Leto XIX. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za it leta 00 Din, za •/. leta 45 Din, mesečno 15 Din; za lno nemštvo: 210 Din. — Plata in toži se v Ljubljani. TRGOVSKI LIST V Časopis za trgovino. industrii Številka 96. Uredništvo in upravnlštvi je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. - Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani Št. 11.953 - Tel. št. 25-62. Izhaia vsak torek> trtek in soboto Ljubljana, četrtek 27. avgusta 1936 fnna posamezni 4>CA VrCFJC* Dto I WV Mi reda Še nikdar ni bilo našemu človeku postlano z rožicami in zato je naš človek vajen dela, pa tudi težav in celo pomanjkanja. A naš človek ni vajen le dela, žrtev in potrpežljivosti, temveč tudi reda. i In tega danes pogreša povsod in zato občuti današnje razmere tako izredno težko. Red je našemu človeku nekaj, kar tako neobhodno potrebuje za življenje ko zrak, ker brez reda ni uspehov, je vsak napor le problematične vrednosti. A reda danes ni in ga ni in zato za-pada naš človek v pesimizem. Ta nered se opaža povsod in na vseh poljih in ta nered ubija vse naše gospodarsko ter javno življenje. Zakon n. pr. predpisuje, da ne sme ležati v eni bolniški sobi več ko 12 bolnikov, v ljubljanski bolnišnici pa jih leži 60, dostikrat tudi po trije bolniki na eni postelji. Zdravniki pravijo, da je to skrajni nered ter zahtevajo, da se zgradi nova bolnišnica, toda iz njih zahteve nastane le nov zaprašen akt. Javno so povedali zdravniki, da so v bolnišnici umrli ljudje za sepso le zaradi nehigieničnih razmer, toda tudi ta najtežja konstatacija nereda, ko gre že za človeško življenje, je ostala neupoštevana in je manj važna ko cela vrsta drugih stvari, za katere se je našel takoj denar. Zakon pravi, da se mora ustanoviti gospodarski svet, vsi gospodarski ljudje ponavljajo to zahtevo, toda zakon se ne izvrši, ker pri nas ne velja to, kar zahteva zakon, temveč kakor pravi volja onih, pri katerih je odločitev. Ob vsakem izkazu denarnih zavodov moramo konstatirati, kako rastejo vloge v državnih in kako padajo v zasebnih zavodih. Kon-statiramo dan na dan, ne samo mi; temveč tudi vodilni krogi, da brez normalnega funkcioniranja zasebnih denarnih zavodov ni oživljenja gospodarskega življenja. In vendar se nič ne -flori za ozdravljenje denarnih zavpdov. Dah na dan Čitamo, kako so uničuje premoženje dolžnikov, kako se na dražbah prodaja za vsako in tudi za slepo ceno premoženje dolžnikov, ki so leta in leta koristno delovali za naše gospodarstvo. Dogaja se celo to, da požene oblast na boben dolžnika, kateremu ista država ne plača svojega dolga. Ali moramo še posebej dosta viti, da je to nered, ki vodi prizadete v obupi Posebno mnogo tega obupnega nereda je na gospodarskem polju, pa naj sežemo v katerokoli panogo. Pokrajine, ki plačujejo najvišje davke, dobe od države najmanj. Za železnice, ki so najbolj rentabilne, ni investicij, pač pa za železnice, ki niso in ki še desetletja ne bodo. Sedaj zopet pitamo o razdelitvi 50 milijonskega zneska za vodnjake in Slovenija se mora zopet zadovoljiti z ubogimi 5 odstotki. A tudi v Sloveniji imamo svojo Suho Krajino! In vsedržavne, banovinske trošarine, izdatki za javna dela! Nered postaja že pravilo v našem javnem življenju. In ta nered pritiska k tlom naše ljudi, da izgubljajo voljo za delo. Pa kdo bi tudi delal, ko pa nihče nikdar ne ve, kaj prinese jutršnji dan! Tako se je dogodilo ljudem, ki so zidali nove hiše na podlagi zakonite določbe, da so njih hiše davka proste, da danes že ne vedo, koliko vrst davkov morajo plačevati. Nekaj nerazumljivega za našega človeka je tudi, da ne mo- re nikdar zvedeti na davkariji natančno, koliko mora še davka plačati. Seveda se temu ni niti čuditi, ko pa je pri nas že udomačena ta razvada, da se zahtevajo novi davki za nazaj za že davno zaključena poslovna leta. Reda ni in zato tudi ni zboljšanja, zato tudi ni konca krize in za- to je ne bo konec, dokler ne bo konec tega našega večnega nereda. A kako ga naj bo konec, ko pa ni nikjer nikogar, ki bi se pošteno lotil dela, da se ta nered odpravi. In vendar bi si ta pridobil največjo hvaležnost naroda, saj so danes celo prepričani demokrati pripravljeni prenesti tudi dikta- turo, če bi ta dala vsaj nekaj jamstva, da se ta nered odpravi. Osnovno zlo vsega našega življenja je naš splošni in nepremakljivi nered in naša bodočnost je odvisna le od tega, če bomo mogli ta nered odpraviti. Toda bojimo sfe, da je upanje, da se bo to zgodilo, vsak dan manjše. Veliki privilegiji Borskemu rudniku zniža prevoznina za več Pred nami je zadnja številka i »Rudarskega in topilniškega vest-1 nika« iz Beograda, ki je vsa po- j svečena svečanostnemu polaganju temeljnega kamna za zgraditev elektrolitične rafinerije bakra v Boru. Kot zgodovinski dogodek se proslavlja v tej številki ta slavnostni dogodek in da bi se tudi že na zunaj poudarila pomembnost dogodka, je izšla vsa številka v srbsko-francoskem besedilu. Polno lepih besed o velikanskih zaslugah borskega rudnika čitamo v tej številki, zlasti pa so nas ganila izvajanja predsednika družbe borskih rudnikov g. Henrija Puerarija. Spominjal je na staro prijateljstvo med srbskim in francoskim narodom ter navedel, da je francoska družba že 1. 1904. kljub težki krizi doprinesla težke žrtve, da bodo metode dela v bor-Skem rudniku čim bolj moderne. In da bi se moglo izkoriščati novo odkrito ležišče bakra Tilva-Mika, je zahtevala družba od francoskih varčevalcev posojilo 40 milijonov frankov, da bi se mogle zgraditi potrebne • naprave. To je že drugo posojilo družbe, ker prvo je bilo potrebno, da se je spravil, v tek po vojni od sovražnika opustošeni rpdnik. Družba je nadalje skrbela, da se zlato, pridobljeno iz bakra, daje jugoslovanski Narodni banki za dopolnjevanje njefle zlate pddloge (seveda pa mora Narodna banka to zlato prav dobro plačati’, op. iired.). Družba je nadalje zgradila novo elektrarno in sedaj bo zgrajena še elektro-litična rafinerija. Nad 600 milijonov din so vložili francoski varčevalci v borski rudnik ter bili s tem v korist jugoslovanski kovinski industriji. Tako se je izkazal velikanski uspeh francosko-jugoslovanskega sodelovanja v industriji. * Ko smo čitali vse te zanosne besede, pa smo se spomnili tudi na bilanco družbe, ki podrobno dopolnjuje prejšnje besede in ki pokaže žrtve družbe šele v pravi luči. Ker so bile te številke objavljene že večkrat, zato bomo. omenili le nekatere. Upravni odbor družbe Mineš de Bor je predlagal letos izplačilo povišane dividende, in sicer 160 odstotkov na prvenstvene delnice (lani 130®/o) in 157 odstotkov na osnovne delnice (lani 127 odstotkov).1 Cisti dobiček družbe pa je znašal 26 milijonov frankov ali 87 milijonov din, s tantiemami in provizijami pa se ta vsota poveča na 100 milijonov din. Ves naš izvoz v Francijo pa je znašal leta 1935. po vrednosti samo 62‘8 milijona din. Od tega velikanskega dobička pa je plačala družba Jugoslaviji davkov leta 1933. 2*7, 1. 1934. pa 6'4 milijona din, to je komaj 9 odstotkov čistega dobička, dočim morajo naša domača podjetja plačati od čistega dobička tudi nad 50 odstotkov. Ko smo se spomnili vseh teh številk, pa je seveda tudi padla slika o zaslugah francoskih varčevalcev, pa čeprav so ti od 1. 1914. investirali tu pri nas nad 600 milijonov din. Zato pa so od 1. 1922. dobili le na dividendah, tantiemah in provizijah skoraj celo milijardo din. In kje so še veliki odpisi, ki pri čistem dobičku niso všteti, a ki so tako silno dvignili vrednost delnic borskega rudnika. Pri svečanih prilikah se pač vedno govori tnalo več ko treba, toda tako pretiravati, kakor se je pri svečanosti v borskem rudniku, le ni treba. Od 1.—13. septembra UBLJANSKI VELESEJEM 50° 'o popust na ieleznlol, parobrodlh in avijonih Na odhodni ieleznlikl postaji kupite rumeno legitimacijo sa Din 2'— Vsedržavna razstava ..ZA NAS LES11 Živalski trg. Divjad v parku Velika vrtnarska razstava Industrija, obrt, trgovina. —. Domače preproge. — Perutnina, kunci, golobi. Ribe itd. Tekmovanje harmonikarjev 18. septembra. Krasno zabavižie. — Velikomestni varlčtč popoldne in zvečer. — Vabimo vas In sečlaj nas opozarja »Saobra-čajni vestnik« še na tretje poglavje o borskem rudniku. »Saobračajni vestnik« z dne 15. avgusta v štev. 34. je na strani 34, objavil olajša-j ve, ki jih dovoljujejo naše železnice borskemu rudniku za prevoz materiala iz Jesenic Naša vlada sprejela italijanske zahteve Pred dnevi je bil v Rim poslan odgovor naše vlade. Naša vlada sprejema načelo 100 odstotne kompenzacije in pristaja tudi na razmerje 3:2 v korist Italije. 'V odgovoru se le pripominja, da nimamo za uvoz zadosti italijanskih proizvodov na razpolago, če odpade bombažno predivo in da je zato malo verjetno, da bi mogli doseči od italijanske vlade predlagano višino zamenjave blaga. Zato predlaga naša vlada, da se vprašanje jugoslovanskih starih terjatev izloči iz nove pogodbe o zamenjavi blaga in da se to vprašanje reši na kak drug način. Računati je torej s tem, da se bo obseg naše trgovine znatno zmanjšal, zlasti še, ker ne moremo iz Italije dosti uvažati. Večino predmetov, ki jih Italija ponuja, moremo dobiti tudi drugod. Glede naših terjatev v Italiji « pa pravi »Politika«, da te ne znašajo 250 milijonov din, kakor se navadno govori, temveč samo okoli 160 milijonov din. Te terjatve naj bi se likvidirale z državnimi dobavami v Italiji, tako z nabavo tovornih in osebnih avtomobilov, a tudi z raznimi gradbenimi deli, zlasti v naših pristaniščih. Tudi za izdatke naših turistov v Italiji bi se mogle uporabiti te terjatve, kakor je bilo to dogovorjeno v pogodbi z Grčijo, Ker pa Italija dopušča izvoz bombažnega prediva le proti plačilu v zdravih valutah, naj bi naša vlada izdala enak sklep, da se tudi konoplja in rude sinejo izvažati samo proti plačilu v zdravih valutah in devizah. Odgovor naše vlade na italijanski predlog je izdelan tako v podrobnostih, da se pričakuje ▼ najkrajšem času sklenitev trgovin-. skega provizorija med Italijo in Jugoslavijo in morda bi ta stopil že 1. septembra v veljavo. V oktobru pa bi se nato začela pogajanja za sklenitev definitivne pogodbe. In kaj je s slovenskim lesom? Najbolj je bila udarjena od sankcij Slovenija, najbolj je pa tudi prizadeta Slovenija od oslabljenja trgovinskih odnošajev z Italijo. Edino pravilno bi zato bilo, da bi naša vlada pri pogajanjih z Italijo upoštevala tudi v prvi vrsti interese Slovenije in zlasti interese slovenskega lesnega gospodarstva! Ali pa se je to tudi zgodilo? Ali sme Slovenija kaj upati od pogajanj z Italijo? Ali ima Slovenija le rahel vzrok za optimizem? Odnos med induttriio Iz referata gen. tajnika Centrale industrijskih korporacii Gioke Čurcina na bleiski konferenci Politična negotovost je zlasti v Evropi vzrok, da se more gospodarstvo kljub raznim ugodnim znakom, kakor izčrpanost zalog, obilnost kapitala in podobno, razvijati ugodno samo zaradi oboroževanja držav in drugih umetnih sredstev ali pa zaradi posebnih ukrepov, ki jih izdajajo nekatere države v svojo korist in na škodo drugih. Dogaja se celo, da se danes smatrajo za ugodni celo pojavi, ki so sicer vedno veljali kot neugodni, kakor ma primer suša v Ameriki, ker je pač povzročila zboljšanje cen. Da ni to zdravo, je jasno, poleg tega pa takšne pojav tudi ne more paralizirati neugodnega vpliva, ki ga povzroča politična negotovost zlasti v Evropi in ki nad vse pritiska gospodarsko delavnost na svetu. Ta negotovost ni samo posledica preveč skritih sposobnosti politikov in stremljenja premaganih držav, da se splošna zmešgpost še poveča, ker bi mogle iz nje skovati za sebe dobiček, temveč so še globlji vzroki za sedanje stanje, ker se ta zmešanost ne vidi samo v premaganih državah. Tako se je povečala moralna kriza, ki je nastala iz nespoštovanja mednarodnih obvez in ki se širi na vedno večji krog ljudi. Ta kriza preprečuje obnovitev zaupanja, brez katerega pa posli ne morejo napredovati. Ene države imajo vse — druge nič So pa še drugi vzroki materialne narave, ki ovirajo, da bi se življenje držav razvijalo normalno. Tako so na eni strani države, katerim primanjkuje surovin, dočim druge ne vedo, kam bi ž njimi. So države, ki imajo največje muke zaradi viška svojega prebivalstva. Druge države so zopet v zadregi, ker imajo preveč kapitala. Iz vseh teh razlogov je prišlo do postavitve raznih carinskih in drugih ovir, ki preprečujejo normalno zamenjavo blaga, ljudi in kapitaJov. Zato je konec ravnovesja v svetovnem gospodarstvu, kar se najbolj vidi iz naslednjih činjenic. Pet velikih sil kontrolira danes najmanj dve tretjini vseh najbolj važnih surovin na svetu, dočim druge države ne morejo plačati teh surovin z izvozom svojih proizvodov in predelav. Ce pa že morejo izvoziti svoje proizvode, potem dobe za nje tako malo, da komaj pokrijejo stroške proizvodnje ali pa jim celo konkurirajo one države, iz katerih uvažajo surovine. V takšnih primerih se je nekoč izravnala pasivnost plačilne bilance z izvozom zlata ali pa se je premostila s krediti. Toda danes posedujejo države, ki izvažajo največ surovin, nad 65% vseh zlatih zalog. Raje kopičijo zlato v svojih sefih, kakor pa da bi ga v sedanjih malo varnih časih posojali drugim državam, Id bi se na vse zadnje s tem denarjem mogle še oborožiti proti njim. Na ta način se ravnovesje vedno bolj podira in lepega dne se more zgoditi, da bodo na eni strani, ki imajo vse, na drugi strani pa oni, ki nimajo nič in ki zato tudi ne bi mogli nič kupiti. To velja zlasti za revne agrarne države. Te države nimajo zlata, nimajo pa niti zadosti kredita, da bi se pretolkle skozi ono dobo, ki bi se zaradi boljše politike in bolj intenzivnega mednarodnega sodelovanja mogla izpremeniti v njih korist. Zato morajo vse te države vztrajati na likvidaciji vseh dolgov, ki se morejo črtati še pred stabilizacijo razmer, ker bi sicer ta stabilizacija brez predhodnega črtanja dolgov takoj v začetku krenila na napačno pot. Svet je razdeljen v dva tabora Kakor glede vzrokov tako tudi glede posledic je politično in gospodarsko neravnovesje zvezano z neko vrsto polarizacijo občutkov in prepričanj, ki grozi, da kakor v križarskih vojskah razdeli svet v dva nasprotna tabora, ki postajata vedno bolj ekstremistična, čeprav imata mnogo podobnosti. Eden teh taborov mobilizira višek svojega prebivalstva za organizacijo vojne, drugi pa pripravlja upor mase proti onim, za katere misli, da imajo na škodo celote prevelike dobičke. Podobna »ta si v tem, da oba stremita k načrtnemu gospodarstvu in avtarkiji in da posvečata socialnemu vprašanju večjo pažnjo ko drugim. Oba hočeta v dobi rastoče brezposelnosti povečati možnost zaposlitve in ker to ne gre po normalni poti, skušata to doseči na umeten način, z oboroževanjem, javnimi deli itd. Dočim pa more zasebna delavnost stalno ustvarjati nove možnosti za delo, ima državna iueiativa vedno tendenco, da gospodarstvo birokratizira in da vedno globlje za-pada v avtarkijo. Ker pa ae * takšno avtarkistifino etatistično politiko ne zmanjšuje število brezposelnih, se vse nehuje v tem, da pada skrb za brezposelne na državo ter na zaposlene delavce in podjetnike. Poleg tega pa oba režima dovoljujeta delavskemu razredu tudi na socialnem polju vedno nove koncesije. Mnogo večjo skrb ko odnosu med gospodarsko in socialno politiko, posvečajo vlade odnosa med delodajalcem in delojemalcem ter urejevanju delovnih pogojev v posameznih gospodarskih panogah. V državah z, izvedeno organizacijo delavcev in podjetnikov so težkoče pri urejevanju delovnih pogojev najmanjše. Mnogo večje so tam, kjer so te organizacije šele v začetku in preveč povezane s političnimi strankami in kjer se medsebojno bore za nadoblast. V državah, v katerih ni svobodnih organizacij, urejujejo delovne pogoje ali državni organi ali pa obvezne organizacije. Likvidacija vseh težkoč pa je v vseh primerih prepuščena Mednarodnemu uradu za delo v Ženevi, v katerem so zastopani tako delojemalci ko delodajalci. Do zadnjega časa so tudi delodajalci Jugoslavije sledili sklepom ženevske organizacije, v kolikor so pač to naše politične in gospodarske razmere dopuščale. Mezde in kolektivne pogodbe so se navadno določevale s sporazumom zainteresiranih strank. Sele pred nedavnim časom se je pojavila težnja, da se brez ozira na sklepe ženevske organizacije izenačijo neenakosti in odpravi tekma med indu- bori, ki »o določevali za industrijo minimalne mezde. Končno so bila imenovana arbitražna sodišča, ki niso določevala le minimalne, temveč tudi pravične mezde, ter vse druge delovne pogoje. Do svetovne vojne so se vsa ta vprašanja razvijala zelo počasi. Sele v 1. 1927./28. je prišel ta problem pred Mednarodno konferenco za delo v Ženevi, kjer je bilo po dolgi debati sklenjeno, da je ta problem za uradno reševanje aktualen samo v onih državah, kjer so delavci nezaščiteni in neorganizirani. Gospodarska stiska pa je pri-vadle do tega, da se je začela država bolj intenzivno mešati v zasebno iniciativo, kar velja zlasti za fašistične režime, dočim so države z demokratičnim režimom strijami iste panoge ter na raznih !prepuščaie reševanje teh vpra- področjih. To odstopanje od naše dosedanje politike je privedlo delavske sindikate do tega, da se okoristijo s predlogi naše strani ter da jih razširijo in podkrepe s stavkami. Stavka so njih pravica, to svojo pravico pa so zlorabili, ko so zahtevali poleg minimalnih mezd in kolektivnih pogodb še povišanje mezd brez ozira na razmere in pogoje dela v sosednih državah, s katerimi morajo naše tvornice konkurirati. Izpremembo politike podjetnikov ije izkoristilo tudi ministrstvo za socialno politiko, ki ni samo sprejelo predloge delavskih zbornic, temveč jih še razširilo ter izdelalo načrt o minimalnih mezdah, o kolektivnih pogodbah in arbitraži, le s to razliko, da so delavci nameravali prepustiti glavnih del iz načrta nastalih nalog svojim organizacijam, ministrstvo pa svojim organom. Postavljati na dnevni red istočasno zahteve po minimalnih mezdah, kolektivnih pogodbah, obvezne arbitraže ter pomirjevalnega postopanja šanj strokovnim organizacijam. Razmere v Jugoslaviji Če sedaj analiziramo naš primer, moramo ugotoviti, da nismo ne v socialnem, ne v upravnem in ne v gospodarskem pogledu dovolj razviti, da bi mogli brez škode začeti z integralnim reševanjem tega vprašanja. Za sistem svobode niso dorasle naše podjetniške in delavske organizacije, za sistem obveznosti pa nimamo ne upravnih niti finančnih možnosti in zato tudi ne možnosti za načrtno gospodarstvo, brez katerega se obvezno izvajanje kolektivnih pogodb, s katerimi se urejajo mezde in ki še izvajajo z razsodišči, niti ne morejo zamisliti. Sicer pa je treba pripomniti, da o načrtnem gospodarstvu sanjajo samo države, ki ga še niso poskusile, dočim se države, ki so to gospodarstvo že izvajale, kakor U. S. A. in Nemčija že polagoma vračajo k zasebni iniciativi. Kajti pri slednji se ne samo poslužuje vsak vseh svojih sposobnosti, temveč nosi tudi ves ri-ziko, ki je zvezan s podjetjem. Če se obmejno na naše razmere, potem bi bilo treba reči: Ker je pri nas razvoj tako delavskih ko podjetniških organizacij zelo zaostal, bi bilo treba najti začasno tretje sredstvo, ki bi onemogočilo tako zlorabe sedanjega položaja z ene ko s druge strani, da se v nekaterih podjetjih n« bi plačevale mizerue mezde ik da tudi delavstvo ne bi zlorabljalo svobode stav- ima končno tudi svoj smisel, ker je mezda glavna vsebina kolektivnega dogovora. Prav; tako 'je tudi arbitraža vezana na kolektivne pogodbe. Pa tudi po zgodovinskem razvoju se more konsta tirati, da se ivsa ta vprašanja uspešno razvijajo samo tedaj, kadar obstoje trdne delodajalske | in delojemalske organizacije ter se v po njih sklenjenih kolektivnih pogodbah urejajo vsi pogoji dela. Ker »o strokovne organizacije aajbližje gospodarskemu življenju, morajo tudi naprej občutiti izpremembe, ki jih je povzročila socialna in gospodarska evolucija ter te spremembe prilagoditi kolektivnim pogodbam. Zako-nodavec ureja samo metode sklepanja in pravni učinek kolektivnih pogodb, posreduje pa le, kadar nastaja potreba, da se spravijo posamezni dogovori v sklad. V naprednih državah pomeni zato že sklenitev kolektivne pogodbe same priznanje obstoja dobrih organizacij, ker je odvisno pravilno funkcioniranje teh pogodb od kakovosti organizacij. Tako namen ko vsebina kolektivnih pogodb je različna. Nekatere pogodbe dajejo le načelna navodila, druge zopet gredo pri posamezni stroki do podrobnosti. Da se spravijo vsa njih določila v sklad, se 'pogosto predvideva koordinacija osrednjih odborov s pomočjo strokovnih posvetovalnih ustanov (Trade Boards). Kar se tiče razsodišč in pomir jevalnih postopkov, se nekateri tph odborov volijo čisto Svobodno, drugi so zopet obvezne ustanove z obvezno arbitražo za določen spor. Ce pregledatao zgodovinski razvoj tega problema, potem vidimo, da sp socialno najbolj napredne države ko Avstralija že v 90 letih uvedle arbitražo, da bi s tem preprečile mezdne spore. Nato so bili imenovani posebni od- Kako rešiti vprašanje mezd in stavk Tako delojemalci ko delodajalci so bili vedno za to, da se ravnamo po sklepih Mednarodnega urada za delo. Zato bi se bilo treba vrniti na linijo te mednarodne organizacije. Glede mezd je treba ugotoviti, kje delovni pogoji ne dosegajo eksistenčnega minimuma za delavca. S paritetnimi odbori bi se to lahko ugotovilo. Ustanovili pa bi se ti odbori le, kadar bi ena stranka to zahtevala od oblasti. Tako n. pr. bi se lahko obrnili delavci nekega podjetja ali neke stroke na oblast, da skliče paritetni odbor, ker da so mezde prenizke. Paritetni odbor bi potem v navzočnosti zastopnikov oblasti določil minimalne mezde, oziroma delovne pogoje, za katere bi ravno šlo. S tem bi se doseglo, da bi tudi druga podjetja iste stroke sama od sebe sprejala določbe tarifnega odbora, ker bi se s tem izognila proceduri paritetnega odbora in nevarnosti stavke. Prav tako pa bi se mogli tudi podjetniki obrniti na paritetni odbor, če hi n. pr. delavci grozili s stavko ali če iz posebnih razlogov ne bi mogli izpolnjevati vseh zahtev delavstva. Zlasti bi se mogel obrniti podjetnik na ta odbor, če bi delavci zlorabljali pravico stavke. Ce paritetni odbor iz kakšnih vzrokov ne bi mogel priti do večinskega sklepa, bi odločil na podlagi izvršene razprave zastopnik oblasti. Končno pa bi se mogel v Beogradu ustanoviti tudi osrednji paritetni odbor, ki bi ob asistenci resornih ministrstev koordiniral delo posameznih pokrajinskih paritetnih odborov ter obenem razsojal o pritožbah, ki bi jih stranke vložile proti odločitvam pokrajinskih paritetnih odborov. Ce ta osrednji odbor ne bi mogel Izglasovati večinskega sklepa, bi odločal o sporu na podlagi izvršene razprave zastopnik socialnega ministrstva v sporazumu s trgovinskim ministrstvom. V vseh primerih pa, ko se podjetnik ne bi ravnal po sklepih paritetnega odbora, bi ostajalo delavcem sredstvo stavke. Ce pa se delavci ne bi ravnali po sklepih odbora, potem pa bi imel podjetnik pravico, da brez odpovedi odpove delavcem, ki ne bi hoteli delati po pogojih, ki jih je določil paritetni odbor. Kai pravijo gospodarski liudiet Na naslov železniške uprave Potniki, ki se vozijo v sedanji vročini po železnici, se silno pritožujejo, da se skoraj na nobeni postaji ue ponuja pitna voda. — Potniki so zaradi tega prisiljeni, da morajo kupovati pivo ali brizganec, kar je za marsikaterega predrago. V sobotah iu ob nedeljah, ko so potniški vlaki redno prenatrpani, pa niti tega ni mogoče dobiti, ker tistih par natakarjev res ne more v par minutah postreči vsem gostom. Ali ne bi bilo mogoče, da bi se pustilo tudi domačemu prebivalstvu, da prodaja pitno vodo za malenkostni znesek potnikom? Pomagano bi bilo potnikom in domačemu prebivalstvu. Tudi glede okrepčil ni pri nas urejeno najbolje. Kdor je potoval kdaj po Italiji, je videl, kako ponujajo na vseli postajah v malih papirnatih ali pletenih košaricah, ki jim pravijo »cestini«, razne okusno prirejene prigrizke za primeroma zelo nizko ceno. Tako se dobe ti prigrizki po 2, 3, 5 Ur, tu di dražji, in potniki so z njimi izredno zadovoljni. Ali se ne bi moglo kaj podobnega vpeljati tudi pri nas? Koliko zaslužka bi imeli naši ljudje samo pri izdelavi teh koškov? Koliko več sadja bi se tudi potrošilo! Seveda pa bi ae potem moral upoštevati tudi manjši zaslužek železniških restavraterjev. Naj bi se pri tej priliki revidirale tudi najemnine železniških restavranov ki so odločno previsoke. Na vse zadnje bi moral hiti glavni naanen železniških restavranov, da služijo udobnosti potnikov, ne pa da so pridobitni vir za železnico. Naj postranski namen ne postaja glavni, ker to je napačno; Upamo, da bo železniška uprava te nasvete, ki so v korist potnikom in s tem tudi njej, upoštevala in jih čim preje tudi izvedla. Prilike za zaslužek ni nikjer toliko, kakor na velesejmu, kjer boste lahko v državni razstavi »Za naš les« našli nešteto spodbud za udejstvovanje svoje podjetnosti in znanja. Tudi razstava »Sodoben vrt« bo našemu meščanu, zlasti pa kmetu pokazala več poti, da si s pridelovanjem sadja, 'ki ga zahtevata odl^af® *e 'e neznat?° nemška Lufthansa vsak promet s m j® ostala s 1,548,7 skoraj neiz- premenjena. Devize, ki ne spadajo v podlogo, so narasle za 24,4 na 479,5. Vsota kovanega denarja v srebru in niklju pa se je povečala za 7,2 na 395,4. Posojila so se skupno povišala za 11,9 na 1.627,7, in sieer so menična posojila porasla za 12, na 1.376,8, dočim so se lombardna zmanjšala za 0,8 na 250,8. Obtok bankovcev se je zmanjšal za 14,4 na 4.976,7, obveze na po-kaz pa so se dvignile za 43,9 na 1.562,0. Razna pasiva so se povečala za 25,3 na 358,2. Skupno zlato in devizno kritje se je zmanjšalo od 30,57 na 30.43 odstotkov, samo zlato pa od 29,09 na 28.96%. promet Španijo. Vladna poročila zopet javljajo, da je mesto Oviedo pred padcem, uporniki pa zopet o padcu Iruna. So to že periodične vesti belih in rdečih. Več visokih funkcionarjev narodno socialistične stranke v Berlinu je bilo aretiranih, ker so bili zapleteni v razne korupcijske afere, ki so bile te dni odkrite. Vse špansko vojno brodovje je po vesteh iz franeoskega vira prestopilo na stran upornikov. Poljska vlada je zaradi umora poljskega častnega konzula v Va-lenciji enegično protestirala pri madridski vladi. Dunajska policija je razpustila društvo madjarskih emigrantov na Dunaju. Usti pripominjajo, da Je to prvi uspeh Horthljevega obiska pri avstrijskih državnikih. Poseben odposlanec arabskega kralja Ibna Sauda je prišel v Jeruzalem, da doseže sporazum med Arabci in Angleži. Angleške oblasti so istočasno izpustile iz zaporov celo vrsto arabskih voditeljev. Nova pogodba med Anglijo in Egiptom je bila v sredo podpisana v Londonu. Pogodba pomeni za Egipt velike pridobitve. Angleška vojska se umakne Iz Egipta in bo le ob Sueškem prekopu. Nove egipt- Maleša, po eden od Toneta Kralja, ing. Serajnika ih grafika Trpina. Odlog plačil je dovoljen Posojilnici v Frankolovem za dobo 6 let za dolgove, nastale pred 25. junijem 1934. Obrestna mera za stare vloge po 2 odstotka. Poostrena (kontrola nad bankami v Italiji Novo imenovani italijanski kreditni inšpektorat je začel poslovati. Že takoj s prvima svojima odlokoma je globoko posegel v poslovanje bank. Predvsem je predpisal inšpektorat, da 'morajo vse Grški ministrski predsednik Me-taxas je v posebni izjavi novinarjem odločno demantiral vest, kakor da bi hotela grška vlada izvesti notranje prisilno posojilo. Zlasti je zavračal govorice, da bodo vsi bankovci prerezani na dva dela ter bi dobila en del vlada, drugi del pa bi ostal lastnikom. Nobenega prisilnega posojila ne bo izvedla grška vlada. Dr. Schacht je obiskal guvernerja Francoske banke. Nemški listi naglašajo, da je Schachtov obisk samo vljudnostnega značaja, da vrne svoječasni obisk francoskega guvernerja. še o blejski dražbi Igračkanje s številkami Te dni smo čitaii v naših listih izjavo visokega gospoda, kako bi mogli prihraniti na leto 200 milijonov din, če bi uporabljali za motorna vozila namesto bencina lesni plin. Na vsak način je res, da bi bila za našo državo prava sreča, če bi nadomestil bencin, ki ga uvažamo iz tujine, lesni plin. Za našo, na gozdovih tako bogato državo, ni pač nobenega dvoma, da je samo priporočati, če bi se lesni plin tudi v resnici začel v ta namen uporabljati. Da bi ta zamenjava v pogonskem materialu mogla tudi v resnici pomeniti milijonske prihranke, je tudi gotovo. Toda s tem dobičkom ni treba pretiravati in če bi se moglo teh 200 milijonov tako lahko zaslužiti, bi se tega posla v Jugoslaviji gotovo že lotil kakšen tujec in ne bi čakal, da se ga loti država. Sploh to stalno igračkanje s šte- Danes so pač takšne razmere, ,da ni niti o blejski dražbi, ki je banke imeti isto obrestno mero, j čisto zasebno-pravna zadeva, mo-1 vilkami, ki je pri nas tako priljub da bo glede obrestne mere vsaka f goča popolnoma odkritosrčna be- ljeno in ki se je pojavilo tudi pri Novi kolki Dravske banovine Kakor smo že poročali, je razpisala banska uprava v Ljubljani natečaj za nove kolke. Te dni je komisija s konzervatorjem dr. Fr. Steletom na čelu pregledala in ,, . j , ,,, ocenila poslane načrte. I. nagrado ske vojske, ki jo bo organizirala - , h1, „qniltp1. opalom- Slo- angleška misija in Anglija oboro-osnutek pod geslom. «io žila, ne bo več nadziral angleški1 venski narodni motiV (MihaMateš), nadzornik. V Sudanu bo sodelovala i II. nagrado »Žanjica (Tone Kralj), tudi egiptska vojska. Kapitulacije' ttt j- -•> »-*=«- -•— --v. se odpravijei. Okoli 60 etiopskih poglavarjev iz oblasti Gale v zapadni Etiopiji je izročilo britanski vladi spomenico, v kateri prosijo, da bi Velika Britanija prevzela mandat nad zapadno Etiopijo. Poglavarji pravijo, da odobrava to spomenico 2 milijona Etiopcev. Grška vlada je uvedla brezmesna dni (v sredo in četrtek), ko jo prepovedana vsaka prodaja mesa. konkurenca med bankami izključena. Drugi odlok nalaga vsem bankam, da morajo prijaviti inšpektoratu vse svoje naložbe v posestvih ali svojo udeležbo pri družbah za promet s nepremičninami, Nova posestva morejo odslej banke pridobiti le z dovoljenjem inšpektorata. Inšpektorat more izsiliti postopno likvidacijo vseh nepremičnin, ki so v rokah bank, če bi to zahtevala likvidnost bank. j Ker so banke v zadnjem času v j velikem obsegu investirale denar v nepremičninah, hoče najbrže inšpektorat prisiliti banke, da ne-* premičnine prodajo in denar na-lože v državne vrednostne papirje. Nakup nepremičnin je bil v mnogem le beg od lire in ta beg hoče sedaj inšpektorat preprečiti. III. nagrado si delita ing. arh Omahen in Serajnik. Odkupljeno je bilo še delo-: »Naši možje« (Miha Maleš) in dva osnutka od grafika Trpina. Kolki se bodo tiskali v desetih različnih vrednotah, od 0-25 do 100.— DiU) i® desetih različnih motivih is našega narodnega življenja. Sedem po osnutkih Mihe Vpis I. transe prioritetnih delnic Prve hrvatske štedionice je bil te dni uspešno zaključen. Zlata so pridobili v Jugoslaviji v I. letošnjem polleltju 284 kg 259 g. Lani vse leto pa 506 kg in 282 gramov. Razrešen je bil kot član nadzor stva Poštne hranilnice Miloš štib-ler, mesto njega pa je bil imenovan dr. Pirc, nekdanji šef higienskega urada v Ljubljani. seda. Zato si moremo dovoliti na »Slovenčeva« izvajanja le nekaj pripomb. Da so bile številne parcele ocenjene prenizko in da so se mogle prodati tudi za več ko trikrat draže, to je bilo praktično dokazano. Zakaj ni bilo dovoljena odprodaja teh parcel, da bi se dolg znižal, ni ravno razumljivo. Morda nam to pojasni »Slovenec«. Drugo vprašanje: Kaj naj rečejo sedaj po dražbi vsi oni številni zasebni upniki, katerih terjatve so obvisele v zraku? Tretje vprašanje: Zakaj je Zadružna banka kar sama od sebe povišala ponudbo iza dober pol-d-rug milijon? Končno še to: Ce že »Slovenec« polemizira s člankom »Novosti«, v katerem je res več netočnosti, zakaj se vsede ‘le na čisto postransko stvar in zakaj ne omenja baš glavne zadeve, ki je v članku. Kdor zmaga, je navadno na svojo zmago ponosen. So pa tudi zmage, ki so zalo učinkovite, a ki za ponos le ne dajejo nobenega povoda. Pri tem pa se vprašanja zaščitenih denarnih zavodov niti ne dotikamo. tej priliki. Recimo, da je vse res, kar je navedel visoki gospod, da bi veljala proizvodnja lesnega plina le nekaj nad 30 milijonov, da pa izdamo danes za bencin 300 milijonov din, vendar še iz tega nikakor ni razvidno, da bi zaslužili na leto kar 200 milij. din. Predvsem je sploh nemogoče, kar čez noč preurediti vsa motorna vozila tako, da bi uporabljala le lesni plin. V ta namen bi bile potrebne zelo velike investicije, ki bi teh 200 milijonov zelo reducirale. Drugo vprašanje je nadalje, kako bi mi znali to izpremembo izvesti. Tako n. pr. prav malo verujemo, da bj dala naša ministrstva sama dober vzgled in začela uporabljati za svoje luksuzne avtomobile lesni plin mesto bencina- A če ga te ne uporabljajo, zakaj bi ga uporabljali drugi? Ponavljamo, da smatramo za koristno in dobro, če bi se uporabljal Iesnf plin mesto bencina. Da pa se to tudi zgodi, ni treba, da ee visoki gospodje igrajo s številkami in da sanjajo o 200 milijopih, temveč naj raje začno praktično propagando za lesni {din s tem, da ga sami kot prvi uporabljajo za ■HVAIO U/VTAlTA 0*TVJU VVoVVtJ« Pred otvoritvijo jesenskega velesejma Ljubljanski velesejem upravičeno lahko imenujemo zrcalo, ki sproti odraža vse naše gospodarske razmere in vsa naša kulturna stremljenja, predvsem s svojimi specialnimi razstavami. Tako bo tudi letošnji, ki je znova pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II., in ki bo trajal do 13. septembra, pokazal v prvi vrsti veliko razstavo za propagando našega lesa iz vse države. Čeprav je tretjina naeš države pokrite z gozdovi, dravske banovine pa skoraj polovica, vendar smo se prave vrednosti našega lesa zavedli šele ob težkih posledicah gospodarske krize, predvsem pa, ko so se pričele izvajati sankcije, ki so ustavile naš izvoz lesa in s tem naš les razvrednotile do skrajnosti. Razstava, ki je njeno častno predsedstvo sprejel minister za šume in rudnike D juro Jankovič, bo dokazala, kako lahko mi sami uporabimo in predelamo svoj les doma, obenem nas bo pa opozorila kako neekonomični smo bili do-sedaj, ko smo les in polizdelke izvažali v inozemstvo, nato pa za drag denar kupovali iz našega lesa napravljene izdelke spet nazaj. V tesni zvezi s to veliko razstavo »Za naš les« je pa tudi Živalski park, kjer bo društvo »Noe« pokazalo vse živalstvo našili gozdov, vendar pa ne v tesnih kletkah, temveč, res popolnoma svobodne. na velikih prostorih parka. Poleg vgeh zveri in divjadi od medvedov, jelenov ter kozorogov bodo po parku šetale tudi manjše živali, v velikih volierah se pa spreletavale vse ptice od ponosnih planinskih orlov do drobnih koristnih ptic pevk, a v 20 metrov dolgem bazenu bodo vodne ptice razkazovale svoje umetnije. Kakor so nas sankcije prisilile za propagando splošne uporabe lesa v domovini, tako so spet duhovna stremljenja, ki so se pojavila po grozotah svetovnega klanja, razvnela željo po miru in estetskem izživljanju predvsem s tem, da se vse človeštvo z vnemo posveča vrtnarstvu v tišini lepih vrtov. Velika razstava »Sodobni vrt« nam bo pokazala velik vzoren moderen vrt, nadalje alpinetum, starodavni samostanski vrt, sedaj tako moderen skalnjak in otroški vrtiček, poleg vsega tega pa tudi načrte za najrazličnejše vrtove. Posebno privlačne bodo velike specialne razstave cvetočih vrtnic, dalij, begonij, gladijol, nageljnov ter drugega cvetja z najčudovitejšimi novostmi. Seveda se bomo na razstavi tudi naučili, kako je treba tc cvetje aranžirati in v kakšnih posodah, da pridejo značilnosti in lepota cvetja do čim večje veljave in dekorativnega učinka. Posebno skrb polaga pripravljalni odbor pod vodstvom upravnika ljubljanskih mestnih nasadov Antona Lapa razstavi sobnih rastlin, prav tako pa skrbi tudi za popolnost razstave zgodnjega sadja, kjer bodo razstavljene vse vrste tega sadja iz dravske banovine tudi tako, kakor je treba sadje vabljivo servirati. Prav poučna bo tudi razstava sodobnega vrtnarskega orodja, ne-obhodno potrebna je pa razstava vrtnih škodljivcev ter načinov in sredstev za njih zatiranje. Na razstavi bomo imeli tudi priliko spoznati vso našo vrtnarsko literaturo, naposled pa še omenjamo interesantno razstavo vseh ogrodij in priprav za vrt z oblikovalnim sadnim drevjem. Vso razstavo pa okrase še kiparji s plastičnimi deli, primernimi za parke in vrtove. V štirih velikih paviljonih pa pripravlja razstavni odbor pod predsedstvom dvornega svetnika ing. Josipa liustie impozantno državno razstavo »Za naš les«, kjer bomo v splošnem oddelku poučeni o statistiki o gozdovih vse države in lahko primerjali tudi domačo produkcijo ter uporabo in izvoz s tujimi državami. Prav nazorno bo II. oddelek razstave prikazal produkcijo lesa, drv, lubja, čreslovine, smole in tudi ostankov v gozdu, a v III. oddelku bomo videli uporabo drv, oglja in ostankov. Ves veliki IV. oddelek je posvečen uporabi lesa v stavbarstvu, kjer bodo prepričljivo prikazane prednosti lesa kot stavbin-skega gradiva; razen tega pa bomo videli seveda vse lesno gradivo, lesene konstrukcije in zveze ter konstruktivne elemente. Za vsakega poučni bodo načrti in modeli stanovanjskih hiš vseh vrst, predvsem pa malih eno- in dvostanovanjskih hiš in vil, planinskih koč in hotelov, društvenih in higijenskih domov in vseh drugih utilitarnih stavb. Posebno bogato bodo zastopane podeželske stavbe za kmetijstvo, enako pa tudi stavbe za gozdarstvo, naposled pa industrijska in obrtna poslopja in naprave ter vodne zgradbe, zgradbe za zemeljska dela, mostovi, ceste, pota in transportne naprave. V posebnem paviljonu bodo razstavljeni sloviti slovenski izdelki pohištvenega mizarstva in tudi stavbnega mizarstva, poleg tega pa karoserije in vozovi, vpognje-no pohištvo, šolske potrebščine, embalažno blago, furnirji, športno in telovadno orodje in tudi kiparski, rezbarski ter strugarski izdelki. Nadvse interesanten in poučen bo tudi oddelek, kjer bomo spoznali vedno važnejšo in zmago-vitejšo kemično industrijo. 0 vsem, kar moramo vedeti o postanku lesa, nas bo poučil botaničen uvod, poleg tega nam bo pa razstava pokazala fizikalna svojstva in, kemično tehnologijo lesa. Prav nazorno se bomo lahko poučili, kako nastanejo iz lesa papir in raz-streljiva ter razni produkti oglare-nja; videli boipo pa tudi uporabo lesa in oglja kot gonilno sredstvo. Splošno razumljivo bo prikazana industrija terpentina, čreslovine in barvil iz lesa, a razstava nas bo poučila tudi o sladkorenju lesa. Ze tri velike razstave jesenskega velesejma so prav močan izraz prizadevanja in sodelovanja raznih krogov in najrazličnejših faktorjev ter strokovnjakov za zboljšanje splošnih gospodarskih razmer, saj nam vendar tudi vrtnarska razstava odpira pota k prav izdatnim virom novih dohodkov, ker tudi na tem polju še vedno mnogo preveč uvažamo takih produktov, ki bi jih lahko pridelovali doma in jih tudi izvažali. Za malega človeka pa še prav posebno skrbi razstava malih živali, ki jo priredi društvo »Živalca«, kakor perutnine, golobov, kuncev itd., da bi tako razstava smotrno pomagala rejcem pri nakupu čistokrvnih plemenskih živali. Kakor na vsakem velesejmu, bo pa tudi na jesenskem bogato zastopan mali obrt poleg razstave najraznovrstnejših živil, prav bogata bo pa tudi splošna razstava industrije in obrtov, zlasti s sezonskimi predmeti. Izredno pestre bodo tudi privlačnosti veseličnega prostora z resnično velemestnim varietejem. Dobave - licitacije Doma in m svetu Zem^° V Vojvoda to vojvodinja Kentska tembra ponudbe za dobavo razne- St j>, oštiJP minister K&ludicrčič ic nfcomatberisaačae P°nSavife %ptee iZjaVili’ da bod-° prihodnje leto Pre’ odeje, hlače ?td.; ^ 2. sepbmbm j bam^n^^^oračune^^Kakor* to prtoTdo03Prs^pbtembra pa^do- ^.remembo ***?}*“> Pozdravljamo, bavo raznih plaščev za zdravnike. Direkcija drž. železnic, gradbeni oddelek, Ljubljana, sprejema do 28. avgusta ponudbe za dobavo re-meljnov, letev, pločevine, razne železnine ter vijakov. Računovodstvo Uprave Vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu sprejema do 2. septembra ponudbe za dobavo raznih ventilov za paro. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 3. septembra ponudbe za dobavo raznega električnega materiala, izolirne žice, elektrod za varen j e železa ter risalnega orodja. Uprava 1. oddelka Vojno-tehnič-nega zavoda v Sarajevu sprejema do 4. septembra ponudbe za dobavo manometrov; do 7. septembra za dobavo jesenovih desk; do 11. septembra za dobavo bukovih desk; do 18. septembra za dobavo 12 mikrometrov ter raznega orodja. Direkcija drž. rudnika v Velenju sprejema do 9. septembra ponudbe za dobavo žganega apna ter gramoza in peska. Glavno mornariško slagalište Komande pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 11. septembra ponudbe za dobavo usnjatih jermen za copate, srebrnih in modrih port (trakov), srajc, čepic, 200 piščalk ter raaznih gumbov. Komanda pomorskega arzenala tako pa se bojimo, da bo pome-; nila novo obremenitev naše bano-vine, ne da bi dobila banovina od j države za vzdrževanje teh šol po- ■ trebnih sredstev, vsaka izpre-' memba se pri nas skoraj dosledno , izpremeni v novo obdačenje. Pravosodni minister je sprejel deputacijo sodnikov in ji izjavil, da bo skušal čim preje predložiti parlamentu zakonski načrt o sodnikih. Ker stopijo dne 3. septembra avtomatično v veljavo ustavni predpisi o stalnosti sodnikov, bo še pred tem terminom nekaj sodnikov premeščenih, da se zasedejo nekatera prazna mesta. Te premestitve pa da se bodo izvršile le v majhnem obsegu. Jadranska plovidba naSušaku je! dosegla lani čisti dobiček 4,4 mi-, lij ona din pri glavnici 72 milijonov' din. Odpisi pri brodovju znašajo | 4,6 milijona. Vsa vrednost brodov- i ja je v bilanci ocenjena na 104 milijone din. Rezerva družbe za amortizacijo brodovja znaša 4IV za zavarovanje brodovja pa 21 milijonov din. Velikobečkereška tvornica sladkorja je dosegla pri glavnici 36 milijonov din, lani 9,9 milijona din čistega dobička. Rezervni fond družbe se je v zadnjih treh letih povišal že na 10 milijonov din. Tvornica celuloze v Drvarju, ki v Tivtu sprejema do 14. septembra! Z državi™ Paj ponudbe za dobavo tkanine za e ^ lansko eto 800.000 din nrpnrnpp• do IS centembra zn do- I lzSube Prt glavnici 12 milijonov bavo 2000 l:r: kalofonija ter 200 kg sm„le za kalfatiranje. (“J*™ LICITACIJE: ! Smrtna kazen z obešanjem je Banska uprava v Ljubljani raz- bila izvršena nad Halabarcom Gju-pisuje za oddajo gradbenih del za ’ rom, ki je bil obsojen na smrt, ker zgradbo novega železobetonskega je ubil nekega policijskega straž-mostu čez Raduljo pri Zalogu nika, drugega pa skušal ubiti. I. javno pismeno ponudbeno lici- , Znižana vožnja na tramvaju na tacijo n3. dan 14. septembra ob 11. podlagi velesejemske legitimacije v sobi 216 teh. oddelka v Ljubljani., od 29. avgusta do 15. septembra: Odobreni proračun din 184.535. j po Ljubljani brez ozira na dalja-Banska uprava v Ljubljani raz- vo in prestop stane Din 1-50, za pisuje za oddajo instalacijskih del št. Vid Din 2-—. v nadzorovalnem oddelku za mo- Smrtna obsodba nad 16 voditelji ške v drž. bolnišnici za duševne komunistične stranke, ki so bili v bolezni na Studencu I. javno p!s- moskovskem procesu zaradi proti-meno ponudbeno licitacijo na dan, revolucije, pajdašenja z zastopniki 24. septembra ob 11. v sobi 33 teh. nemške Gestapo in poskušenega oddelka. Odobreni proračuni zna- umora Stalina, obsojeni na smrt, šajo: za instalacijo tople in mrzle je bila izvršena, vode ter delne centralne kurjave Smrtna obsodba se v vsem sve-din 377.809, za instalacijo central- tovnem tisku živo komentira, a ne ne kurjave din 390.348 in za elek- j vedno tudi posrečeno. Tako so ne- ........................ ! kateri veliki svetovni listi fantazi- Delavski sindikati v Franciji so dosedaj nabrali kljub vsemu svojemu navdušenju za španske levičarje za nje le nekaj nad 170.000 frankov. Francozi pač neradi dajejo denar od sebe. Francoska vlada odločno demantira vesti, da bi Abdel Krim pobegnil z otoka Reunion, kjer je interniran. Verjetno je, da je bila vest lansirana od strani, ki si želi neredov v španskem Maroku, da bi bila potem tuja intervencija potrebna. Pastorji protestantske cerkve v Nemčiji so objavili poziv na vernike, v katerem zahtevajo svobodo za cerkev. Italijanske vesti vedo povedati, da je v Ukrajini prišlo do velikih nemirov, ker primanjkuje ljudem živil. Rdeča vojska pa je z vso brezobzirnostjo vse nemire zatrla. Cene kruha so se v Parizu že zopet dvignile. To je že tretja podražitev kruha v Franciji v zadnjih treh mesecih. Za denar drhte v mestu in na deželi in si belijo glave, kako bi ga porabili ali naložili čimbolj koristno in rentabilno. Gotovo pa ni boljše prilike, kakor na jesenskem velesejmu od 1. do 13. septembra, ko nam bo državna razstava »Za naš les« pokazala nešteto virov, dosedaj neizkoriščenih za varnost in rentabilnost tudi majhnih vsot, kaj pa šele kapitalov. Kmet bo našel na razstavi mnogo spodbude za najrazličnejše priboljške ob majhnem trudu, obrtnik bo videl česa naj se loti s pridom, industri-jalcu bo pa posebno razstava kemične predelave lesa pokazala pri naš še deviško polje za visoko rentabilnost denarja. Najnovejša moda ameriških lepotic, ki nimajo nobenega dela, so lakirane noge. Lak mora biti iste barve ko obleka. Z acetonom se lak z lahkoto odpravi. Proti tej modi pa so vehementno nastopili zdravniki, ker da lak; preprečuje kožno dihanje, kar je zdravju zelo škodljivo. Toda proti kraljici mode oni niso zmagali. Tržna poročila trično instalacijo din 42.954. V pisarni referenta inženjerije rali, da samoobtožbe obsojencev štaba dravske divizijske oblasti v spominjajo na junake Dostojev-Ljubljani bo dne 28. in 29. avgusta skega in podobno. Toda ves proces licitacija za oddajo raznih del (po- je mnogo bolj realen in Stalin je pravil) v Oficirskem domu v Ljub- obračunal z vso opozicijo, ki se je Ijani 1 vedno sklicevala na svoje zasluge Dne 14. septembra bo v pisarni ter nasprotovala njegovi politiki, referenta inženjerije Štaba Drav- Stalin more sedaj energično nada-ske divizijske oblasti v Ljubljani ljevati svojo politiko, ki bo kre-ofertna licitacija za oddajo del nila še bolj na desno. S svetovno (DODravil) vojašnice Vojvode Miši- revolucijo bo sedaj konec. Usmrti- ča v Ljubljani. tev 16 voditeljev komunistične Dne 15 septembra bo v Slaga-, stranke, med katerimi je večina lištu 1. oddelka Vojno-tehničnega Židov, je sicer nad vse brutalno zavoda v Sarajevu ofertna licitacija, dejanje, ki se obsoja samo. Toda za dobavo firneža, cinkovega be- . zakaj zavijajo zaradi tega oči nem-lila, asfalt-laka, sikativa itd. ' ški narodni socialisti, je nepojm-Direkcija Pomorskog Saobračaja ljivo, saj je bila opozicija v njih v Splitu razpisuje za dan 28. sep- stranki lidvidirana na še bolj bru- tembra ofertno licitacijo za dobavo zakovic in vijakov. (Predmetni oglasi in vzorci (tra- talen, a zato mnogo manj pogumen način. Po eksekuciji komunističnih vo kov) so v pisarni Zbornice za TOI ( diteljev so se začele po vsej Rusiji Volna, svila, bombaž, nogavice, pletenine itd. itd. stalno v bogati izbiri in po najnižjih cenah v trgovini Kavi 2>z>eZogr, Ljubljana 0 Zidovska ulica 4 0 Stari trg 12 v Ljubljani na vpogled.) Kako se podpira pri nas tujski promet Občina v Dubrovniku je ustanovila zaradi tujcev poseben orkester. V pokritje stroškov je pobirala od vsakega tujca pol dinarja dnevne takse. Sedaj pa je finančno ministrstvo nakrat prepovedalo to takso, da je občina v največjih težavah, kje naj najde za orkester potrebnih 200.000 din. Brez godbe pa Dubrovnik tudi ne more biti. Pa to gospode v Beogradu ne briga! Nova tekstilna tvornica G. Ivan Braun namerava preurediti svojo elektrarno v Breznem v občini Vitanje v predilnico in tkalnico z barvarno in apreturo ter ima za to že dovoljenje trgovinskega ministrstva. V ta namen bo komisijski ogled na kraju samem dne 3. septembra ob 10. uri. Načrti za preureditev so na vpogled pri banski upravi v Ljubljani. aretacije njihovih prijateljev. Aretiranih je bilo že več tisoč ljudi. Štev. 9464. Nabava Direkcija državnega rudnika v Velenju razpisuje na dan 9. septembra 1936 pismeno neposredno pogodbo za dobavo 14.000 kg la ovsa gorskega. Ostali pogoji pri podpisani. Direkcija drž. rudnika v Velenju, dne 24. avgusta 1936. Tricikel lahke In trpežne konstrukcije, nosilnost 100 kg, malo rabljen, popolnoma nove gume, se proda po zelo ugodni ceni. istotam se proda Wertheim blagajna (Dunajski fabrlkat.) Vpraša se: „Commerce“ d. d. LJUBLJANA. Krekov trg it. 10 Mariborski živinski trg Na trg z dne 25. t. m. je bilo prignanih 5 konj, 16 bikov, 154 volov, 464 krav in H. telet, skupaj 650 glav živine. Povprečne cene so bile te; debeli voli 1 kg žive teže od din 4—4'25, poldebeli voli 3—3'85, plemenski voli 3‘50 do 4'—, biki za klanje 3— 3’50, klavne krave debele 3—3-25, plemenske krave 3T0—3’40, krave za klobasarje 2—2-25, molzne krave 2‘25—3, breje krave 2-80—3‘0O, mlada živina 3'75—4, teleta 5-25— 6*50. Prodanih je bilo 379 glav. Mesne - cene; volovsko meso I. vrste 1 kg din 8—10, II. vrste 6 do 8, meso od bikov, krav, telic 6—8, telečje meso I. vrste 10 do 12, II. vrste 8—10, svinjsko meso 12 do 14 dinarjev. Radio Ljuliliana Petek, dne 28. avgusta. 12.00: j Kmečke godbe (plošče) — 12.45: i Poročila, vremenska napoved — 113.00: čas, obvestila — 13.15: Slo-■ venske pesmi in slovenska glasba — 14.00: Vreme, borzni tečaji — 19.00: čas, vremenska napoved, poročila — 19.30: Nac. ura: Naše gledališče (Josip Kulunclč) —19.50: Reproduciran orkestralni koncert — 20.10: žena in tujski promet (ga. Vida Lapajne) — 20.30: Operetne pesmi poje gospod Janko Vekoslav, član Nar. gledališča, pn klavirju prof. Marjan Lipovšek — 21.20: Instrumentalni dueti (Klavir in harmonij, gospodična Melita Gnjezda in Kaškarov Dimitrij) — 22.00: čas, vremenska napoved, poročila — 22.20: Ronny jazz igra (plošče). Sobota, dne 29. avgusta. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila, vremenska napoved — 13.00: Napoved časa, obvestila — 13.15: Plošče — 14.00: Vreme, borzni tečaji — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Potopisno predavanje: Obisk v Tangerju (gdč. Maša Slavčeva) — 19.00: čas, vremenska napoved, poročila, obvestila — 19.30: Nac. ura: Indijske vede in naša narodna poezija (Pavle Jevtič) — 19.50: Koračnice (plošče) — 20.10: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) — 20.30: Laertes na olimpijadi. (Pester večer s sodelovanjem pevcev, godcev in članov radijske igralske družine. Besedilo: Ivan Bob in Marijan Mehle) — 22.00: vremeska napoved, poroč. — 22.20: Lahka glasba. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Hrta«, njegov predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d_ njen predstavnik O Mlhalek. vsi v Ljubljani.