)0('
m
9 '771 58 0'372009
'i.. -t:: -.
jfL.
ife^- **
*S=*-
Radio/brežice
na 88,7 in 95,9 MHt
o
Vi
M
<
2
n
>
C-
N<
2
0
>
czi
M
1
O
>
I
¥
Številka 169
Leto 7
Cena 240 SIT / 1 EUR
12. oktober 2006
Kaj imata skupnega zadevi “Jošt” in “Outreau”?
Krško - Na okrožnem sodišču se je z velikim medijskim pom-pom za zaprtimi vrati začelo
Karli Jošt
sojenje artiškemu župniku Kar-liju Joštu, ki ga obtožnica bremeni šestnajstih napadov na osebe, mlajše od 15 let. Župnik pravi, daje nedolžen, zgodbe deklet, ki med solzami razkrivajo prigode iz veroučnih učilnic in spovednic, pa govorijo o hudih travmah in uničeni mladosti.
Zagovornik obdolženega župnika Zoran Dular ne daje izjav in je nejevoljen na novinatje, ki z vprašanji vrtajo v župnika. V odgovor ponuja članek okrožnega državnega tožilca Janka Marinka z naslovom “Trpki nauki zadeve Outreau?”, objavljenega v 22. številki Pravne prakse. Dular pravi, da omenjeni članek celovito prikazuje položaj sodnika Pa tudi primera Jošt in možnost sodne zmote.
Junija 2004 je bila po več kot triletni sodni preiskavi vložena obtožnica zoper 17 oseb, ki naj bi (v mestu Outreau v Franciji) sodelovale v mednarodni pedofilski mreži. Pred porotnim sodiščem je bilo sedem oseb oprošče-ttih, šest pa je bilo sicer obsojenih, Vendar je pritožbeno sodišče novembra 2005 tudi teh šest oprostilo. Vse to seje zgodilo potem, ko so te osebe preživele več let v Priporu, ko so bile že javno ožigosane kot storilci spolnega nasilja uad otroki, ko je prišlo do razpada njihovih družin ipd. Pri tej zadevi so imela - kot pravi avtor Marinko - svojo (tudi pri nas 2nano) vlogo množična občila, ki s9 osumljence izpostavila z ime-jtj in priimki... Zadeva Outreau, ki je pravno formalni sodni epi-ktg dobila konec lanskega leta, v Franciji še vedno odmeva kot Primer “sodnega Černobila” oz. ‘sodnega brodoloma”.
...na strani 5
Konkurenca na trgu z elektriko
Krško - S sklepom Vlade RS je bilo leta 2001 ustanovljeno hčerinsko podjetje Elektra Slovenije z imenom Eles-Gen s sedežem v Krškem z namenom, da se nanj prenese slovenski poslovni delež nuklearke. Eles-Gen je s tem postal odgovoren za poplačilo kreditov iz časa njene gradnje, za tekoče poslovanje elektrarne ter za prodajo slovenskega deleža proizvedene električne energije in vplačevanje deleža v Sklad za financiranje razgradnje. Ob vstopu Slovenije v EU je bilo jasno, da bo morala država na domačem trgu z elektriko vzpostaviti konkurenco in takratni prokurist Eles-Gen-a Branko Ogorevc je predlagal, da se družba razvije v samostojnega ponudnika električne energije. S takšno vizijo razvoja seje strinjal tudi Martin Novšak, ki je prevzel vodenje družbe leta 2005. Vladaje razvojni načrt Eles-Gen-a konec lanskega leta potrdila, družbo pa letos izdvojila iz Eles-a in je prešla v neposredno državno last. Družba seje iz finančne preoblikovala v energetsko in se preimenovala v GEN energijo.
Da bi lahko začela uresničevati svoje poslanstvo drugega ponudni-
Vzpostavitev drugega stebra so predstavili (z desne proti levi) Martin Novšak, Gen energija, Igor Šalamun, predsednik NS, Direktorat za energijo ter Igor Bavčar in Robert Golob, oba Istrabenz.
ka električne energije na domačem trguje Novšak ocenil, daje hitrejša pot povezovanje s tistimi, ki ta znanja oziroma infrastrukturo že imajo. V skopi izbiri so Istrabenz Gorenje Energetski sistemi z direktorjem
Robertom Golobom tako pozitivno izstopali, da je bilo povezovanje pričakovano. GEN energija je odkupila polovični delež Istrabenz Gorenja, ki se bo preoblikoval v družbo GEN-I s sedežem v Krškem.
V letu 2006 bo dosegel fizični obseg prodaje in nakupa električne energije v obsegu 1900 gigavatnih ur, v naslednjih letih se bo obseg poslovanja najmanj podvojil.
...na strani 3
Preverjanje
kmetij
Ljubljana - Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je v teh dneh začela preverjati izvajanje ukrepov in obveznosti vseh prejemnikov sredstev slovenskega kmetijskega okoljskega programa in območij z omejenimi dejavniki. V skladu z evropsko in nacionalno zakonodajo bo letos izpeljana primeijava vključenih površin za posamezen ukrep med letoma 2004 in 2005. Agencija bo k dopolnitvi oz. obrazložitvi stanja na kmetijskem gospodarstvu pozvala vse vlagatelje, katerih vključene površine v ukrepe slovenskega kmetijskega okolj skega programa so se lani v prim-erjavi z letom 2004 znižale za več kot pet odstotkov. Poleg tega pa še vse vlagatelje, ki so v letu 2004 uveljavljali zahtevke in prejeli sredstva z naslova območij z omejenimi dejavniki, lani pa ponovnega zahtevka za ukrep niso vložili. Kmetijski svetovalci vsem prejemnikom pozivov svetujejo, da si besedilo poziva podrobno preberejo in ugotovijo razloge za spremembo stanja na kmetijskem gospodarstvu. Če bi pri odgovoru agenciji potrebovali pomoč, se lahko oglasijo na kmetijski svetovalni službi, saj so za to delo dodatno izobrazili preko 220 svetovalcev. S seboj naj prinesejo zbirne vloge za leta 2004,2005 in 2006 ter odločbi za plačila za omenjene ukrepe. Rok za dopolnitev oziroma obrazložitev je le 8 dni. J.K.
"Potujmo skupaj okoli sveta"
Potem ko sta Kristina in Uroš Ravbar z avtom obkrožila svet, bosta zdaj še Slovenijo. Z dokumentarnim filmom in knjigo "Potujmo skupaj okoli sveta" pripravljata preko sto nastopov po vseh večjih krajih Slovenije.
V	Posavju bo projekcija dokumentarnega filma in predstavitev knjige v Brežicah in Krškem.
V	Prosvetni dom v Brežicah prihajata v ponedeljek, 16. oktobra, ob 19. uri, v Kulturni dom v Krškem pa v četrtek, 19. oktobra, ob 19. uri.
PRVA SLOVENCA
T AVTOM OKOLI SVETA*


—
Potujmo skupaj okoli sveta
Prodaja vstopnic:
BREŽICE:
-	Mladinski center Brežice, (07) 49 90 070, www.mc-brezice.si
-	TIC - ČATEŽ OB SAVI, (07) 49 36 757 www.visitbrezice.com
-	ZAVOD REGIO, P.E. PUNKT BREŽICE, (07) 49 66116 KRŠKO:
-	KOMPAS KRŠKO, (07) 49 22 109,
-	ZAVOD REGIO, P.E. PUNKT Kliko, (07) 49 05 480
-	ZAVOD REGIO, P.E. Mladinski center, (07) 48 82 280.www.mc-krsko.si
Vstopnina bo 900 SIT. Otroci do 12. leta v spremstvu staršev imajo prost vstop!
iz vsebine.
Zdravstvene kolonije - ostanek socializma?
...stran 3
Zlata broška za 35 let
..... ...stran 3
“Čistilka” na Obrežju
...stran 4
Za uboj moža dve leti
...stran 5
V boju z rakom niste sami
...stran 8
.če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
VURS predstavila sistem TRACES
Živali in živila hitreje v EU
Obrežje - Veterinarska uprava RS (VURS) je na Mednarodnem mejnem prehodu Obrežje predstavila računalniški sistem TRACES, v katerega so vključene vse inšpekcijske službe za prevoz živih živali in živil od začetne do končne postaje in omogoča stoodstotno sledljivost pošiljk tako pri trgovanju na notranjem trgu kot pri izvozu.
Na Mednarodnem mejnem Francija Buta, predstavili prehodu Obrežje so predstav- delovanje računalniškega sis-niki VURS-a na čelu z direk- tema TRACES, ki ga na tem torico Vido Čadonič Špelič prehodu sicer uporabljajo že
Vodja mejne veterinarske inšpekcije Božo Zakrajšek, Simeon Zilevski, Matjaž Klemenčič in Aleksander Hropot
in državnim sekretarjem na od 1. januarja lani, s l.janu-Ministrstvu za kmetijstvo arjem 2007 pa naj bi zaživel Gvidom Mravljakom, sled- v celoti. V tem letu in pol so nji je na ministrstvu zamenjal ga namreč še precej izpopol-
Čez Mednarodni mejni prehod Obrežje, ki se razteza na 24 ha gre letno 8 milijonov potnikov, 2.600.000 osebnih vozil, 40.000 avtobusov in 370 tisoč tovornih vozil, je povedal vodja carinske izpostave Obrežje Milan Kelhar.
Letos so že zabeležili 205 pošiljk mesa in mesnih izdelkov ter 240 pošiljk mleka in mlečnih izdelkov in je po vstopu v EU naš naj večji mejni prehod na južni meji.
nili in takšen lahko zmanjša čas postopka za prehod živih žival in živil na mejnem prehodu v države EU z 72 ur, kolikor je tak postopek lahko trajal včasih, tudi na samo 4 ure.
Slovenija je ena od bolj pridnih članic, ki uporablja sistem TRACES, celo Italija in Nemčija ga ne uporabljata v celoti. Postopek uporabe omenjenega sistema je na kratko pojasnil Aleksander Hropot, ki je tudi glavni komu-nikator med Ljubljano in Luxemburgom, kjer je centralni strežnik. Preko svetovnega spleta lahko vsak veterinar, ki ima vstopno kodo, vsak trenutek vstopi v sistem in svoje sporočilo pošlje celo s kmetije. V sistem je vključena tudi mobilna enota inšpekcije, ki lahko pošiljko ustavi kjerkoli na poti in preveri ali ima vsa ustrezna dovoljenja. Če ugotovi napako, to nemudoma sporoči na centralni strežnik, pošiljka pa postane predmet inšpekcijskega nadzora. Seveda pa ima sistem tudi svoje zahteve; vsaka pošiljka mora biti najavljena najmanj 24 ur prej, da lahko mejni veterinar že preko sistema vnese določene podatke,
Simeon Žilevski
po pregledu spričevalo samo dopolni in pošiljko pošlje naprej ali jo zavrne.
Iz tretjih držav v Slovenijo in v EU trenutno zaradi prisotnosti nekaterih bolezni ne dovolijo vstopa govedu in prašičem, perutnini samo s Hrvaške, vstop je dovoljen le konjem in oslom, ki iz Romunije v glavnem potujejo v Italijo, je povedal vodja mejne veterinarske službe na obrežju Simeon Zilevski. Povprečno imajo eno dve pošiljki živih živali dnevno. Veterinarska uprava ima na Obrežju hleve, vendar le za pregled živali, ne pa za nastanitev, in laboratorij, ker je občasno potrebno odvzeti vzorce krvi.
Jelica Koršič
Ob dnevu živali potrkali na našo vest
Slovenija, Posavje - 4. oktober, ljubitelji živali po vsem svetu z različnimi prireditvami obeležujejo svetovni dan živali. Taje v zadnjih letih prerasel tudi v svetovni teden živali, ki poteka pod okriljem Svetovnega združenja za zaščito živali od 4. do 10. oktobra. 4. oktober je bil izbran za svetovni dan živali, ker je na ta dan leta 1226 umrl zavetnik živali in trgovcev sveti Frančišek Asiški, ki je bil znan ljubitelj živali in narave.
Po podatkih Veterinarske uprave RS število tako ali drugače mučenih živali tudi v Sloveniji narašča. Direktorica VURSVida Čadonič Špelič je povedala, da so v prvi polovici letošnjega leta zaznali preko tisoč primerov mučenja živali, gre predvsem za male živali - pse in muce, obravnavali so tudi primer hrčkov. Odvzeli pa so tudi 99 rejnih živali, največ krav in nekaj konjev. Da so prejeli toliko prijav, kaže na dejstvo, da se ljudje bolj zavedemo svojega odnosa do živali in da smo zato tudi bolj dojemljivi za trpljenje živali. Pri kršiteljih gre največkrat za socialne probleme, zato so veterinarji brez sodelovanja drugih služb, predvsem centrov za socialno delo, nemočni, pravi Čadonič Speličeva.
Sicer pa je največ primerov takih, da ljudi moti že prisotnost živali v njihovi okolici, precej je takih, ki jih motijo iztrebki, za kar so odgovorni tudi lastniki, na srečo najmanj pa je takih, pri katerih je zaznati očiten naklep mučenja in takrat sledi tudi kazenska ovadba. Letos so zabeležili tri take primere. J.K.
Vida Čadonič Špelič
POSAVSKE m/SICE
Boj tudi za svetniške stolčke
Vse naokoli je te dni v znamenju lokalnih volitev in že čez deset dni bo morda znano, kdo bodo novi prvi posavski možje. Za glasove volivcev se še posebej pehajo županski kandidati, zato ob strani ne morejo stati niti aktualni župani Molan, Bogovič in Janc. Ti imajo vendarle več priložnosti, da se srečujejo z volivci in prido-
Kakšno sožitje!
bivajo njihovo naklonjenost. Tudi z otvoritvami novih objektov ter novih in posodobljenih prometnic. Je kaj čudnega zato, da te dni v Posavju primanjkuje asfalta?
V Brežicah seveda lahko pridobitve in asfaltne ceste povezujejo z občinskim praznikom, ko bo občina dobila tudi novi poslopji za upravno enoto in knjižnico. To
gre menda posebej v nos sosednjemu Krškemu, saj sta to dva prestižna objekta, s katerima lahko Brežice pridobijo regijski značaj. Natančneje -zgradba upravne enote naj bi nudila prostor za sedež pokrajinske uprave, v novi knjižnici pa bi bilo tudi dovolj prostora za regijsko knjižnično ustanovo! V Krškem, kjer so mu-nicijo potrošili v borbi in iskanju za lokacijo knjižnice med starim mestnim središčem in obrobjem, so očitno preveč zamudili in sosedje sojih pre-
hiteli. Prav zanimivo bo slišati nagovore ob odprtjih poslopij v Brežicah, kjer sta oba dogodka uvrščena na program tik pred lokalnimi volitvami!
Za uvrstitev med občinske svetnike in v boj za županske stolčke se torej podaja cela vrsta brežiških, krških in sevniš-kih občanov. Županski kandidati se sladko smehljajo z manjših in večjih plakatov -skupaj so se znašli tudi Mo-
lan, Pegam in Oršanič, torej trije s povsem nasprotnih bregov; kandidati se dobrikajo na konvencijah in uradnih ter
neuradnih srečanjih in trosijo neuresničljive obljube. Skoraj nihče pa v svoj predvolilni program ni vnesel potrebe po posavskem sodelovanju in dogovarjanju, saj s tem ne bi pridobil kaj več volilnih glasov. Le malokateri kandidat se je spomnil kolesarskih poti, saj jih praktično ni! Pa je na cestah vse več kolesarjev; po nevarnih prometnicah se odpravljajo na raziskovanje številni turisti iz Čateža, goste pa privabljajo tudi vinsko-turistične ceste in kolesarske poti. Županski kandidati tega očitno ne vedo, ali pa tudi v kolesarjih ne vidijo potencialnih volivcev? Kako prijeten zna biti svetniški stolček, pa vedo vsi uvrščeni na volilne liste. Več sto občanov je, ki vedo, da bodo za sedenje na seji občinskega sveta prejeli
tudi po 67.000 SIT, pa jim ob tem ne bo niti ust treba odpreti ! Ne pozabimo, daje na leto tudi 15 sej in da prejmejo še
dodatke za seje odborov in komisij, kar vse skupaj znese kar krepak milijonček! Za tak
zadnjih mandatih je bilo v posavskih občinskih svetih kar veliko število molčečih posameznikov. Da, res si je bilo pametno izboriti prvo ali drugo mesto na strankarski listi in nato upati,- da se jih bodo volivci usmili.
Nevolilne marnje
Vprašanje pa je, kako se bodo posavska podjetja s plačevanjem članarine usmilila svoje območne gospodarske zbornice, ki zdaj sicer zaposluje le direktorja Marjana Šunto in samostojno svetovalko Aleksandro Ilič. Bo nova in drugačna zbornica, po meri ministra Vizjaka, kos vsem gospodarskim izzivom, ki se obetajo Posavju? Tudi češkim ali morebitnim novim lastnikom podjetja Vipap Vi-
nje. To ne bo skrb države, lahko pa postane velik strošek krške občine! O tem bi morali razmišljati vodilni ljudje v tovarni, Jože Cvar in Peter Drakulič pa bi morda pomagala poiskati rešitev za izrabo opuščenega
Roman Novšak
prostora. Je pa vprašanje, o čem vse je razmišljal Juriča Grakalič iz Brežic s kandidaturo za mesto varuha človeških pravic. Zato pa za svoje mesto in občino zelo skrbi sevniški župan Kristijan Janc. Kot poslanec in pomemben mož ljudske stranke je poskrbel tudi denar za novo športno dvorano, o kateri v Brežicah le Še sanjajo. Na hitro je zraslo novo poslopje in nadomestilo stari dom sevniškega TVD Partizana. V sosednjem Boštanju so dom TVD Partizana uspeli obnoviti brez državnih sredstev in zagnani Roman Novšak je zato lahko upravičeno ponosen.
Vlado Podgoršek
Jože Cvar in Peter Drakulič
znesek letno se morajo dem Krško, ki bi morali za delavke in delavci močno po- sabo pospraviti vse, kar je os-truditi! In ponoviti kaže - v talo od celulozne proizvod-
To je posavska gospodarska zbornica
Holding Slovenske elektrarne dobile konkurenco
Drugi igralec na trgu elektrike
Krško - Državna družba GEN energija, ki ima v lasti slovenski delež nuklearke in družba Istrabenz Gorenje, trgovanje in prodaja električne energije, postavljata partnersko podjetje GEN-I s sedežem v Krškem za trgovanje z električno energijo. Z nakupom poslovnega deleža v Istrabenzovi družbi, ki se s trgovanjem elektrike že ukvarja, sta se strinjala tako vlada kakor nadzorni svet GEN energije, ki je dal soglasje, da se potrebne aktivnosti za preoblikovanje v partnersko podjetje GEN-I začnejo.
Kot je povedal direktor GEN energije Martin Nov-Šak, se bo preko te družbe realiziral njihov razvojni koncept ~ postati drugi ponudnik na trgu z elektriko v Sloveniji, tržili pa bodo tudi po Evropi. Podjetje GEN-I bo zanje prodajalo elektriko iz nuklearke po vnaprej znani marži. Dobiček ostaja v GEN energiji Za realizacijo naložbenega dela programa družbe. Poleg ohranjanja in razvijanja jedrske opcije bodo vlagali tudi v druge vire pridobivanja električne energije, kot je savska veriga hidroelektrarn.
Možnost gradnje drugega bloka nuklearke je danes le glasno izgovorjena misel, tako daje kakršnokoli konkretnej-
Martin Novšak
še planiranje še neskončno daleč in pot do odločitve mora tlakovati politika.
Robert Golob iz Istrabenza Gorenje, ki bo imel letos 300 milijonov evrov prihod-
kov, poudarja velik sinergični učinek tega modela javno zasebnega partnerstva za oba lastnika in za odjemalce. Z novim ponudnikom se bodo znižale visoke marže, ki so si jih privoščili sedanji dobavitelji z ekskluzivo. Ko se bo prihodnje poletje odprl trg tudi za gospodinjsko energijo, bo država po informacijah s trga presodila, ali sploh mora dvigniti ceno elektrike.
“Na trgu električne energije je bila doslej GEN energija papirnati tiger. Z oblikovanjem družbe GEN-I postaja prava zver,” napoveduje njeno skorajšnjo vodilno vlogo Robert Golob.
Branka Demovšek
Od davčne reforme pričakovali več
v*. ^
Krško - Urad vlade za informiranje je pred obravnavo davčnih zakonov v državnem zboru po Sloveniji organiziral javne razprave. V Krško sta prišla državni sekretar finančnega ministrstva Andrej Šircelj in državni sekretar na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Dušan Lesjak. Zanimanje javnosti za razpravo, ki je bila v prenovljeni občinski sejni sobi, je bilo skromno.
“Beseda reforma je za predlagane davčne spremembe premočna, saj sistema zaradi ohranjanja socialne vzdržnosti ne spreminjamo drastično,” je uvodoma dejal mag.
Šircelj. Vendar je prepričan, da bodo te spremembe podlaga za ustvarjanje privlačnega podjetniškega okolja. Nosijo sporočilo, da se splača delati in poenostavljajo postopke.
Pri davku od dohodka pravnih oseb ne bo več prihajalo do dvojnih obdavčitev.
V si davčni uradi v Sloveniji se bodo morali na odprta vprašanja davčnih zavezancev enako odzivati in država si ne bo več smela dovoliti, da sodišča tudi po deset let ne razrešijo davčnega spora. Lani je bilo kar 10 tisoč nerešenih davčnih problemov, ob prihodu Širclja na finančno ministrstvo se je v pol leta rešilo 1600 zadev. Vsi stari davčni
Z okrogle mize ob tednu otroka na temo “Vsem otrokom enake možnosti”
Bodo res ukinili zdravstvene
kolonije?
Krško - S poslanico ob letošnjem tednu otroka je Zveza prijateljev mladine opozorila, da mora vsaka oblast v svojih načrtih za spremembe upoštevati interese otrok oziroma njihove pravice enakih možnosti. Gre za globalno potrebo po vzpostavljanju pravičnosti in vrednot napram duhu materializma, sicer bo civilizacija propadla, opozarja organizacija Share Slovenija. Na okrogli mizi Zveze prijateljev mladine (ZPM) Krško pa So opozarjali na konkretne primere neenakih možnosti za otroke, s katerimi se srečujejo prostovoljci in službe, ki delajo za otroke.
Zveza prijateljev mladine Krško deluje 53 let. Njeni prostovoljci so s svojim delovanjem številnim otrokom omogočili doživljaje, za katere so sicer opehaijeni otroci revnih staršev, ki nimajo denaija za počitnice lri različna praznična rajanja. Že 40 let organizirajo letovanja °trok na moiju, zadnjih 12 let Pa tudi zdravstvene kolonije po kriterijih Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki takšno rehabilitacijo sofinancira. Zdravstvene kolonije v Nerezinah se J£ letos na predlog zdravnika Udeležilo 366 otrok iz vseh Posavskih občin. Polovica jih Je prvič doživela letovanje. Zdravnik, ki je v zdravstvenih kolonijah ves čas prisoten, °Paža, da se med otroki iz so-Galno najšibkejših slojev še vedno pojavljata rahitis in Podhranjenost. Olga Košir iz KPM se boji, da bo Zavod za Zdravstveno zavarovanje uresničil napoved o prenehanju financiranja tovrstnih kolonij, noš, daje to ostanek socializma. Nasprotno Koširjeva vidi v t£m zdravstveno preventivo in °dgovome na zavodu sprašuje, fnkaj so lahko vanjo vključeni n otroci do 15. leta. Otrok od do 18. leta v kriterijih Zdravstvenih kolonij ni, opo-Zarja Koširjeva. “Mar v tem °ndobju čudežno ozdravijo?”
Marjana Sečen iz Centra za socialno delo Krško je opozorila na problem invalidnih otrok, ki jim zavarovalnica ne plača določenih ortopedskih pripomočkov in posegov v tujini. Takšnim družinam mora pomagati širša skupnost. Institucionalno nepokrito je tudi po-
ki bi prevzel otroka, ko šola opozori, da se za vedenjskim problemom najbrž skriva bolezen. Mati mladostnika z Dow-novim sindromom želi, da bi šolsko ministrstvo brez posebnih prošenj staršev dovolilo obiskovanje šole s prilagojenim programom vsaj do 21. leta in
Olga Košir
dročje varstva in zdravljenja otrok s psihično boleznijo, ki so mlajši od 15 let. Za male psihične bolnike v državi ni ustanove, kamor bi jih namestili. Problem je prepuščen v reševanje šoli in družini, pravi ravnateljica šole v Posavju, kjer imajo takega učenca. Posavje nima niti enega pedopsihologa,
ne le do 18. leta.
Precej pozornosti so razpravljavci posvetili Romom. Gre za etnično skupino s specifičnimi navadami in sistemom vrednost, kar je potrebno upoštevati pri vključevanju otrok v vzgojo in izobraževanje. Tone Bizjak iz OŠ Leskovec in mag. Stanka Preskar iz Zavoda za
šolstvo Novo mesto menita, da lahko za pravice oziroma interes razvoja romskih otrok največ naredijo, če pustijo izkušenim šolnikom bolj proste roke pri oblikovanju oddelkov in jih absolutno ne integrirajo na njihovo škodo. Cilj družbe mora biti, da se romski otroci v šoli kaj naučijo, ne samo socializirajo. Država pa bi morala poskrbeti, da bi romski starši otroški dodatek namenjali za potrebe otrok, ne za nakup avta. Ravnatelj Bizjak ponuja praktično rešitev - položnice za šolsko prehrano bi plačeval Center za socialno delo in Romom nakazoval le razliko otroškega dodatka.
Otroci v Sloveniji so in bodo živeli v različnosti, tako po socialnem statusu kot v smislu vrednot in ljubečega okolja. Tolaži pa spoznanje, daje med odraslimi toliko plemenitih ljudi, ki se vsakodnevno borijo za otrokove pravice in so občutljivi na njihovo različno obravnavanje. Svoj čut pravičnosti vgrajujejo v delo z otroki s prepričanjem, da bodo zrasli v ljudi z vrednotami. Razvoj ne sme temeljiti na tekmovalnosti, ki izključuje, ampak na sodelovanju in delitvi dobrin. Brez tega ne bo miru v svetu in brez miru ni prihodnosti.
Branka Demovšek
Miljenko Muha
spori naj bi se rešili do konca leta 2008.
F rane Glinšek iz krške občinske uprave je izpostavil, kako neažumost v reševanju davčnih problemov vpliva na tuje vlagatelje. Če ti ne vedo, v kakšno davčno okolje prihajajo in koliko je v resnici pravna naša država, gredo tja, kjer so pravila jasna.
V gospodarstvu so od davčnih sprememb pričakovali več, saj razen postopne ukinitve davka na plače ne pomenijo razbremenitve, je povedal Miljenko Muha iz Ko-staka. Nov zakon ukinja olajšave za investicije, s katerimi so podjetja zniževala davčno breme. Gospodarstvo zanima, kakšna bo politika vlade na področju prispevkov. Bodo zrasli ali ostali na sedanji rav-
ni? Kaj ima vlada v mislih, ko se pripravlja na spremembo zakona o zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju?
Izpad investicijskih olajšav za gospodarstvo nadomeščajo olajšave za financiranje znanstveno raziskovalne dejavnosti, je povedal dr. Lesjak. “Želimo spodbuditi povezanost znanosti in gospodarstva, boljši pretok idej. Brez tega ne bo inovacij, ne bo razvoja.” Podjetja bodo lahko do 20 odstotkov celotnega izdatka za raziskave in razvoj uveljavljala kot davčno olajšavo.
Po prepričanju Širclja spremembe davčne zakonodaje pomenijo postopno razbremenitev gospodarstva in to ne na račun dviga DDV.
Branka Demovšek
Za 35 let zlata broška
Čatež ob Savi - Organizacija Unesco je leta 1994 razglasila 5. oktober za svetovni dan učiteljev. Obeležujemo ga tudi v Sloveniji, kjer minister za šolstvo podeli najvišja državna priznanja, delavcev v vzgoji in izobraževanju pa se spomnijo tudi v posavskih občinah. Tako so se dan kasneje v Termah Čatež zbrali brežiški “šolniki”, pa ne le učitelji, ampak tudi vsi ostali delavci na šolah in v vrtcih. Po uvodnem pozdravu ravnatelja OŠ Velika Dolina Florijana Berganta in župana Ivana Molana so desetim kolegicam podelili zlato broško v zahvalo za 35 let dela v vzgoji in izobraževanju. Broške odslej krasijo Jožico Levar iz OŠ Artiče, Ano Čepič in Terezijo Gašparinčič iz OŠ Dobova, Anico Žokalj in Vido Jukič
Slavica Šumljaj, Jožica Tomič, Anica Žokalj, Danica Ivanuš, Cvetka Avsec, Jožica Levar, Breda Pohar in Ana Cepič
iz OŠ Bizeljsko in Pišece, Bredo Pohar in Slavico Šumljaj iz OŠ Velika Dolina, Danico Ivanuš in Cvetko Avsec iz Ekonomske in trgovske šole Brežice ter Jožico Tomič iz Gimnazije Brežice. Kaj je recept, da v tako zahtevnem poklicu vzdržiš 35 let, nismo spraševali, gotovo pa bi vsaka izmed njih med drugim dejala tudi: “Rada imam otroke, tako lepo je delati z njimi, čeprav so nagajivi, so hkrati tudi najbolj iskrena bitja na svetu.” J.K.
Odprli prvo od načrtovanih čistilnih naprav v brežiški občini
Odplake skozi “čistilko”
Obrežje - V okviru praznovanja brežiškega občinskega praznika so na Obrežju slovesno odprli in predali namenu čistilno napravo, ki bo skupaj še s štirimi, ko bodo zgrajene, prispevala k čistejšemu in bolj prijaznemu okolju v občini Brežice. Investicija je finančno podprta z denarjem iz Evrope, z Ministrstva za okolje ter iz občinskega proračuna in okoljskih taks. Čistilno napravo so skupaj z županom odprli minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, Rado Genorio z vladne službe za evropske zadeve in dr. Meta Gorišek z Ministrtva za okolje in prostor.
Razvoj občine Brežice v veliki meri temelji na turizmu, turizem pa je uspešen tam, kjer lahko ponudijo čisto okolje. Tudi iz tega razloga se je občina odločila za vlaganje v čistilne naprave, kanalizacije in kakovostno ravnanje z odpadki. Ker vse to pomeni velik finančni zalogaj, so se po besedah župana Ivana Molana odločili za črpanje evropskih sredstev in bili zaradi dobro izdelanega projekta pri tem zelo uspešni, kar je ob odprtju potrdil tudi Rado Genorio, takrat glavni pogajalec iz vladne službe za evropske zadeve. Čistilna naprava obsega 2310 enot, nanjo pa bodo priključena naselja iz krajevnih skupnosti Velika Dolina in Jesenice na Dolenjskem, preko kanalizacije, ki obsega nekaj manj kot 10 km, in sedmih črpališč pa bo zadostila potrebe po čiščenju odpadnih voda še v naseljih
Brežice, Čatež, Gornji Lenart, Bukošek, Glogov Brod, Cundrovec in na območju celotne krajevne skupnosti Dobova. Investicija seje začela leta 2003 in je ovrednotena na 720 milijonov SIT, od tega je
480 milijonov sredstev iz programa Phare, nekaj več kot 40 milijonov je prispevalo Ministrstvo za okolje in prostor, preostanek pa je pokril občinski proračun in pridobljene takse za obremenje-
Rado Genorio, mag. Andrej Vizjak, dr. Meta Gorišek in Ivan Molan
vanje okolja.
Čistilna naprava pa ni pomembna le za občino Brežice, ampak tudi za državo Slovenijo in celo širše, kot je dejal minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, saj je postavljena tako rekoč na meji s sosednjo državo. Z njo se namreč rešuje problem odpadnih voda s širšega območja brežiške občine tako iz gospodinjstev kot iz gospodarskih subjektov, hkrati pa se ščitijo črpališča pitne vode v sosednji Hrvaški.
V prihodnjem obdobju bo zgrajena še čistilna naprava Brežice, ki je že v izgradnji, zanjo je občina prav tako pridobila evropski denar in sicer iz programa ISPA, pokrivala bo mesto Brežice in naselje Mostec, načrtovane pa so še čistilne naprave v Krški vasi, Globokem in v Artičah.
Jelica Koršič
Nagrada za poslovne dosežke
podjetju INO
Brežice - Območna gospodarska zbornica Posavje Krško je že šestič zapored podelila priznanje za poslovne dosežke za preteklo leto. Za leto 2005 je po odločitvi upravnega odbora zbornice Mekurjevo palico prejelo podjetje Ino - industrijska oprema iz Krške vasi.
Gospodarska zbornica Slovenije, Območna zbornica Posavje Krško je in bo tudi v prihodnje posavska institucija, ki na interesni ravni povezuje podjetja in posameznike.
prečnih rezultatov, za osebni prispevek pri razreševanju zadev skupnega pomena, za dolgoletno sodelovanje v gospodarstvu regije in delo v organih zbornice ter podjetja in
Branko Kos z vodjem razvoja Tomažem Jakličem in sodelavcema
Je ena redkih oblik povezovanja, ki deluje na regionalni ravni. To si, kot je dejal direktor območne zbornice Marjan Sunta, štejejo v čast, hkrati pa je to velika zaveza za delovanje institucionalnega povezovanja gospodarstva za izboljšanje pogojev gospodarjenja in dvig konkurenčnosti posavskega gospodarstva tudi v prihodnje.
Priznanja Območne zbornice Posavje Krško za poslovne dosežke, kijih podeljujejo že šesto leto, lahko prejmejo gospodarske družbe iz Posavja za izjemne dosežke pri razvoju regijskega gospodarstva, za trajnejše doseganje nadpov-
posamezniki zunaj Posavja za uspešno poslovno sodelovanje in prispevek k uresničevanju razvojnih usmeritev Po-
savja.
Dobitnik priznanja za leto 2005 je podjetje INO Brežice iz Krške vasi, ki s svojimi izdelki skrbi za lepše in bolj zdravo okolje in daje svoj prispevek k pridelovanju zdrave hrane. Pričeli so s proizvodnjo strojev za kmetijske uporabnike, v zadnjem obdobju pa razvijajo izdelke, namenjene urejanju okolja.
V podjetju so si zastavili visoke cilje, ki temeljijo na inovativnih konstrukcijskih rešitvah. V spodbujanje inovativnosti vlagajo velika sredstva, kar 15 odstotkov bruto letne realizacije. Podjetje je nosilec petih patentov, dva evropska patenta sta v pripravi intelektualne zaščite v državah evropske skupnosti, je povedal direktor podjetja Branko Kos, ki je skupaj z vodjem razvoja Tomažem Jakličem in še nekaterimi sodelavci priznanje sprejel. Kakovost inovativnih rešitev potrjujejo številne nagrade za kakovost in inovativnost proizvodov.
Pohvalijo se lahko z osmimi medaljami na mednarodnih sejmih, z radgonskim šampionom kakovosti, v letih 2002 do 2004 so bile njihove inovacije redno uvrščene med najboljših pet inovacij v Sloveniji po kriterijih Gospodarske zbornice Slovenije.
Ker je bilo to tudi redno letno srečanje posavskih gospodarstvenikov, so pripravili še kultumo-umetniški program, ki ga je izvedla solistka Marjetka Pogoršek Hor-žen ob klavirski spremljavi Darije Stanovič.
Jelica Koršič
Agencija za radioaktivne odpadke, Parmova 53,1000 Ljubljana
OBVESTILO
“Pojavljanje raka v občini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo”
Predstavitev rezultatov študije “Pojavljanje raka v občini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo” bo za občane brežiške občine
v torek, 24. oktobra 2006, ob 19. uri ,v dvorani Prosvetnega doma v Brežicah.
Namen raziskave, opravljene na Onkološkem inštitutu Ljubljana, je bil:
-	ugotoviti, za katerimi vrstami raka prebivalci občine Brežice največ zbolevajo in kako se je tveganje spreminjalo s časom;
-	primerjati breme raka v občini Brežice z bremenom v ostali Sloveniji;
-	ovrednotiti morebitne razlike v tveganju znotraj občine Brežice;
-	presoditi, ali se je tveganje povečalo po začetku obratovanja Nuklearne elektrarne Krško.
Študijo bosta predstavili izr. prof. dr. Maja Primic Žakelj, dr. med., in asist. dr. Vesna Zadnik dr. med., ki bosta odgo-vorjali tudi na vprašanja obiskovalcev.
Vljudno vabljeni!
lokalno
partnerstvo
brežlct
Pomoč podjetjem
Brežice - Brežiški občinski proračun za razvoj malih in srednje velikih podjetij namenja dobrih 32 milijonov SIT. Razpis za pridobitev sredstev na podlagi programa je objavljen v septembrskem Uradnem listu. Zavod za podjetništvo in turizem Brežice je v prostorih Obrtne zbornice Brežice za podjetnike organiziral informativno delavnico (na fotografiji), na kateri je bil vsebinsko predstavljen razpis in postopek prijave. S takšnim pristopom informiranja, ki je naletel na dober odziv podjetnikov, bo zavod nadaljeval, da bi pripomogel k uspešnemu črpanju za gospodarstvo namenjenih sredstev. B.D-
Po planu naprej
Ljubljana, Posavje - Vlada RS je izdala uredbo o državnem lokacijskem načrtu za hidroelektrarno Krško in potrdila program izvedbe infrastrukturnih ureditev za hidroelektrarno Blanca, vreden 20 milijard SIT.
S sprejetim lokacijskim načrtom za krško hidroelektrarno je dana osnova za pripravo projektne in tehnične dokumentacije, gradbenega dovoljenja ter izvedbe parcelacije zemljišč. Gradnja pa se bo predvidoma pričela v letu 2007.
S sprejetjem obeh dokumentov je vlada zagotovila, da bo gradnja verige hidroelektrarn na spodnji Savi potekala skladno s sprejetim terminskim planom. B.D.
1
Knjižnica Brežice
občina	v^	60 let
BRE2ICE
\
se veselita Vaše prisotnosti na slavnostni otvoritvi:
prizidka Knjižnice Brežice, e-knjižnice, točke za samostojno učenje,
v ponedeljek, 16. oktobra 2006, ob 13. uri v Knjižnici Brežice, v Dvorani Savice Zorko.
Pozdravni govor: Tea Bemkoč, direktorica Knjižnice Brežice Slavnostna govornika:
Ivan Molan, župan Občine Brežice Jože Horvat, sekretar v kabinetu ministra za kulturo RS
PO DESETLETJIH RASTI RAZCVET
KRONIKA
Začelo se je sojenje župniku Joštu
“Obtožbe so hude reči”
Krško - Na Okrožnem sodišču v Krškem se je začelo sojenje razvpitemu artiškemu župniku Karliju Joštu, ki ga obtožnica bremeni kaznivega dejanja spolnega napada na osebe, mlajše od 15 let, za kar je zagrožena kazen od enega do desetih let zapora. Jošt je prišel iz hišnega pripora, ki ga prestaja v duhovniškem domu v Mariboru, prišle pa so tudi štiri oškodovanke, ki so leta prenašale župnikovo nadlegovanje. Bil je 4. oktober, svetovni dan zaščite živali, in ob pogledu na preplašena in objokana dekleta je človek pomislil, da so živali včasih bolj zaščitene kot otroci.
“Kaj ste tečni!”
Že precej pred napovedanim začetkom obravnave seje na krškem okrožnem sodišču in zunaj njega trlo novinarjev, fotografov in snemalcev. Znano je bilo le, da se bo obravnava zoper župnika Karlija Jošta, ki naj bi v času službovanja v Artičah in na Sromljah - tam je služboval 33 let - zlorabil več mladoletnih oseb, začelo ob 8.30. Prvi je na sodišče prišel Andrej Koščak iz odvetniške družbe Ceferin, izjav za javnost ni hotel dajati, povedal je le, da Zastopa eno od oškodovank in da ne dovoli novinarjem, da bi objavili imena ali fotografije. Celotno kaznivo dejanje je ocenil z besedami: “Bilo je grozno.”
Drugi se je na sodišču pojavil odvetnik Zoran Dular iz Krškega. Potrdil je, da zagovarja obdolženega Jošta, sicer pa zadeve ni želel ko-naentirati. Kmalu za tem je na Sodišču sam, brez spremstva, čeprav naj bi bil v hišnem priporu, prikorakal obdolženec Karli Jošt, ki očitno ni Pričakoval takega novinarskega pompa, zato je bil rahlo zmeden. Povedal je, da je Priprt že devet mesecev in da so to hude reči, za kar ga obtožujejo. Jošt, ki se v preiskavi ni zagovarjal, je povedal, da se bo v postopku zagovarjal in daje nedolžen.
Ob pol devetih seje sodna dvorana odprla in predsednica senata sodnica Marija Vrisk je začela obravnavo. Okrožna državna tožilka Barbara Jenkole Žigante je Predlagala, da se zaradi mladoletnih oškodovankjavnost izključi, s čimer seje strinjal tudi Joštov zagovornik. Kot Priče so se na sodišču pojavile tudi štiri oškodovanke, si-cer pa obtožnica govori o šestnajstih oškodovankah, ki jih na sodišču zastopajo odvetniki Andrej Koščak, Adam
Molan, Dušan Medved, Kristina Jalovec, Danica Kostevc in Božena Vučajnk. Adam Molan, zagovornik ene od oškodovank, je povedal, da bodo na podlagi podatkov, zbranih med sodnim postopkom, vložili odškodninski zahtevek.
nja, da so zardevala, spraševal jih je, kako bi lahko prišel k njim domov, da bi seksala in podobne perverznosti. Dekleta doma niso upala spregovoriti o tem in so žalost, jezo in bolečino tiščala v sebi. Ena od deklet je nekoč v navalu besa, jeze in nemoči razbila vero-
Karli Jošt odhaja s sodišča.
Prva razprava za zaprtimi vrati se je končala po osmih urah. Ob odhodu s sodišča si je župnik pred novinarji s torbo zakrival obraz in siknil: “Kaj ste tečni?!”
Grozljive izpovedi deklet
Kot priče so bile na sodišču zaslišane tudi štiri oškodovanke, stare od 18 do 23 let. V čakanju na zaslišanje so bile nekatere pripravljene povedati odlomke svojih žalostnih zgodb, čeprav so nekatere priznale, da niti njihovi starši ne vedo, da so bile zlorabljene in da so danes na sodišču. Ena od deklet se je s pohotnim župnikom Joštom “pobliže” srečala, ko je imela osem let. Župnik je ni le otipaval, temveč tudi posilil. Zabičal ji je, naj o tem ne govori, saj bi potem storila smrtni greh. Kot so povedala dekleta, ki jih je župnik grabil za prsi, jih je nadlegoval tudi pri spovedi. Postavljal jim je taka vpraša-
Groza pod Gorjanci
Krško - Na tamkajšnjem okrožnem sodišču se za zaprtimi vrati nadaljuje sojenje 30-letnemu posiljevalcu J.K. s Šutne pod Gorjanci. V svojem vikendu je namreč štiri dni posiljeval znanko, ki jo je sicer zaprosil za pomoč pri hišnih in kmečkih opravilih. Znanko, ki je rade volje prišla, da bi kaj zaslužila, je v vikendu poleg dela čakalo samo nasilje. Že takoj prvi dan ji je Vrtel pornografsko videokaseto. Sedeti je morala poleg njega, °n pa jo je otipaval in jo nagovarjal k spolnim odnosom. Ker ni
cini je imel nemočno žensko v ujetništvu, kjer jo je posiljeval, Pretepal, jo ponujal prijateljem in jo tudi ostrigel. Ko je nekega ^tie izkoristila njegovo nepazljivost in pobegnila, jo je dohitel, Jo pretepel in odpeljal nazaj v ujetništvo. Po štirih dneh mučenja to posiljevanja je žensko odpeljal k prijatelju. Ženskin “tabrh” Se je končal v bolnišnici, saj je imela poškodbe na glavi, geni-tolijah ter odrgnine in modrice. Obdolženi J.K. s Sutne, ki je zasvojen z alkoholom, pravi, da ženske ni pretepal in posiljeval, Saj je bila vedno za stvar. Sojenje za zaprtimi vrati seje začelo decembra lani, problematični obdolženec pa se izmika roki pravi-Ce> saj prihaja na sodišče alkoholiziran ali pa ga vabilo na sodišče ne doseže. Tožilstvo je zato predlagalo uvedbo pripora, kar je sodni senat zavrnil. P.U.
učno učilnico, ena od deklet je to, kar se dogaja v “farov-žu”, spovednici in cerkvi, zaupala samemu mariborskemu škofu Krambergerju, a se mu ni zdelo vredno, da bi se odzval.
Ena od oškodovank, ki je danes že sama matije do 12. leta trpela župnikovo nasilje, po končani birmi pa ni več prestopila cerkvenega praga. Dekleta svetujejo vsem, ki se jim dogaja kaj podobnega, naj ne molčijo in naj svoje travme in izkušnje zaupajo nekomu, ki jim je najbližji in ki mu zaupajo.
Vsega je “kriva” Vesna Škorc
Zgodba o domnevnem pedofilskem župniku Karlu Joštu najbrž sploh ne bi prišla v javnost, če ne bi o njegovih nečednih dejanjih v odprtem pismu lani spregovorila nekdanja Artičanka Vesna Škorc. Z imenom in priimkom je imenovala Karla Jošta, ki jo je kot otroka v župnišču otipaval in božal ter nasploh nadlegoval. Kot pravi Škorčeva -je otroke vabil v župnišče in jim ponujal bonbone, pri tem pa se je izživljal nad njimi. Župnik Jošt je njeno pismo označil ko pismo profesionalne kurbe, policija pa ni mogla ukrepati, ker se je Škorčeva oglasila prepozno in je zadeva zastarala.
Vendar pa je župnik Jošt ponovno priplaval na površje oktobra lani, ko so na otroškem parlamentu otroci na OŠ Artiče govorili o tabujih. Takrat so na dan prišle najrazličnejše informacije o tem, kaj se dogaja v župnišču. Kriminalisti so stopili v akcijo, zadeve preverili in januarja letos podali kazensko ovadbo zoper 64-letnega občana z območja Posavja, kije osumljen spolnih napadov na osebe, mlajše od 15 let. Takoj je bilo jasno, da gre za omenjenega župnika, za katerega je pre-
iskovalni sodnik po končani preiskavi odredil pripor.
Iz Artič in s Sromelj, krajev, kjer je služboval Jošt, sta kmalu priromali dve peticiji v podporo župniku in zoper pretirano medijsko izpostavljenost tega primera. Krajani so v peticiji, pri oblikovanju katerih je sodeloval tudi dekan Milan Kšela, dejali, da je zadeva naperjena ne samo proti gospodu Joštu, ampak na splošno proti Katoliški cerkvi. Prepričani so, da je Škorčeva sprožila gonjo zato, da bi dobila denar.
Tudi tokratne oškodovanke bodo, če bo Joštu krivda dokazana, zahtevale odškodnino. A nobena odškodnina jim ne bo povrnila uničene mladosti in olajšala travm, ki so jih prestale zgolj zato, ker so zaupale cerkvi in njenim božjim služabnikom. Pravijo pa, da bodo kot potencialne matere bolj pozorne in odprte do svojih otrok in jim bodo verjele..., ne pa slepo podpisovale peticij v podporo župniku. N.Č.C.
Novo izvedeniško mnenje ne prinaša nič novega
Krško - Na krškem okrožnem sodišču se zaključuje sojenje Mihaelu Glogovšku, Evgenu Komočarju in Ivanu Hvizdaku, ki jih obtožnica bremeni neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Ker obramba ni povsem verjela prejšnjemu izvedeniškemu mnenju, je sodišče naročilo novo mnenje, ki pa v bistvu le potrjuje poprejšnje navedbe.
Center za forenzične preiskave je pred časom opravil analizo bioloških sledi na vrečki s kokainom, ki jo je tajnemu policijskemu sodelavcu Simonu izročil Evgen Komočar, slednji pa naj bi to vrečko dobil od Mihaela Glogovška. Na vrečki so bile profilirane sledi treh oseb. Najbolj izrazite so bile Glogovškove sledi, ki pravi, da z vrečko in kokainom ni imel nobenih opravkov, ni pa jasno profiliranih sledi Evgena Komočarja, ki je vrečko - kot je povedal tudi sam - nosil pod srajco za pasom. Obramba je zato domnevala, da gre morebiti za napako ali zamenjavo vzorcev. Sedaj je Inštitut za sodno medicino opravil novo analizo in njihove ugotovitve se ujemajo s tistimi, ki sojih ugotovili na centru za forenzične preiskave. Tudi izvedenci sodne medicine ugotavljajo nesporne Glogovškove sledi, medtem ko iz izvedeniškega mnenja izhaja, da je Komočarja mogoče izključiti kot nosilca bioloških sledi na PVC vrečki. Na prihodnji obravnavi, ki bo predvidoma zadnja, bodo zaslišali sodnega izvedenca Balažiča, vse ostale dokazne predloge pa je sodnica Vriskova zavrnila kot neutemeljene. Obramba je namreč med drugim želela zaslišati tudi hrvaškega državljana Davorina Frliča, ki naj bi mu - tako pravi Komočar - v resnici prodal kokain. Okrožni državni tožilec je ta dokazni predlog ocenil kot neresen, pa tudi predsednica senata je vse nove dokazne predloge zavrnila.
Komočarju in Glogovšku se bo pripor iztekel 16. oktobra in do takrat lahko pričakujemo zaključek sojenja. P.U.
Ponovno sojenje za uboj moža
Krško - Na okrožnem sodišču se je ponovno začelo sojenje Jožefi Stermecki. Prvostopenjsko sodišče jo je sicer že obsodilo na dve in polletno zaporno kazen, ker je v vikendu na Bizeljskem zabodla svojega moža, ki je na kraju dogodka umrl. Višje sodišče pa je zadevo vrnilo krškemu v ponovno sojenje.
Obtožnica, spisana proti Stermeckijevi, je sprva govorila o umoru, nazadnje je bila obsojena zaradi uboja na mah. Njen zagovornik Adam Molan skuša dokazati, da je šlo za silobran, saj je znano, da je mož Anton Jožefo fizično in verbalno napadal. Ponovno spjenje pa naj bi pokazalo, če je Jožefa dejanje storila v stanju zožene zavesti. Višje sodišče tako od krškega zahteva, naj slednje razčisti, kateri znaki pri tem kaznivem dejanju naj bi označevali ob-toženkino tako imenovano
Prehitro
mimo
tovornjaka
Boštanj - 20-letni občan iz okolice Sevnice je v ponedeljek vozil osebni avtomobil po glavni cesti iz Boštanja proti Celju. Ko je pripeljal zunaj naselja Boštanj, je v levem preglednem ovinku prehitel voznika tovornega vozila s priklopnim vozilom, nakar je izgubil oblast nad vozilom in zapeljal v levo. Prav v tem času je z osebnim avtomobilom nasproti pravilno pripeljala 25-letna občanka iz Gornje Radgone in med vozili je prišlo do čelnega trčenja. V nesreči je voznik utrpel hude telesne poškodbe, voznica pa je bila na srečo le lažje poškodovana.
kratkostično reakcijo in kako je to vplivalo na dejanje.
Sodni izvedenec psihiatrične stroke Jakopič, ki ga je sodišče v tej zadevi enkrat že zaslišalo, je pojasnil, da v izvedenskem mnenju in tudi v zagovoru ni nikoli trdil, da je šlo pri Jožefi Stermecki za kratkostično reakcijo in zoženo zavest. Kot pojasnjuje Jakopič, bi šlo za zoženo zavest, če se ne bi spominjala svojih dejanj pred tem kaznivim dejanjem in po njem. Obdol-ženka pa se spominja vsega, le usodnega sunka z nožem, ki gaje možu zarila naravnost v srce, ne. Kot pravi izvedenec, situacija ni povsem jasna oziroma gre za mejni primer, ki ga ni možno opredeliti za zoženo zavest, zanesljivo pa tudi ne moremo trditi, da je dejanje storila z naklepom.
Pri Stermeckijevi je izvedenec našel dva elementa, ki zmanjšujeta njeno sposobnost obvladovanja in razumevanja; to je bila njena alkoholiziranost, klinični psiholog pa je pri njej odkril še možgansko prizadetost. Ne gre za hudo prizadetost, zaradi katere ne bi mogla razumeti svojih dejanj, vendar pa lahko obli-
ka prizadetosti bistveno onemogoča hitro razumsko odločanje. Po oceni izvedenca je obdolženka ravnala instinktivno, saj seje ustrašila. Ona je kuhala šunko in z nožičem, katerega rezilo je bilo dolgo 12 cm, prebadala šunko, da bi videla, če je že kuhana. Mož jo je - kot običajno - žalil in jo prijel od zadaj. Ona je zamahnila z nožičem in ga zabodla naravnost v srce. Policisti, ki so prišli na kraj dogodka, so sprva mislili, da gre za nenadno smrt, šele kasneje so opazili krvav madež. Obdolženka je namreč nož, s katerim je zabodla moža, očistila in pospravila.
Po mnenju sodnega izvedenca torej ne gre za klasično zoženo zavest, ki traja dalj časa in ima za posledico popolno amnezijo. Ocenjuje pa, da gre za zelo bistveno zmanjšano sposobnost razumevanja. Gre za mejni primer oziroma za instinktivno reakcijo. Zoper kakršenkoli naklep pa govori psihiatrični in klinično psihološki izvid in pričanje prič, ki so Jožefo Stermecki dosledno opisale kot neagresivno, popustljivo in vase umaknjeno osebo. N.Č.C.
Sodni senat, ki mu je predsedoval sodnik Peter Žnidaršič, je v vnovičnem sojenju Jožefi Stermecki izrekel dve leti zaporne kazni za uboj na mah. Kazen je za pol leta nižja od prvič dosojene in sicer zaradi tega, ker je očitno, da je obdolženka zaradi smrti moža prizadeta. Okrožni državni tožilec je zahteval 4-letno zaporno kazen, zagovornik pa je menil, naj jo senat oprosti. Sodba še ni pravnomočna.
volitve 2006
Namesto tržnice knjižnica
Sevnica - Sevniški župan Kristijan Janc je podpisal pogodbo o nakupu prostorov za novo knjižnico, ki bo v pritličju objekta “tržnica”. Vrednost sklenjenega posla je 339 milijonov SIT. Od tega prispeva kulturno ministrstvo slabih 157 milijonov SIT, razlika pa bremeni občinski proračun, za kar je najet kredit.
Trgovsko poslovni center Tržnica je pred leti kot investitor zgradilo podjetje Real iz Novega mesta in čeprav stoji v središču Sevnice, v zgradbi delujeta samo dve trgovini, večina prostorov pa sameva. Na prazno pritličje so se Občinarji spomnili, ko je bilo potrebno iskati rešitev za pretesno knjižnico, ki danes na 180 m2 ne more več v polni meri izvajati svoje dejavnosti. Pred petnajstimi leti, ko seje knjižnica preselila, je bila zaposlena zgolj direktorica Ida Tušar, ki je imela na voljo en računalnik, 700 članov pa 16 tisoč knjig. Danes je v knjiž-
nici pet zaposlenih, registriranih je 3500 aktivnih članov, za njihove potrebe ima knjižnica 11 računalnikov in 48 tisoč knjig. Večji prostori so nujnost in 1000 m2 v pritličju “tržnice” bo zadostovalo, da bodo lahko v njih izvajali še različne prireditve, ki sodijo v koncept sodobne knjižnice.
Knjižnica naj bi se v nove prostore preselila prihodnje leto. Po županovem mnenju pa bi bilo modro njene sedanje prostore rezervirati za potrebe institucij, ki sijih bo občina prizadevala dobiti, ko bo Posavje postalo pokrajina. B.D.
Miroslav Doltar iz NLB, Kristijan Janc in direktorica Reala Mojca Drulc
Skoraj pol milijarde v plazove in ceste
Senovo - V lanskem neurju je Senovški potok v Rudarski ulici odnesel most. V torek so odprli novega v želji in upanju, da se lanska katastrofa v občini ne bi nikoli ponovila.
V sanacijo uničene infrastrukture je občina vložila že 330 milijonov SIT lastnih sredstev in 150 milijonov SIT državne pomoči. Od pomladi naprej so reševali zahtevne črne točke v štajerskem delu občine. 27 milijonov SIT je
j,	stala sanacija pla-
Stolovmk -1lovec	■ ■	, , ■
zenja m odvodnja-
vanja na cesti Videm-Sremič. 13 milijonov SIT je šlo za oporni zid in sanacijo celotnega cestišča pri plazu Zorko v Brestanici. Za 4 milijone dražja je bila sanacija plazu Miklavčič v Brestanici. Urejanje struge potoka na odcepu Anže in popravilo ceste je stalo 5 milijonov SIT, na cestnem odseku Stolovnik-Ilovec pa so v zaključni fazi z odvodnjavanjem, da bodo lahko položili asfaltno prevleko. Dela so ovrednotena na dobrih 13 milijonov SIT. Odvodnjavanje se ureja tudi na cesti Stran-je-Zgomja Blanca, kjer je v načrtu še gradnja manjšega podpornega zidu. B.D.
Sanirana cesta na Sremič
Vložene kandidature
Posavje - Po rokovniku volilnih opravil je bil zadnji rok za oddajo kandidatur za lokalne volitve 26. september do 19. ure. V štirih posavskih občinah je bilo vloženih 21 županskih kandidatur. V Sevnici, Krškem in v Brežicah je bilo za volitve v občinski svet vloženih skupaj 36 kandidatnih list, v novi občini Kostanjevica pa se 10-članski občinski svet voli po večinskem sistemu.
V	občini Sevnica se za župansko mesto poteguje 6 kandidatov. Žreb je določil, da si bodo na volilnem lističu njihova imena sledila v naslednjem zaporedju: Martin Vidic (Naprej Slovenija), Kristijan Janc (SLS), Danilo Marin (N.Si), Breda Drenek Sotošek (SD), Bojan Lipovšek (LDS) in Meri Kelemina (podpora volivcev in SDS). Za svetniška mesta pa se kandidati potegujejo na 10 listah. Vložile sojih stranke SLS, DeSUS, Naprej Slovenija, N.Si, skupaj PUM in AS, SD, LDS in SDS. Vloženi sta še dve kandidaturi s podporo volivcev - enoje vložila Ivanka Rupret, drugo pa Andreja Guštin.
V	Krškem je vloženih 5 županskih kandidatur; Janez Požar (N.Si), Jožef Ribič (SD), Branko Janc (LDS), Stane Pajk (SDS) in Franci Bogovič (SLS). Vloženih je 15 list in sicer LDS, Neodvisna lista za razvoj mojega kraja, SD, skupna lista PUM in AS, SD, Neodvisna Usta novih idej za razvoj občine Krško - ROK, SNS, SLS, N.Si, SDS, DeSUS, Lista za prihodnost mladih, Lista za razvoj mojega kraja, lista neodvisnega kandidata Ivana Draga Novaka in lista Mira Čelana. V krškem občinskem svetu je en sedež rezerviran za romskega svetnika, za to mesto pa se potegujeta Zdravko Kovačič in Nataša Brajdič.
V	Brežicah so županski kandidati Mitja Jankovič (SD), Hrvoje Oršanič (SEG), Ivan Molan (SDS), Matjaž Pegam (LDS), Roman Baškovč (SLS) in Nataša Starki (podpora volivcev). Kandidati za svetnike se za naklonjenost volivcev potegujejo na 11 listah, ki so jih vložile stranke in gibanja. SLS, Stranka ekoloških gibanj Slovenije-SEG, LDS, DeSUS, SD, skupaj PUM in AS, SNS, N.Si, EU Demokrati Slovenije, SDS ter Neodvisna lista svetnikov Brežice.
Za prvega župana ponovno oživljene občine Kostanjevica se potegujejo 4 kandidati: inž. gozdarstva Mojmir Pustoslemšek, pravnik Franc Curhalek, učiteljica Ana Žugič in keramičar-pečar Andrej Kerin. 10-članski občinski svet bo voljen po večinskem sistemu, za funkcijo pa se v sedmih volilnih enotah poteguje 30 kandidatov. B.D.
Ceste za boljše čase
Krsinji vrh - V Krajevni skupnosti (KS) Tržišče so v letošnjem letu asfaltirali šest odsekov cest v skupni dolžini 1600 m. Gre predvsem za odseke cest do posameznih gospodinjstev. Namenu so jih predali na slovesnosti na Krsinjem vrhu.
Za asfaltiranje cest Krsinji vrh-gospodinjstvo Meglič, Telče -Telška Gora, Bojnik,-Stari Bojnik, Malkovec-gos-podinj stva Udovč, Kaplj a vas-peskokop ter Kaplja vas-gos-podinjstvo Sapor so porabih 20 milijonov SIT. 4,7 milijona SIT so zbrali krajani, ostalo pa je prispevala KS Tržišče, ki je dala tudi pesek. Marjan
KS Tržišče usmerjena v dva velika projekta-to je gradnja OŠ Tržišče in gradnja pločnikov skozi Tržišče. Trenutno je v fazi postopek odkupa zemljišč za novo šolo, prihodnje leto naj bi bili narejeni projekti in z Ministrstvom za šolstvo in šport usklajeni dogovori tudi glede financiranja, leta 2008 pa naj bi se gradnja
Jamšek, ki je bil dolgoletni predsednik KS Tržišče, ugotavlja, daje večina cest posodobljenih, kakšen kilometer makadamskih do posameznih gospodinjstev pa bi se še našel in naj bi jih posodobili v mandatu novega vodstva KS. Po sanaciji kličejo tudi nekateri že asfaltirani odseki cest.
Sicer pa je vsa pozornost
šole vendarle začela. Ker bodo tako imenovano novo šolo v Tržišču porušili, bo dvoizmenski pouk potekal v stari.
Še v letošnjem letu pa nameravajo rešiti problem vodo-oskrbe Otavnik-Malkovec. Investicija, ki jo financirata občina in krajevna skupnost, je ovrednotena na 12 milijonov SIT. N.Č.C.
Baškovč ni za odlagališče v brežiški občim
Brežice - Županski kandidat Ljudske stranke v občini Brežice Roman Baškovč se v svojem programu zavzema za čisto in zdravo okolje ter odklanja umestitev odlagališča jedrskih odpadkov v občini. Renta iz nuklearke pa bi se morala izplačevati na osnovi krogov oddaljenosti od objekta.
Z varovanjem okolja misli na izgradnjo komunalne infrastrukture na celotnem območju občine in omogočeno subvencionirano gradnjo čistilnih naprav tudi za manjše število prebivalcev. Za razbremenitev cestnega tovornega prometa predlaga železniško povezavo med Dobovo in Obrežjem, gradnjo pa bi dah v plan kot infrastrukturni program ob hidroelektrarni. Zagovarjal bo znižanje cestnine in skušal doseči izplačilo odškodnine za regulacijo Gabemice.
Na socialnem področju vidi možnost prijaznih in cenejših storitev v razvijanju varstvenih družin, primernih tako za otroško varstvo kot za oskrbo starejših občanov.
V prvi vrsti pa bo zagovarjal ustvarjanje pogojev za razvoj gospodarstva. Eden od instrumentov je prostorsko planiranje, drugo pa je pomoč občine pri pridobivanju različnih
Gradi na turizmu in kulturi
Kostanjevica na Krki - Upokojeni inženir gozdarstva Mojmir Pustoslemšek je svojo kariero gradil tako v gospodarstvu kot v javni upravi. Pridobljeno prakso bi želel prenesti v delo in smernice nove občine, zato kandidira za župana. Kot naravovarstvenik vidi prihodnost v ekološki industriji in kmetijstvu, v odgovornem prostorskem planiranju, kjer mora biti prostor za obrt, stanovanjsko gradnjo in objekte družbenega standarda, kot so športna igrišča ter druge rekreacijske površine. Najprej bi igrišče uredil pri šoli. Opozaija na potrebe po gradnji pločnikov na Gorjanski in Ljubljanski cesti ter v Prekopi, ki ima že pripravljen projekt. Pločnik bi zgradil vse do galerije Božidar Jakac, saj v svojem programu kulturi in turizmu namenja pozornost kot vodilnima panogama v občini. Meni, da je čas v življenje spraviti idejo o izkoriščanju termalne vode v Krakovem, za kar je potrebno poiskati investitorja.
Pustoslemšek poudarja sodelovanje z okoliškimi občinami, ki bi temeljilo na skupnih projektih. Za občinske in regijske načrte pa je potrebno pridobiti čim več sredstev evropskih skladov. B.D.
Razvoj Kostanjevice skozi
povezovanje
Kostanjevica na Krki - Učiteljica Anica Žugič je skozi dolgoletno delovanje v svetu KS spoznavala, kakšna je pot od zamisli do realizacije projektov v lokalni skupnosti. Na podlagi teh izkušenj si je začrtala vizijo razvoja občine Kostanjevica, kjer kandidira za županjo.
Moč nove občine vidi v njeni naravni legi, ki kar kliče po povezovanju na vseh področjih; kot četrto najstarejše mesto v Sloveniji ima priložnost programskega povezovanja s starimi mesti doma in v Evropi. Umetniško in naravno bogastvo mesta bo ob razmahu turizma nudilo nekaj priložnosti za razvoj drobne obrti ter storitvene dejavnosti. Za gospodarsko moč občine pa je potrebno brez prekinitve delati na že zastavljenih projektih, med katerimi je obrtna cona.
Ker župana nove občine čaka ogromno dela, saj mora na noge postaviti tudi učinkovito občinsko upravo, Žugičeva funkcije ne bi prevzela volontersko: “Gre za odgovorno nalogo, ki zahteva celega človeka in jo je ob drugi službi nemogoče uspešno opravljati.” B.D.
Na hribčku pa zvon zvoni...
Osredek - Cerkev svetega Primoža in Felicijana, ki je šentjanška podružnična cerkev, bo v letošnjem letu deležna prenove. V trimilijonsko investicijo sodi elektrifikacija cerkve, zunanja razsvetlitev ter obnova strelovodov in ozemljitev, pa tudi nov zvon. Taje slovesno zazvonil že pred dnevi, ko so v Osredku pripravili pravo slavje. 230 kg težak zvon so okrasili s cvetjem in ga z vrvjo dvignili v zvonik, kjer je našel mesto ob starem zvonu.
Domačini so pripravili pravo pojedino, zvon pa je blagoslovil novomeški škof msgr. Andrej Glavan. Skupaj z domačini si veijetno želi, da bi zvon čim večkrat zvonil za novo rojstvo in čim manjkrat za smrt. N.Č.C.
25 let Kozjanskega parka
Podsreda - Letos mineva 25 let od sprejema Zakona o spominskem parku Trebče, ki je postavil temelj in okvir ravnanja z naravnimi vrednotami in kulturno dediščino zavarovanega območja. Ob jubileju so v Kozjanskem parku pripravili pregledno razstavo, izdali dve zloženki in serijo razglednic.
Kozjanski park zajema 200 km2 v petih občinah, na njegovem območju živi 11 tisoč prebivalcev. 70 odstotkov parka je pod Naturo 2000. Trenutno Kozjanski park sodeluje v štirih mednarodnih projektih: Transromanici kot povezovanju evropsko pomembnih romarskih spomenikov, Emini romarski poti, ki povezuje kraje, povezane s pomembno fevdalno rodovino Svete Eme Krške, v ohranjanju starih travniških sadovnjakov ter v Interregovem projektu PANet 2010.
Dvajset zaposlenih v parku na čelu z direktoijem Ivanom Troštom ima pomembno nalogo skrbeti za ohranjanje narave, ki je na tem kosu ozemlja bogata s specifičnimi rastlinskimi in živalskimi vrstami ter to naravno vrednost predstavljati svetu. Mednarodno uveljavljeni strokovnjaki hodijo v Kozjanski park proučevat pisan svet žuželk, metuljev, ptic, travniškega in gozdnega cvetja. Da bi se naravno stanje na tem območju ohranjalo še za zanamce, so kmetije podvržene režimu sonaravnega kmetovan-
Tradicionalna razstava starih sort jabolk, ki jo spremlja razstava Tanka nit.
Partizana spodrinil Športni dom
Sevnica - V letu dni je bil ob sevniškem bazenu zgrajen Športni dom, vreden 400 milijonov SIT. V njem bodo potekali treningi in tekme, na svoj račun pa bodo končno prišli tudi sevniški srednješolci, saj bo v novem domu potekal pouk športne vzgoje. Sčasoma naj bi ob Športnem domu uredili še atletski stadion.
Cestno in gradbeno podjetje Novo mesto je septembra lani Začelo z gradnjo novega Športnega doma in na zadnjo septembrsko soboto so se športniki, rekreativci in občani lahko veselili nove pridobitve. Občina Sevnica je z izgradnjo Športnega doma, v katerem so na dobrih 1900 m2 površin med drugim dvorana za košarko, gimnastiko in odbojko s tribuno Za 150 gledalcev, mala telovadnica in prostori za fitnes ter Pisarniški prostor z audio-vidno opremo, v kateri bodo našli svoj prostor tudi sevniški šahis-n, pridobila športni objekt za Izvajanje športne vzgoje za dijake sevniške srednje šole, za Vrtec Ciciban ter nasploh za delo 2 otroki in mladino, ustvaijeni Pa so tudi pogoji za razvoj rekreativnega in vrhunskega športe. Gradnja Športnega doma, v katerem je vrhunska Elanova ®Prema, je stala 400 milijonov
v Sicer pa zgodba o gradnji Športnega doma, kije nadome-
stil nekdanji dom TVD Partizan, sega nekaj let nazaj. Sprva je bila predvidena obnova starega doma Partizan, nato je bila v načrtu gradnja doma na istem mestu ob Kvedrovi cesti. Že leta 2002 so stari dom porušili, gradnja novega pa naj bi se začela leta 2003. Zaradi spremenjene zakonodaje na področju financiranja in zaradi predloga odbora za varstvo in urejanje okolja, da bi v neposredni bližini sevniškega kopališča nastal atletski stadion, je padla ideja o zaokroženem športnorekreacijskem kompleksu na enem mestu, ki bi ga sestavljala tako igrišča, kopališče, športni dom kot tudi atletski stadion. Septembra 2003 so občinski svetniki sprejeli sklep, da se nadomestni športni objekt zgradi pri bazenu, kjer je na razpolago tudi veliko parkirišče.
Z izgradnjo atletskega stadiona bo tako v prihodnjih letih Sevnica dobila urejen športnorekreacijski center.
Nada Černič Cvetanovski
Z odprtja razstave 25 let Kozjanskega parka
ja, za kar na področjih Nature 2000 dobijo tudi določena nadomestila od države.
Na območju parka je potrebno ohranjati še stavbno dediščino podeželja in sakralne spomenike. V parku je skoraj sto cerkva. Naslednje leto bodo začeli urejati Lurško jamo s postavljenim oltarjem, za kar je projekt že pripravljen.
Vendar lepota okolja sama po sebi ne zagotavlja dobrega življenja Kozjancev, kjer je povprečni standard nizek, mladi pa uhajajo s tega področja.
Uprava Kozjanskega parka stavi na večji razmah turizma
in eko kmetijstva.
Eden od projektov lansiran-ja bio produktov je kozjansko jabolko in jabolčni sok, kar tržijo pod blagovno znamko Sožitje. S tem ohranjajo stoletna jabolka v travniških sadovnjakih, saj skrbijo za njihovo pravilno rez in čiščenje, v lastni drevesnici pa vzgajajo stare vrste sadik jablan in hrušk. Pomen te dejavnosti parka izpričujejo na vsakoletni prireditvi Teden kozjanskega jabolka prve dni v oktobru in tudi letošnja je bila dobro obiskana, k čemur je gotovo prispevalo še lepo sončno vreme. B.D.
Kulturni dom pred svojo tridesetletnico
Krško - Sredi avgusta je vodenje Kulturnega doma Krško prevzela Katja Ceglar. Ob nadaljevanju programov, ki jih je zasnoval njen predhodnik, Ceglarje-va v programski zasnovi ponuja še nekatere novosti, ki odpirajo vrata doma uveljavljenim neprofesionalnim kulturnim skupinam in priznanim slovenskim slikarjem.
Začrtan je program abonmaja KD Krško za sezono 2006/ 2007. Poleg modrega in ramena abonmaja je letošnja novost še oranžni abonma. V modrem abonmaju za odrasle bo letos na programu manj komedij na račun sodobne drame, rumeni abonma ponuja predstave za otroke, oranžni abonma pa je namenjen predstavitvi odličnih amaterskih skupin na gledališkem in glasbenem področju. Za ceno 6000 SIT si bodo naročniki tega abonmaja ogledali štiri predstave; komedijo “Na svidenje nad zvezdami” v izvedbi gledališke skupine DKD Svoboda Senovo, koncert Big banda Krško s pevko Tadejo Molan in mednarodno uveljavljenim kitaristom Primožem Grašičem, koncert pevskega zbora Viva iz Brežic in Simfoničnega orkestra Glasbene šole Krško z Nušo Derenda.
Ceglarjeva bo bolj izkoristila tudi prostorno avlo doma, v kateri bodo letno postavili štiri likovne razstave uveljavljenih slovenskih umetnikov.
S selitvijo vaj pihalnega orkestra iz Kulturnega doma v prostor Glasbene šole se bo sprostila manjša dvorana, ki jo nameravajo malce prenoviti, da bo postala primeren večnamenski prostor, med drugim prizorišče etno in jazz koncertov ter večerov šansonov. Ta prostor bo odprt tudi društvom za literarne večere in druge predstavitve. Za obnovo dvorane je občina že namenila 8,5
milijona SIT.
Sicer pa je Kulturni dom Krško, ki bo prihodnje leto dočakal 30 let, zaradi vestnega vzdrževanj a v zelo dobrem stan-ju. Potrebno bi bilo sanirati le del strehe, kjer so popustili “šivi” na bakra in posodobiti svetlobno tehniko v veliki dvorani. Kot pravi Ceglarjeva, bodo del potrebnih sredstev skušah pridobiti iz evropskih skladov.
Katja Ceglar
Pet zaposlenih v tem javnem zavodu ima glede na letni plan - ta znaša približno 60 milijonov SIT - od ustanovitelja zagotovljenih le 40 odstotkov potrebnih sredstev. Večino denarja morajo ustvariti s trženjem prostorov in storitev. Tesneje bodo začeli sodelovati z zavodom Regio, da bi spravili pod streho doma čim več komercialno zanimivih prireditev.
Branka Dernovšek

Pralci umazanega
perila
Bili so časi, ko so bile le gospodinje tiste, ki so ob potokih prale umazano perilo. Razvoj tehnologije in znanosti jih je razbremenil vsaj tega dela, saj so vlogo pralca perila prevzeli pralni stroji. Tudi razvoj teh je zašel z njihove primarne vloge, saj ne manjka veliko, da vam bo kateri od belih čudes zaželel dobro jutro in vas pobaral, če ste prepričani, da nimate ničesar, kar bi stlačili v njegova usta. Še Jules Verne ne bi zmogel znotraj domačega življenja razviti take domišljije in je verjetno zato raje ostal milje pod morjem.
Vzporedno s tem pa so se izoblikovali še drugačni pralci umazanega perila. Žalostno je, da so se zatekli k nekaterim gorečim novinarjem in njihovim urednikom, ki so pranje dvignili v neslutene višine in poskrbeli za to, da je to početje postalo vir sladostrastja množic (kar pa seveda ne velja za vse novinarje in vse medije, saj so slednji danes postali že skoraj izključni krivec za vse). Tudi v dolini Šentflorjanski, ki je že pregovorno raj za tiste, ki se ob truplu svoje krave hrepeneče ozirajo v sosedov hlev. Pa čeprav nisem ravno goreč privrženec tako imenovane laične “ psihologicistike ” naroda, ki ustvarja kupe predsodkov v smislu ti in ti so pridni, ti in ti so dobri ljubimci, ti in ti častilci umetnosti in podobno. A materialni dokazi so materialni dokazi in jih ne gre prezreti, kar vedo še na sodiščih, čeprav jim včasih zaradi tega “prepočasi pride”. Kar pa v naši deželi, ki slovi po izjemni volji in veselju do tožarjenja, pa čeprav za fižolovko, ni nič nenavadnega.
Zakaj pr a vzaprav gre ?
Poznamo več vrst pralcev umazanega perila, vsi pa so seveda pripadniki človeške vrste.
-	Začnimo z OBČASNIMI, ki postanejo dejavni ob določenih situacijah, denimo pred volitvami in podobno. Gre predvsem za politično naravnano pranje, ki pa pogosto posega v osebno sfero razkrinkanega. Bati se jih je ravno za mesec, ko bodo iz različnih omar in predalov uhajali zli duhovi, ki vam bodo skušali očrniti kakšnega od kandidatov (ne sprašujte se, zakaj tega niso storili že prej, ker boste le slabe volje).
-	REDNI GLOBALNI pralci umazanega perila so na preži ves čas. Najraje imajo “znane ” ljudi in razkrivajo njihove napake, denimo, da za seboj na stranišču ne počistijo deske, da hodijo na kavo z osebki, ki niso njihovi zakonski partnerji, poznajo njihova skrajna psihološka stanja, saj brez tega ostali enostavno ne bi mogli preživeti, kajne?! Si predstavljate, da bi morali živeti brez informacije, da se je znana pevka sprla z drugim znanim pevcem?! Pri tem jim pomagajo dobri državljani, ki čakajo svoj trenutek slave in ne nazadnje denar.
-	Še REDNI LOKALNI pralci umazanega perila. Zanje je značilno, da delujejo v ozkih prostorih (dom, domača vas, dve vasi, manjše mestece). Ti se ne poslužujejo množičnih medijev, ampak komunicirajo na medosebni ravni in poskrbijo, da se “dobre ” novice pridno širijo. Misli globalno, deluj lokalno, je njihovo priljubljeno reklo.
A kako se jih ubraniti?
Težko. Morda je najbolje, da si kot mantro ponavljate izrek, da je vse relativno. Tudi umazanija.
Izpolnil očetovo voljo
Vrhje pri Kapelah - Sedaj že šest let pokojni Ivan Smrekarje med vojno kar dvakrat čudežno ušel smrti in takrat seje zaobljubil, da če bo še kdaj prišel živ domov, bo na svoji domačiji v zahvalo postavil kapelico. Njegovo željo je pred štirimi leti izpolnil njegov sin Franci Smrekar, ki sicer že precej let živi in dela v Švici. Tam je tudi spoznal patra Roberta, ki je prav tako že 15 let izseljenski duhovnik v Švici in pater Robert je ob somaševanju še treh duhovnikov - g. Milana Kšele iz Brežic, g. Vlada Leskovca z Bizeljskega in g. Lojzeta Berceta z Velike Doline pred kratkim opravil blagoslov kapelice pri Smrekarjevih. Njen zavetnik je sv. Jožef, saj je Francijevi 77-letni mami ime Jožefa, to svetniško ime pa je nosil tudi njegov že pokojni brat. Prav v zadnjih oktobrskih dneh bo minilo 10 let od njegove prezgodnje smrti. Ker sta bila oba brata Smrekar pobudnika in aktivna člana Društva pesnikov slovenske glasbe, seje slavja ob blagoslovu poleg številnih sorodnikov in vaščanov udeležilo tudi mnogo njunih glasbenih prijateljev od blizu in daleč. J.K.
V mesecu boja proti raku dojk smo se pogovarjali z dr. Alenko Krenčič Zagode in Vladimiro Tomšič
V boju z rakom niste sami
Posavje - Mesec oktober, ki so ga poimenovali tudi rožnati oktober, je že tradicionalno mesec boja proti raku dojk, ki je najpogostejši rak pri ženskah. Vsako leto za rakom zboli vse več žensk, pa tudi starost zbolevanja se niža. Oktober, svetovni mesec boja proti raku dojk, je mesec, ko naj bi predstavniki civilne družbe še bolj opozarjali na problematiko raka dojk. Med slovenskimi društvi za boj proti raku pomembno in vidno vlogo igra tudi Posavsko- obsoteljsko društvo, ki ga že vrsto let uspešno vodi dr. Alenka Krenčič Zagode ob pomoči Vladimire Tomšič.
Kakšna je zbolevnost za rakom v Sloveniji v primerjavi z razvitim svetom?
Najvišja stopnja incidence raka dojk je na Nizozemskem, Danskem, Švedskem, med belkami v ZDA in Franciji, srednja incidenca raka dojk je v Srednji Evropi in Španiji, najmanjša pa v Aziji in Afriki. Slovenija je glede obolevnosti raka dojk v srednji tretjini svetovne lestvice. V Sloveniji je rak dojk najpogostejši rak med ženskami. Vsak dan zbolijo tri ženske, ena umre. Več kot tisoč primerov letno. Več raka dojk je v zahodni Sloveniji (Tolmin, Postojna) in v osrednji Sloveniji (Ljubljana, Trbovlje), manj pa v vzhodni Sloveniji (Murska Sobota, Gornja Radgona, Slovenske Konjice).
Rak dojke je najpogostejša vrsta raka pri ženskah. Kakšen je njegov delež v primerjavi z ostalimi vrstami raka?
Pri ženskah je največ raka dojk - 22 odstotkov, sledi rak debelega črevesja in danke -11 odstotkov ter rak materničnega vratu 10 odstotkov. Pri moških pa je največ pljučnega raka -17 odstotkov, sledi rak debelega črevesja in danke -14 odstotkov ter rak prostate -11 odstotkov. Umrljivost je kljub uspešnejšemu zdravljenju še vedno odvisna od osveščenosti in zgodnejšega odkrivanja raka.
Dolgoročna preventivna dejavnost med slovenskimi društvi že kaže uspehe. Zmanjšuje se delež kadilcev med moškimi in tudi število novo obolelih za rakom pljuč. Pri ženskah je večji delež
teiemma
SDS s podporo občank in občanov občine Sevnica in Slovenske demokratske stranke
Danes si lahko bolj kot kadar koli prej zastavimo visoke cilje za prihodnost naše občine. S širokim sodelovanjem občank in' občanov bomo skupaj z občinsko upravo in strokovnjaki iz različnih področij zastavili in uresničili naslednje projekte:
1.	Na področju komunalne infrastrukture, gospodarstva, obrti, kmetijstva, turizma, kulture, športa in šolstva bo potrebno takoj izdelati celovite in natančne zasnove,
ki bodo izhajale iz regionalnih in državnih razvojnih programov in bodo usmerjene v evropske razvojne sklade.
2.	Takoj bomo izdelali konkretne načrte in projekte, ki bodo zagotovili odpiranje produktivnih in kakovostnih delovnih mest.
3.	Pospešeno začeti graditi kanalizacijske sisteme in čistilne naprave, tudi za manjša naselja in kmetije.
4.	Mladim, izobraženim in sposobnim v večji meri omogočiti delo v domačem kraju.
zgodaj odkritega raka dojk in raka materničnega vratu, kar pomeni ugodnejše zdravljenje in nižjo smrtnost. Če nam bo uspelo zmanjšati tudi dejavnike tveganja za nastanek raka, kot so čezmerno uživanje alkohola, kajenje, neurav-
Sloveniji in tudi ambulante po predhodnem dogovoru. Med sekundarno preventivo sodi tudi pregledovanje žensk z mamografijo po 50. letu starosti. Cilj tega je, da med tistimi, ki so brez kliničnih težav, odkrijejo tiste, pri katerih je
Predsednica društva dr. Alenka Zagode, tajnica Anica Pavlin in podpredsednica Vladimira Tomšič
notežena, kalorično prebogata hrana, debelost, premajhna telesna aktivnost, prekomerno sončenje in izpostavljenost škodljivim snovem, bomo ob izvajanju preventivnih pregledov uspeli še zmanjšati delež raka med našim prebivalstvom.
Kateri so znani in domnevni dejavniki za nastanek raka dojk?
Ženske, ki so se že zdravile za rakom dojke, so dva do trikrat bolj ogrožene, da bodo ponovno zbolele za isto boleznijo. Veliko vlogo igra tudi dedna dispozicija (okvara genov) in poprejšnje benigne bolezni dojk. Tveganje zvišuje ionizirajoče sevanje, zgodnejša prva in pozna zadnja menstruacija, nerodnost - če ni ženska nikoli rodila. Tudi prvi porod po 30. letu starosti povečuje tveganje, medtem ko dolgo dojenje znižuje tveganje. Vpliv ima tudi hormonska terapija. Tako pri oralni kontracepciji in hormonskem nadomestnem zdravljenju se kaže neznatno večje relativno tveganje raka dojk pri ženskah v času jemanja hormonov in v obdobju enega do štirih let po prenehanju jemanja. Mnogo večje tveganje kot jemanje hormonov pa predstavljajo debelost, alkohol, telesna nedejavnost ter kemični in fizikalni dejavniki (organske klorove spojine, insekticidi, elektromagnetna valovanja...)
Kakšna je primarna in kakšna sekundarna preventiva?
Primarna preventiva .je vzdrževanje normalne telesne teže, pravilna prehrana, telesna dejavnost, zmernost pitja alkoholnih pijačin opustitev kajenja. Pod sekundarno preventivo pa štejemo samopre-gledovanje dojk in klinični pregled. Učenje samopre-gledovanja dojk organizirajo društva za boj proti raku v
velika verjetnost, da imajo predinvazijsko ali zgodnjo invazijsko obliko raka dojk. Če pa je ženska uvrščena v ogroženo skupino, opravljamo mamografijo po 40. letu starosti. V to skupino uvrščamo ženske, ki imajo sorodnico prvega kolena zdravljeno za rakom dojk (sestra, mati, hči), so imele prvi porod po 30. letu starosti ali imajo benigne spremembe v dojki.
Tudi ultrazvočna preiskava dojk je pomembna slikovna diagnostična metoda v odkrivanju bolezni dojk, ki omogoča razlikovati med tekočin-
skimi in čvrstimi tvorbami, pomaga opredeliti večino benignih sprememb (vnetja, poškodbe, razširjene mlečne vode, benigne tumorje, ciste) in jih ločiti od malignih tumorjev. Namenjena je ženskam, mlajšim od 35 let, ali nosečnicam, ki imajo nepojasnjene težave z dojkami, ter ženskam, starejšim od 35 let z nejasnim izvidom mamografije.
Kakšno vlogo pri osveščanju igra vaše društvo za boj proti raku?
V letu 2006 bo Posavsko in obsoteljsko društvo za boj proti raku zaključilo osmo leto aktivnega dela. Prav v mesecu oktobru in novembru organiziramo delavnice učenja samopregledovanja dojk v posavskih občinah. 25. oktobra ob 17.30 bodo edukativni pregledi dojk v zdravstvenem domu Krško, K novembra ob isti uri pa v OŠ Raka. V novembru pripravljamo tradicionalno srečanje v Termah Čatež za vse člane in tiste, ki bi se želeli včlaniti v naše društvo.
Ko zareže bolezen v našo bližino, se zavemo, kako smo nemočni in potrebni pomoči, nasveta in znanja. Osveščeni in pripravljeni na pasti življenja bomo hitreje prepoznali bolezen in jo tudi bolj uspešno zdravili. Lažje vam bo s prijatelji, v društvu in ob pomoči strokovnjakov.
Nada Černič Cvetanovski
rojstva v porodnišnici brežice
Maja Pavlič je pred dnevi povila svojega prvorojenca in z možem Tadejem sta ga (ugibamo) poimenovala po njej - dobil je namreč ime Maj. Ob porodu je tehtal 3220 g in meril 50 cm, na svet je prijokal nekaj dni prej, vendar mamici ob tem ni povzročal posebnih bolečin, saj se je Maja odločila za porod z epi-duralno analgezijo. Ker sta mamica in ati vedela, da bosta dobila sina, je doma v Brežini vse pripravljeno v mo-dro-beli barvi. Tadej, sicer strojni tehnik, ki opravlja delo letalskega tehnika na letališču v Cerkljah ob Krki, pa je najbrž od veselja in navdušenja zaradi sina tudi brez letala “v zraku
Rojstva od 27. septembra do 10. oktobra 2006
Deklice so rodile: Sabina Andrejaš z Breg - dvojčici, Ida Čemoš z Obrežja, Monika Trefalt iz Brežic, Josipa Dučar s Senovega, Helena Kostevc iz Župelevca, Jožica Zupančič iz Drenovca pri Leskovcu, Jasmina Zorko iz Brežic, Branka Hudoklin iz Vrbja, Renata Ivanšek iz Dolenjih Skopic, El-heme Marmullakaj iz Krškega, Patricija Haler s Črešnjic pri Cerkljah in Tanja Nemec iz Sevnice.
Dečke so rodile: Klavdija Zajc Reberšek z Velikega Mraševega, Slavica Peteline iz Sel pri Dobovi, Sebina Maslič s Senovega, Maja Pavlič iz Brežine in Valerija Gregl iz Brežic.
Evropski dan otrok
Čatež ob Savi - Francija je bila pobudnica, da bi v EU svetovni dan otrok začeli obeleževati z mednarodno konferenco vsako leto v drugi državi. Letos je priložnost dobila Slovenija, Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko pa je organizacijo zaupala Regionalni razvojni agenciji Posavje. Ta je srečanje pripravila 2. oktobra v Termah Čatež.
V okviru priprav na konferenco je bil za posavske osnovne in srednje šole razpisan javni natečaj z naslovom “Evropska sredstva in mladi”. Namen je bil spodbuditi otroke k razmišljanju, na kakšen način bi si izboljšali življenje s pomočjo evropskih sredstev
ljajmo o prihodnosti” so se učenci OS Mihajlo Rostohar iz Krškega uvrstila na prvo mesto.
Priznanja je v prisotnosti vseh treh posavskih županov izročal minister za regionalni razvoj Ivan Žagar. Minister za delo, družino in socialne
in učenci so se pod vodstvom mentorjev oglašali s svojimi idejami. Oddali so 36 prispevkov. Na konferenci so najboljši dobili priznanja, svoje stvaritve pa so na kratko tudi predstavili. Med srednješolci je bil najvišje ocenjen projekt Gimnazije Brežice o zabaviščno adrenalinskem parku, drugo in tretje mesto pa sta dosegla projekta dijakov Ekonomske in trgovske šole Brežice. Med osnovnošolci so prvo nagrajene naloge iz OŠ 14. divizije Senovo, iz OŠ Pišece in OŠ Blanca. Sodelovali so tudi učenci šole s prilagojenim programom. Z nalogo “Razmiš-
zadeve Janez Drobnič je otrokom položil na srce, naj izkoristijo vsakršno priložnost, ko lahko skozi različne obšolske dejavnosti tehtajo svoje sposobnosti na različnih področjih in osvajajo etične vrednote ter s tem odkrivajo, kakšen poklic bi jih najbolj izpolnjeval. Magdalena Sverc iz šolskega ministrstva pa je mlade nagovorila, naj se prepustijo kreativni domišljiji, da bodo zmogli za svojo prihodnost poskrbeti v lastni regiji in ne bodo “odleteli na tuje”.
Branka Demovšek
Evropska sredstva in mladi - kaj smo naredili v Pišecah
Pred poletnimi počitnicami smo na OŠ Maksa Pleteršnika v Pišecah prejeli razpis za likovni in literarni natečaj “Evropska sredstva in mladi”. Z veseljem smo se lotili dela. V obliki dnevnika smo zapisali, kaj vse bi naredili v Pišecah, če bi nam Evropska unija namenila jinančna sredstva. Nastal je spis, v katerem smo izrazili svoje želje - izgradnja bazena, obnova mlina, ureditev manjše šivalnice in krojačnice na obnovljenem gradu, preureditev stare hiše v dom za starejše krajane, oživitev programov v Pleteršnikovi hiši in zidanici in še veliko tega. Mlajši učenci so se udeležili likovnega natečaja in so risbe in slike posvetili obnovi pišečkega gradu.
Že prvi dan pouka v novem šolskem letu nas je razveselila novica - v občini Brežice smo za spis dobili prvo nagrado -350.000 SIT! Takoj smo se odločili, da bomo šli na izlet.
V ponedeljek, 2. oktobra, pa smo se udeležili mednarodne konference z naslovom “Evropski dan otrok”, ki je potekal v Termah Čatež. Glavni namen konference je bil opozoriti na težave otrok, ki živijo v manj razvitih regijah. Na konferenci smo nastopili z igro, v kateri smo predstavili, kakšno bi bilo življenje v Pišecah, če bi se naši predlogi uresničili. Predstavitve vseh nagrajenih šol so bile zelo zanimive.
Naslednje leto bo konferenca v Belgiji.
Maja Sušin, Brigita Zupančič, Maja Kostevc in Sandra Volč, 9. r.
OŠ Maksa Pleteršnika Pišece
n
Jlfa/točtte
tJefejon 07/49-91-250 na/toenifce je cenejši!
Sava Glas, 12.10.2006
Grajske kašče v novi vlogi
Brežice - Ob Dnevih evropske kulturne dediščine so v Brežicah pripravili okroglo mizo z naslovom “Kašče -dediščina in prihodnost”. Vrsta strokovnjakov in predstavnikov društev je opozorila na pomen mogočne stavbe, ki je nekoč bila del grajskega gospodarstva. Kaščam se vendarle obeta lepša prihodnoshsaj^o kot kulturni in zgodovinski spomenik v lastništvu države uvrščene med tistih slovenskih 43 objektov, z evropskimi sredstvi, prenovilo Ministrstvo za kulturo.
f	~y'
.SEVNICA,
Kot je poudaril njihov predstavnik Stane Mrvic na okrogli mizi, pa bo morala lokalna skupnost najprej poskrbeti za bodočo vsebino obsežnih prostorov v grajskih kaščah. Te so zdaj skoraj v celoti prazne, Vino Brežice, ki ima v njih klet za zorenje penin, jih bo kmalu predalo ministrstvu, kulturni delavci in občinske službe pa bodo že do prihodnje pomladi pripravili predloge za namembnost vseh treh etaž.
Na omenjeni okrogli mizi je že bilo slišati nekaj zanimivih predlogov, pogojevanih s tem, da bi objekt oddali v Upravljanje Posavskemu muzeju Brežice, ki domuje v bližnjem gradu. Velike obokane Prostore grajskih kašč bi nato lahko preuredili v koncertne dvorane in jih namenili za kulturne prireditve, za stalne >n občasne galerijske postavitve in razstave, za delovanje Vse večjega števila plesnih skupin ter vadbo in nastope glasbenikov. Vse naštete kulturne dejavnosti zdaj namreč
nimajo ustreznih prostorov. V obnovljenih kaščah bi lahko obnovili tudi nekdanje večere baročne glasbe in ob tem postavili zbirko baročnih instrumentov in oblačil. Takšna namembnost bi bila dobrodošla za delovanje ljubiteljskih
mocijsko dvorano brežiških turističnih znamenitosti. Vse prepogosto se namreč dogaja, da obiskovalci zlasti v popoldanskem času nikjer ne izvedo kaj več o naravnih in zgodovinskih lepotah območja ob sotočju Save in Krke,
Grajskim kaščam se obeta lepša prihodnost
in poklicnih kulturnih skupin.
Dober je bil predlog, naj bi prostore namenili tudi za informacijsko središče ter pro-
niti o posebnosti ^ponudbe v bližnjih Termah Čatež in na gradu Mokrice.
Predstavnik Ministrstva za
kulturo je ob teraopQyxyrf, da se morajo v Brežicah, kjer imajo sicer bogato zgodovinsko dediščino, hitro dogovoriti o vsebini grajskih kašč, ki so objekt visoke ravni, kajti s prenovo bi lahko začeli že v letu 2008. Poslej bo zato potreben še tesnejši skupen nastop vseh, ki so se že doslej vključevali v prizadevanja za prenovo grajskih kašč. To pa so bili Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Društvo za oživitev mesta Brežice, novomeški Zavod za varstvo kulturne dediščine in Valvasorjev raziskovalni center Krško, bolj pa se bo moral poslej vključevati tudi Posavski muzej Brežice.
Ob tej priložnosti so v kaščah odprli tudi razstavo del območne likovne kolonije “Brežice - moje mesto 2006”, ki bo do konca oktobra na ogled v času uradnih ur območnega sklada za kulturne dejavnosti, kjer se je potrebno za obisk najaviti.
Vlado Podgoršek
Pet tort za pet let
galerije Ana
•
Sevnica - S prireditvijo Sakura 2006 so v Lekosovi galeriji Ana zaključili praznovanje pete obletnice Zasebne galerije. Kot se za slavje spodobi, so se gostje posladkali s petimi tortami, svečke pa je upihnila lastnica galerije Breda Drenek Sotošek.
V petih letih se je v galeri- nik z Jesenic in Zvonko Petji Ana zvrstilo 50 najrazlič- rovič iz Varaždina. Obpetlet-hejgih prireditev, obletnico pa niči je kot idejni oče haiku so obeležile tri - dve sta bili taborov na vrsto prišel Sto-Posvečeni Savi, zadnja pa par sam. Namesto zlatega haikujem oz. taboru Sakura - cveta je prejel mojstrovino v češnjev cvet. V teh letih seje steklu, prav tako v znamenju Pamreč pod okriljem galerije češnjeve veje.
‘Va zvrstilo kar pet taborov, Okroglo obletnico je z Pa katerih je ustvarjalo 27 pes- glasbo in petjem popestril Pikov. Kot vse kaže, bo peti, Marjan Dirnbek, posebna
[ebospektivni tabor, tudi pos-lednji. Rudi Stopar, ki tudi piše haikuje, je pesmi Prelil v risbo in rodile so se . aige, ki so bile na ogled ob JPbileju.
Za svoj doprinos k haiku PPsništvu so vsako leto ene-P|u od ustvarjalcev podelili . ati češnjev cvet, delo Rudi-Stoparja. Češnjev cvet so °slej prejeli dr. Vladimir jPvide iz Zagreba, Slavko edlar iz Vršca, Marko Hud-
gostja večera pa je bila simpatična Seiko Araki - Gerl, Japonka iz Tokia, ki živi in dela v Celju. V japonskem jeziku je prebrala nekaj haikujev, ki so nastali na taborih v Sevnici. Ob tem je pojasnila, v čem je razlika med evropsko in japonsko poezijo. Evropska pesem potrebuje veliko besed, haiku pa je kot fotografija, v katero uokviriš le izbrane besede.
Nada Černič Cvetanovski
Učne ure v muzeju
Brežice - V galeriji Posavskega muzeja v Brežicah svoja dela razstavlja akademska slikarka Alenka Gerlovič. Ob tej priložnosti so v muzeju organizirali učne ure z avtorico. V prvi je vodila skupino osmega razreda brežiške devetletke. Učenci likovne pedagoginje prof. Mojce Barbič so si v okviru šolske dejavnosti “likovna snovanja” ogledali razstavo akvarelov; avtorica jih je popeljala od slike do slike in jim razkrila nekaj drobnih skrivnosti o svojem delu. Mimogrede pa jim je priznala, da samo sebe šteje za Brežičanko, ker je v tem mestu preživela velik del otroštva. Povedala jim je o svojih popotovanjih po svetu. Vse, kar je tam
Brežiški osmošolci z Alenko Gerlovič in Ivanom Kastelicem
srečala, je očitno doživljala kot slikarka, zaljubljena v krajino in naravo, v prelivanje svetlobe, lomljenje in mešanje barv v naravi ter na papiiju, v luščenje bistva posamičnega motiva in v razčlenjevanju “modela”. To je lahko pokrajina, tihožitje, roža -najraje hortenzija, odsev v vodi... Zaljubljena je v naravo in v svoje slikarsko delo. Zato vztraja in redno hodi slikat vsaj v ljubljanski Botanični vrt in poleti na morje. Letom in težavam, kijih ta prinašajo, je popustila le toliko, da ne prenaša s seboj velikih platen in akrilnih barv. Vrnila se je k akvarelom, ki jih je v začetku svoje kariere uporabljala predvsem kot skice, narejene na terenu, a sojo zasvojili.
Udeležencem tokratne učne ure je položila na srce nekaj zelo preprostih nasvetov, ki lahko pomagajo slikarju pri delu. Najbolj odločno pa je poudarila: “Izluščite si bistvo motiva, izberite tisto, kar želite pokazati! Saj tako ne morete naslikati vsega sveta, še vsega, kar trenutno vidite ne, na eni sliki!” Podobnih učnih ur z Alenko Gerlovič pod vodstvom muzejskega osebja bo za skupine šolarjev v času razstave še nekaj. I.K.
MAPO VEDI
Prireditve
13.	oktober
Senovo - čistilna akcija - čiščenje sprehajalnih poti in okolice župnišča, ob 15.30, pred Bivakom
Krško - Lan party - Fifa 2006, ob 19. uri, Mladinski center
14.	oktober
Sevnica - večer reggae glasbe, ob 20. uri, Mladinski center
Senovo - orientacijski pohod, ob 8. uri, pred Bivakom Senovo - ustvarjalne delavnice za otroke - izdelovanje sveč, ob 10. uri, v Bivaku
16.	oktober
Brežice - svečano odprtje prizidka Knjižnice Brežice, ob 13. uri, knjižnica
19. oktober
Krško - predavanje “Kelti - neka davna ali bližnja duhovnost. Ali so Druidi še živi?”, ob 19. uri, ČebePnak
Kultura
12.	oktober
Krško - odprtje slikarske razstave “Svet v barvah” avtorja Edvarda Starca, ob 18. uri, dvorana v parku
Sevnica - zaključna razstava mednarodnega projekta za likovna dela otrok na temo izgnanstva in begunstva “Moja babica in dedek pripovedujeta”, ob 17. uri, galerija Ana
13.	oktober
Kapele - koncert, na katerem bodo nastopili ženska kla-pa Psefizma, klapa Gerk, mešani pevski zbor Sv. Roko iz Lumbarde s Korčule in Moški pevski zbor Kapele
13.	in 14. oktober
Sevnica - literarna delavnica “Srce na papirju”, prvi dan pričetek ob 18. uri, drugi dan ob 17. uri, ob 19. uri razglasitev rezultatov, Mladinski center
14.	oktober
Brežice - 5. revija izbranih oktetov Slovenije, predstavilo se jih bo devet, ob 19. uri, viteška dvorana Posavskega muzeja
17.	oktober
Brežice - prva abonmajska predstava v sezoni 2006/07 “Kako se dan lepo začne” v izvedbi Gledališča za otroke in mlade Ljubljana, igrata Marjana Brecelj in Iztok Valič, ob 19.30, Prosvetni dom
19. oktober
Brežice - območna razstava fotografij, ob 19. uri, v galerijskem prostoru avle Mladinskega centra
Prihaja abonma
Sevnica - Izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti kot novost v novi gledališki sezoni ponuja vpis abonmaja za odrasle in otroke. Abonmajske predstave za odrasle sestavlja pet komedij, otroci pa si bodo lahko ogledali štiri lutkovne predstave.
In kaj ponuja abonma? Vse o ženskah Mira Gavrana v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega, Kako smo ljubili tovariša Tita izpod peresa Radoslava Zlatana Doriča, igra Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, Šah mat Vinka Modemdofrerja v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja, Mojteater bo uprizoril komedijo Ljubo doma, kdor ga ima Mirana Grgiča, ljubljanska Drama pa bo nastopila z Zmenki Aleša Bergerja. Otrokom je v gledališki sezoni 2006/2007 v
Sevnici na voljo lutkovni abonma. Ogledali si bodo Rdečo kapico, Take ljudske, Zverinice iz Rezije ter lutkovno predstavo Pipi in Melkijad.
Doslej je pošla že polovica abonmajskih kart za odrasle, nekoliko manj paje zanimanja za lutkovni abonma. Če abonmajske karte ne bodo prodane, bodo posamezne vstopnice na voljo pred predstavo po ceni 2.500 oz. 2.300 SIT za odrasle, za lutkovne predstave pa po 600 oz. 500 SIT. V abonma vpisujejo do 20. oktobra. N.C.C.
Katja Pibernik, vodja izpostave JSKD Sevnica: Za abonma smo se odločili zato, ker je zanimanje Sev-ničanov za gledališke predstave zelo veliko in je bil boj za nakup vstopnic za gledališke predstave v predprodaji neusmiljen. Dve uri po objavi, da so na voljo karte za gledališko predstavo, jih je že zmanjkalo. Tako so bili v prednosti tisti, ki so lahko med službo skočili po gledališke vstopnice, ostali pa so se lahko obrisali pod nosom. Z nakupom abonmajskih vstopnic pa si bodo tako ljubitelji kulture zagotovili tudi stalni sedež v dvorani.
___________________________________________________________________________________________________________________
Z avtom okoli sveta
Novo mesto - Marca 2004 sta Uroš in Kristina Ravbar naznanila, da gresta z avtom okoli sveta. Potrebovala sta dve leti, prevozila šest kontinentov in 52 držav. Marsikomu se je že ideja zdela nora, o izvedbi so številni dvomili. Zdaj sta doma, o svoji avanturi sta napisala knjigo in posnela film, ki ju bosta predstavila Slovencem, nekaj najbolj zanimivih utrinkov pa sta nam zaupala tudi za naše bralce.
Kristina in Uroš Ravbar
Kako sta sploh prišla do te ideje?
Slo je za izziv, narediti nekaj, kar od Slovencev še nihče ni poskusil. Najtežje od vsega pa je bilo pustiti službo in vse ugodnosti, ki ti jih nudi življenje v Sloveniji.
Najbrž je težko na kratko opisati številne dogodivščine, vtise in zanimiva srečanja. Lahko izpostavita eno ali dve bolj zanimivi anekdoti z vajinega popotovanja? Kaj vama bo najbolj ostalo v spominu?
Ko sva štopala v Tibetu, je ustavil prvi avto in v njem se je smejal najin kolega fotograf Matjaž Krivic. Pa ko se nama je v Armeniji pokvaril avto sredi ničesar, seje iznenada prikazal pastir, ki nama je pomagal popraviti avto. Ko sva prečila previsoko reko v Pakistanu in je avto odneslo, nama je pomagal domačin, ki je znal srbohrvaško.
Je bilo na poti težje premagovati fizične ovire ali jezikovne oz. odnose z ljudmi po svetu?
Najtežja je bila vožnja po Indiji, kjer je zares nor promet. Na cesti je vse od rikšar-jev, vpreg, motorjev, živali, peščev, drvečih avtobusov in tovornjakov. Krave pa so svete in ležijo sredi cest. Jezikovne ovire niso bile problem, ker
te ljudje zelo hitro začutijo in te sprejmejo medse.
Sta tudi športnika in v dveh letih sta doživela marsikaj, kar bi vama kak navdušen potapljač ali smučar zavidal. Lahko opišeta kakšen tak doživljaj?
Uroš: Zame je bil sigurno vrhunec smučanje z Elbrusa (najvišje evropske gore) in Mera Peaka, 6500 metrov visoke gore v Himalaji. Tam sem se priključil zasavski odpravi in uspel sem smučati z vrha do baznega tabora. S Kristino sva na poti postala tudi navdušena potapljača in nikoli ne bova pozabila, kako je nad nama krožila jata morskih psov.
Ob vajini vrnitvi sta kot mnogi drugi popotniki dejala: “Povsod je lepo, a doma je najlepše. ”
Še vedno čakava, da v miru spijeva kavo. Tempo v zadnjih mesecih je bil tako naporen, da naju vse skupaj spominja na zadnje mesece pred odhodom na pot okoli sveta. Le da se tokrat odpravljava na turnejo po Sloveniji, kjer bova predstavljala knjigo in film, ki sta nastala po najinem potovanju. Prihajava tudi v Posavje in sicer v ponedeljek, 16. oktobra, ob 19. uri v Prosvetni dom Brežice in v četrtek, 19. oktobra, prav tako ob 19. uri v Kulturni dom Krško.
Mirjana Martinovič
Ničesar tu ne bodo vzela leta...
Kostanjevica na Krki - 13. oktobra 2006 praznujejo v “dolenjskih Benetkah” 220 let šolstva, 100 let stare šolske stavbe in 50 let galerijske dejavnosti.
Prvi poskusi šolstva v Kostanjevici segajo v čas srednjega veka, v tedanji cistercijanski samostan. Po njegovi razpustitvi je bila leta 1787 ustanovljena prva šola pri fari Maria Brunn. Le dve leti kasneje, 1789, je Kostanjevica na Krki dobila prvo javno šolo, ki je imela prostore najprej v graščinski kašči in na seniku (Deutsche Schule ali Nemška šola), leta 1793 pa je mesto Kostanjevica na dražbi za potrebe šole in župnišča kupilo graščino na Malem placu (danes Lamutov likovni salon). Ob koncu 19. stoletja je zaradi prostorske stiske pouk potekal kar na treh različnih mestih v kraju. Med županovanjem Franca Globočnika in upraviteljevanjem Antona Pavčiča pa so se začele resne priprave na gradnjo novega šolskega poslopja, ki so ga slovesno odprli 11. oktobra 1906. Po drugi svetovni vojni je dobila šola tudi nižjo gimnazijo in osmi razred, leta 2003 pa je vstopila v devetletni program. Svojevrsten pečat je šoli vtisnil dolgoletni ravnatelj Lado Smrekar. Izobraževalno funkcijo šole je povezal s kulturnim poslanstvom in leta 1956 v šoli odprl stalno Gorjupovo galerijo, v kateri so razstavljena dela slovenskih in tujih likovnih ustvarjalcev. Šoli je v ponos tudi največji mozaik v Sloveniji, Bitka na Krškem polju, delo Ivana Seljaka - Čopiča.
Danes šolo obiskuje 208 učencev, ki so skupaj z zaposlenimi v jubilejnem letu pripravili vrsto odmevnih prireditev, osrednje praznovanje z družabnim srečanjem pa bo v petek, 13. oktobra, ob 16. uri.
Prireditelji na slavnostno akademijo, ki so ji dali naslov “Ničesar tu ne bodo vzela leta”, še posebej toplo vabijo vse nekdanje učenec in zaposlene, saj želijo z njimi deliti utrinke preteklosti in graditi mozaik prihodnosti.
Melita Skušek
Večnamenski dom v Zabukovju
Zabukovje - Krajani Zabukovja in okoliških vasi so se zbrali v nedograjenem večnamenskem domu, da bi proslavili postavitev strehe. Piknik na gradbišču naj bi bil spodbuda za nadaljnje iskanje potrebnega denarja za dokončanje objekta.
Ideja o večnamenskem domu v Zabukovju seje porodila pred leti, ko je predsednik krajevne skupnosti Janez Podlesnik razmišljal, kako bi pred dokončnim propadom rešili staro šolsko poslopje. Po strokovnem ogledu pa je bilo ugotovljeno, da se šole ne da “predelati”, ker je dotrajana stavba samo še za rušenje. “V dolini so se spraševali, če Zabukovje sploh potrebuje večnamenski dom in ni nam bilo lahko prepričati najprej župana in še Občinski svet Sevnica, da so zagotovili denar za začetek investicije,” pravi Podlesnik.
Staro šolo so porušili leta 2004, letos pa je stekla gradnja novega doma v velikosti 22 krat 20 metrov. Surovo zidovje s streho je “požrlo” že 28 milijonov SIT. Kje bodo dobili potrebne milijone za zaključna dela, ta čas še ne vedo, a so prepričani, da bodo investicijo pripeljali do konca.
Krajani so se vabilu, naj pridejo proslavit novo skupno streho, odzvali v velikem številu-Zapeli so Jurjevci iz Trnovca, dekleta iz Kulturnega društva Franc Požun, kmečke žene so poskrbele za bogato obloženo mizo, ansambel Braneta Ziberta pa za razpoloženje. B.D-

www.natasastarkl.si
NdtdSd Štsrkl.univ. dipl. prav.
Neodvisna kandidatka za županjo Brežic
Vidim.
razvoj
Strokoven in pravičen.
Pozdravljeni! Sem Nataša Štarkl in želim sodelovati z vsemi, ki bi radi izboljšali življenje v Brežicah! Prizadevala si bom, da v Brežicah skupaj z vami zagotovimo prihodnost mladim, nudimo pomoč brezposelnim in starejšim prebivalcem zagotovimo boljše tretje življenjsko obdobje. Želim privabiti investitorje, ki bi oživili Brežice in preprečili beg možganov. Podpreti hočem razvoj ekološkega kmečkega turizma, drobnega gospodarstva, storitvenih dejavnosti, obrti ter gradnjo industrijskih objektov, ki nimajo negativnih vplivov na okolje. Prizadevala si bom za pravično dostopnost do zdravstvenih storitev v zdravstvenih zavodih na območju naše občine za vse in vsakogar.
V soboto, 14. oktobra 2006 se mi pridružite na grajskem dvorišču v Brežicah, kjer bo od 10.00 do 15.00 ure potekala prireditev v slogu tržnice z bogatim kulturnim programom!
pailxL
Neodvisna lista ■ svetnikov Brežice
Nataša Štarkl, u—v d.,-* p-..*.
VOLILNA ENOTA 1
1.	Blaž de Costa, Cesta prvih borcev 28/a, Brežice
2.	Alja Kobali, Prežihova 15, Brežice
3.	Peter Dirnbek, Brežina 28/d, Brežice
4.	Matilda Binkovski, Slomškova ul. 5, Brežice
5.	Rut Zlobec, Cesta prvih borcev 33, Brežice
6.	Slavko Merslavič, Bohoričeva ul. 19, Brežice
7.	Karl Emil Golobič, Gornji Lenart 3/a, Brežice
8.	Stane Kocjan, Ulica Kozjanskih borcev 40, Brežice
9.	Biserka Bašič, Cankarjeva ul. 22, Brežice
VOLILNA ENOTA 2
1.	Franc Golobič, Slovenska vas 9, Jesenice na Dolenjskem
2.	Zdenka Žrlič Bahčič, Obrežje 46, Jesenice na Dolenjskem
3.	Aleksander Bratanič, Čerina 8, Brežice
4.	Bruno Ivan Potokar, Dolenje Skopice 7, Krška vas
5.	Albert Lopatič, Boršt 10, Cerklje ob Krki
6.	Barbara Oštir Kežman, Velike Malence 1, Krška vas
7.	Mihael Prah, Koritno 16, Jesenice na Dolenjskem
8.	Benjamin Gajski, Velika Dolina 36, Jesenice na Dolenjskem
VOLILNA ENOTA 3
1.	Ciril Flis, Globoko 38, Globoko
2.	Mateja Petan, Globoko 58, Globoko
3.	Marjan Kostevc, Župelevec 4, Kapele 4 .Dušan Jurkas, Rigonce 8, Dobova
5.	Albin Penič, Podvinje 32/a, Kapele
6.	Lidija Štarkl, Globoko 24, Globoko
VOLILNA ENOTA 4
1.	Nataša Štarkl, Trebež 43, Artiče
2.	Ida Ostrelič, Artiče 38/a, Artiče
3.	Aleksander Jelčič, Brezovica na Bizeljskem 34, Bizeljsko
4.	Stanislav Hribšek, Pišece 68/b, Pišece
5.	Vinko Žerjav, Arnovo selo 30/d, Artiče
6.	Martina Kopše, Curnovec 10, Sromlje
7.	Irena Srpčič, Dečno selo 20/a, Artiče
ZANIMIVOSTI, NASVETI
Silili!
-
za mlade...
ir
moda

Obisk dijakov ekonomske gimnazije iz Nemčije
Gimnazija Brežice je vključena v številne projekte, tako da se dijaki lahko marsičesa naučimo, predvsem pa sklenemo nova znanstva in pri-jateljstva. Eden izmed njih je tudi mednarodni projekt Mladina, šola in gospodarstvo v dialogu, v organizaciji IZOP inštituta iz Aachna in Deutsch Bank Stuftung iz Frankfurta na Majni, ki ga na naši šoli koordinira učiteljica ekonomije prof. Irena Papac. Sodelujemo s partnersko šolo Heimschule Lender, Wirtschafts gymnasi-um iz Sasbacha v Nemčiji, kjer projekt vodi učitelj ekonomije prof. Michael Kriibel. Skupaj smo se posvetili anketam o gensko spremenjeni hrani, bližnjim podjetjem, njihovi skrbi za okolje in ker ležita oba kraja na vinorodnem področju, smo se lotili tudi pridelave vina in raziskovanja številnih pojavov, povezanih z njim.
V lanskem šolskem letu smo naše goste obiskali mi, enajst dijakov ekonomske gimnazije in trije dijaki splošne gimnazije iz Brežic, letos pa so nam obisk vrnili in sku-
paj smo od 24. do 28. sep- torica prof. Irena Papac jim nas je sprejel župan občine tembra preživeli bogate in je predstavila program dela in Brežice Ivan Molan, nato pa poučne dni.	druženja v času njihovega smo si ogledali Posavski
muzej in zanimive starinske plese plesne skupine Celestina OS Brežice pod mentorstvom Hedvike Lopatič. Po kosilu je sledil prvi del dela v projektu in sicer anketiranje Sto mimoidočih v naših trgovinah o njihovem vedenju o genski tehnologiji. Sončen dan smo izkoristili tudi za kopanje v Termah Čatež, tako so naši gostje doživeli tudi turistično ponudbo našega okolja. V naslednjih dneh smo skupaj raziskovali Posavje z vidika vinogradništva, se srečali z različnimi strokovnjaki s tega področja in naše goste dan pred odhodom popeljali še na morje.
Dijaki Gimnazije Brežice in Heimschule Lender, WG Sasbach V četrtek smo se poslovili, s profesorji	bilo je nekoliko lažje, ker smo
vedeli, da se bomo še srečali,
Naše drage gosteje pozdra- obiska, pozdravil nas je tudi si poslali sporočilce, morda vila ravnateljica naše šole njihov mentor prof. Michael poklicali po 'telefonu, pred-prof. Stanislava Molan. Dija- Kriibel. Nato smo jih popelja- vsem pa smo se zavedali, da ki smo jim pripravili bogat li na ogled šole in k pouku, smo bogatejši zaradi novih kulturni program s pomočjo Dva nemška dijaka sta na- spoznanj in prijateljstev, prof. Marjane Požun-Milekič. govorila tudi profesorski zbor	Ana Milekič, 3.e,
Koordinatorica in naša men- Gimnazije Brežice. Popoldne	Gimnazija Brežice
Zmagal je Miha
Samobor - Mednarodnega turnirja v namiznem tenisu ba Hrvaškem se je udeležil tudi član Namiznoteniškega kluba Dobova Miha Peteline, ki je v kategoriji od 1. do 4. razreda osvojil 1. mesto.
Za vse ljubitelje namiznega tenisa v počastitev brežiškega °bčinskega praznika dobovski klub organizira 15. oktobra s Pričetkom ob 9. uri rekreativni turnir v namiznem tenisu.
Mavrično dopoldne v Vrtcu Mavrica Brežice
V četrtek, 5. oktobra, je naš vrtec obiskala TETKA JESEN, ki je otrokom pričarala lepote tega letnega časa, opozorila na dogajanje v naravi in pokazala, kako se ljudje veselijo bogate letine pridelkov in plodov. Zelo smo se je. razveselili, saj nas je obdarila z raznovrstnim sadjem, manjkalo pa ni niti sladkega pečenega kostanja. Otroci so iz jesenskih plodov likovno ustvarjali, lepili, slikali in barvali in tudi poslušali pravljice o jeseni. Za veliko teh jesenskih plodov so poskrbeli starši otrok. Na enem traktu našega vrtca so otroci vseh treh skupin skupaj pričakali Tetko jesen s pesmijo, ji zaigrali igrico in se tudi podrobneje seznanjali z vremenskimi in naravnimi pojavi, ki označujejo ta letni čas.
Žal nam letos muhasto jesensko vreme ni dovoljevalo, da ki vse omenjene dejavnosti potekale na prostem, na naših ig-ralnih površinah v okolici vrtca, od tam pa je vse dopoldne Prijetno dišalo po sveže pečenem kostanju, ki gaje naš hišnik Mnko pripravljal za vse vrtčevske otroke in gaje Tetka jesen radodamo razdeljevala skupaj z ostalimi jesenskimi sadeži °riokom za dopoldansko sladkanje. Bilo je prijetno - malo drugačno dopoldne, kot ga preživljamo običajno.
Ta dan nam bo ostal v zelo lepem spominu in nas bo grel v hladnih dneh, ki prihajajo.
Saša Pohar
Val Kiimer ChristianSlatcr Ll.CooiJ
rt «r
- /y
Lovci na morilce
Najboljši vladni agenti na samotnem otoku odkrijejo, daje med njimi morilec. V tem psihološkem akcijskem trilerju nastopajo zvezde LL Cool J,,
Val Kiimer in Christian Slater! Elitno skupino najbolj nadarjenih mladih forenzikov FBI-ja - agentov, ki so sposobni izdelati profil najnevarnejših serijskih morilcev - pošljejo na urjenje na osamljen otok. Toda kmalu spoznajo, daje nekdo med njimi serijski morilec in da morda otoka ne bodo zapustili živi!
Zanašajoč se na intuicijo in dosedanje izobraževanje, se morajo združiti, čeprav je vsak med njimi osumljenec, da bi tako lahko prodrli v um morilca, preden jih prehiti čas. Simulacija se sprevrže v resničen boj za življenje in smrt.
MIND HUNTERS
ZJZTJZZZSSZZ*.>»*~»
16 ulic
Zjutraj po nočni izmeni mačkastemu detektivu Jacku Mosleyu (Bruce Willis) proti njegovi volji dodelijo navidez preprosto nalogo. Nepomembnega tatiča Eddieja (Mos Def) naj bi do desete ure dopoldan pripeljal iz pripora pred sodniško poroto 16 ulic stran. Ko se zapelje v jutranjo gnečo, ne opazi enoprostorca, ki mu sledu Zapelje pred prodajalno žganih pijač, da bi si kupil zajtrk. Eddie pa se sooči z nabito pištolo, ki mu jo nekdo nameri v glavo skozi zaprto okno. Jack stopi iz prodajalne v zadnjem trenutku, da prepreči njegovo usmrtitev in ubije najetega morilca. Na pomoč se odzove nekdanji partner Nugent (David Morse) s pomagači, med katerimi Eddie prepozna človeka, proti kateremu bi moral pričati. Jackov kratek izlet na sodišče se spremeni v najhujšo nočno moro: kriminalci, ki strežejo Eddieju po življenju, so v resnici policaji.
Dežela svobode
Film, eksplozivni triler, ki je posnet po čudovitem romanu Richarda Pricea, nam prikazuje neverjetno igro dveh umetnikov, nominiranih za Oskarja, Samuela L. Jacksona in Julianne Moore ter z zlatim globusom in emmyjem nagrajeno Edie Falco. Ko Brenda Martin (Moore) prijavi, da so na poti iz službe ukradli njen avtomobil skupaj s štiriletnim sinom, kije spal na zadnjem sedežu, bo ta strašen dogodek izzval intezivno preiskavo pod vodstvom detektiva Lorenza Councila (Jackson). Grozljiva borba pri iskanju njenega sina se bo spremenila v eksplozivno moro sumničenj in obtožb, iskanje resnice pa bo privedlo do neverjetne akcije, vznemirljivih odkritij in šokantnega konca.
Rubriko je pripravila: VIDEOTEKA STUDIO & NEU pri vodovodnem stolpu v Brežicah
Kdor pravi, da ženske v poslovnem svetu ne morejo slediti modi, se motijo? Prav one so lahko oblečene v modnem slogu elegance... Modema, elegantna, privlačna - takšna vsekakor daje občutek resne poslovne ženske. Torej tudi ženska v poslovnem svetu je lahko modema in hkrati poslovna! Jesenske barve, modemi kroji, kakovostni materiali - stara klasika se poslavlja in ni več aktualna za moderno žensko.
Derma Art
LASERSKI KABINET
Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401)
LASERSKO ODSTRANJEVANJE:
C Perma Art)

TEL: 07/49-66-044, GSM: 031-681-401
MOTEČIH DLAČIC KAPILAR NA OBRAZU SOLARNIHPIGMENTACU AKEN IN BRAZGOTIN ' BRADAVIC
IPL- LASERSKI KABINET, OBRTNA ULICA 24, BREŽICE
RAZVEDRILO
v Beli krajini in Posavju
10R0SK0P
OVEM
Prazne obljube so očitne. Na dolgem in tihem sprehodu si boste razbistrili glavo in uredili misli. Pri delu boste uspešni le, če si boste dvignili samozavest in si zaupali. Ne reagirajte preveč strogo.
BIK
Ne bojte se pogovoriti o perečih osebnih težavah z dobrim prijateljem ali družinskim članom. Pojavila se bo možnost zaslužka.
Preverite svoje prioritete. Ne silite partnerja v nekaj, če si želite obdržati vezo.
DVO JČKA
Ne prepirajte se zaradi nepomembnih reči. Vaš bančni račun bo trpel in to bo vplivalo na vašo partnersko zvezo. Poskrbite, da bodo vsi osebni dokumenti urejeni. S Svojo karizmo boste pritegnili veliko pozornosti.
RAK
Poskrbite za rezervacijo dovolj zgodaj. Ne pritiskajte preveč na partnerja. Lotite se spet hobijev, ki ste jih nekoč že začeli. Razmere uredite dobro, kot le morete. Pazite pri zapravljanju.
LEV
Ne odrivajte partnerja od sebe. Ne pustite se pregovoriti posameznikom z neverjetnimi finančnimi načrti, kajti malo je mogoče, da bodo uspeh. Zaposlite se in jih pustite čakati. Ne oklevajte z načrti za zabavo.
DEVICA
Več boste imeli opraviti z mlajšimi, bodite prisebni. Spoznate lahko nove prijatelje in začnete z novim uspešnim hobijem. Ne pretiravajte z nakupi zabavne elektronike. Pogovor naj bo odkrit, natančen in odprt.
TEHTMICA
Srečali boste stare in nove prijatelje, ki vam bodo pokazali, kako ste jim dragoceni. Vaš močah zanos bo zagotovo navdihnil vse okoli vas. Prišli boste do zanimivih in pomembnih informacij, le znati morate poslušati.
ŠKORPIJON
Čas ni naklonjen potovanjem in komunikaciji. Ne pričakujte pomoči od bližnjih. Za stalnost in stabilnost je potrebno ravnotežje, za to uporabite svoj um.
STRELEC
Potrebni ste oddiha od ljudi, ki jih imate radi, umaknite se za teden dni iz stanovanja. Vaša čustva bodo precej nihala. Če si boste želeli zabave, bo potreben bo kompromis.
KOZOROG
Vaš inovativen pristop k življenju bo zanimiv tudi za druge. Brez težav boste šarmirali pripadnike nasprotnega spola. Cilj boste dosegli le, če boste svojo energijo modro usmerili. Upoštevajte želje ljubimca.
VODMAR
V partnerski zvezi boste odreagirali preveč čustveno. Skozi druženje z prijatelji boste spoznali potencialnega ljubimca. Bodite odkriti pri pogovorih in ne pustite se sprovocirati, če vas spravijo v kot.
RIBI
Nadzorujte čustva. Soočite se s problemi v partnerskem odnosu, sicer bodo postali nerešljivi. Ne zapravljajte preveč z nakupi kozmetičnih izdelkov, ki ponujajo čudeže.
Bodite strpni, toda ne pustite se izkoriščati.


fELBAZUA NOVO MESTO
Icainal
O 872
O 870
faks:
x>šta: uredniki@tv-nm.si /.tv-nm.si
.«
..... p
na Dolenjskem,
MAGRADMA KRIŽAMKA
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo:
1.	nagrada - knjižna nagrada Vinko Bosina,
Kolodvorska 4b, 8270 Krško
2.	nagrada - zgoščenka Dragica Štrukelj,
Pot na Zajčjo Goro 4,
8290 Sevnica
3.	nagrada - majica Antonija Rupar,
Kovorska c. 53, 4290 Tržič
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
GOSLI, OKTAV, STARA, KANIN, TOMAN, FA, KLEVETA, PA, AERODROM, ARS, VG, LEONE, SIR, KALINKA, OT, ALE, A, TOTO, NA, AMORET, BODONEŽA, ARA, ASESOR, KOLEV, STRAŽA, SLANA.
Geslo: TEDEN OTROKA
Rešitev nagradne križanke (ne le gesla) pričakujemo do petka, 20.10.2006, na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
Ob pravilno rešeni križanki napišite ime, priimek, točen naslov in svojo davčno številko!
Fotokopij križanke ne upoštevamo!
Kino servis Brežice
Četrtek, 12.10., in petek, 13.10, ob 18. uri Klik - za popolno življenje, komedija, in ob 20. uri Prekletstvo družine Bell, srhljivka; sobota, 14.10., in nedelja, 15.10, ob 18. uri Klik - za popolno življenje, in ob 20. uri Ruske lutke, komedija; četrtek,
19.10.,	in petek, 20.10., ob 18. uri Moja super bivša, komedija, in ob 20. uri United 93, drama; sobota,
21.10.,	in nedelja, 21.10., ob 18. uri Moja super bivša, in ob 20. uri Lovec na rekorde, biografska drama.
Kulturni dom Krško
Sobota, 14.10., ob 18. uri Matador, komedija, in ob 20. uri Prekletstvo družine Bell, grozljivka; nedelja, 15.10., ob 18. uri Silen Hill, grozljivka; sobota, 21.10., ob 18. uri Nedokončano življenje, drama; nedelja, 22.10., ob 18. uri Miami Vice, triler.
Kulturna dvorana Sevnica
Petek, 13.10., ob 20. uri Vse je šlo k vragu, Pete Tong, komična drama, sobota, 14.10., ob 20. uri Podzemlje: evolucija, akcijski znanstveno-fantastični film; petek, 20.10., ob 20.uri Trikrat pokopani, pustolovski vestem; sobota, 21.10., ob 20. uri Sreča pa taka, romantična komedija.
RECEPT ZA VSAK DAM
Gobovi zrezki
Sestavine:
30dkg gob-jurčkov
60 dkg telečjih zrezkov ali drugega mesa ena žlička suhih zmletih gob 1 čebula, malo česna, vegeta, sol
Priprava:
Najprej na olju popečemo meso. Ko je meso dobro zapečeno, ga odstavimo ter v isto ponev dodamo narezano čebulo in jo pražimo do zlato rumene barve. Nato dodamo gobe, kijih pražimo približno 15 minut. V ponev dodamo vegeto sol, poper, meso, česen in suhe zmlete gobe teer zalijemo z 2 dl vode. Ko voda povre, ponovno začinimo po okusu (sol, vegeta in ostale začimbe).
Jedi se najbolj prilega pire krompir, ki ga dobro zmešamo z 10 dkg masla, 1 dl sladke smetane in mlekom po potrebi.
Hrenovke v listnatem testu
Sestavine:
250 g listnatega testa 8 kosov hrenovk
Priprava:
Listnato testo razvaljamo. Razrežemo ga na 8 rezin, širokih približno 3 cm. Vsako hrenovko ovijemo v eno rezino. Ovite hrenovke položimo na peki papir in pečemo približno 25 minut na 200° C.
Kostanjeva strjenka
Sestavine:
40 dkg kostanjevega pireja 10 dkg jedilne čokolade 10 dkg sladkorja 1 del smetane, 20 dkg skute 5 dkg lešnikovega granulata 5 dkg masla 1,5 dl mleka 2 žlici ruma,
1 vrečka vanilijevega sladkorja
Priprava:
Toplemu kostanjevemu pireju dodamo mleko, raztopljeno čokolado in maslo. Dodamo žlico ruma in 7 dkg sladkorja in rahlo premešamo. Skuto zmešamo s 3 dkg sladkorja, smetano, vanili sladkorjem in žlico ruma. V model izmenično nalagamo kostanjevo kremo in skutino kremo. Na koncu okrasimo z zdrobljenimi lesniki in čokolado in dobro ohladimo.
Omleta presenečenja
Sestavine:
4 beljaki
10 dag kristalnega sladkorja, 15-20 dag biskvita 2 porciji vanilijevega sladoleda 1 zavitek vanilijevega sladkorja 025dl ruma
Priprava:
Iz beljakov napravimo trd sneg, med stepanjem mu počasi dodajamo sladkor. Na oval za dve porciji damo rezino biskvita. V sredino položimo kupčke sladoleda. Sladoled pokrijemo z biskvitom v obliki piramide. Po vrhu namažemo sneg in s snegom tudi omleto poljubno obrizgamo. Potresemo s kristalnim sladkorjem ter gratiniramo. Tik preden serviramo polijemo omleto z vročim rumom in ga zažgemo.
ŠPORT
tajski boks
Brežiški turnir v tajskem boksu
Brežice - Preteklo soboto seje v dvorani Mladinskega centra Brežice odvijal pravi mali spektakel. Thaiboksing klub Brežice je pod taktirko Rožleta Jazbinška, trenerja in predsednika kluba, organiziral svojo prvo tekmo Tajskega boksa. Izjemno organizacijo, neverjetno vzdušje in kvalitetne dvoboje je kronala tudi prisotnost največjih imen slovenskega tajskega boksa. Med drugimi so bili na turnirju glavni športni menedžer za Slovenijo za WMC, KI, MMA in Muay Thai Zlatko Mahič, pa Dejan Madjarevič, Jasmin Bečirevič in Jože Trlep, ki z Mirkom Vorkapičem in Rožletom Jazbinškom predstavljajo slovenski profesionalni Thai boks.
alpinizem
Alpinistična uspešnica
Krško - Pred dnevi seje iz Karakoruma vrnila vrhunska posavska alpinistka Aleksandra Voglar, ki je s Tanjo Grmovšek iz Maribora in Tino di Batista iz Ljubljane pred dobrim mesecem odpotovala v Pakistan osvajat najzahtevnejše smeri v granitnih stolpih doline Trango.
Zenska alpinistična odprava je navkljub obilici nestabilnega vremena in zdravstvenih težav uspela preplezati kar nekaj smeri v granitnih stolpih doline Trango, za vrhunske svetovne alpiniste najbolj zaželenem granitu. Za aklimatizacijo so osvojile 6286 m visok Great Trango po zahtevni ameriški smeri z večnim ledom in snegom. Pred odpravo so si dekleta za vplezavanje zadala dve 300-metrski smeri težavnosti do 6b v okoliških pettiso-Čakih. Zaradi obilo vsutega kamenja so morale cilj spremeniti in preplezale so še težji granitni stolp Nameless Tower ah “stolp brez imena”, visok 6239
V srednjem delu Etemalflame
m. Izbrale so si težko 1000-metrsko tehnično smer, ki sojo uspele preplezati v treh dneh, navkljub ledeno mrzlemu vremenu. Preplezale so jo v alpskem stilu, kar pomeni brez predhodno fiksiranih vrvi, v enem zamahu do vrha in nazaj v dolino. To je bil tudi prvi pristop ženske naveze na ta vrh in
na katerikoli vrh daleč naokoli. S tem so pokazale, da so ta čas najboljše slovenske alpinistke, ki sodijo v sam svetovni vrh.
Posavski alpinistični klub bo v pozni jeseni organiziral javno predstavitev dogodivščin in dosežkov svoje članice Voglar-jeve z omenjene zadnje odprave. B.D.
nogomet
Politika ni ovira
Brežice - V duhu dobrih medsosedskih odnosov so se v Brežicah na nogometni tekmi Pomerili med veterani Bukoška in Siska (Hrvaška). To je bilo že tretje tradicionalno srečanje teh dveh ekip, ki dokazujeta, da kljub slabim političnim odnosom med dvema državama za ljudi dobre volje in športnega
duha ni ovir za druženje. Po 60 minutah igre je bil končni rezultat 5:5, s katerim sta bili zadovoljni obe ekipi. Druženje, udeležil se ga je tudi župan Molan, ki je pohvalil tovrstno sodelovanje, se je nadaljevalo pozno v noč. V poznih jutranjih urah je sledilo slovo in obljuba, da se kmalu vidijo v Sisku. S.N.
kros
Zevnik prvi
Velenje - Mladi posavski atleti - tekači zadnje čase dosegajo izredne rezultate. Po tem ko so pred štirinajstimi dnevi uspešno zastopali Slovenijo na Madžarskem, so pomedi s konkurenco tudi minuli vikend v Velenju. Na krosu občinskih reprezentanc je brežiški adet Vid Zevnik v svoji kategoriji letnik 1991 zmagal, Sevničan Povšič pa je bil drugi.
karate
Devet naslovov
Idrija - Preteklo soboto je v športni dvorani v Idriji potekalo JKA Državno Shotokan karate prvenstvo Slovenije, ki gaje pod okriljem Japan Karate Asociahon zveze Slovenije vzorno pripravil domačin Karate klub Kolektor Idrija. Udeležilo se gaje 208 tekmovalcev in tekmovalk, ki so se med seboj pomerili v katah ekipno, katah posamezno in v borbah posamezno. Med najuspešnejše so se vpisali karateisti in ka-rateistke Karale kluba Brežice, saj so osvojiti devet naslovov državnih prvakov ter skupno 17 me-dalj. Najuspešnejši mladi karateist je postal Viktor Kopine, ki je v vseh svojil nastopih premagal vse nasprotnike ter si tako prisvojil tri naslove državnega prvaka (kate, borbe in kate ekipno). Prvenstva seje udeležila tudi nadvse uspešna 9-članska zasedba Karate kluba Triglav, ki jena tekmovanju osvojila 8 medalj, od tega kar šest zlatih, eno srebrno in eno bronasto.
kolesarstvo
Rok zmagal
Šmarje pri Jelšah - Člani Kolesarskega kluba Olimp 2004 Krško Roman Blatnik, Rok Grilc in Dušan Vodlan
so se udeležiti zaključne akcije Slovenija kolesari, ki je tokrat potekala v Šmarju pri Jelšah. Na razpolago so bile tri trase v dolžini 25, 50 in 75 km. Ponovno je najhitreje s 75- km razdaljo opravil Rok Grilc, ki je konkurenco premagal kar za 12 minut. Za omenjeno razdaljo je potreboval le 2 uri in 7 minut. Roman in Dušan sta se udeležila krajšega 50-km dolgega maratona in z njim opravila v manj kot 2 urah.
mali nogomet
Sevnica začela z zmago
Ig - Ižani in Sevničani se že drugo leto zapored borijo za točke v drugi slovenski futsal ligi. V minuti sezoni je šlo bolje Sevničanom, ki sojih neposredno izločiti šele Ajdovci. Sevničani so dobro in odločno kreniti v novo sezono, saj so se uvrstiti v osmino finala pokala NZS, izločiti pa so Živex. Tudi tokrat so v 1. krogu druge malonogometne lige na Igu pokazati dobro pripravljenost, saj so zmagati z rezultatom 6:4.
strelstvo
Z Gorenjske s tremi pokali
Gorenja vas - Sodeč po velikem uspehu na nedeljskem turnirju v Gorenji vasi na Gorenjskem so brežiški strelci z zračno pištolo pred začetkom novega ligaškega tekmovanja dobro pripravljeni. Na tradicionalnem Ržkovem memorialu so mladinci v postavi Miha Zevnik, Kristina Grubeša in Tadej Sečen z doseženimi 1617 krogi gladko zmagati, člani v postavi Robert Ferenčak, Srečko Vidmar in Matej Krajnčič pa so z novim klubskim rekordom 1672 krogov osvojili 2. mesto. Brežičanom je pripadel tudi velik prehodni pokal za 1. mesto v mladinsko-članski kombinaciji. Uspešni so bili še v posamični konkurenci, saj so se kar štirje uvrstili v finale. Pri mladincih je bil Miha Zevnik s 558 krogi drugi, Kristina Grubeša pa (v moški konkurenci) s 536 krogi osma. Med člani sta zelo dobra dosežka uspela Ferenčaku in Vidmarju. S 561 in 560 krogi sta pristala na 6. in 7. mestu. Ligaško prvenstvo se začne 21. in 22. oktobra v Škofji Loki.
Na tekmi seje odvilo deset dvobojev. Thaiboksing klub Brežice je predstavljalo šest tekmovalcev, od katerih je kar pet dvoboj tudi zmagalo. Zmage za domači klub so se ob izjemni podpori s tribun veselili Sašo Grahek, Aleksander Zupančič, Viljem Pirnat, Klemen Gorišek in Tomislav Lukšič. Edin Husanovič je kljub prikazani dobri borbi dvoboj izgubil.
Podobno tekmovanje lahko ponovno pričakujemo v Brežicah že spomladi 2007.
AVTO/nOBiUZEn
Audi Q7 4.2 FSI quattro
Audi Q7 sicer že poznamo, j* v povsem drugačni obliki, *°t smo vajeni. Največ jih Namreč prodajo z osnovnim, trilitrskim turbodieselskim Kotorjem, ki ima sicer odličje zmogljivosti, a obenem tu-C'1 za velikost in razred avtomobila sprejemljivo porabo goriva.
v. Najdražji in najzmogljivej-j'i Q7 (vsaj do prihoda 500-^onjskega turbodiesla), pa je Opremljen z zmogljivim, 4,2-ltrskim osemvaljnikom, s katerim se vozniku pod sto-Palko za plin odziva kar 350 Nkfih konjskih moči in 440 i ■m navora, ki se prek samotnega 6-stopenjskega tiptro-mc menjalnika z dinamičnim
Zmogljivosti:
' najvišja hitrost 244 km/h 'Pospešek 0-100 km/h: 7,4 s ' poraba pom pod. proizv.: 19,5/10,2/13,6 l/100km
prestavnim programom na cesto prenašajo s stalnim štirikolesnim pogonom quattro z asimetrično, dinamično porazdelitvijo navora in samodejno zaporo sredinskega diferenciala. Zveni učeno in strokovno, morebiti zapleteno, a v praksi to pomeni, da Q7 dela skoraj vse sam. Voznik le izbira, ali bo uporabil
športni ati običajni program pretikanja ati bo morebiti celo prestavljal sam. Našteto seveda omogoča elektronika, ki tudi sicer upravlja vozilo. In to do njegovega najmanjšega še premičnega dela.
Sicer pa Q7 s 4,2-litrskim motorjem spominja na zmogljiv športni čoln. Je namreč hiter, velik in glasen. A ne tako,
kot bi mislili ob običajni besedi glasno, pač pa tako, kot se slišijo pomembni motorji in se zanje tudi spodobi. S pravim basom osemvaljnika, ki opozarja na moč, mogočnost in uglajenost.
Zmogljivosti so seveda na ravni hitrih limuzin, saj do 100 km/h Q7 pospeši v 7,4 sekunde, doseže pa kar 244 km/ h. Poznavalci o porabi seveda ne bi izgubljali besed, a človeška radovednost vodi tudi na to področje, s katerega se kaj hitro vrnemo, saj podatek o skoraj 15-litrskem povprečju ni ravno prijeten. 100-litr-ski rezervoarje tako povsem nujen, saj bi biti sicer postan-
Motor:
-	8-valjni bencinski V-motor
-	prostornina: 4163 cm3
-	naj večja moč:
350 KM (257 kW)
-	navor 440Nm pri 3500/min
ki na bencinskih servisih prepogosti.
Oprema, ki sem jo srečal v 23 milijonov SIT (prav ste prebrati, triindvajset milijonov SIT) vrednem vozilu je bila seveda popolna. Osebno bi marsikaj zlahka pogrešal, a je vseeno v njem nekaj zanimivih, predvsem pa uporabnih novosti, ki jih pri nas redko srečamo. Na primer radarski sistem opazovanja razdalje do spredaj vozečega vozila, ki v kombinaciji s tempomatom poleg vzdrževanja hitrosti to tudi spreminja in jo prilagaja razdalji do vozila pred nami. Pa barvna kamera za vzvratno vožnjo in zračno vzmetenje, opozorilni svetlobni signal na vzvratnih ogledalih, ki opozarja na vozilo na so-
sednjem pasu, da kopice drugih opozorilnikov in električnih pomočnikov ne omen-jam.
Q7 4,2 Quattro je zanimivo, prestižno in varno vozilo. Ponuja vse, kar potrebuje običajen voznik, obenem pa vse, kar iz običajnega voznika naredi nadpovprečneža. Od zmogljivosti, do prestiža, samozavesti in nenazadnje
cene.
Aleksander Krebelj
OBČINA
Brežice
V	tem mesecu se zaključuje štiriletni mandat članom Občinskega sveta občine Brežice, pa tudi moje županovanje po letu in pol, ko sem prevzel funkcijo župana ob odhodu takratnega župana občine Brežice mag. Andreja Vizjaka na položaj ministra za gospodarstvo Vlade Republike Slovenije.
V	tem obdobju je bilo zelo veliko narejenega, zato je prav, da se ob izteku mandata spomnimo na pomembnejše dosežke iz tega obdobja.
Najprej velja opozoriti na povečanje proračuna, ki seje v
OBČINA BREŽICE
Pregled skozi mandatno obdobje 2002-2006
tem obdobju v primetjavi z letom 2002 povečal za skoraj dvakrat.
Pomembne investicije na področju družbenih dejavnosti so:
-	izgradnja Osnovne šole Pišece,
-	izgradnjapodružnične šole v Kapelah,
-	sanacija strehe in zamenjava oken na Osnovni šoli Brežice,
-	sanacija dela strehe na Osnovni šoli v Dobovi,
-	sanacija strehe in obnova ograje Vrtca Dobova,
-	zamenjava ogrevalnega sistema v športni dvorani pri Osnovni šoli Brežice
-	izgradnja parkirišč in dvigala za invalidne osebe v Osnovni šoli Brežice
-	pridobivanje dodatnih prostorov za Knjižnico Brežice in njena dograditev
-	ureditev dela prostorov za visoko strokovno šolo na lokaciji Prosvetnega doma Brežice,
-	ustanovitev Fakultete za turizem,
-	zamenjava strehe na Zdravstvenem domu Brežice,
-	začetek celovite obnove gradu Brežice,
-	začetek izgradnje Osnovne šole Bizeljsko,
-	povečala so se sredstva za programe otroškega varstva za kar 45 odstotkov,
-	sprejetje sklep Občinskega sveta občine Brežice za izgrad njo športne dvorane Brežice.
V prihodnje se obeta še izgradnja telovadnice pri Ekonomski in trgovski šoli ter obnova objekta Gimnazije Brežice pa tudi celotnega kompleksa objektov na Gubčevi 10a, kjer se predvideva mladinski hotel, večnamenski športni objekt in kulturno izobraževalno središče.
Investicije na področju in-frastrukture.
-izgradnja infrastrukturnih vodov na Cesti prvih borcev ter celovita ureditev samega površja ulice,
-	modernizacije in rekonstrukcije lokalnih in javnih poti po ob-
močju celotne občine Brežice,
-	obnova obstoječega vodovoda v Cerkljah ob Krki, Pišecah, na Bizeljskem, v Pošteni vasi, Prilipah, Čerini in Mrzlavi vasi,
-	izgradnjakanalizacije Brežina, Šentlenart, Savska pot - Čatež,
-	projektna dokumentacija in novelacija dokumentov za kanalizacijski sistem in čistilno napravo Brežice
-nabava opreme za zbirni center za odlaganje odpadkov,
-	sofinanciranje zbirnega centra za odlaganje odpadkov,
-	sofinanciranje zbirno sor-timega centra Boršt,
-	sofinanciranje krožišč v Trnju, na Črncu in v Spodnji Po-hanci,
-	sanacija plazov,
-	dokumentacija za ureditev poslovne cone Brežina,
-	ureditevkrižiščainparkirišča pri tržnici,
-	izgradnja čistilne naprave Obrežje.
Trenutno največ del potekana projektu rešitve problema po-
manjkanja parkirnih mest v samem mestnem jedrn, kar sproža veliko nezadovoljstvo pri občanih. Tako se ob že zgrajenih 22 parkirnih mestih pri tržnici Brežice sedaj ureja 43 novih parkirnih mest v Ulici pod obzidjem, kjer bo v prihodnjem letu izgrajenih še dodatnih 46 parkirnih mest. Tudi pri Zdravstvenem domu Brežice se pričenja gradnja 51 parkirišč.
Z novoustanovljenim Zavodom za podjetništvo in turizem Brežice bo omogočena boljša povezanost podjetništva in turizma, podjetnikom bo nudena podpora in pomoč pri njihovem delovanju.
Nova prostorska strategija se zaradi zapletenih postopkov spreminjanja prostorskih planov predvideva v prihodnjem letu.
Da smo bili uspešni pri svoj em delovanju, kaže tudi podatek o zmanjševanju registriranega števila brezposelnih oseb v občini Brežice.
Ivan Molan
Mnogo stvari ne bi bilo realiziranih in poročilo o preteklem mandatu ne bi bilo tako razveseljujoče, če ne bi občinski svetniki skupaj z županom in občinsko upravo delovali tvorno. Takšno sodelovanje, ki omogoča razvoj in zadovoljstvo, želim tudi vsem, ki bodo v prihodnjem mandatnem obdobju 2006-2010 soustvarjali razvoj nase občine Brežice.
Ivan Molan, župan občine Brežice
občinski svet brežice
SDS
Spoštovane občanke in občani!
Ob tej priložnosti se vam najprej želim zahvaliti za dosedanje zaupanje ter tvorno in strpno sodelovanje. Upam, da sem kljub začetnim pomislekom mnogih izpolnil vaša pričakovanja.
V svojem letu in pol županovanja sem se zares trudil delati v korist celotne občine Brežice in vseh naših občanov. Želel sem spremeniti predvsem slabo podobo naše občine ter ponovno vliti samozavest našim občanom ter ponuditi priložnost tujim vlagateljem.
Svoje delo sem snoval strpno in povezovalno. Politiko izključevanja sem zamenjal s politiko vključevanja vseh sposobnih posameznikov, ki želijo prispevati k razvoju občine.
Leto in pol hitro mine in je prekratko za vse začrtane cilje, ki smo si jih zadali pred prejšnjimi nadomestnimi volitvami. Kljub temu pa smo v tem času naredili in dosegli veliko zastavljenega ter ob tem že začrtali nove, smele projekte za prihodnost. Skozi svoj mandat sem se trudil dvigniti tudi raven kakovosti življenja občank in občanov.
Se veliko več dela bi bilo lahko opravljenega skozi mandat, a je bilo na začetku preveč nasprotovanj in podtikanj, ki so onemogočila realizacijo vseh začrtanih projektov.
Za občino Brežice, ki sodi med večje občine v Sloveniji in ima pomembno geostrateš-ko lego, saj meji s sosednjo Republiko Hrvaško, je pomembno, da imamo na vodilnem mestu osebo, ki bo znala izpeljati vse zastavljene načrte ter se uspešno spopasti z vsemi izzivi, kijih bo prinesla shen-genska ureditev.
Pred volitvami je lahko dajati obljube, to počno tudi nekateri kandidati, ki pa ob tem držijo figo v žepu, kljub temu da obljubljajo vsemogoče.
Večina povzema naše zastavljene projekte, čeprav so sami ali pa ljudje, ki jih podpirajo, že bili v vlogi, ko so vodili občino, pa teh projektov niso znali ah niso hoteli izpeljati.
Pred nami je eno pomembnejših obdobij (2007 - 2013), ko bo na razpolago največ evropskih sredstev. V tem letu smo uspeli pridobiti rekordnih 1,3 milijarde SIT. To si štejem v čast in dokaz vsem, da sem ta sredstva uspel pridobiti. Hkrati pa to kaže tudi na dobro sodelovanje med občino in vlado RS. S tem smo zanikali vse navedbe tistih, ki so že od samega začetka bili proti mag. Andreju Vizjaku ter njegovi odločitvi, da sprejme mandat ministra za gospodarstvo. Seveda je veliko obtožb letelo tudi na delo vlade RS ter naše medsebojno sodelovanje. Te obtožbe so bile neutemeljene, kar kažejo tudi prej omenjena dejstva o zelo uspešnem sodelovanjem.
Vsaka nova sprememba prinese nove spremembe tudi v delo in zastoje v delovanju. Tako bi tudi sprememba na mestu župana občine Brežice pomenila zastoj v samem delovanju občinske uprave in zastavljenih projektih. V Brežicah si tega zastoja ne želimo. Dovolj imamo nenehnih sprememb in tavanj levo, desno. Čas je, da končno stopimo skupaj in tako sledimo hitro razvijajočim se občinam.
Spoštovane volivke in volivci, vljudno vas vabim, da se 22. oktobra udeležite lokalnih volitev in zaupate svoj glas meni ter kandidatom za občinske svetnike iz vrst SDS. Skupaj z izvoljenimi svetniki, ki mi bodo predvsem v pomoč pri delovanju Občinskega sveta občine Brežice se bom trudil, da bi se občina Brežice hitreje razvijala.
Ivan Molan
☆ ☆
☆ ☆
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA
SLOVENIJE
SLS.
Slovenska ljudska stranka
SLS - Lokalne volitve 2006
SLS na lokalnih volitvah 2006 nastopa z županskim kandidatom Romanom Baškov-čem ter listami kandidatov za občinske svetnike v vseh volilnih enotah.
V obdobju 2006-2010 se bomo predvsem zavzemali za UREDITE V PROSTORSKIH PLANOV OBČINE, zazidalnih in obrtnih con, za ohranjanje in ustvaijanje novih delovnih mest, za OHRANJANJE ZDRAVEGA OKOLJA, zagotavljanje čiste pitne vode in pridelavo zdrave hrane, za razvijanje komunalne infrastrukture na podeželju ter vzpostavitve SISTEMA SUBVENCIONIRANE IZGRADNJE BIOLOŠKIH ČISTILNIH NAPRAV za manjše število uporabnikov, za asfaltiranje in preplastitev CEST v občini ter sanacijo PLAZOV, za omogočanje in sofinanciranje delovanja različnih DRUŠTEV v celotni občini, za znižanje cen vrtcev, dimnikarskih in komunalnih storitev, za ustanavljanje enot mladinskega centra po vseh KS, za železniško in cestno povezavo Dobova - Obrežje, za dokončanje projekta sejmišča, za zagotavljanje TOPLEGA OBROKA za dijake in delavce v srednjih šolah, za izgradnjo pločnikov in javne razsvetljave okoli vseh osnovnih šol in za VARNOST naših otrok.
OO SLS Brežice
Kako plačujemo predvolilni golaž?
Volivke in volivci imajo zmoten občutek, da določene stranke snubijo občane za podporo na bližajočih se volitvah z zastonjskim golažem. Resnica je morda drugačna; razne predvolilne golažiade plačujemo z visokimi cenami komunalnih storitev. Plačujemo visoke račune za potrebne in nepotrebne projekte. Posebej v oko pade cena projekta za rekonstrukcijo križišča pri tržnici v Brežicah (14.000.000 SIT). Izgradnja istega pa...! ?
Psi lajajo, jadrnice pa plujejo naprej po naši pitni vodi.
Za OO SNS Brežice Janko Žalac
DeSUS
* pse general
Županja ali župan, z nami ti bo lažje! Smo izkušeni, preudarni in realni. Morali pa bomo imeti skupne želje po poštenem, doslednem delu za hitrejši razvoj občine. Hoteti in vztrajati bomo morali za boljšimi pogoji življenja slehernega občana. Dosledno bomo morali realizirati sprejete sklepe občinskega sveta in bolje prisluhniti občanom in njihovim združenjem.
Volivke in volivci! Naše
SODELUJ IN GLASUJ PUM+AS
kandidatne liste so že sedaj presegle 40 odstotkov dragega spola (tokrat še ženskega spola), pri naslednjih bo to lahko pomenilo za moški spol. Smo dovzetni za enakopravnost, torej ne za prevlado.
V prejšnji številki nam je neljubo izpadel podatek, daje v I. volilni enoti tudi kandidatka Terezija Suša iz Gubčeve 13 (novo stanovanje Bizeljska cesta 16). Skupaj je na vseh štirih kandidatnih listah 22 kandidatov od tega 9 kandidatk (40,86 odstotka).
Žreb je odločil, da bo naša stranka z znakom in napisom DeSUS na 4. mestu.
Priporočamo Vam in želimo, da obkrožite številko (4), v okvirčku v isti vrsti pa lahko še številko za Vam želenega kandidata - preferenčni glas!
Upokojenke, upokojenci, izgnanke in izgnanci, borke in borci, kmetovalke in kmetovalci, volivci vseh starostnih skupin, ki nas upoštevate in cenite, boste obkrožili številko štiri (4).
Tudi tokrat se Vam ne bomo izneverili!
Predsednik OO DeSUS Brežice
in vodja svetniške skupine Rok Kržan
N Sl
Nova Slovenija
Krščanska ljudska stranka
SD
V	nadaljevanju zadnje seje občinskega sveta pričakujemo nekatere odgovore na vprašanja in pobude, med drugimi tudi, koliko je občina plačala za projekt ureditve cestišča pri tržnici. Ta je taka, da z njo res niso zadovoljni niti najbolj blagi kritiki. Sicer pa bodo o vseh nerešenih zadevah odločali že novi svetniki. Bralcem SavaGlasa sporočamo imena s kandidatnih list Socialnih demokratov.
V	L volilni enoti so to
Milena Jesenko, Izet Hodžič, Andrej Smajgelj, Slavka Šebrek, Ivan Pinterič? Florijan Bergant, Ivan Godler, Željko Nikezič, Anton Marolt. V 2. volilni enoti se bodo za vašo naklonjenost potegovali Mitja Jankovič? ki je tudi kandidat za župana, Rajka Križanac, Jože Tomše, Ivan Šval, Polona Beribak, Marjan TomŠe? Drago Kovačevič, Jože Pe* celin. 3. volilno enoto zastopajo Branko Bogovič, Martina Živič, Igor Iljaš, Ivana Grubič,^ Feliks Jurman? Anton Škofca, 4. voliln0 enoto pa Franc Gorišek, Jožica Najger, Franc Pribožič? Marjan Penev, Ana IljaŽ? Ivan Grmšek in Živko Lupšina.
Naše volilno geslo je “ZMAGA JE ŠELE ZA' ČETEK”. K zmagi socialn0 demokratskega ravnanja v občinskem svetu bo priporno' gel vaš glas listi SD ali pos3' meznemu imenu z nje.
lesnina \
akcija v mesecu oktobru:
OB NAKUPU KUHINJE GORENJE ALI MARLES IN 3 GOSPODINJSKIH APARATOV - POPUST 10%NA LESENI DEL KUHINJE
ZA VAŠ DENAR VAM NUDIMO NAJVEČ
Samo Mervin - trgovina s pohištvom na Mostecu vam omogoča:
-NOVO -
ZA VSO POHIŠTVO MOŽEN KREDIT:
-	DO 3.000.000 SIT DO 5 LET
-	PO POLOŽNICAH DO 500.000 SIT
-	NA TRAJNIK DO 24 OBROKOV,
-	TER S KARTICAMI DINERS IN AMERICAN AKCIJA MIZA IN ŠTIRJE STOLI ŽE OD 39.990 SIT
NAJBOLJŠI PLAČILNI POGOJI IN NAJVEČ POHIŠTVA NA ZALOGI
www.bolha.com/trgovina/mervin
Mostec 6, Dobova, tel.: +386 (0)7 49 92 400
mali oglasi
Perutnina Rostohar sporoča cenjenim strankam, da bo prodaja kilogramskih piščancev to soboto, 14. oktobra. Pokhčite 49-21-^63 ah 031-621-522 ah pa pridite k Rostohaijevim na Brege 1.
Prodamo 2000 kg suhe koruze v zrnju ter tehčko simentalko, staro 14 mesecev. Pokličite 49-77-259.
d
d
•d
S
S
cc
uj
5
g
r'
NAROČILNICA
SAVAGLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12. 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SAVA GLAS Ime in priimek___________________________
\
Podjetje(naziv in naslov)_
Davčna številka podjetja_ Zavezanec za DDV
Kraj _ Ulica
Datum
Poštna št.
Telefon
Podpis
Število izvodov
Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT oz. 0,88 EUR Preračunano po centralnem tečaju na izvod. Naročniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic naročnine Me_možen samo pred novim obračunskim obdobjem.	y
mnenja, odgovori, popravki ...
Sporočilo bralcem!
Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neob-jave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni.
<(Rekla kazala”
SavaGlas, št. 165, str. 15
Vsa čast in hvala tistim, ki so se pred in med osamosvojitveno vojno odločno postavili proti JLA in obranili Slovenijo. Nihče jim ne odreka teh zaslug in pravic, čeprav je res, da to niso zgolj tisti, ki so danes vključeni v veteransko organizacijo. O sevniški veteranski organizaciji sem osebno veliko pisala, saj spremljam njeno delo in vem, da so se po nekaj letih zatišja odlično organizirali in dobro delajo, za kar zaslužijo javno pohvalo.
Mi pa ta ista veteranska orga-
nizacija očita, da sem vojno prespala, s čimer pa se ne morem strinjati. Kot urednica Radia Sevnica sem bila v času osamosvojitvene vojne - skupaj s sodelavci - vse dni in tudi noči na delovnem mestu - na Radiu Sevnica. (Ker je bil mož vpoklican, sem dala svoja otroka za čas vojne v varstvo k svojim staršem.) Radijska ekipa je vse dni obveščala občane o nevarnostih in stanju na terenu in ko so tulile sirene, smo edino še v studiu dežurali in obveščali občane, naj bežijo v zaklonišča. To smo počeli zato, ker nam je bilo to samoumevno... in ne zato, da bi dobili plačilo ali
status v veteranski organizaciji. Tudi hrano in pijačo si je radijska ekipa plačevala iz svojih žepov. Ko smo po končani vojni sevniški izvršni svet zaprosili za finančno pomoč zaradi izpada dohodka, da bi poravnali vsaj redno delo honorarnih sodelavcev, so mm z občine odgovorili, da ne marajo vojnih dobičkarjev, čeprav so si po končani vojni na občini izplačevali nadure za ves čas, prebit na delovnem mestu.
Za svoje delo med vojno nismo prejeli ne plačila ne zahvale, še manj so mm postavljali spominske plošče. Pa je bilo tudi v garaži novinarske kolegice Branke Demovšek sredi Šmarja shranjeno orožje. Pa - denimo - vodja tehnike Lado Motore, ki je bil zadolžen za postavitev rezervne lokacije za radio, je le to uredil kar v svoji domači hiši, da so trepetale tri družine, ki so živele v njej. Pa tudi njemu nihče ne postavlja spomenikov, saj je on - kot vedno - delal to z dušo in srcem in ne za pohvale. Tudi če bi mu hoteli m hiši postaviti spominsko ploščo, bi verjemo odklonil, ker to je
mvsezadnje stvar kulture.
Vsa priznanja torej vsem, ki so sodelovali v vojni in je niso prespali. Je pa res tudi nekaj takih, ki so med vojno ždeli doma in prežali na radijske informacije... Danes pa kot mjvečji heroji paradirajo okrog v maskirnih uniformah.
Nada Černič Cvetanovski Sevnica
Popravek
V rubriki “mnenja, odgovori, popravki...” pod naslovom “Zgodovina se ponavlja ” se nam je v prejšnji številki SavaGlasa na strani 15 prikradla neljuba napaka. V povedi, ki se začne v prvem stolpcu v peti vrstici od spodaj navzgor z besedami “Marsikdaj, marsikje ...” smo v nadaljevanju pomotoma zapisali izganjeval-ci Kristusove dobre novice...; pravilno bi moralo biti “oznanjevalci Kristusove dobre novice... ” Avtorju in bralcem se za napako iskreno opravičujemo.
Uredništvo
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Odgovorna urednica: Lidia Zbašnik
Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev -1 EUR (preračunano po centralnem tečaju: 1 EUR = 239,640 SIT).
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07/49-91-250, telefax : 07/49-91-253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Geijevič; telefon: 07/49-91-250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Naročniški oddelek - telefon 01/58-80-276, elektronska pošta: narocnina@salomon.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Število tiskanih izvodov: 5.000
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
_________________________________________________ŠESTNAJSTA______________________________________________________^
stran 16	SavaCto, 12.10.2006
» REKI
YT|.J|1..1 t rjf|[| ■ ff|1p| |n |f|-J „|f|1fr r ^	n||1 ,	., v. |.rrrrv.)||.^r>|.y||r..^r^^..T'-.ry'|tf.)ria|
Kaj zmore zagnano in vztrajno delo, dokazuje Ključavničarstvo Deržičz Velikega Obreža, saj so v vsega desetih letih iz obrtništva prerasli v pravcato industrijsko podjetje. Rudi Deržič je s sinovoma pred dnevi skupaj z ministrom Vizjakom odprl nove proizvodne prostore, pripravili so bogat spored in proslavljali so s poslovnimi partnerji. Deržičevi se namreč zdaj že uvrščajo med največje izdelovalce protipožarnih vrat pri nas. Zato je povsem normalno, da so sredi prostranega dvorišča, ki mu domačnost daje ohranjen vodnjak, postavili jambore s tremi zastavami. Ob evropski in slovenski je vihrala tudi Deržičeva.
Nova brežiška pošta je meščanom in občanom v
Ob novem sevniškem športnem domu sta v duetu postopala Robi in Robi. Desni je policijski inšpektor Robert Perc, levi pa varnostnik Robert Grubenšek. Kdo je varoval koga, nam do danes še ni uspelo razvozlati.
VREHE
Petek	Sobota
7/18 °C	7/18 °C
Kar ni uspelo Avšiču, niti Deržiču, ki ima v Gadovi peči vinski hram, in Vizjaku, je zdaj uspelo županu Molanu - tik pred lokalnimi volitvami so namreč poleg drugih prometnic z asfaltom preplastili tudi kilometer ceste od Vrhovske vasi proti Gadovi peči do Vinjega Vrha. S tem je sedanji župan uresničil referendumsko obljubo volivcem izpred dvajsetih let, ko so izglasovali posodobitev vseh občinskih cest. Bolje pozno, kakor nikoli!
Kljub temu da se v predvolilnem času v Posavju na veliko asfaltira, menda celo tako, da zmanjkuje asfalta, imamo pred Radiem Brežice še vedno luknjasto cesto. Ker so na radiu zaposleni iz vseh treh posavskih občin, pričakujemo, da se bodo kandidati pred volitvami spomnili tudi na naše glasove.
Birokratska pota so lahko zelo kruta, a so se brežiški planinci prepričali tudi o nasprotnem. Njihov napovedani “gobarskipohod z gobarsko pojedino ” je naletel na ostre odmeve v časopisju, zato je pohodnike na startu pričakal kar republiški inšpektor Borut Tavčar. Toda kar hitro se je lahko prepričal, da planinci nimajo nikakršnih zlih namenov po ropanju in uničevanju vsega pred seboj in da bi se na koncu mastili s kilogrami žlahtnih gliv. Vseh štirideset planincev, njihov predsednik Jesenko, gobarski strokovnjak Koprek in inšpektor Tavčar so ob poučnem vodenju preživeli lep sončen dan.
NAPOVED VREMENA ZA SLOVENIJO
12. oktober 2006
Danes se vreme še ne bo spremenilo.
Jutri pa se bo prehodno pooblačilo, a bo večinoma suho. Burja na Primorskem se bo okrepila, tudi drugod po državi bo zapihal severovzhodnik.
Nedelja
9/16 °C
Predsednik Krajevne skupnosti Zabukovje Janez Podlesnik je tudi muzikant in dobro pozna rek “Malo denarja, malo muzike ”. Ker srčno želi, da bi v doglednem času večnamenski dom, ki so ga spravili komaj pod streho, tudi dokončali, je na pikniku na gradbišču neumorno zabaval so-krajane. Želel jim je sporočiti, da ta jjregovor na vasi ne drži. Ce je sloga in volja, se z malo denarja veliko naredi.
Jesen na deželi
Artiče - Turistično društvo Artiče, ki tudi sicer zgledno skrbi za urejenost svojega kraja, je preteklo nedeljo na Banovi domačijo izvedlo delavnico, na kateri so izdelovali jesenske aranžmaje pod vodstvom letošnjega državnega prvaka v floristiki Matjaža Beguša iz Kranja. Kaj znajo posavski cvetličarji, pa je mogoče videti ob cesti od Sp. Pohance skozi Artiče do Dečnega sela. Nekaj najbolj izvirnih aranžmajev smo ujeli v fotografski objektiv. J.K.
Aranžma pri Rozmanovih na vrhu Meglice
Aranžma v Artičah pred pošto
Aranžma pri odcepu za Banovo domačijo
Internetna izdelava fotografij
jtMjm&viiiovMMMiM
isMum
mm
Povečave
velikih formatov izdelujemo do dimenzije 110x200cm.Ponujamo vam ugodnosti pri izdelavi fotografij ra razstave.
k***
J