Prometna varnost v III. trimesečju
Red mora biti
V  etičnem kodeksu udeležencev v cestnem prometu )e med drugim zapi-sano: »Za življenje v prometu )e človek spre|el strogo določen red. Red je tu potreben bol) kot na kateremkoli dru-gem področju. Od tega. kako ga uve-Ijavlia. sla odvisna osebna sreča in sreča drugih. sai je zdrav in za delo sposoben človek naivečje bogastvo vsake družbene skupnosti«.
V  današnjem času utripa prometno življenje. ne glede na bencinsko krizo. z vsakim dnem močneje in se vse hitreje razvj|a. V mestih še hitreje kot na pode-želju. Ljudje hitijo na deio ali po drugih opravkih z mopedi. z motornimi kolesi ali z avtomobili. kajti cestna vozila pri-hranijo mnogo dragocenega časa pa tudi truda.
Toda promet ni vselei kohsten. Člo-veku |e hkrati. ko mu pomaga. lahko tudi nevaren. zlasti tistim. ki ne poznajo ali nočejo poznati osnovnih zakonitosti sodobnega prometa in se ne znajdep v n|egovi zapletenosti. To nam kažejo tudi statistični podatki za tret)e trime-seqe letošnjega leta. saj smo imeli v občini L|iibl|ana-Šiška 22.5 odstotka vseh nezgod v mestnem merilu.
Vzroki prometnih nezgod so: nepri-lagoiena hitrost vožnje. izsiljevan|e prednosti v križiščih. vožn|a v rdečo luč na semaforiziranih križiščih, neza-dostna varnostna razdalja. nepravilno prehitevanie in nenadne spremembe smeri vožnje. Našteii smo šest vzrokov prometnih nezgod. ki so med glavnimi in se iz meseca v mesec spreminja le vrstni red.
Največ prometnih nezgod so pov-zročili vozniki motornih vozii. takoj za njimi so kolesarji in nato vozniki kole&e motorjem. Pešci so bili povzročitelji manjšega števila nesreč. udeleženi pa so bili v večjem številu prometnih nez-god. Do teh največkrat pride na lokalnih cestah in mestnih ulicah. posebno na križiščih. Po številu nezgod sledi go-renjska magistrala. nato štajerska, primorska. Najman) pa jih je na kočev-ski magistrali.
Ker nastopa letno obdobje, ko se bodo vozne razmere občutno poslab-šale. voznikom vseh vrst vozil priporo-čamo skrajno previdno vožnjo.
Roman Stana