zahtevajo večjih finančnih sredstev, dajo pa določene prihranke. Skupaj z vodji poslovnih funkcij smo definirali ukrepe, ki naj bi v skupnem prinesli prihranke do 5 mio DEM. Največ teh ukrepov je v proizvodnji (45), in sicer: povečanje litja šarž na peči UHP, uvajanje termomehanske obdelave na srednji progi v valjarni, lokalno čiščenje gredic ... Seveda so ukrepi zastavljeni tudi v drugih poslovnih funkcijah, na primer: zmanjšanje obrestnih mer, koordinacija nabave v vseh metalurških družbah v Slovenskih železarnah in združevanje kakovostnih predpisov po posameznih kvalitetah. Za uresničevanje teh ukrepov je izjemnega pomena aktivno sodelovanje nosilcev ukrepov in vseh zaposlenih. V Strojili in tehnološki opremi, tudi po besedah njihovega direktorja na nedavni novinarski konferenci, resno računajo na Metalovo naročilo za izdelavo kovaške stiskalnice - do podpisa pogodbe naj bi prišlo še v juniju. So pričakovanja ravenske strojegradnje stvarna? V sanacijskem programu so predvidena sredstva tudi za investicijo v kovaško stiskalnico. Če bodo potrebna sredstva dejansko zagotovljena po tem programu, potem bo do podpisa pogodbe lahko prišlo. Najprej je treba Metal razbremeniti vseh obveznosti, ki izvirajo iz Jekla Štore. Ker se to še ni zgodilo, ni realno pričakovati, da bo prišlo do podpisa pogodbe že v juniju. Če teh sredstev iz dokapitalizacije vlada ne bi mogla zagotoviti, potem bo treba poiskati nove možnosti. Ker sta bila zadnja dva poskusa pridobivanja štipendistov za šolanje v programih predelovalec kovin manj uspešna, me zanima, na kakšne načine boste za metalurške poklice poskušali pridobiti več mladih, da čez nekaj let zaradi upokojevanja in druge fluktuacijc ne bo v podjetju zavladala kadrovska kriza. Z boljšimi rezultati se bo povečalo zanimanje tudi za metalurške poklice. Zato moramo zagotoviti dobro poslovanje, le-to predstaviti okolju in s tem vplivati na lepšo podobo (imidž) podjetja. S šolami bomo aktivno sodelovali pri predstavitvi za nas strateško pomembnih poklicev, in sicer zaradi popolnitve potreb, ki bodo posledica naravne fluktuacije iz podjetja. Marca in aprila je v Metalo Ravne potekala akcija varčevanja zaposlenih za nakup žerjavnih tehtnic. Kako je uspela? Gre za eno izmed številnih akcij iz krovnega projekta razvoja organizacijske kulture, ki ga vodi član uprave s/man Andrej Gradišnik. Na akcijo varčevanja zaposlenih za nakup žerjavnih tehtnic se je do zdaj odzvala več kot polovica zaposlenih. V sklepni fazi so dogovori z dobaviteljem in investicijo bi morali končati v dveh mesecih in pol. V okvir krovnega projekta razvoja organizacijske kulture sodijo še: - letno anketiranje zaposlenih, - sistem prenosa informacij na nižje ravni, - plan izobraževanja vseh zaposlenih, - sistem motiviranja itd. Kak« ocenjujete klimo v podjetju? Ali se vaša pričakovanja glede (vaše) vloge glavnega direktorja in možnosti uresničevanja vizije podjetja izpolnjujejo? Ob mojem prihodu zaradi zunanjih in tudi posameznih notranjih pritiskov klima ni bila zdrava. Sedaj pa ugotavljam, da so zaposleni pripravljeni za timsko delo, za odkrit in odprt dialog, kar mi daje moč. Prepričan sem, da odločitev o moji vrnitvi ni bila napačna. Ocenjujem, da lahko z zastavljenim delom in ukrepi dosežemo boljše rezultate, seveda pa mora biti izpolnjen predpogoj - prenos vseh obveznosti Jekla (pri tem pa mislim tudi na vse obremenitve, ki so vezane na trajne viške v Štorah). Gospod direktor, n: zahvaljujem za odgovore se vam Andreja Čibron - Kodrin AMBICIOZNI CILJI V NOŽIH: Vsak deseti industrijski nož na svetu bo z Raven Pogovor z direktorjem Darkom Ravlanom, dipl. inž. “V drugi polovici leta 1997 smo začeli izvajati strukturne posege iz sanacijskega programa (predstavili smo jih tudi v IF, št. 9/1997, op. ur.), ki že kažejo rezultate. Poslovni rezultati v letu 1997 so bili ugodnejši kot leto poprej. Za razvojno in investicijsko dejavnost smo lani namenili 1,47 mio DEM. Fakturirana realizacija je znašala 12,8 mio DEM. Intenzivno smo iskali nadomestne dobavitelje, saj z dosedanjimi nismo bili povsem zadovoljni. Lani sc je povečala tudi prodaja, v prihodnje pa bomo poskrbeli za še uspešnejše servisiranje kupcev. V ospredju so tehnološke rekonstrukcije proizvodnih programov, s katerimi bomo skrajšali dobavne roke, znižali stroške ipd. Lani smo imeli - v primerjavi z načrtom - za 1,36 mio DEM več stroškov, zato bo njihovo zmanjšanje ena izmed glavnih nalog v letu 1998,” je v začetku letnega poročila za lansko leto zapisal direktor Nožev Ravne Darko Ravlan, dipl. inž. V pogovoru za IF pa je nanizal še nekaj podrobnih podatkov o lanskem poslovanju podjetja in o letošnjih načrtih. Naj večji slovenski proizvajalec industrijskih nožev in rezil V Nožih so lani izdelali 790 ton industrijskih nožev ter več kot 480 ton componda - zaradi manjše proizvodnje slednjega je bila v primerjavi z letom poprej tudi skupna proizvodnja manjša za okoli 9 odst. S prodajo 821 ton izdelkov so iztržili 12,8 mio DEM. Vrednostno je to za 9,6 odst. več kot leto poprej in le 4 odst. manj, kot so planirali. To kaže na pozitivne spremembe v prodajnem asortimentu. Prodaja v Sloveniji predstavlja 15 odst. celotne prodaje. V letu 1997 sojo povečali za 15 odst. glede na leto 1996. Lani so v Nožih izvozili 750 ton izdelkov v vrednosti 977 mio SIT - za načrtom so zaostali odstotek, v primeijavi z letom poprej pa so izvoz povečali za 13 odst. Za 3 odst. pa so zaostali za načrtovanimi izvoznimi količinami. Ravenske nože uporabljajo v 32 državah sveta. Največ izvažajo v Nemčijo (31-odstotni delež v celotni prodaji), ZDA (18 odst.), Italijo (9 odst.), Avstrijo (4 odst.), Anglijo (3,5 odst.) itd. Tržna gibanja ilustrira direktor Ravlan tudi z naslednjim podatkom: “Prodaja nožev se je lani v Nemčiji zmanjšala za desetino, povečala pa se je v Avstriji. Čeprav je naš najpomembnejši kupec zmanjšal naročila (s 43 so padla na 31-odstotni delež celotne proizvodnje), smo z dobrimi tržnimi aktivnostmi pridobili veliko novih kupcev in iztržili več kot leta 1996.” V prodajni ponudbi Nožev naj večji delež (32 odst.) predstavljajo noži za les, sledijo jim noži za papir (24 odst.) in kovine (22 odst.) ter druge vrste nožev, tržijo pa tudi storitve toplotne in mehanske obdelave. Zaradi spremembe prodajnega asortimenta so uspeli zvišati povprečno prodajno ceno za 12 odst. Razmere na domačem in tujih trgih pa direktor komentira takole: “Konkurenca je vedno večja. Zahodna podjetja (stara konkurenca) gradijo na visoki produktivnosti in kakovosti, nova konkurenca (Koreja, Kitajska in Indija) pa na nizkih prodajnih cenah zaradi nižjih stroškov dela in še nekoliko slabše kakovosti. Naše podjetje je blizu zahodnim podjetjem; izdelki so dobre kakovosti in sodijo v višji cenovni razred. Stroški dela pa nam rastejo hitreje, kot nam uspeva dvigovati produktivnost. Raven prodajnih cen s težavo ohranjamo, saj se cene zaradi vse večje konkurence znižujejo. V takšnih razmerah je še posebej pomembno razvijati svojo blagovno znamko in lastno prodajno mrežo, kar pomeni biti pravi čas na pravem mestu z ustrezno ceno, kakovostjo in dobavnim rokom.” Prek zunanjetrgovinske mreže SŽ (luenna, Kopo Nevv York in predstavništvo v Budimpešti) so Noži lani ustvarili le 5 odst. celotne prodaje. Veliko pozornost pa v podjetju namenjajo tudi sodelovanju na sejmih - tovrstne naložbe v trženje se namreč vedno obrestujejo, vsak sejem “prinese” nove kupce... V Nožih je bilo lani v povprečju zaposlenih 189 delavcev, uspešnost njihovega dela pa se odraža tudi v 17,9 mio SIT dobička, čeprav le-ta še ni na ravni zahodnih podjetij. Tudi dodana vrednost oziroma večanje vrednosti izdelka, ki je pravzaprav samo drugo merilo za produktivnost in ekonomičnost v poslovanju, je v Nožih s 30.000 DEM na zaposlenega še daleč za razvitimi državami. Izboljšati jo je mogoče z učinkovitejšo organizacijo dela, z zmanjšanjem zalog in čakalnega časa, z boljšo logistiko, zmanjševanjem izmečka ipd. Postati eden ključnih dobaviteljev končnim uporabnikom Obeti za letos so po besedah direktoija naslednji: “Trenutne razmere v podjetju so zadovoljive. Kljub povečani proizvodnji in prodaji glede na lansko prvo četrtletje imamo še rezerve. Več kot lani je trenutno tudi naročil. Največje težave pa nam povzročajo nepravočasne dobave vložnega materiala za proizvodnjo in podražitve surovin, storitev ter energije.” Ob pripravi gospodarskega načrta za letos so v Nožih definirali tudi ukrepe za izboljšanje poslovanja. Med kratkoročne so uvrstili: revizijo pogodb z dobavitelji, zmanjšanje zalog, zmanjšanje režije s premestitvami na proizvodna delovna mesta, načrtovanje in spremljanje stroškov po organizacijskih enotah, zmanjšanje specifičnih porab, boljšo organizacijo dela, skrajšanje pretočnih časov, zmanjšanje stroškov delovne sile s povečanjem proizvodnje, uskladitev plač s produktivnostjo. Dolgoročni Proizvodna hala Nožev strukturni posegi pa obsegajo: strateške spremembe v proizvodno-prodajnih programih z vidika donosnosti, tehnološke rekonstrukcije proizvodnih programov, opustitev nekaterih programov, obvezne tehnološke izboljšave ter povezovanje s strateškimi paitneiji in delitev programov. Cilji v Nožih so za letos na kratko naslednji: s prodajo izdelkov in storitev nameravajo iztržiti 14,5 mio DEM ali 1.378 mio SIT. (Trenutno kaže, da bodo cilj uresničili.) 32 odst. celotne realizacije bodo dosegli s prodajo nožev za les. Načrtujejo 17 mio SIT dobička. Zelo intenziven bo tudi investicijski ciklus - med drugim bodo postavili novo vakuumsko peč, tudi za naložbe v trženje so predvideli določena sredstva. Nikoli končana naloga bo tudi v prihodnje zniževanje stroškov in povečevanje produktivnosti. Vodstvo se zaveda tudi pomena pripadnosti zaposlenih podjetju, zato razvija različne oblike motiviranja zaposlenih. O prihodnosti Nožev pa njihov direktor Darko Ravlan pravi: “V družbi obstajajo stvarne možnosti za profi-tabilno poslovanje oziroma, da Noži svoje poslanstvo v prihodnjih letih še izboljšajo. Svoj pokržaj na trgu moramo še utrditi. Načrtujemo aktivno izvajanje razvojne in tržne usmeritve |xxl-jetja ter čimprejšnjo izjx“ljavo organizacijskih in lastninskih procesov.” “IZ SANACIJSKEGA PROGRAMA” Vizija družbe je globalna tržna usmeritev. Podjetje ostaja v slovenskem prostoru največji domači proizvajalec industrijskih nožev in rezil z najmanj 85-odstotnim tržnim deležem. Noži bodo postali eden ključnih proizvajalcev nožev in rezil tudi v svetovnem merilu, in sicer z najmanj 10-odstotnim deležem. Iz proizvodno orientiranega podjetja, ki je slovelo kot kakovostni proizvajalec in poddobavitelj večjim proizvajalcem nožev, si podjetje prizadeva postati eden ključnih dobaviteljev končnim uporabnikom. Do leta 2005 naj bi podvojili prodane količine, tržna področja pa bodo: Slovenija, Evropa, Amerika, Vzhod. Cilji: do leta 2000 doseči 40.000 DEM dodane vrednosti na zaposlenega, porast čistega dobička na 5 odst. kosmatega donosa in povezava s strateškimi partnerji. Zaposleni dosegajo zahtevano strokovnost, usposobili pa jih bodo za sodobne metode dela, ki temeljijo na informacijskih tehnologijah, novih metodah vodenja proizvodnih procesov ter zagotavljanju kakovosti. Andreja Čibron - Kodrin OSKRBA Z ENERGIJO v aprilu Dobava primarnih energentov je bila aprila v redu, enako tudi proizvodnja in oskrba porabnikov s sekundarnimi energenti. V tabeli so za posamezne družbe podana odstopanja porabe zemeljskega plina od mesečnega načrta. Poleg oskrbe porabnikov z energenti smo zbrali od družb Železarne Ravne 25 m3 odpadnih emulzij za cepljenje. Za sežig smo skupno zbrali 19,8 m3 odpadnega olja, in sicer: 4,8 m od družb Železarne Ravne, 9 m od zunanjih dobaviteljev in 6 mJ s cepljenjem emulzij. Proizvodna problematika • V aprilu smo vgradili štiri frekvenčne regulatorje: - na ventilatorju zgorevalnega zraka in na ekshaustorju za dimne pline na 3. vročevodnem kotlu, - na črpalki za sanitarno toplo vodo v kotlarni. S tem se bo zmanjšal delež porabljene električne energije pri proizvodnji toplotne energije. • Zaradi okvare kompresorja za hlajenje zraka pri procesu pridobivanja kisika obratuje kisikova kolona brez sušenja zraka. Kompresor hladilnega sistema popravljamo. Proizvodnja kisika poteka brez zapletov. • V vodnjaku II za pitno vodo je v okvari črpalka št. I, zato obratuje črpalka št. 2. Zamenjava elektromotorja vodnjaške črpalke je v teku. Oskrba porabnikov s pitno vodo je normalna. • Popravili smo cevovod hladilne vode za hlajenje in zagotavljanje požarne varnosti pri postaji kurilnega olja. Prekinjena ali motena oskrba porabnikov • 16. 4. 1998 je bila med 23. uro in 23.10 zaradi izpada električne energije prekinjena oskrba porabnikov s komprimiranim zrakom. Montaža plinskega kotla v Kotljah -opravili so jo strokovnjaki Energetike Ravne, d. o. o. Miran Fužir, dipl. inž. DRUŽBA PLAN PORABE (Sm3) PORABA (Sm3) INDEKS (%) ENERGETIKA Ravne, d. o. o. 869.920 813.778 93,6 SŽ - METAL Ravne, d. o. o. 2.444.100 2.669.432 109,2 SŽ - STO Ravne, d. o. o. 67.400 57.992 86,0 SŽ-ARMATURE MUTA Ravne, d. o. o. 31.100 34.488 110,9 SKUPAJ 3.412.520 3.575.690 104,8 INTERVENCIJE pge gasilskega zavoda ravne v maju Gasilska enota je intervenirala 11. 5. 1998 ob 11. uri, ko so iz Metala (Valjarna) sporočili, da gori. Požar so pogasili poklicni gasilci IV. izmene. Gasilska enota je posredovala še: • 1. 5. 1998 na Trgu svobode (požar v zabojniku za smeti), • 12. 5. 1998 pri gozdnem požaru na Brdinjah, • 18. 5. 1998 ob razsutju tovora na cesti Ravne -Dravograd, • 19. 5. 1998 pri prometni nesreči na Dobrijah, • 19. 5. ob požaru na osebnem vozilu na Zelenbregu. Gasilski zavod Ravne Direktor: Branko Čas, dipl. inž. IN MEMORIAM FRANC RUS (1945 - 1998) 6. junija je umrl dipl. in/. Franc Rus, ki je bil do upokojitve v lanskem decembru direktor Energetike Ravne. Objavljamo besedilo z žalne seje v Energetiki Ravne. Uredništvo Franc Rus je bil pravi fabriški človek: ves predan delu in zagnan za reševanje tehničnih problemov - ne glede na to, ali so bili ti metalurški, elektrotehniški, strojniški ali energetski. Njegova nesporna odlika je bila, da je tehnične probleme v železarni znal videti, zanje najti najboljše rešitve in jih nato tudi uspešno realizirati. Na marsikaterem področju železarske tehnike je uvajal novitete: merilno-regulacijski-toplotni tehniki je bil zapisan od prvega vstopa v tovarno pa vse do bolniške postelje v zadnjih mesecih, ko se je zanimal, kako napreduje obnova kotlarne. Bil je prisoten pri vseh predelavah ogrevnih peči in peči za toplotno obdelavo in pri njihovih novogradnjah. Razvoju te tehnike je sledil tudi tako, da je s sodelavci gradil opremo, kije v tistih časih ni bilo mogoče uvoziti - od gorilnikov do avtomatike za optimiranje teh energetsko zahtevnih procesov. Njegovo znanje in delo s tega področja sta vgrajena v napravah kovačnice, valjarne, kalilnice in nazadnje, tudi kot sinteza dotedanjega njegovega dela, v napravah v Energetiki. Prvi je uvajal inženirsko računalniško tehniko v proizvodne naprave, ker je že ob prvih računalniških korakih uvidel, kje in kako bi bilo to mogoče uspešno in koristno uporabiti. Bil je tehniški entuziast v najširšem pomenu, saj ni bilo področja tehnike, ki ga ne bi zanimalo in privlačilo: ali z razvojem novih možnosti ali z možnostjo novih tehničnih rešitev predvsem tam, kjer je videl, kako bi lahko olajšal delo ljudem ob stroju, naredil stroj produktivnejši, bolj varen in bolj zanesljiv. Ni mu bilo žal časa za analizo in razčiščevanje tehnoloških proizvodnih zahtev, saj je kot prekaljen vzdrževalec vedel, da naprave služijo proizvodnji; za železarno mu ni bilo žal svojega prostega časa, saj je rešitve, ki jih je izdelal ponoči prinašal zjutraj izgotovljene v službo. Njegovo poosebljanje s fabriškimi problemi je postalo pregovorno, saj ni nanje nikoli prenehal misliti: zaradi tega je bil delovno nadpovprečno uspešen in je tudi žel priznanja za svoje delo. Veselil se je uspehov svojih sodelavcev, bilje ponosen na uspehe železarne. V železarni je na novo postavil moderno telefonijo, ki je produkt ugodnega časa za izgradnjo in optimalnega izbora elektrotehnike. Njegovo zanimanje za telefonijo pa je seglo izza železamiškega plotu, saj je dolga leta delal v interesni skupnosti PTT-ja. Rezultat takratnih prizadevanj je bila nova pošta in nova centrala na Ravnali ter nova koroška omrežna skupina 0602, za kar je imel Franc Rus nesporne zasluge. O njegovem delu v Energetiki pa tole: s prepričljivostjo in z vero v uspeh je znal z malo denarja narediti dosti. To dokazujejo obsežne modernizacije energetskih naprav: računalniško vodenje porabe električne energije železarne, ki je bila uspešno prenesena tudi v Štore in na Jesenice; nove naprave za komprimiran zrak; računalniško vodenje porabe zemeljskega plina, obnovljena omrežja za vodo; projekt obnove kotlarne; analize problemov daljinskega ogrevanja in projektne rešitve ogrevanja s soproizvodnjo toplote in električne energije ter začetek prizadevanj za pridobitev certifikata ISO. Pri svojem deluje bil trd sam s seboj: takega gaje izučilo življenje, ko seje tako rekoč sam s svojo veliko ukaželjnostjo prebil v srednjo tehniško šolo v Mariboru in nato na univerzo v Ljubljano. Trd je znal biti tudi v delovnih zahtevah do svojih sodelavcev, čeprav je bil mehka koroška duša: delovno in človeško je bil enak takrat, ko je bil vodja šibkega toka in so bili samoupravni časi, ali takrat, ko je bil direktor Energetike in je zavladal trd kapitalizem. Vedno je zaznal socialne krivice, pomagal jih je lajšati, kolikor je bilo to pač v njegovi moči. Delaven pa ni bil samo na področju elektrotehnike in energetike. Bilje dolgoletni predsednik Elektrotehniškega društva in Društva energetikov, kjer je tudi v taki obliki skrbel za razvoj in izpopolnjevanje strokovnega tehniškega kadra, katerega pomen za železarno je poudarjal ob vsaki priložnosti. S krožki računalništva, ki jih je vodil, je že osnovnošolcem vzbujal zanimanje za tehniko. Dejaven je bil tudi na športnem področju in ob koncu svoje življenjske poti uspešen tudi kot veliki mecen ravenskega pihalnega orkestra, ki mu je pomagal zgraditi lep glasbeni dom. Franca Rusa, elektrotehnika, elektro inženirja šibkega toka, vodjo šibkega toka Elektroremonta, kasneje Elektrotehniških storitev, direktorja Energetike Ravne, večno razpoloženega optimista, sodelavca, prijatelja in človeka, ki je neomajno veroval v človeško dobroto, bomo trajno ohranili v našem spominu. dr. Janez Bratina OŽIVLJANJE STIKOV MED KOROŠKIMI PODJETJI IN ŠTUDENTI Klub koroških študentov (KKŠ) je pripravil že 3. srečanje študentov in podjetij; bilo je 8. maja v Hotelu Rimski vrelec v Kotljah. Del omizja predstavnikov delodajalcev: Meta Zajec -Pogorelčnik (Kograd), Bernarda Plevnik (Prevent), Milena Gartner -Delopst (Metal), Kristijan Zalcsnik (Metal) in Ivanka Miklavc (STO). Prireditev, organizatorji so jo označili za informativno javno tribuno, je priložnost, da sc koroška podjetja predstavijo študentom - bodočim iskalcem zaposlitve. KKŠ tako spodbuja vrnitev visoko izobraženih strokovnjakov v domači kraj. Kot je povedal Tomaž Rožen, predsednik KKŠ, je koroških študentov vsako leto približno 1.500, okrog 100 pa jih konča študij. Kot je pokazala anketa KKŠ, se jih kar 75 odst. želi zaposliti na Koroškem. Letošnjega srečanja so se udeležili predstavniki 10 koroških podjetij (tri prijavljena podjetja niso sodelovala) in okoli 30 študentov (nad skromno udeležbo bodočih iskalcev zaposlitve so bili organizatoiji srečanja kar malo razočarani). Udeleženci prireditve so najprej poslušali predstavitve podjetij - s poudarkom na možnostih zaposlovanja in podatkih o iskanih znanjih. Na vabilo KKŠ so se odzvala naslednja podjetja in zavodi: Lek Prevalje, TUS - Prevent Slovenj Gradec, Kograd IGM Dravograd, Lesna Slovenj Gradec, Nova KBM - Koroška, Gimna- zija Ravne na Koroškem, Center srednjih šol Slovenj Gradec in Zavarovalnica Maribor. Od železarskih družb so na srečanju s študenti bili predstavniki podjetja Stroji in tehnološka oprema (strokovna delavka Ivanka Miklavc iz kadrovske službe) in Metala Ravne (član poslovodstva Kristijan Zalcsnik, dipl. inž. in kadrovik Milena Gartner Delopst, dipl. psih.). Čeprav predstavniki delodajalcev niso širokogrudno obljubljali zaposlitev vsem iskalcem dela, pa so mladi vendarle dobili osnovne podatke o tem, kateri strokovnjaki so zanimivi za posamezna podjetja, pa tudi o tem, katera dodatna znanja so za zaposlitev skorajda nujna ali pa vsaj želena (npr. obvladovanje dela s PC, znanje nemškega in angleškega jezika, poznavanje dela z ljudmi, veščine vodenja ipd.). Nekatera podjetja že zdaj nudijo interesentom možnost izdelave seminarskih in diplomskih del; tovrstno sodelovanje med študenti in organizacijami pa naj bi pospešil še projekt Naše znanje za Koroško. Predstavil gaje Boštjan Gorjup. KKŠ bo namreč od podjetij in ustanov zbral podatke o možnih temah za seminarske in diplomske naloge in jih na različne načine (internet, objave na oglasnih deskah fakultet in informiranje prek profesorjev) posredoval študentom. Tako se bodo stiki med študenti in gospodarstvom oziroma negospodarstvom spet okrepili, potem ko so se z upadom kadrovskega štipendiranja izrazito zmanjšali; delodajalci pa bodo svoje potencialne sodelavce lahko spoznali že med študijem. Tadej Visinski je na kratko spregovoril o študijskem programu gospodarsko inženirstvo, ki teče na Univerzi v Mariboru na štirih fakultetah šele od leta 1993 in je zato še dokaj neznan tudi v podjetjih. Gre za interdisciplinarni univerzitetni študij, med katerim si študentje pridobijo tehniško-tehnološka in ekonomska znanja. Možne so štiri smeri: strojništvo, elektrotehnika, gradbeništvo in tekstilstvo. Čeprav letošnje srečanje ni gostilo mnogo študentov in podjetij, pa je - sodeč po vprašanjih študentov po predstavitvah podjetij in po njihovih individualnih pogovorih s predstavniki podjetij po koncu formalnega dela -doseglo svoj namen. A.Č. (OŠ Prežihovega Voranca Ravne, Mežica in KD Mohorjan Prevalje), Mlada Podjuna Pliberk in nonet Glasbene šole Ravne. • Srečanje pihalnih oikestov SV Slovenije je bilo na Ravnali 16.5. Udeležili so se ga: Mala pihalna godba “Neuviitovi Štajerci” občine Pesnica, Slovenskogoriški pihalni orkester Lenait, Pihalni oikester Muta, Godba Ruše, Pihalni orkester Šentjanž, Pihalni oikester Glasbene šole Slovenska Bistrica, Pihalni oikester Gornja Radgona, Pihalni oikester Ljutomer, Pihalni oikester Slovenj Gradec, Pihalni oikester Prevalje in Pihalni oikester železaijev Ravne. Godbeniki so najprej zaigrali po nekaj koračnic v različnih naseljih, nato pa so priredili koncert pred Glasbenim domom. • 30-letnico MePZ KD upokojencev Prevalje so počastili s koncertom, kije bil 15. 5. v Družbenem domu v organizaciji ZKD Mežiške doline. • Obletnico zadnjih bojev v 2. svetovni vojni je 17. 5. zaznamovala prireditev na Poljani. Oiganizatoiji (Krajevni odbor ZZB NOV Ravne) so pripravili slovesno mašo (daroval jo je naslovni škof Vekoslav Grmič), proslavo (govoril je župan Maks Večko, nastopili pa so: Pihalni oikester železaijev Ravne, Zdiuženi otroški pevski zbori z OŠ Koroški jeklarji - Kotlje, Čmjanski pobi in Šentanelski pavri) in družabno srečanje udeležencev. • Na baletnem večera na Prevaljah so se 20.5. predstavili plesalci: Regina Križaj, Olga Andrejeva, Mojca Kalar, Tjaša Kmetec, Barbara Dorigo, Viktor Isaičev, Damjan Mohorko, Stefan Capraroiu, Tomaž Horvat in Tomaž Rode. Program (predvsem na glasbo Petra Iljiča Čajkovskega) je povezoval dr. Henrik Neubauer. Baletni večer sta pripravila KD Mohoijan Prevalje in Društvo baletnih umetnikov Slovenije. • Lutkovno gledališče iz Maribora je otrokom iz Mežiške doline zaigralo igrico Butalci (avtor Pavel Polak). Gledališčniki so 22. 5. nastopili v Čmi, Mežici in na Prevaljah, dan pozneje pa na Ravnah. S to predstavo, peto po vrsti, se je sklenil letošnji lutkovni abonma; novi se bo začel jeseni. • Koroški muzej Ravne je pripravil razstavo Forma viva 1964 -1989. Odprli so jo 22.5. v Likovnem salonu. Isti dan je v prostorih Koroške osrednje knjižnice potekala okrogla miza o problematiki nacionalnega projekta Fonna viva. A.Č. Plastika Thomasa A. Lindscya (izleta 1981) stoji preti Gimnazijo Ravne. KULTURA PRIREDITVE V MAJU • Ob 45-letnici krvodajalstva v Sloveniji in Mežiški dolini je bila 8. 5. v Športni dvorani pri OŠ Prežihovega Voranca na Ravnah priložnostna slovesnost. Govorila sta dr. Vladimir Topler in primarij dr. Drago Plešivčnik, v kulturnem programu pa so sodelovali: pevska zbora z OŠ Juričevega Drejčka in OŠ Prežihovega Voranca, harmoni-karki orkester Glasbene šole Ravne, plesalca Lena in Matic Pavlinič, Oktet TRO Prevalje, umetnika Stanko Arnold in Maks Strmčnik ter kantavtor Milan Kamnik oziroma Duo Kora. • Prvi koncert mladinskega pevskega zbora KD Mohoijan Prevalje je bil 9. 5. v Družbenem domu na Prevaljah. Zbor, ki ga že osmo leto vodi zborovodja Marjan Berložnik, prepeva bogoslužne, narodne in umetne pesmi pa tudi svetovne uspešnice. Na koncertu je samostojno nastopila tudi mlada pianistka Tanja Grobelnik. • 9. 5. je bil v Veliki dvorani Glasbenega doma na Ravnah koncert JAZZ BRASS KVINTETA, ki ga sestavljajo Petar Ugrin (trobenta, krilni rog), Dominik Krajnčan (trobenta, krilni rog), Lojze Krajnčan (pozavna, evfonij), Klemen Repe (pozavna) in Darko Rošker (tuba). Kot piše v predstavitveni zloženki kvinteta, so največje odlike ansambla avtorske skladbe, zanimive priredbe bratov Krajnčan ter dovršena izvedba predpisane in improvizirane glasbe. S tem koncertom seje glasbeni abonma zaključil, novi pa se bo začel konec leta. • Slovenska pesnica in kmčarka Ifigenija Zagoričnik je bila gostja literarnega večera, ki ga je 13. 5. v svojih prostorih pripravila Koroška osrednja knjižnica Ravne. • 33. srečanje otoških in mladinskih pevskih zborov Mežiške doline je bilo 13. 5. v Kulturnem domu v Čmi. Na koncertu z naslovom “Naše pesmi naj donijo” so nastopili otoški pevski zbori (iz OŠ Juričevega Drejčka Ravne, Kotlje, Leše, Prežihovega Voranca Ravne, Črna, Prevalje in Mežica), mlajši otroški pevski zbor (OŠ Prevalje), mlajši mladinski pevski zbor (OŠ Koroški jeklarji Ravne), mladinski pevski zbori RAVENSKI PROSTOVOLJNI GASILCI DRUGI V DRŽAVI Državno tekmovanje gasilskih enot je potekalo v soboto, 16. 5. 1998, v Novem mestu. Na njem sta sodelovali tudi članski desetini A in B Prostovoljnega gasilskega društva Ravne na Koroškem. Desetini sta si nastop na tem tekmovanju priborili lani, saj sta osvojili prvi mesti na regijskem tekmovanju. V Novem mestu seje pomerilo 84 članskih ekip. Člani ekipe B P. G. D. Ravne so osvojili 2. mesto in za naslovom državnih prvakov zaostali le 0,5 točke oziroma sekunde. Ob ogromnem trudu, ki smo ga ravenski prostovoljni gasilci vložili v priprave na tekmovanje, ste k našemu dobremu rezultatu mnogo prispevali tudi vsi, ki ste prisluhnili raznim potrebam desetine. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. P. G. I). Ravne na Koroškem Q m Q m Q 03 NOVE KNJIGE v KOROŠKI OSREDNJI KNJIŽNICI dr. Franca Sušnika Natek, K.: Slovenija: geografska, zgodovinska, pravna, politična, ekonomska in kulturna podoba Slovenije : priročnik o značilnostih in delovanju države. - Ljubljana: Mladinska knjiga, 1997 Novak, B. A.: Zaija časa. - Ljubljana: Naiodna galerija, 1997 Oechsler, H. : Tako se uspešno prodaja v obrti in majhnih podjetjih : priročnik s številnimi vajami in primeri. - Ljubljana: Center za tehnološko usposabljanje, 1997 Pavlovič, Z.: Slabo ravnanje z otroki v Sloveniji: opažanje in obravnavanje. - Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri pravni fakulteti, 1997 Piltaver, A.: Zavarovane glive v Sloveniji: priročnik. -Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave, 1997 Pocock, T. : Benetke. - Ljubljana : DZS, 1997 Pope, J. : Atlas der Natunvundcr. -Niedemhausen/Ts. : Bassermann, 1997 Potočnik, C.: Ustvaijalno petje v predšolskem obdobju otroka: diplomska naloga. - Maribor: C. Potočnik, 1996 Purg, A. : Boj proti mednarodnemu terorizmu. -Ljubljana : Ministrstvo za notranje zadeve, Visoka policijsko-vamostna šola, 1997 Raliir, R.: Podoben sem svoji mami: živalski otroci in njihovi starši. - Ljubljana: Kres, 1998 Rice, C. : Budimpešta. - Ljubljana : DZS, 1997 Robida, A.: Otroške srčne bolezni in prirojene srčne hibe pri odraslih. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1998 Stunčnik, T.: Živimo v hiši jezika. - Ravne na Koroškem : Zveza kulturnih društev Mežiške doline, 1998 Tavčar, M. I.: Etika managementa pri nas in v tržnih gospodarstvih. - Ljubljana: Združenje Manager, 1997 Tekavčič, M.: Obvladovanje stroškov. - Ljubljana : Gospodarski vestnik, 1997 Ulično delo: preventiva na področju nelagodja, odvisnosti in AIDS-a. - Ljubljana: Salve, 1998 Vavti, Š.: Samozavestne ženske ljubijo drugače: o ženski samozavesti v partnerstvu, družini, poklicu in na drugih področjih družbenega življenja: kako si bomo ohranile samozavest tudi v težavnih okoliščinah?. — Celovec; Ljubljana; Dunaj: Mohoijeva založba, 1998 Vidrigar, A. : Glina. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1998 Vinska trta : naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda: najstarejši registrirani trsi v Sloveniji. - Ruj: Slovenska vinska akademija Veritas, 1997 Vollmaier, J. : Prijateljstvo. - Dravograd : Osnovna šola Neznanih talcev, 1998 Wcstheimcr, R. K. : Seks za telebane. - Ljubljana : Pasadena, 1997 Zimmermann, H. P. : Velik uspeh z majhnim podjetjem : kako uspeti s podjetjem, ki ima od 1 do 40 zaposlenih. - Ljubljana : Vrata v svet, 1997 Žumer, V.: Programiranje v jeziku C ++. - Maribor: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Inštitut za računalništvo, 1997 Izbor: Daija Molnar RAVENSKI PLANINCI SO OCENILI LANSKO DEJAVNOST Uspehi ne smejo uspavati Poročilo z občnega zbora (obnova se je začela pred štirimi leti). Vedno več gorskih tur in izletov, aktivnosti mladih, nenehna skrb za izobraževanje in kadre (planinski vodniki, mentorji v vrtcih in šolah) kažejo na veliko zagnanost - kljub dejstvu, da je večina članstva zaradi ekonomskih težav v neugodnem položaju. Vse to in še marsikaj drugega načrtuje PD tudi za naprej. Letos bo v celoti končana obnova koče, tako da bodo oddaljuje od planinskih društev. Izvoljeni predstavniki in uradniki PZS nekako vzvišeno gledajo na svojo bazo. Počasi in vztrajno se gradi neke vrste centralizem. Ravenski planinci so s ponosom ugotovili, da je varnost na njihovih izletih in gorskih turah dobra in niso imeli nesreč, ki so v večini primerov posledica precenjevanja samega sebe in podcenjevanja narave, ki je v svoji lepoti lahko tudi kruta. Letošnji občni zbor so ravenski planinci organizirali nekoliko drugače od ustaljenih oblik v preteklosti. Da bi nekaj prihranili in nekaj malega tudi zaslužili z gostinsko dejavnostjo, so na upravnem odboru sklenili, da bo občni zbor 24. aprila na Naravskih ledinah, kjer je njihova koča. Bilo je nekaj črnogledov, češ, saj ne bo obiska! Pa ni bilo tako! Še več! Polna koča, iz katere so začasno odstranili mize, da so lahko postavili več stolov, je kazala pravo planinsko vzdušje. Nekaj pa se je vendar spremenilo. Več kot na prejšnjih občnih zborih, ki so bili v gostinskih lokalih v dolini, je bilo tokrat prisotnih aktivnih planincev, ki so udeležbo na zboru povezali s pohodom na Uršljo goro. Začelo se je s kulturnim programom, s katerim so navdušili mladi, ki sta jih usmerjali članici upravnega odbora Mojca in Veronika. Otroci so predstavili delo mladinskega odseka, na katerega so v PD v zadnjih letih upravičeno ponosni. Ni bojazni, kdo bo zamenjal starejše, saj raste novi rod planinskih zanesenjakov. Tako tudi mora biti, če hočemo uspešno nadaljevati začrtano pot. Ravenski planinci so v preteklem letu dosegli lepe uspehe. Vedno pa se da še več narediti, je povedal eden od razpravljalcev, zato z uspehi ne smemo biti nikoli popolnoma zadovoljni. Pa vendar-koča je skoraj v celoti obnovljena Koča PD Ravne na Naravskih ledinah je planincem prijazna. sredstva lahko bolj usmerjali v druge dejavnosti planinskega društva. Med drugim bo treba več postoriti pri oživljanju gorske straže, ki je v zadnjih desetletjih skoraj zamrla. Ravenski planinci so zelo ponosni, da njihova koča postaja vse prijetnejša; sicer brez nepotrebnega razkošja. Za to sta zaslužna tudi dobra oskrbnika Valentin in Elica. Žal se je koči moral marsikdo izogniti zaradi čedalje težjega socialnega položaja. Pa to bolj malo skrbi tiste na oblasti. Zakaj to omenjam? Želel sem prejšnjo trditev navezati tudi na vodilne v Planinski zvezi Slovenije. Kritika na občnem zboru je bila namenjena tudi tistim, ki nas zastopajo v telesih Planinske zveze, pa jih ni čutiti ali pa so nemočni. Nadgradnja se čedalje bolj Občni zbor je zadolžil upravni odbor, da še bolj vztrajno dela na vseh področjih dejavnosti planinskega društva. Posebno skrb naj še naprej posveča delu z mladimi in izobraževanju, pa tudi vzgoji članstva za varstvo narave, izboljševanju varnostnih razmer na turah, skrbi naj za prijazno in vabljivo kočo in njeno okolico ter urejanje planinskih poti, kulturne dejavnosti na različnih srečanjih in vse, kar bo še izboljšalo rezultate ter tako pritegnilo mlade v planinske vrste in jih odvrnilo od ceste ter slabih vplivov. V veselem razpoloženju se je po uradnem delu večina zabavala s plesom in petjem ter kramljala s prijatelji, ki so obujali spomine na prijetne urice na pohodih in izletih. Jože Žunec Razvita športno-rekrcativna dejavnost v Nožih ZAPOSLENI SE DRUŽIJO TUDI V PROSTEM ČASU Rekreaciji zaposlenih so v Nožih že v preteklih letih namenjali veliko pozornosti. Podpira jo tudi sedanji direktor, saj sc zaveda pomena pripadnosti zaposlenih podjetju. Noži Ravne so pravzaprav lahko za zgled tudi drugim podjetjem na območju nekdanje Železarne Ravne, kako se ob podpori vodstva (pa tudi obeh sindikatov) zaposleni hitro samoorganizirajo in poskrbijo za prijetno skupno preživljanje prostega časa, kar jih oblikuje v homogen kolektiv. Želijo si, da hi vse oblike rekreacije, ki so jih razvili doslej, ostale - da bi vsakdo našel nekaj zase! TRADICIONALNI TENIŠKI TURNIR Bil je že petič zapovrstjo. Na teniških igriščih hotela Rimski vrelec je 30. maja zaigralo 22 moških in 6 žensk. Med tekmovalci je že tretjič zapored zmagal Adi Gruber, ki je tako osvojil prehodni pokal. Med tekmovalkami pa je bila najboljša Sonja Kert. Kot gost je na tumiiju sodeloval tudi predsednik uprave koncerna dr. Matic Tasič, ki slovi kot dober tenisač, a je moral turnir zaradi drugih obveznosti predčasno zapustiti. Vse udeležence teniškega tekmovanja bodo na turnir še dolgo časa spominjale tudi majice z logotipom njihovega podjetja in sponzorjev. Glavna organizatorja Peter Kos in Andclko Smolak se v imenu tekmovalcev zahvaljujeta vsem, ki so podprli turnir, predvsem pa direktorju Darku Ravlanu in sponzorjem: podjetju TAB, Hotelu Klub Kmes, Drogeriji Rabela, Fridlu in Peci Commerce. VSAKO SOBOTO REKREACIJA Med šolskim letom je telovadnica v DTK-ju za delavce iz Nožev rezervirana vsako soboto po dve uri. Ker večina zaposlenih dela na dve izmeni, se rekreacije namreč le ob koncu tedna lahko udeleži največ zainteresiranih. Vsak prvi vikend v mesecu se med seboj pomerijo ekipe iz podjetja (včasih pa povabijo tudi klube iz bližnjih krajev), in sicer v nogometu, košarki ali odbojki. Medtem ko je bilo pred leti še zanimanje za fitnes, pa zdaj zaposleni (in njihovi družinski člani) radi obiskujejo bazen. Zunaj telovadnice in bazena pa sodelavci Nožev gojijo še druge športno-rekreativne zvrsti. Do zdaj so, na primer, izpeljali že dvoje smučarskih tekmovanj (v Čmi je bil zmagovalec Adi Gruber, v Mežici pa Peter Kos), v letošnji sezoni pa je tekma v veleslalomu zaradi slabih snežnih razmer odpadla. PRIJATELJI PLANIN Po (planinsko) uspešnih sezonah (med drugim so se zaposleni povzpeli tudi na Triglav) so si organizatoiji planinskih pohodov v Nožih (Rok Zagernik, Janez Retko, Rudi Klemenc in Anton Tuksar) za letos postavili cilj, da avgusta oziroma septembra za nekaj dni obiščejo 'triglavska jezera. Kot je povedal Anton Tuksar, bodo že pred tem gorski reševalci in izkušeni planinci svoje sodelavce in njihove družine zaradi pridobivanja kondicije popeljali na nekaj izletov. Izleta na Smrekovec, Golte in Mozirsko kočo se je maja že udeležilo 43 planinskih navdušencev, čakajo pa jih še Peca, Raduha, Košenjak, Olševa in Obir. Po vzponu na Uršljo goro bodo sezono pohodov na Obretanovem sklenili s piknikom. Lani je zaživelo tudi gorsko kolesarjenje, s katerim se ukvaija sedem delavcev. Prvo letošnje povabilo v začetku junija na družinski potep s kolesi do Poštarskega doma sicer ni naletelo na množičen odziv, a Vlado Patcrnuš ni obupal in bo za sodelavce še pripravil ture v bližnjo okolico. ŠPORT IN DELO SE DOPOLNJUJETA Direktor Nožev Darko Ravlan, dipl. inž. pravi: “V podjetju podpiramo rekreacijo zaposlenih, saj je koristna: obremenitve so drugačne kot pri delu, ljudje se med njo sprostijo, se družijo itd., kar vse pozitivno vpliva na njihovo (kolektivno) delo. Znano je, da so dobri športniki tudi dobri delavci. Razveseljivo je, da se krog zaposlenih, ki se ukvarjajo z rekreacijo, širi, prav tako pa vanjo (primer je teniški turnir) vse bolj vključujemo tudi poslovne partnerje. ” P. S.: Iz urednišva pa še droben namig organizatorjem: Z veseljem bomo objavili fotografije in zapise o vaši dejavnosti. Andreja Čibron - Kodrin Udeleženci 5. teniškega turnirja na Rimskem Vrelcu ŠPORT V MAJU PLAVANJE Odprtega mednarodnega prvenstva Ilirije, bilo je 9. in 10. maja v Ljubljani, so se udeležile tudi tri plavalke Fužinaija. V absolutni konkurenci članic je Lidija Breznikar osvojila drugo, tretje in četrto mesto v pisnem in mešanem slogu, Anja Srebotnik pa je bila četrta, peta in osma. V mladinski kon-kuienri je Breznikaijeva osvojila tri prva mesta, med kadetinjami pa Tanja Kumprcj dve prvi, drugo in tretje. Mladi Fužinaijevi plavalci in plavalke so 16. maja nastopili na tekmovanju za pokal "Mleko 98" na kopališču Ilirije v Ljubljani. Med mlajšimi dečki je Damir Dugonjič zmagal na 50 m prsno, Rok Oto in Aleš Logar pa sta osvojila drugi mesti. Med mlajšimi deklicami je bila Anja Borko tretja. V seštevku treh najboljših rezultatov sta peti mesti osvojila Rok Oto in Anja Borko. Na mednarodnem mitingu v Ljubljani, bilo je 30. in 31. maja, je Breznikaijeva v konkurenci mladink osvojila eno prvo, dve drugi in eno šesto mesto, kadetinja Kumprejeva pa je bila tretja, peta in šesta. Med najboljše v mladinski konkurenci sta se po enkrat uvrstila tudi Miha Tisovnik in Tanja Gologranc. Na mitingu v Neheim - Hustnu v Nemčiji je nastopilo kar 780 plavalnih upov iz sedmih držav, med njimi tudi šesterica mladih plavalcev in plavalk Fužinaija. Raveaski plavalni naraščajniki, ki sta jih vodila trenerja Matija Medvešek in Gorazd Podržavnik, so skupno osvojili kar 23 medalj. Odličja so si priplavali: Rok Oto (7), Anja Borko (5), Aleš Logar (4), Tina Valcl (3), Robi Marin (3) ter Iztok Knez (2). Najuspešnejša sta bila Aleš Logar in Rok Oto, ki sta osvojila po tri zlate medalje, slednji pa je v seštevku treh disciplin tudi zmagal med letniki 1986, medtem ko se je Logar uvrstil na 3. mesto. Med letniki 1987 si je Anja Borko priplavala 2. mesto v generalni razvrstitvi, prejela pa je tudi priznanje za najboljši rezultat v svojem letniku, in to v disciplini 50 m delfin. .ODBOJKA Na zaključnem turnirju klubskega državnega prvenstva za dečke na Ravnah so zmagali odbojkarji Fužinaija, ki so v finalni igri s 3:2 premagali branilce naslova državnega prvaka Salonit Anhovo. Predtem so varovanci trenerja Franja Ježa premagali Kamnik s 3:0. Naslov prvaka Slovenije so Fužinarju priigrali naslednji odbojkarji: Blaž Klančnik (najboljši podajalec na finalnem turnirju), Samo Stravnik (najboljši univerzalni igralec), Mario Kaiser, Emil Plesnik, Miha Breznik, David Vonta, Jaka in Rok Merkač, Oskar Kolar, Boris Košuta, v Sebastjan Kamer, Rok Stem, Jure Žerdoner in Andraž Rifel. KEGLJANJE Na letošnjem četrtem turnirju za pokale Mestne občine Slovenj Gradec je nastopilo 138 kegljačev in kegljavk. Tretjič zapored je zmagal reprezentant Bogdan Hribar iz Trbovelj pred Bortekom iz Ljubljane in Hanžekovičem iz Dravograda, sledijo pa: 6. Soldo, 7. Oder (oba Slovenj Gradec), 8. Lasnik (Avtoprc-vozništvo Fišer). Med ženskami je 1. mesto osvojila domačinka iz KK Balmico Darinka Verhovnik pred Mlakarjevo iz Postojne ter Majdo Rcpanšek (Balmico). Letošnje državno prvenstvo v dvojicah je bilo 30. in 31. maja v Litiji in Trbovljah. Naslov prvaka sta osvojila kegljača Norika Prosola iz Ljubljane Boris Urbanc in Primož Pintarič. Dobri uvrstitvi sta dosegli tudi dvojici Elektrarne Dravograd. Silvo Belaj in Slavko Hanžekovič sta osvojila 9., Jože Lasnik in Rajko Podojsteršek pa 12. mesto. ATLETIKA Na mednarodnem mitingu v Novi Gorici, ki je bil 9. maja, sta si 2. mesti pritekla Mojca Vauče na 100 m in Luka Leitinger na 800 m. Janez Štern je bil šesti na 800 m, Suzana Obreza pa deseta na 400 m. Kvalifikacij za Atletski pokal Slovenije so se 23. maja v Celju udeležili tudi atleti ravenskega kluba. V teku na 800 m je zmagal Luka Leitinger, na 200 m je Vaučetova osvojila drugo, Suzana Obreza pa 5. mesto. Veronika Zupanc je osvojila 4. mesto na 3.000 m, Metod Zdovc pa je bil peti na 5.000 m. Močan mednarodni miting je bil 27. maja tudi v Novem mestu, kjer sta si tretji mesti pritekla Mojca Vauče na 100 m med članicami in Primož Mihev na 1.000 m med mladinci. Pavli Pori je bil peti na 3.000 m, Luka Leitinger pa sedmi na 400 m, oba med člani. KARATE V italijanski Ferrari je 9. in 10. maja potekalo tekmovanje za sedmo trofejo 'Topolino" v tradicionalnem karateju, ki je nekakšno neuradno evropsko prvenstvo za otroke od 7. do 14. leta. Slovenska reprezentanca, ki je štela 18 tekmovalcev in tekmovalk in so jo sestavljali mladi karateisti z Raven, iz Velenja, Škofje Loke in Litije, je med okoli dva tisoč karateisti iz 15 držav dosegla v disciplini kata posamezno imenitne uspehe. Od tekmovalcev TKK Ravne pa so zmagali: Sladana Marjanovič (zeleni pas, kategorija A), Tjaša Kitck (rumeni pas, kat. 13), Ron Škalič (modri pas, kat. B), Bojan Petrič (modri pas, kat. C) in Grega Golob (rumeni pas, kat. D). Goran Cvijetinovič je bil drugi v skupini rumenih pasov (kat. A). NAMIZNI TENIS Igralke Fužinarja Interdiskonta se po enoletnem nastopanju v pivi slovenski ligi vračajo med drugoligaške ekipe. V dveh tekmah v končnici prvenstva za uvrstitev na 7. mesto na lestvici so igralke v pomlajenem sestavu izgubile z ekipo Rakeka (v gosteh s 4:0 in doma s 4:2). V naslednji sezoni naj bi naša ekipa igrala v 2. ligi z mladimi igralkami Stropnikovo, Drctnikovo in Šetinovo. NOGOMET Nogometaši Korotana so dosegli željeni cilj in končali prvenstveno sezono 1997/98 na 8. mestu. Tako so si zagotovili obstanek v prvi ligi, ki bo v naslednjem tekmovalnem ciklusu štela 12 ekip. Prevaljčani so imeli kar precejšnje težave med prvenstvom - predvsem s pomanjkanjem kakovostnih igralcev. V spomladanskem delu so moštvo še dodatno pestile poškodbe in kartoni. Nepredvidljivih kvalifikacij so se Prevaljčani rešili šele s tremi zmagami v zadnjih kolih. Potem ko so v osmih kolih uspeli doseči le dva nerešena izida, šestkrat pa so ostali praznih rok, so ob koncu prvenstva premagali HIT Gorico in SCT Olimpijo doma ter Publikum v Celju. Po porazu z Vevčani na Prevaljah v 31. krogu je ekipo zapustil trener Borut Jarc, na krmilo pa sta prišla Peter Lazarevič in Ivo Marjon ter pripomogla, da bomo imeli Korošci tudi v prihodnji sezoni prvoligaša. Slabo se je v letošnjem prvenstvu godilo tudi nogometašem Dravograda v 2. ligi. Z močno pomlajeno ekipo so osvojili 11. mesto in se le uspeli obdržati v drugoligaški konkurenci. Odločilno je bilo srečanje zadnjega kroga, ko so si priigrali potrebno točko v dvoboju z Domžalčani na svojem igrišču. V medobčinski nogometni ligi Maribor se nobeni od koroških ekip ni uspelo prebiti med najboljše. Nogometaši Pece iz Črne so sklenili prvenstvo na 6. mestu, Fužinar je bil 8., Kozjak Radlje 9. in Akumulator iz Mežice 14. oziroma zadnji. Ivo Mlakar KADROVSKA GIBANJA Konec aprila 1998. leta je bilo v družbah, naslednicah Železarne Ravne, zaposlenih 3.062 delavcev (30 manj kot marca). V vseh ostalih podjetjih, za katera v tej rubriki spremljamo kadrovska gibanja (Transkor, Šerpa, Vogard, Eurest in Vzmeti ter Gasilski zavod), je aprila delalo 417 ljudi (1 manj kot pretekli mesec). DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH METAL 1.169 STO 868 NOŽI 185 ARMATURE MUTA 356 OPREMA 152 STAN. PODJETJE 19 LOGISTIČNI CENTER 163 ZIP CENTER 41 ENERGETIKA RAVNE 109 TRANSKOR 62 ŠERPA 124 VOGARD 80 EUREST 60 VZMETI 73 GASILSKI ZAVOD 18 FLUKTUACIJA Sklenitve delovnega razmerja Aprila je delovno razmerje v železarskih družbah sklenilo 15 delavcev, in sicer: 7 v Armaturah, po 2 v Metalu, Opremi in ZIP centru ter po I v Strojih in tehnološki opremi ter Logističnem centru. Prevladujejo nove sklenitve delovnega razmeija (10 delavcev seje zaposlilo za določen, 4 za nedoločen čas), en delavec pa je bil razporejen znotraj koncema. Od zasebnih družb je do sprememb v kadrovski sestavi prišlo le v Šerpi (enega iskalca zaposlitve so zaposlili za nedoločen čas, dva delavca pa sta bila tja prerazporejena iz Opreme). Prekinitve delovnega razmerja Število aprila prekinjenih delovnih razmerij se je povzpelo na 45. Zabeležili sojih v družbi V1P (35), Metalu (4), Opremi (2), STO (1), Armaturah (1), Logističnem centru (1) in ŽlP centru (1). Vzroki so bili naslednji: trajni presežni delavec - odprta brezposelnost (35), invalidska upokojitev (5), starostna upokojitev (2), sporazumna prekinitev delovnega razmeija (2) in prerazporeditev (1). Od zasebnih družb so o prekinitvi delovnega razmerja poročali le iz Seipe (1 delavec seje upokojil), Vogarda (1 delavec je sporazumno prekinil delovno razmerje) in Euresta (1 delavec je bil premeščen v obrat na Muto). Po podatkih 1C Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č. ZAHVALI Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta FRANCA HOČEVARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče, nam izrekli ustno ali pisno sožalje ali pa so bili v mislih z nami. Še posebej se zahvaljujemo zdravniškemu osebju Bolnišnice Slovenj Gradec in patronažnim sestram ter zdravnikom Koroškega zdravstvenega doma, PGD Ravne na Koroškem, Društvu invalidov Mežiške doline, Društvu upokojencev Ravne, Diuštvu diabetikov Ravne, CB klubu Koroška, Radioamaterskemu klubu Franjo Malgaj, g. župniku za pogrebni obred in mašo, pevcem za odpete pesmi, godbenikom za odigrane žalostinke in g. Primožiču za pogrebne storitve. Žena Marija, sin Ivan z ženo Jožico ter vnuka Ivan in Aleksander ^9» •*>* Vsako slovo je kruto in seže človeku do srca. Še posebej, če se poslavljaš od ljubljene osebe, od človeka, ki si ga imel rad in si ga spoštoval. Tak je bil tudi VINKO ŠULER. Rodil seje 1. 5. 1932. leta. Leta 1957 seje zaposlil v Železarni Ravne v obratu kovačnica. Nekaj časa je bil tudi preddelavec, nazadnje pa je opravljal delo kurjača. Leta 1957 se je tudi poročil in si ustvaril številno družino, saj se mu je rodilo pet hčera in en sin. Gospodaril je na kmetiji Pokeržnik na Koroškem Selovcu. Skupaj so živeli v slogi in povezovala jih je ljubezen do domače zemlje. Vinko je bil resnično vzor skrbnega moža, očeta in kmeta. Vedno in povsod je bil priljubljen in spoštovan. Pogrešali ga bomo tudi kot veseljaka, saj je večkrat zaigral na harmoniko in razveseljeval ljudi. Pa je prišla bolezen. Bila je kratka, toda kruta, saj je teijala življenje ljubljenega človeka. Umrl je 20. aprila 1998. Veliko ljudi ga je pospremilo na njegovi zadnji poti na pokopališču Barbara. Zato bi se njegovi domači radi iskreno in od srca zahvalili vsem. Hvala pevcem in godbi Železarne Ravne, g. Primožiču za vso pomoč ter poslovilne besede, hvala vsem sosedom, sorodnikom in znancem za darovano cvetje in sveče ter g. župniku Beku za pogrebni obred. Hvala tudi vsem delovnim kolektivom za darovano cvetje in denarno pomoč. Vsi njegovi domači Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron - Kodrin, tehnična urednica Jelka Jamšek. Objavljene fotografije so prispevali: Prostovoljno gasilsko društvo Ravne na Koroškem, SŽ - Noži Ravne, d. o. o., Energetika Ravne, d. o. o., Steyr - Daimler - Puch Spezialfahrzeug AG & Co KG in uredništvo. Tel.: 0602 21 - 131, urednica 6305, tajništvo 6753. Tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška 14, Ravne na Koroškem. Glasilo se po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št. 23/128 - 92) šteje med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. NaqracIna Icri/anIca št. 56 Na^racIna kRi/ANltA št. V/ - rešitev vodoravno:KIT, KRES* AKL OTO, BIVALNIK, RANA, ARKA, NO, OL, RALO, RIN, TIBLT, PAVANA, AJA, IRANEC, NAPAKA, ALAVA, TNALO, AKER, ORIS, DAR, TA, KASANDRA, TER, AKT, ISAR, KRA. IzŽREbANi REŠEVAlci, ki prejmejo pesniško zbirko CVLIOVI IZPOD URŠLJE avtorja IlubniTA MočivNik/\.so: »SONJA BRDNIK, SŽ - METAL RAVNE, d. o. o. ■ LUDVIK GlAZAR. SŽ - MET AL RAVNE, d. o. o. »JERA PUŠNIK, Kralja Matjaža9 a, MEŽICA. Nac,rA(Ina kiti/ANkA št. ?6:Rešitev križanke in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 30. 6. 1998 na naslov: FUŽINAR RAVNE, d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinarja, Koroška 14, Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki. TnijE i//Ril)ANi REŠEVAlci TokRATNE NACjRAcJlME klti/ANkl si bodo poIetno ŽEjO (jASili S SAdNilVI sokoiu: 5-lirRskE kočIce SAcllNE:qA siRUpA jiM bo NAMREČ pokloNil SKLI - siNdikAlNA podRUŽNiCA dRUŽb Sž na RavnaIi. STRAN NEBA OKROGLA STAVBAZA BORBE V ANTIKI ŽENSKI PRINCIP indijski-: FILOZOFIJE MOŠKA SEMENSKA TEKOČINA KALCIJ IKC RDEČA POLJSKA RASTLINA LETNI GOZDNI POSEK LESEN PLUG PRVI MITOLOŠKI LETALEC PRIIMEK ITAL. FILM IGRALKE (SOFIJA) OSOVINA GLODALEC Z DOLGIMI UHLJI J PRIPRAVA ZA MERJENJE OPERNI SAMOS- PEV 1 DUMASOV MUŠKETIR SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA ANTIČNO MESTO NA SICILIJI N MAT. VELIČINA Z ENO VREDNOSTJC 12. IN 1. Crka ABECEDE SLOV DRAM. CANKAR OSEBNI ZAIMEK MORSKI SESALEC DAN V TEDNU TEKOČA VODA ‘PODALJŠAN NOS PRI SLONIH KRAJ NA HRVAŠKIM ŠOLSKA OCENA OSEBNI ZAIMEK 13. IN 15. DAN V RIM. KOLEDARJU ir IZRAELSKI KRAU, NASPI« II NIK GOLJATA PISATELJICA PEROCI OČESNA Sarenica OTOK Čarovnice KIRKE Človek, KI MASIRA STAROGRŠKA PESNICA PREDSTOJ- NIK FAKULTETE 1! TRDA” VODA AMERICIJ A SEV ATLANTSKA VOJAŠKA ZVEZA KRAJ V UKRAJINI GRŠKI DIDAKTIČNI PESNIK C PROST DAN V TEDNU 1 ODŽAGAN KOS DEBLA RIMSKA ŠEST 1 ORANJE tADKO TOLIČ SIVA LITINA MAJI INO NASELJE A SILICIJ TITAN VRSTA VITAMINA B N TELOVADNI •LEMENTI J DAR A DELAVEC V LIVARNI A Ime in pmiMik: ...... PodjETjE OZ. NAslov: