Posamezna številka stain© 1 I>ija. L©io IV-, Stev. 103* V Celra, soboia dne 9, seplembra t922* ?m'm nlsto y tjofovtm. HI ^^^H ^^^^^^V ^^^^V ^^flü^^^K ^^ft^^^r ^^H ^tudlJslokažcrno iu tega Vas radi naučimo. kos brat bra- ta, v pričakovaiiiu, da bode Vaša rodo- vitim zemlia za tako delo hvalcžnciša. Prvie stc mcd naiiii. Mnoj?o Vam nnditi ne morciuo. A kar Vam ponutli- mo, pride iz bratsktwi srea in iz Ijubez- ni. ki naj nas vežc na veeno / Vaini. bratic in jtinaki naši! Oobro iiam došli! Beseda v obrambo. Pod tcin iiaslovom je oriobül »Slo- venski Narod« v svoii številki z dne 7. septeinbra t. 1. daljšo noiieo. v koji sku- sa obrazložiti svoje stališče izza zad- nji.li rneseeev. J\li snio že Dow>vno imeli priliko rcgislrirati ffolove i/nade proti dernokratski stranki, ki so izšli v »Slov. Narodu«, storili snio to vsikdar mirno in stvarno, iic nioremo pa tßica trditi o >-SIov. Narodu«, ki imcnuic to svoje po- cetje izza zadnjili časov rahlo in ob- /irno kritiziranjc delovania onili, kojih pülitika bo vodila, ako sc bo tako liaiia- , ljcvala, do popoine katastrofe. Mi nio- ! raino obratno konstatirati. da smo v Sl. i: Narodu zaslcdili v zadnjem ča^u z#Jo innogo neiskrenosti in sniešenia vodite- Ijev nasc stranke in njih dela. prav bo- re inalo V'd one stvarne. srbi dosledne kritike, ki mora biti v vsaki stranki in inora biti vodilna sinernien v^finu našc- niii narodnemu in naprednemn tisku ter bi mogla tako velikcinn listn kot je Sl. Narod delati samo cast. V vprašanjili, ti- čočih sc še posebej nas tostran Save, nas štajcrskih Slovenccv na zasleduje- nio že dolgü časa, da .je >^S1. Narod« di- dovito doslcdcn, da nas aobMn ter nani skuša odvzeti vse ono, kar mi tiidi za svoj razvoj in življenie notrcbiijcino, ker imamo tudi mi pravo dn živlienja in nc samo Ljubljana, in ker imamo tudi dolžnosti do naroda tu üori na Stajer- skem, kojih se polno zavedamo. Mi mo- ra mo še celo dostaviti, da smo pri «Slov. Narodu« na svojo žalo.st zanazili, da dc- la baš iz tega naslova takn rad izpade na to stran in še posebei na osebo na- scft'a štajcrskci^a demokratskeea poslan- ca tlr. Kukovca. Mi inenimo. da jc nas vseh velika naloga, da «ledamo, da pri- de eimprej do zdravega živlienja v nn- lodu, ne samo v Ljubliani. da pride do boljše uprave potom samounruve, ki si je narod želi, ker hoee lastnega udej- stvovanja, ki ni vsikdar istovetno s tem. '•ar hoeejo gotovi interesi rnesta Ljub- ljane, koje edino vidi »Slov. Narod«. V politiki in žurnalistiki tudi iskrenost in dobrohotnost ni zadnja stvar. v stranki in v časopisju, ki se s princioi stranke krije, pa je iskrenost in ' dobrohotnost eoiKlitio sine qua non! Na razvojn na- šcga javnega življcnja do nrevratu smo sodelovali vsi, ki smo hotcli. to delo na- še stranke je spremljalo tudi naše easo- pisje. Čc je bilo nasc casopisie preinalo kritično, je mogoče resnica. nrav tako pa je resnica, da smo imeli nrav redne sejc naeelstva stranke in strankme zbo- „rc, kjer je bila svobodna bes-Straža«. ako dol^nost do države narekuje to pot tudi »Slov. Naro- du«, je to obžalovanja vredno, prejweeiti pa tega ne moremo, ako tako hoeejo deluiearji — laslniki »SI. Naroda Ljnbljani. To smo eutili za svojo dolžnost, od- krito zapisati o te.i «tvari v naši »Novi • Dobi«; ki ima dolžnost služiti stvari m raro-du, in ne posamcznim oscbam, ki se v življenju menjavaio. SLAVNOSTNO ZBOROVANJE »KLU- IJA NAPR. SLOV. AKADEMIKOV V CELJU.« Celje, dne 7. 9. 1922. »Klub napr. slov. akademikov v Cclju« je slavil v eetrtek dne. 7. tm. tri- nmf svojega 15-letnega dela. proslavil je mirno in dostojno 15-letnieo obstan- ka. Neopažen je ostal ta poiav širšemu obeinstvu in !e malokdo sc ie zavedal velikega k tilt urn ega in narodnega dela. katerega je dovržila tekoni petnaistih let poščica celjskili akademikov, prože- ta z idealizmom in z veliko ljubeznijo do naroda... V zgornjih prostorih Nar. doma v.lada živahno življenie. Zabijajo se zad- nji žeblji, zadnje e'ekoraciie. z veseljcm motrijo prireditel.il !epo in okusno okra- šcne prostore ... V gostilniških prostorib Nar. do- ma se zbirajo akademiki, kluhaši in de- legati vsch napr. akademskih društev. cia prisostvujcjo siavnostneirm zboro- \ anjrn »Kluba napr. slov. akad. v Cclju.<^ Predscdnik »Kluba« tov. cand. iur. IVl. Roš otvori ob 10. uri zborovanje, po- zdravi vse navzoče in prcdlaga kralju Kajko Vrecer: I. Savica. Uciteljska organizaciia jne je >-ko- mandirala« na Oorcnjsko, v rajski Bled, da prisostvujem s številnimi tovariši staiiovskemu zborovanju. V rani uri pri- demo v Ljubljano, inislee, da imamo tu- di takoj zvezo; varali smo se. Obsojcni j v 3-urno prisilno promenado r>red Ijublj. j kolodvorom je ob 7. uri ziiitrai naznan.ial j žvižg, da pojdemo daljc. V vlaku pre- ; mišJjujcm, ako bi ne kazalo iti koj mimo ; •Öleda. In ko zaklice sprevodnik »Le- s^e« je bil sklep storjen in kunim še vpz- ¦ni 'listek v Bohinjsko Bistrico. Vozili smo se daljc v pravi blejski kot skoai vee predorov. Ncstrpno srno eakali na prvi pogled na jezersko gladino, na O- tok, na Suvobor, Babji zob itd. »Bled« ' ti zaori na nšcsa na bleiskem kolodvo- ni, ki se visoko dviga nad iezeroin, na kojega je razglcd tim lenši. A vJak drd- ra daljc v roniantično Sotesko iz vrvc- nja svetovnega kopališča v blaženi mir. Le bistra Savica in lepa okrajna eesta sta nam spremljevalki, ob robeh pa vr- saci planin. V Bohinjski Bistrici smo. Brž v čakajoči avtobns, kier sc kot prvl zasklram na primeren raz$rledni prostor. Voz se napolni. Dvoie parov nemških zaljubljencev, številna hrvatska družina, Tiekaj tolstih Qorenjk in harmonikar. Nemka naprosi v lepi sloven.ščini liar- monikarja, naj kaj zaijrra. Ustregel Je meliač žclji in zasviral »lierr-kulles-val- čck«,kojega smo pa komaj »izloeili« iz strašnega motornega klepetanja. Spas je pa vendar bil. Nemka drugega para Pa ga naprosi naj igra «Po iezeru«! In ko se bližamo mirnemu Bohinjskcmu je- zeru — »Triglavskega dekleta«, obstane | avto pod hotelom »Sv. Janez«, pri eer- | kvici ob mostu pri izlivu iezera v Sa- \ vico, je zadonela »Po jezeru«. Oglasil \ se je tudi zajedno navzoei »zmešani 1 zbor« in peli smo vsi skupai — v med- • iiarodncm smislu — vesclo iu brez- skrbno. Ker se je soferju niudilu. smo hiteli brž naprcj in se ustavili pri drugtMH lio- telu sredi jezcrskc eeste »Sv. Dull«. Nc- kaj radovednežev nas ogleduie, a njih veselje je kratko, čas je dra.cr. le naprc) ob obali ncbeskega jezera in žc smo pri ¦>Zlatorogu«, zadnjem zavctišču. »Savi- ca, kjc si?» si mislim, prašuioč brž za svet šoferja, ki mi želi, da se nodam koj k slapu. Bilo je !'< na 12. urn. ker se o- bed dobi vsako uro. Ko se mi Sc potr- juje, da je markacija v redn. io malmein brž sain dalje ne da 'bi se brigal za na- črte svoiih sopotnikov. Nebo je malo oblaeuo. Ker je slap daleč viden, jc tudi orijentacija lahka. Sicer pa tudi elovek nikamor druga in nc more in >c tirdi vsa pot zastražena z oms.' r'i volikani, ki strme nemo vate eeš: ».• ; Te ni sram, da nas nisi obiskal že zdavna?« In res me je bilo sram, ter sem še bolj stiskal klobuk v čelo. V začetku ravna in glati- ka, pozjieje vedno bol.i strma prodnafa cesta, skozi gozdove te ne dolgocasi, ker te sprernlja šumeea Savica. pokanje sekir in zvončki čred. Treba je u,reko velikih železnih cevi, ki odvaiajo vodno silo v bližnjo elcktrarno. Sedai še osta- ne le steza in drži vedno boli iiavkrc- bcr. V deblih starih bukev pa vidiš nmogo iriicn bivših vojakov. ki so tu stražili mejo proti Itali.ianorn onstran Julijskih Alp. Tempo se zmanjša. Sum slapa, izvira Savice, je vedno silnejši. l^a se nobeno dctc ob svojem rojstvu ne dcre tako nego Savica, ko zaglcda luč sveta, je pač samo po sebi umevno, Zq se ti prikaže lesena pokrita sencnica. Ko stopim vanjo — J nro 5 minnr. hoda od >Z]atoroga« — pa zaglcdas na Jevi nc- prieakovano v bližini 20 metrov slap. Prej vročina, sedaj pa na mail 7irraz, da se ti jc bati prelilajenja. Z velikim spo- štovanjeni upiraš svoje oei v naravno krasoto. Krst pri Savici. «Cui Savica. liči kraljeva«, je pel Prcšeren; kako je moral biti Navdušen. da ic zapel ne- sinrtuo svojo »Savico«. V skali pri nti pa je vzkiana velika mramornata plo- sea, ustanovljena od fužinaria Zoizu 8. julija 1807. leta. Spodaj mi stnji dosiov- no: »Lenard Keibel is bohinske Bele osekal.« Prenaglo sem moral vzeti ylovo z obljubo, da še pridem, ee mi Bog zdrav- je da, k Tcbi hči planin. Nazai grcde po isti poti, sreeam tiste parck'e in blizu »Zlatoroga« pa hrvatsko družino, koji se pa ni prav nie mudilo. Po dveurni lioji zopet »doma«. Izborno nepretirano cirago kosilo, kupiea Ljutomeržana, par razglednic in ker je bil za me, praznik, tudi cigarcte. Dalj časa me fiksira nek- do, ko pasira mojo sobo. Pa si misliin, kaj hoče ta gorenjska sraica? Pa pride k meni in ine vpraša, ee nisem Vrečer iz 2alea. Spoznam ga in mi Dravi, iia pride z večjo družbo od Trie-lava. Pri- družim sc »Triglavanerjem« in tudi Ceh in hištna Cehinja sta vmes: na tudi Ri- benčanka, ki ini je bila spremljevalka nazaj grcde. Sklenili smo sotrlasno, da grenro ob vsej dolžini Boh. iezera pes, da se povsem navzijenio krasote tajin- stvene vode. V 1. uri smo Dri »Sv. Ja- liczu«. Dobra kava, /bit klavir, vse u- žitek. Kmaln je tudi avto tu. ki nas sprcjmc in spravi v Boh. Bistrico. Lcp dan je bil, Ioeim se od družbe in z veli- kim zadoščenjem se vriiem z vlakom na Bled. Dragi potnik. ko nojdeš na Bled, pa obišči tudi Savico in videl boš krst, kakoršnega še nisi slavil, ee tudi se ti jc doma že obnovi.1 desetkrat. Stran 2. » N OVA DOB A M-v. 103 Aleksandru udauostuo brzoiavko. kar so številno navzoči akadeinüii sprejdi z adobravanjein in živijo-klici. Nato je podal v splošnih pokzah noroeilo o .«Kluboverii« delovunju tekom pctuaistih let. Poroeal je o delir »klubašev«, o o- nem delu, ki se jc vršilo tiho in neopa- ženo, ki ni bilo od r.ikogar nagrajeno, pa je vendar tvorilo za celiske akade- tnike uajlcpse priznanje. Trije celiski akademikr so se sestali pred petuaistimi leti, zbirali so knjigc in denar za ljndskc knjižnice. Ti so osno- vali tudi »Klub napr. slov. akad. v Ce- lyn«, ki je vse svoje mlade moei posvctil prosveti in domovini. V dobi najhujšega naci.ionalnega boja ic bil ustanovljeu >Klub< in avantgarda bodrilcev za svo- bodo so bill nasi »Ktubaši«. 20. Septem- ber je vsetn Slovenccm živo v spomtnu. V Ljubljana sta izkrvaveln muCenika Adamic in Lunder, v Celju pa se ic na ta dan vršila slavjiost »Klubn napr. slov. akademikov«. Na kolodvoru je pozdru- vilo goste kamenje in besno tnlienie nemčurske druhali. Tekia je kri. in Nar. dom ie bil obkolien od zdivjanc množi- ce. V dvoruui pa Slovenci nod vod- stvoin celjskth akademikov, žarela so jim lica ... V mislih domovinu, v sreu pogum, v pesti moe .. Danes nani županuio dr. HraSovec. oče ustunoviteljev in najagilnejših »klii- bašev«, raz Narodni dom oa nlapola po- iiosno trobojnica ... Fo vojni je »Klub« i>osvetil vsc svojc moci v podvoieni meri prosveu. Zdravstveni teden, Ljudsko vseueilišče, »Prosvetna knjiziiiwu in liudske kniiž- nice so znak tretjc, povojne dobe »Klu- ba«. Fredsednikovo poroeilo so spreiell iiavzröi z viharnim odobravanicm. Nato i>c je ogiasU k besedi predsednik lug. ukad. društva »Triglav« v Zairrebu tov. cand. ined. Cernej, ki ic v vznešenih be- sedah častital «Klubu« na siiainih uspe- hih in mu želel enake uspelie v bodočno- sti. Zu njiin jc govoril predsednik Ijub- ijauske' podružiiiee >Triglava< tov. cand. iur, Mcjak, ki ie prisreuo eastital "klubu«, posebno pa njegovemu agilne- mu predsedniku. Nato so se častitali /a J. A- N. I). »Jadrain v Ljubliani tov. metf. Premrov, za »Udruženje jug. akademi- kov iz nii-cktiranega Prinioria tov. teh. Korosic, za »Društvo mariborskili aka- demikov« tov. abs. iur. Brolih in za ptuiske akademike tov. Zunancic. Kot zadnji je govori! stareišinn g. sodnik Artur Mrevlje, ki je povdarial da pri no- benein akademskvm drnštvu še ni videl tako vztrajnega in plodonosnega delo- vanja. Onienil je, da je orišei v Celje kot tujec, begunec iz zasužniene Primorske. vendar pa se inu je Celie tako oniililo, da mu je težka ločitev od niega. To pa je tudi neniala. zasluga vrlih »klubašev«. Fo njegovein govorn ie zakliučil predsednik krasno uspelo zborovanic in mogocno je zadonfela narodnn hinina. M. H. ¦JvJavnatclj Anton Jeršinovič: Staršein! Bliža se začetek nove^a šolskega leta. V nekaj diievih se odpro vrata mo- dTic in naša mladež, osveženn in okre-p- čana v dva in pol-niesečuib velikih po- čitnicah, bo zopet stopaia po ulicah na- šegu lepega niesteca, kupovala knjigc in druge šolske potrebščin^ ter se prt- pravljala, da nadaljnie zaoočeto delo v svrho vzgoje in izobrazbe. Prinesla pa bo mladinn kajpadu s se-boj tudi kopo dobrih naukov in na- svetov od skrbnega očeta in liube ma- mice. »Pridno se uči hi leoo si- vedi- so običajnc besedc ob slovesu. Priprostc besede in pomenljive; zakai od njih z-a- visr bodočnost tie le posameznega 5o- larčka, temveč bodočnosi cclokupnosti, bodočnost napredka v obče. bodočnost iinsc domovine. I. Pridno se uci! Ali so pa tudi stariši oh tem naukn, ki ga dajo svojemu nadebudnemu sin- čku, poskrbeli, da inu bo v resnici: mo- goce »pridno učiti se«. Ali so dani vsl jiogoji za to? Ne zadostuie. da je sinko «dobre «lave«, tudi ne zadostuje morda suho konstatiranje dejstva, da ima deC- ko veselje do učenja. Prvro je razvesc- Ijivo, drugo je neobhodno r>otrebno. Da je naša mladina nadarjena alt -dobre glave«, povdarjam na tem mestu s prav posebnim akeentom. Uverüo me je o tem mnogoletno izkustvo, podkre- piti pa hočem to trditev tudi na siede- C-e-m primeru.Lansko šolsko leto je bilo na celiski ginmaziii v i>rvem polletju 50%, v drugem pa S\% učencev s pozi- tivnim rezultatoin; to se nravi: v prvem polletju je padla poknica ueeneev. v drugem pa samo \lJ od sto! To ie dejstvo, ki ga moramo Steti izkliueno na rovas nadarjeuosti, in sicer vellkc nadarjenosti nase učeče se mladine. Manj razveselüvo ie vnrasanjc o »veselju do iičenia«, ali. ako hočemo drugače reci, o vztrajnosti in marljtvostl našega dijaštva. V tei toeki se sklicujem zopet na neizpodbitne izkušnii: pedago- gov in učiteljev. Oa je mladinn rada ve- scla, brez'Skrbna. vcasih tudi malce na- gajiva in razposajena, cj, kdo ü bi to «u- meril. tie hoteč se spoinniti lastue mla- Uosti! Kaj drugega pa je. kedar sedi de- cko ali deklica v soli pri resnem poului. Tcdaj mora zbrati vse dusevne sile in osredotocüi vso pozomost n:i predmet. ki se obravnava. Krivo jc od učenca, ako misli, da mu v soü ni treba naziti, čes da jč popoldne dovolj casa za učenje. Krivo je pa tudi od staršev, ako lnislijo, da bo učencu domaea pomoü v osebi »instruk- torja« izdatuo pomogla. Sai if naravno. da cdinole učitelj — strokovniak zna in inoie učencem podati učno snov v vsc- binskem, metodičncm in formalnem ozi- ru v najpopolncjši meri. Snloli takozva- liih »inštruktorjev« v princimi ne pripo- roeam: bolje se izkažejo. ako že mora biti, »korepetitorji«, ki domai-r učeiije in zlasti izdelovanjc pismenih nalog saruo kontroliraio in uadzira.io. Glavuo pa je ueenca navajati k samolastnemu dclu in inišljeiiju. Tudi starši in nün namestniki imaio nebroj prilik pojasnievati in pred- oeevati otrokom, da ie bistvo življenja delo in vztrajnost, da človeV brez teli ¦svojstev niti zas^ niti za drutre nič pozi- tivnega dose^i ne more. II Lcpo se veüi! Drugi nauk, ki ga starši notovo ne pozatoijo dati na pot svoihu otrokom. Nie manj pomemben oii nivtv/a, poseb- no za nus Slovene«, ki tfledt^ vedeuia ni- smo bas na najboljšeui trlnsn v svetu. :Pa tudi v tem oziru sola sama ne zmore vsega. Zato je potrebno. da starši, ko spravljajo decke v niestno solo, ne po- skrbe samo za zdravo stauovanie in ic- eno hrano, temveč si tudi ogledajo oko- lico, v kateri bo živcl n.iihov sinko, po- svetijo svojo pozornost zlasti družbi, v kateri se bo gibal izven solskiii ur; i>o- \prasajo za hišni red, ki ira morajo vsi dijaki - sostanovalci strogo izoolnjevati; prepovedo gospodinjam Duščati licence k predstavam v kino ali irledalisC-e. ki niso posebej dovoljene od Solske obla-* »ti, strogo znbraniti vsakršiK» izostaja- nje v ponoenih urah itd. MarsLkaj bi se se dalo v tem oziru navesti. kar kvarno upliva na vzgojo in izobrazbo mladine in za kar so stariši iu niih namestniki ne manj odgovorni kakor sola sama. O- paža se n. pr. tudi, da nosi.io nekateri u- Cenci vecje vsote denarie s seboj. Od- kod to? Kie ga dobivaio? Skrbni oee ga meuda ni dal, čeprav ga ima. morda v izobilju; kajti dobro ve. da sc denar te- žko pridobi — vsaj iut Dosten nacin — in da je treba otroke navaiari k stedlü- vosti. Ako bodo otroci stedlüvi, bo dru- ga generaeija boljša od danasnie in ž njo tudi blajfostanjc naše. Napisal üem te vrsticc v reseu opo- min staršem in z vroeo želio. da poma- gajo učiteljem pri vzgoii in izobrazbi svojih otrok. Ponovno povzdigam svoj glas, da je, ako kedaj, posebno v današ- njih easih živa potreba koooeracije, t. j. skupnega, mejsebojnega iu snoruzuinne- ga dela sole in doma. ako se liočcmo v dogleduem casu povzdigniti iz tega kru- tega materijalizma, v katorega nas je vrgla svetovna vojna, na visio stopnjo oinike in olike — za blaaor in napivdck domovine in Človeštva. Politične vesti. Spletke «ašHi skritlli sovražiiikov. Nekateri inozemski listi so nrinesli vesti o atentatu in utnoru kralin Aleksandra v Marijanskih Laznih. fstoeasno so sc pojavile tudi na borzah v Rimu, Londo- nu in Parizu od tod so prišie na Dunaj in se tarn kolportirale do borzi. posla- ništvih in kavarnah. V Prasd vlada mne- uje, da 6u te lzuiLšljene vesrj orgaui/i- rane od sirani, ki hoče zadeli jugoülu- vuiisko valuto. ßoj proti drasinii. Na seii ministrs- kega üveta C>. tm, jc bil spreiei pravil- nik za zakon o pobijauiu draginje, kate- rega je predlozil minister /m soc. poit- tiko dr. Zcrjav. Uvozna carina na juoko, mast, drvu in zelenjavo ie ukiujena. 1z- volil se je komite za prehrano pasivnili krajev. Izvozna carina na. žive. in zakla- uc prasice in na mesne izdelkc se bo re- gulirala sorazmeruv s earino na niast. Za izboljšanje našc valute. Fod predsudstvom poniocnika friiančnega uiinistra PlavšiOa in generalnega in- špektoria Jakovljevica se i<- vrnila ö. tm, v liiiančneni ministrsivu konferenca z bankami. Uanke so se striniale s pred- logom za skupno delo y, Narodno banko iu s tem da se osmije clearing-promet, s čimer bi se olajšalo poslovanjc na borzah. Klirinški proniet. stoni takoi y veljavo. Storilo se je potrebno. da se o- nemogoči javljenje ueistiiiitih vesti o kurzu v Cuiihu in se pricakuje, da Ikj kurz v Curiliu j>risc 1 v prvo .stanie na- pram pariteti v Beogradu in Zagrebu. Povišaiiie draginjskih Moklatl čast- iiikom. Kakoi" Puvzaincnio i/. časnikar- skili poročil se je v se.ii 111:11 sveta do- volilo povibanje draginjskih duklad casi- nikom. vojni minister je Dooblašcen, da sUivi tozadeven zakonski predlog, ki sto- pi v veljav-o s I. oktobrom t. I KeCi mo- ramo, da odkritosreno privoščimo, da se omogoči castnikom dostoino življeuje, \endar pa belezimo vest o \-A\ dodaikili castnikom z ogorcenjein in gnjevoin, ako vidimo, da uvideva vlada svojo dol- znost samo na euo stran in zna iakoi najti sredstva, da ])omaga risiirn, ki so že danes za ninogo na bolisom ko civilni nameščenci, ki v bedi in Domanjkanju propadajo. Takega ravuani-i nač nihče, ki pozua poUižaj ne inori' viv zacroN'Cir- jti. ne kriti! Skupščina zveze narodov. \ (ienovi se je oivorila 5. tm. tretin skiipsOina Zvezc uarodo\. l/.\'olili so d nopredsed- nikov. 1/id vulitev je razclasil predsed- nik fid wards. OJ -i-l .^lasiiioiVi ie doiiil lord r^alfour 3S. I ljMmot;in\ tutli .^S. Oo- inez •>/. lirautiny; 3.>. (iinii'iio -S iu Mineic -M ^lasov. Malo nntanro zasronn torej jugoslo\;mski xiiuanii minister. Iv*!)- bert Cecil je žel za s\oi;i i/\aiaiija o- bilo pt'izuanja. Omeui! .ie. vnrašanje A- landa in težkoce \- S. uri otvori župaii dr. Hrašo- \ec občinsko sejo ter konštatira sklepč- uost. Zapusnik zadnie rednc scic se brc/ debate odobri, Žuitaii odgovarja pred vsem uu ruz:- ne imerpelaciie, ki so Sc stavihj v zadnji seji obcinskega sveta. b; skupička od svoječasno zaplenjenib Bernovili čev- ljtv sc je dalu večja vsota ubožnemu Jwiidu, ostalo pa kot izrednn podpom 'Samopomoči«. Kratki rok za vpisova- n.ie v volilne imenlke se rudi tega ni po- daijsal. ker je mestni nrad itak sam iz- popolnil te imenike na podlasri prijavnic prijavnega urada. Zamisljcui so Je Vor tenieljna rnatica. Seje obcinskega sveta se IxkIo vr- si!e odslej reduo vsakt H dni, ker so /aostanki večinoma že predelani. N;i dnevnem redu ie kot nrva točka poroeiU» pei/onaluega odseka. Poroča predsednik odseka prof. Mravljak. Vsled naraščajoce drasrinie se sma- tra kot nujnn '/.adevri. dn se spravijo place magistratnih ¦nraduiko\" vsa.i v delni skUtd s ctntimi živitenskHi potrob- sciu. Ker bo pn tvorila podlafo ^hii?be- ; no pragma (ike zh mestno uradriištvo pragmatika za državnc nameščence. je treba z detinitivno reguiaciia nlač poča- kati tako dolgo. da sc državiut službc- na pragmatika uzakoni. Obeinski svet radi tega regulira place zacas.no na ta način. da uvede pole.a: dosednnjih dra- ginjskili doklad še Dosebno draginjsko dokladOj ki znašrt brez razlikf cinovnili razredov in kategorij pri ozenienih me- seC-no 1400 K in pri sunicih 800 K. Poleg lega se izplacuje /a vsakcern otroka do 3. leia 200 K, od 3. do 14. leta. Pa 300 K nicsečno. Prisloja li- doklarnsanja, sc je razviln živahna Ue- ivia. \ katoro so poscgli dr. Božie, Ko- rcn. "Zubkar. Prokorsek. dr Offuizck. l..eskovsek in rei\-rem. Hr. Bo/.ič ic ttv- plo priporočal. da so uradni.st.vo vsvkdar pruvočasni) pi>dpR-: opo/.nrinl jc Pa na opnsnost indeksa, ki morn vsled svoje nesiguriiosti upropasiiti vsnko iavnn korivoracijo. Obeiusk« «osDodarstvo \?.- gubi s tern svojč ravnotežjc. ker ni nio- -očc več sestuviti vsaj pribli/-uega pro- račuua. Konecno so sprcinu- nrcdlog. nai se sestavi komisija, obstoiof:! iz župana ozir. njeffovcgn nf. Mravliak, v stavbenega in v obrnio-tržnega P^ l*Qr- nardi. \ iineiui odseka za tiiisk} prome( poroča predsednik odsek;! Prekorsek. Na obratno_ ravnateljstvo hižne ŽC- leznice v Ljubljani sc napravi prošnja, da se vlak. ki vozi ziutrai ob 5.50 Iz Zidmiega mosta do Ljubl.ianc ter se vra- C-a i/. Ljubljane ob 14.20 do Zidanega 'nosta. začenja zjutrai iz Cel.ia in vrača ^•opet nazaj do Cel.ia in ne samo do Zi- danega mosta. Stara prepoved gledc nrauja in sn- seuja perila na levem bre.tru SavmJ« ined mostičkom čez Sušnico do brvi, k! vodi v mestni vrt in južno od brvi üo liikda.i Urekovega vrta se obnovi ter policijo 0 tern natančno obvesti glcc?e postopania. Prosto kopanje v Savhiii. ozir. sla- čenje na levem bregn Savinic od plot a pri »Sanhofu« do prvega žeiezniškega riiostu ic prepovedano, raziu» v že 0*- Štev. 103, »NOVA DO B A « Stran 3. stoječih kopališkili utah. Tozadeviie pre- povedne table se naj uabi.ieio nri brvi jn kapucinskem mostu. Celoten kopališKi red za prihedujo sezono bo odsek pra- vočasno izdelal in predložil olV:. svotu v sklepaaije. Prepoved praiija sc istotako v smislu skle-pa na tei prepovedni tabh r> /riaei. Kultumi in zdravstveui oiisck: Pn- roča predsednik Prekossek. Sklcne se principijeino »rirejati /, inesmiin kinoaparatoin izven tjledalLsea kinopredstave ter v to svrho najeti vcC- jo dvorano. 0 podrobnostih se bo po- svetoval še odsek ter stavil iozadevue predlogc v eni priliodii.jih sei. Obcina prevzame kritie 7-\ stvarnc potrcbščme gospodiniske - kuliarske sole. Sprejme se predlos g. ravnateija rJrinarja, da se po .sklepu me.siuega soi- ¦sketfa.svcta pritegnete v odbor te novc sole dve zastopnici in sicer eno u za- druge gostilničariev, ena pa iz vrst s'o- spödinj. Glede javne kwjiznice '/eruskega rraio in se pie- preCi na ta način vsako rjonesnaženje one^a proslora, ki je pri vhodn v !nv. doru- Q. Botheju se dovoli zgradba pri- tii^-nega poslopja za vporabo skladisču v A^kerčevi ulici. Ge. Pallos se dovoli obdržati zača- sno Se obstoječi del kopatisča. ki w pa »«ora livno preurediti. Postavitcv orijcntaciiske table pri Kapucinskenr mo&tu se dovoli Javneinu skladiSču in prevozni družbi nod gofo- villlJ POKOji. (1. neOnianii, «ostilnicariu v Ou- sposki »lici, se dovoli prczidnva lokala na Dečkovem trgu v mesnico. ako se zavežc. pri izvedbi rcKulačTie Crte stav- bo pod ret i. Üosedanü načrt cest, ki uniijirajo Dielilovo posestvo ter «a naravnost razkosavajo, se izprcmeni. ker je bij oa riemskeg-a obč. odbora nanravljeu z očl- vidnim nanu'iioin, oncmoffočrti na slo- venskem posestvu (svoi čas last Hijn škega. doma) vsako novo stavbo. Odtocni jarek za Aleksandrovo vo- jüsnico se nredi po predloft'ti stavbeuega urada ,in sc istemn naroča. d,i predloži obč. odboru v odobren.ie notrebcti na- ert in stro&kovnik. Oospodarski odsek: Poroča pod'/u- pan Zabkar. Ker meüüii uslnžb^nci. ki iinajo prosio ra/svctljavo, ooivid.no prcveO Porabljajo vlcktncnc^a toka. se j:;n prcdpišc liatancno štcviio žarnic. lS'upcljuva cicktrivl'iic Ju^i v i-, nau- slropju mestne osiiovnc sole in v Kieii l>ri koili'ii se dovoli po prcdložcucni j>ro- račiimt Jiicstne clcktrarue. i5rodajo se parcels oil zeniljisea pri Spudnjcm Lanovzu, ki jc nanicnjeno v jiivlusirijüke svrhc: 'LVrdki Kakusch pri i-'ertjiiaCx'vi tovami H7l)U iir' (a -W K) ju>d poüojcni, da v slučuju zg'radbc pro- jeKiiranc ceste Ore/, nekatere parcclc udsiopi za. ccsto poLreben d.>l mestni obaiu m da zjjradi :ia tciu zeuiljiscu skiadišče, ozir. objeki za iiiduslxijsKi obrat: ivorniei zu poijedeiske siroie in livarui v CcJju 5814 nr" (a 3-1 K) in :<• Kurbisciiii v izineri 5867 nr (:i 3-1 K), vseni pod pügojüiti, da zgradijo tovarne najpoznejc Uu 1. jan. 1^4, Mcstiia obcina. jc pripravijena ku- piti Uakuschcvo .skladisče ob Kralja l'e- tra cesti in gu adaptirati za siaiiovanja. Pvlesweinu uradu se naroči, da preslwbi natancncjšc podatke glede vredivjsti stavbc in stroskov adapciie. Uclavceni se dovoliio mozdc v ^11"- slu tlopisa Zvc^c indiwtriicev na sl°^- ozemlju z veljuviiostjo od 1. VHL 19-'-- /.'upanistvo sc pooblašča. da urcdi mez- du me-itnim .stavbinskiin delavcem vo vsakokratnem veijavnem tarini /vczc iudustrijeev. Ue. Idi Suic se prtxla ko< zcnilJiü^a na Jozeiov-em hribu. Ciiede nadzorovania inestuili podje- tij sc sklcnc, da nadzoruiein podil'tja refercnti posamcznih pododsckov. 2upaustvu ie naroča, da preprcu beraCenjc v mesto nepristoinih bcratcv v mestne ni teritoriju s tem. da zaprosi policijski odclelek okr. «lavarstva v Cc- lju, da postopa proti tuj.hn beraeeai v yinislu zakona. Olcdc doniačili beračev r.aj ubožni svet sestavi statistiko o ste- vilu nboieev in kolika vsota bi bila po- trebna za presitrbo teh bcračev. Upo- števa naj se pri tem tudi akciia za pre- hrano ubožne decc v Celiu. ki največ- krai berači in nadliiguje stranke po hi- sah. Pi-e-d mestnim magistratom in prcd Ivadiikoviccvo hiso se riaoravi tlak li cementa, s čitner se bo oleo^al prostor pred wagistratow. Kapucinski most "sc nooravi i»o pro- lačiuiu gradbene st'lvKije v Celju. Mcsl- neanu oskrbništvu se naroča da v.es za to potreben k-s posekii kkom letošnjc ziine v njestnem gozdu in srn pripravi- Cclokupna popravila .so Droracunjena na 760.000 K; k temu pri«Di;va okr. za- stop polovico. Sklene sc. obrniti se za prispevek tudi na okoliško občino in dr- žavo. Kljub tem popraviloin na sc bo pripravljala zgradba novega mostu. m bo trajala v najuKOdir^jsem slneajn 2 do 3 leta. Za zidanjc mestne stanovanjske hiše se najame posojüo v zneski: S milj. kron pri posimieznih ccljskih denarnih zavodih proti WY<> obrefttini in \V-*% a- nuitcti. Maicrija! za to stavbo naj se ta- koj nabavi pri bližnjih tvrdknh od naj- nižjega ponndrrika. h^edba sklepa se prepnsti gospodarskemu odsekn. Higerspergerjevo posestvo se prc- da )u iavni dražbi. O«. F5ovlii se da v najcin. prostor za Sv. Jožeioin proti lemi najemnini 500 K za dobo 5 let, kjer \w izvrseval pirotchniöno obrt.. S tem je ob K>2-4. nri dnevni red kon- čaii, na kar zakHuči ^npan abč. sejo. Celjsko godbeno društvo otvarja s J5. sepiembroni lasiuc» godbeno Solo za klarinct, trompelo, .ijo^dni rotr pozavno, udarala itd: VpisovMii.f.' se vr.ši vsak dan od 8. --¦ \2, in 14. - 17. ur<> na stano- vaujskem nradn cc!j. inaiiistrata. Vsak vpisanec se rnora ob/cdneni zavezati, da bo po končaneiu potikn vsionil v drust- \'eu orkesler. ObCül.isSveu;> eoübenöga drustva« se vrSi napreklicno v torek, 1^. tni. ob 8. nri zvecer v mali dvorani Narodnega ddm:i. Dnevni red obesga: J. Poroeilo predsednikr,, 2. noroeüo taj- nika, blagajnika In ostalih fnnkcijonar- Kv, 3. slnčajno&ii. Upamo. d^i bo z o- zirom na važnost tega drnStva udelež- ba povoljna, zlasti vabimo nredstojnike raznih nradov in pocijetii. ker Ie z po- niočjo teh bo iiiogocc dvisrniti godbo na isto visino, kakor je v Celiu labko do- segljiva. Zlasti ])a npamo zaeotovo na u- cielezbo naSih podpornikov ki >-,o dosj- daj z večjimi ali inan.išiini zneski po- magali drustvn. Na drzaviii reahii jiimnaziii v Ccljn .•»c pricne sol. ieto \922j23 due N. sep- tenibra s skupno služho božjti. ki se vrsi istega due ob S. nri Jopoldne v iVia- jini cerkvi. Spreiemni izpiti za I. razred m> v sredo 13. scptcmbra ob 8. uri do- poldnc; vpisovanje v II. -- VI11. rai- led in repetcntov \. razreda istega due to je 13. septc-mbra od 0. do 12. urc. I'o- liavljalni in dodatni izpiti v torek I-. septeinbra. Kavnatelistvo. Telovadne lire celjiskega Sokola. I'rieensi s pondeljkom 11. scnienibra se vrši rcdna telovadba clanov vsak poji- aeijek, sredo in petek od K-20. do 2\ nrc. starejsih brutov iste dni oil 18.—20; urc. članic v torek in eetrtck od >H9. 20, trgovskoobrtnega uaraščaja vsak lo- re k in eetrtck od 20. do 2\. lire. Telo- vadne lire dece in dijakov se objavi v eni prihodnjih stevilk. Državna dvorazrwlua trxovska sola v Celju. Za sol. leto 1922/23 ho vpiso- v;uije gojencev v pripravlialni razred, prvi in drugi Ictuik ter deklic v drugi lehiik v pondcljek, It. senlenibra od «S. do 10. tire. Sprejeni novili jroicnk v pri- pravljiihii razred in prvi letnik je iz- ključen. Ponavlja'.ni. uaknadni. .in spre- jeiuni i/piti se pricno v torek. 12. sept. oi) 8. uri. V Cctrtck 14. sevt. bo ob 9. uri otvoriivciia služba božja v cerkvi Ma- rijineg.i Vnebovzctja. Nato se zbero u- cenci in učenkc v svoiih ray.redih. kjer se jrm prcčita in razloži disciplinarni in solski red ter naznaiii urnik. V petek, due 14. sept, se pricne redni oouk. Vsak Jugoslovan naj bode clan »Jugoslovanske Matice« i-OUCNl IZLiiT S»^BSKIH KME1O- VA1.CEV V ViARiHOR IN OKOLICO. 2c od nchdaj je v nuprednih drza- vah navada in potrcba, da Drirejajo or- ganizirani kmetovalci poučna potovanja ~ če že nc v tnje države — pa vsaj v raznc pokrajine svoje doinovinc. Taki izleti so velikc važnosti zlasti v pre- iežiio agrarni državi, kakršiui jc naša .lugoslavija. Nimajo in ne morejo imeti nobenega zloglasnega -pollticiiega zua- caja. ampak njili pomen niora biti samo Kospodarski. Tako poučno potovanic srbskih kinetovalccv se pravkar vrši po naši lepi Sloveniji. Zletna točka if tudi Ma.- ribor z okolico, kamor prisneio zlctniki prihodnii torek, due 12. seotembra r. \lakom ob 9. uri 42 min. Pozdravliain to akcijo iz vsega srea. Tie radi tega, kcr jo nospešujc sedanji gosDoii kmetijski minister, ki je sinčajno ffosnod Pnccli, ampak zato, ker je v našem spiošuem gospodarskem in državnem interesu; z isto vnemo jo boin po skromnih močeh i)ospeSeval, kedarkoli in od ko-garkoli bo i/hajala, kcr smatram, da jc dolžnost merodajnih einiteljev poskrbeti, da se slični pončni izleti jugoslovenskih kme- iovalccv prircjajo redno in čirn večkrat inofioče. Ne Ie z naineuom. da se bolje medsebojno spoznavamo. amnak da se drug od drugega nciino. da se vspodbu- jamo k dobreinii delu, da irospodarsKi miprednjenio. V Sloveniji je razmeroma zelo raz- vila tudi obrl, indnslrija. trgovina; vse te gospodarske panoge se okoristijo na podobriih prireditvah, uprav v Mariboni v tern vecji ineri, ko pravkar kažeino svetu ])lodovc našega pridncga dela v obrtni razstavi.Tn se naj ponovno po- ka'/e in dokažc, da jc uesniisel, ustvar- jats ali eclo poglabljati «prepad« med dcželo in ineslom; v kolikor pa nasprot- ja obstojajo, jih rnoramo skušati omiliti. kakor si to rcsno prizadevajo pametni. dalekovidni iiarodui gospodarji eclega naprednega sveta v vsestranskeni inte- resu. Lokalui odbtjr za sprejeni srbsklli kinetovalccv v Mariboru i in a ualogo, da vse potrebno ukrene, da bo bivanjc srbskih izletnikov v našem obniejnem lnestii in okolici kar niogočc prijctno in hkrali koristno v prej povedancm smi- slu. In ta naloga ni baš lahka. ako si zictnisko akcijo tohnaČi vsak po svoje. Zavedajmo st\ da zlct srbskih krncto- valcev nc sluzi niti ne sine služiti kakim ozk'osrC'iiim polit'C'iiiju innnenoiri. r»inp;ik cdino dobri stvari, ki nam je skupna. Tako bodo md\ bratje z iuga odncsli rui>- boljsc vtise in lepe spominc tudi iz JV\a- i.bora in našcga divncjfa Podravja, ka- kor iz cele Slovcnijc. Žclcti je da bi vrli okolieani ••-- ka- kor sc\e tudi ineščaui — brez razlike na politiena nazirania pozdravili zletnike \ Cim veCie'tii šicviiii že ob prihodu na kolodvoru; to bi se dalo nailepše zdru- /.iti z obilnim obiskom obrine razstavc i.-.tcg;i due, koio si o^lcdüio gostje koj po prihodu v Ainribor do dveh popoldne. !Jo skupnem obedu se vrši o.uied vinar- ske in sadjarske sole, Jiaslednjega due zlet v Palo in Ruse, v cetrtt.'k zjutraj se iui nadaljnje poučno potovanie v Ljnto- Jiier. Onr.ož in Pttii. Gasilska župa žalska sc enti prini;)- riina. da poj)ravi elanck »Slike i/ Žalca^, katcri je zagiedal !uč svet;i v »Novi bobi« due 2. sept. tk. v toliko pojasuiti, da je bila supozicija mokie vajc, da je hmeljarna v ogniu in da ie Vabicevo po- sestvo za resiti. Po poročiiu v tem član- kii b! u:ts moral vsukdo. katcri je vaii prisostvoval, imeti za vclikc t^pce. ker PoSiljamo plczalce na gorečo strcho; a!i pa misli g. do-pisnik. da bo njenin na liubo plnmen švigal uroli zem!ji mesto proti nebu. Tako netocno noročanjc stvari sami Ie skoduje, to tembolj, ako hoce dopisnik to v humoristični obliki napraviti. Has. župa sa prosi. da se naj ;;. dopisnik prcd poročanjem nri nas na- tanl'vo pouči, humoristično ooročanje o gasllsivu pa naj opusti, ker gasilsko delo je preresno, da bi prenašalo sme- scnic, izjemo morda uaDravi sv. Stefan -- dan veselice žalskega gas. društva. Oasilska župa žalska, 7. septembra 1922. Dr. Bergmann, te. načelnik. Sliviiica. Mislirri, da je Slovenccm sc v žalostnein spominu kraljeva izjava o SlovcDiji in Slovtncih. Tudi' drugi do- godki med nasim uarodom nam govorc o žalostncm našem popivaniu. Marsikdo si beli glavo, s cim in kako hi prišu v okom tej naši rakrani. Morda j)lebiscit. Zalostne izkušnje na Švedskem, morda z cucrgienini korakom od strani vlade glede koncesij. Vse to ie Ie orobleina- •tično. Dcviza niora biti Ie: čini višja kulturim stopuja naroda, torn manjsu l)odivjanost in večju zincrnost in to ne sanio pri «steiaim«. Vsak korak, ki stre- mi za tem, moranio pozdravljati in odo- bravati. In naši Slivničani so tudi do- živeli tak dogodck v nedeljo 3. tin. Upri- zorila sc jc F. S. Finžgarjev;i »Razvali- na življenja«. Maio predrzno podjetje, a veudar jy.vcdeno nad vse orirakovauje, dasi jim ni bilo na razpolago skoro niče- sar. Vse so si rnorali sami oskrbeti in napraviti kakor jc pri nas soloh nuvada. Vcscljc do dela jih jc tudi usposobilo, da so igro dostojno nprizorili tako, da se je lahko zasledoval v krralcih pro- grcsiven propad --razvaline — Ne mo- re sc tu posameznikc ocenievati in tudi i;ima smisla, Ie nekai se vsem skupaj mora priznati, da so izvršili svoje ,vloge vsi prav dobro in lepo. Trcba sicer upo- števati, da so bili vsi sodelujoci ljudjc, ki so poglediili prcko mejc Ijudskošol- skih zahtcv. Odtod morda zavestno ali podzavestno dejstvo, da so se spravili na to tcžko Finžgarjevo dramo, ki se ji vidi tendenca: odpomoči in resiti nas narod pogubonosnega pitja, rešenje iz razvalin, ki se delajo okoli nas. Ali lio- te ali nehote: »Razvalinarjem« vsa cast in Ie tako naprej. Kamen do kamna pa- lača ... —o —c ZAHTEVAJTE V VSEH TRAFIKAH IN DRUG1H TRGOV1NAH SA/WO VŽIUA- l.ICE CMD! ZAVRACA.ITE VSE DRUGE IZDELKE! Dnewna ki*onika. Osebna vest. Dosedanii ravnatelj Ptujskc giinnazije g. Vaida if imcuovau za rcferenta v prosvetuo ministrstvo. heležinio to vest / vclikim zadpščeniem, ker pride tako na važno mesto tako od- ličcn soliiik in strokovnjak. Začasno vodstvo ptujskc gimr.azije prcw.anic g- prof. Konilianec. Stran 4.___ »NOVA DOBAi Štey.J03.M HI. Kongres iugoslovanskih profc- sorjev v Ljubljani. V Ljufoliani so sc zbrali 7. tm. profesorji iz celc nase pro- strane domovine. Kongres je otvoril predscdnik »Glavne uprave« ravnatelj dr. Simič iz Beograda. Konxresa se je udeležilo 250 profcsorjev. Za predsed- nika je bil izvoljen predsednik ljubljan- ske sekcije, ravnateli dr. Korun. V itnc- nu pokrajinskc uprave ie pozdravil zbo- rovalce z navdušenirn jfovorom dvorni svetnik dr. Skaberne. Kongresa so se udeležili tudi vseučili&ki profesoTii: dr. Zupančič, dr. Ilešie in dr. Ozvald. Protestnl shod vojuili invalklov, vdov in sirot sklican na nedeljo duo 1U. trn. v dvorani Mestnega doma v Ljub- ljani je pr-eklican, ker je vla,da vse zah- teve vojnih žrtev sprcjela. Frankolovo. V Stevilki 100 od sobo- te 2. sept, so izostala sledeča inieiia: Vida in MlJa Stukelj in Avgust Slavs ter Minček Bezensek. Naj se nani to oprosti. Mednarodni Invalidski kougres se otvori v nedeljo v Ljuhljani. Minister za socijalno politiko dr. 2erjav je prispel v Ljubljano, kjer bo na konsrresu poročal o projektu novega invalidskega zakorm. Državna dvorazredua treovska so- la v MarJboni. Ponavlialni in naknadni izpiti se prično v pondoliek 11. sept, ob 8. uri. V sredo (13.) se vrši vpisovauje v drugl letnik od S. do 10. ure. V prvi letnik ni več možno spreiefi nobenega ¦učenca ozir. učenke. V četrtek (14.) je ob 8. uri otvoritvena služba božja. Red- ni pouk se prlčne v petek dne 15. sept. ob 8. uri. Društvo «Gosposvetski Zvon« napro- 5a vsa narodna in obrarnbna zlasti pa uramaticna druStva, da priredijo na dan 10. oktobra. obletnice IkoroSkega plebiscita primeren večer in to v korist društva »Ciosposvetski Zvon«. 33. redna veHka skuDščina »Druž- bc sv. Clrlla in Metoda v Liubljaiifc se vrši v nedeljo, dne 10. septerabra 1922. ob 10. uri dopoldne v Üivbliani, v vuliki dvorani Narodnega dorna. Spored: I. Nagovor prvomestnika. 2. Tajnikovo poročilo. .3. Blagajnikovo i>oročilu. 4. Po- ročilo nadzorništva. 5. Volituv članov v družbeno vodstvo (4 člani1). 6. Volitev nadzorništva <5 članov). 7. Volitev raz- sodništva (5 članovj. 'S. Slučajnosri. Glavna skupščhia »Družbe sv- Ci- riia in Metoda« se vrši v nedelio, dne 10. sopt. ob 10. uri dop. v velikj dvorani ljubljanskega Nar. doma in lie v »Kazi- ni«, kakor je bilo prvotno objavljeno. Delovanje »Družbe sv. Cirila in Mcto- da« postaja /. vsakini dnern boij potrob- no in bi ne smel v njenih vrstah rnanj- kati noben naš zaveden naroden človek. Svojega delovanja »Dru-žba« ne more obešati na vellki zvon iz lahko razum- ljivih vzrokov. Res pa je. da se nahaja Družba v zelo težavnem položaju in je zadnji čas, da ji priskocmio vsi na po- moč. Nekdanja požrtvovalnosr za našo solsko družbo mora zopet i>ovsod oži- veti, kjer je tekom vojne in do vojni po- pustila. Zalo kličemo vsem naSim starim bramhovcem: Udeležite se glavne skup- ščine! — Istega dne se vrši ob pol 9. uri üopoldne zaupno zboTOvanje po § 2. društv. zak. v družbini pisarni za dele- gate in pokrovitelie. Državna borza dela v Marlborih Tedensko poročilo od 20. 8. do 2. 9. tl. Prosta mesta so bila prijavljena: 205 moškim, 118 ženskam. skupai 323. Dela je iskalo: 220 moSkih. 155 žerisk, skupaj 375. Zaposliti je bilo močoče: 93 raoš- kih, 65 žensk, skupai 158. Brezposelnih ie ostalo 486 moških, 220 žensk, skupaj 706. Narodni dom v Kranju. 3. tm. se je vršilo v Kranju slavnostno üolaganje te- meljncga kamna za »Narodni dom.« Slavnostni govor je imel predsednik Maks Fock, ki je povdarjal, da naj bo Narodni dom svetišče v narodnem In državnem oziru za vse poznejše gene- racije. Slavnosti st-a prisostvovala pri- jatelja Jugoslovanov Herman Wendel in poročevalec angle^kega dnevnlka — ^Manchester Quardian«. Tat pod posteljo. Pri Sv. Lovrencu na Pohorju se je skril že večkrat pred- kaznovatii ključavničar Franc Grali pod posteljo. Priplazil se je po noči-v Kore- zovo gostilno. Ker pa je nastal ropot, se je gostilničarka zbudila in poklicala mo- ža, češ, da je nekdo v hiši. uostilničar je vstal, Sel v drugo sobo, v tern trenut- ku je pa skočil izpod postelje tat, prijel za litersko steklenjco in zagrozil gostil- ničarki, da jo ubije, če zakriči- V naglici je vzel gostilničarjevo zlato uro iti veri- z'.co ter skočil skozi okno. Se tisto po- poldne so ga orožniki prijeli in izročili rnariborskemu sodišču. SezitaiH Jndustrijskih in večjHi obrt- nih poclietij v okraju trgovsko In obrln:- ške zbornlce v Uubljani je izsel v novi, ])onraoženi in izpopolnjeni. izdaji. Pri- kladna knjiiica je sestavliena po stro- kah v abccedneni redu in «bsega 80 ti- skanih strani. Dobi se pri irsr. in obrtui- ški zbornici v Ljijbljani po 10 Din za tiskovne stroške in 30 par zm poStnino. Denar je poslati vnaprei. Veleindnstrijee Vinko Majiliö okra- deii. Iz zaklenjene shrarnbo na vrtu Log, katerega obdaja od vseli strani Su- va, ie bilo Vinku Majdiču v Kranju u- kradenega razne'.r:i blagu v vrednosti 50.000 kron. Ustanovitev aprovlzadiskil» odborov. Spoeetkom oktobra se bo izvršilu komi- sionalna reviziju pri vseh treovcih, ki kupčujejo z življenskimi pofrt^bsčinami. Katerega trgovca se bo zaJotilo pri špe- kulacijaii,- bo strogo kaznovan. Istocas- no se ustanove aprovizaoiiski. odbori, ki bodo direktno od producentov kupo- vali živež ter ga oddaiali nrebivulceni po lasttii na'bavljalni ccni. Bepgrad in vsa večja mesta do-be za naicup žive/a ob garaiiciji države primer no posojilo pri Narodni banki. Potres i« neurje. V okolici PeOi in Djakovice je v i>ondc]jek besnela stras- na nevihta, med plo-lio jc widala debela toča, istočasno so čutili ^ Djakovici močen potres, ki je poškodoval več tiiž. Turška nioseja se je vsled potresnih sunkov pornšila. Clovcških žrtev ni bilo. Cndno nakjjucje. Posestniku Stro- jinu iz Ostroga sc je pri vodniaku, ko jq hotel napojiii konje, vdrla dcska in pa- del je 12 nieirov globoko. Mo^.n sc pa ni nič pripetilo, razitn, da je bi! m-oker. Oetontor. Pred i,ar dnevi so našli na tratuijski cesti v Zagrebu mrtvega novoroienčka. Zdravstveno - redarstvc- rio poverjcništvo je slo na lice mesta in ugoiovilo, cia je porodjla dote 25-k'tiui Mari ja Vodopivec, delavka v-neki knji- Koveznici, ki je zločm takoi nriznala. — Dele je bilo ženskega spola in sposobuo /i'd življenje. Dobra žeua in mau inia vedno no- koliko steklenic lckarnarj:i Feüeria pri- jetuo dišečega »Elsafluida« pri hiši. Do- bro siuži za drgnenje hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosm-ettkiun za usta, kožo in glavo. Mnogo močnejši, izdat- ncjši in delujoči kakor frar.cosko žganje. 3 dvojiiate steklenice ali 1 špecijalna steklenica skupno z zavoiem in poštni- no za 72 K poSilja: Engen V. Feiler, Stubica donja Clsatrg 356, Hrvatsko. d Osttinosvojimo so! (Iz govora g. Viktoria Zimiča iia zbo- rovanju zaupnikov JOS v Celiu 3. 9. 11.) üovorilo sc je danes tukaj mnogo in dobro govorüo. A vsi Dredmeti da- našnjlh razprav se meni tk> zde lako važni proti predmetu, ki ie narn najbolj pri sreu: ublaženje drasrinic- odnosno rešitev valutuega pro-blema. Vsi veino, da je vzrok draginje nizko stanje naže valute. Vsi rva tudi ve- niot da je vzrok slabe valute v prvi vrsti pasivna zunanje trgovska bilanca na5e države, vsled tega, ker kupuiemo pre- več, ker živimo razkošno. A drugi vzrok je, ker premalo delanio. Drugi vzrok odpra\itn kratko. Nai- več dela se zahteva od onili. ki stradaio. Dajte JL^m kruh, in delali bomo. Do za- dovoljstva je korak le kratek: če vidim, da se vsaj na videz drugim ne godi ne- zasluženo bolje, se kolikor toliko zado- voljini. A kaj vzbuja nezadovolistvo? Ce vidirn, da moj bližnji potratno žlvi, med tem, ko jaz stradam! Torej zovist! Od- praviti je treba potratnost s lein istiin udarcem povod za zavist. in če ste sto- rjli to. potem ste odpravili tudi prvi vz- rok slabega stanja naše valute: primanj- kljaj v zunanje trgovski büanci. Jaz nastoparn danes kot protivnik potratnosti v dve smeri: potratnost gle- de zalaganja želodca in potratnost glede oblačila. Kdo živi razkožno? Mi mali, ki stradamo in nosinio raztrgano m — • v kolikor se še da — zakrpano obleko, gotovo ne. Neposredni vzrok razkosne- ga zivlicn.ia s«i niii. ki so si t'^koni voim> nagrabili krivično velikanska bogastva. Tarn se.zapravlja in od tarn se daje smer — modi. In moda, to ie kuga, ki okuzi vsako žensko. Ker vidi ženslia verižnr- kovo ?-eno v svili, v etaniinu in drr.gih takiJi ro'bah, ki jim niti nv vein imena, bi tudi sartia rada bila —- »leDa-. A ker ne more, je ne-srečna, nezadovoljna, ker bi pa le rada, dcla dolgove do izčrpanja kredita, potem krad-j ali se orodnja, a konečno >— berači. Bogatasu pr^povedati hiksuzno ži- vljenje v uzivanju jedil in pijač, jc ue- mogočc. A prepovedati sn da. du ne dc- la tega na b.zivaioü in poliu.isljiv na ein. j Prepovedati mu luksus v no§i, bil bi ncsmiscl, ker v tem slučaiu ne bi bilo posnetnovalcev, ker bogatas zlasti vc- rižnik in vojni dobičkar iruri l^'led Ic med svojimi ožjimi prijatelii. dokler so ti ob enem njegove pijavko :i v sploš- iicm ninra ugloda — le iam kier rnnzi? ten-več zaničcvauie. Luksus v nosi bi sc pa Inhko od- pravil ic s posnemanjem. Posnemamo pa radi vse. kar pride — jeni pa mora imeti svojo kuhinjo. Le dotra, resna in mirna moč naj se javi pis- me.nona: GraŠčinaŽovnek p. Braslovče. 3-3 Češplje sveže, kupi vsako množino Robert Diehl, parna veležganjarna Ceije. I Brusnice S'vtiie, vsako množino, špecerijsko in koicnijalno blago po zmernih cenah. Lucfovik Petekj Geije^ to:«* Cawkai'jeva c» 4. 5-2 Pirorfa •© nidi bolezni novoopremljena konfekcijska trgOYina, 10 :nimit od postaje Celje. Naslov pove 1\fcb upravništvo Nove Dobe. 2—2 K^pim po visoki ceni vsako množino pßW to* p.i2cljivo proti dupiikatom. Prosim ob- vezne ponudbe franko vagon vseh po- staji na naslov Korošec Dragotin, 67-i: lesna trgovina, BraslovCe. 834 Kupujem trds in mehek, rezan in tesan les. Ceiojene pismene ponuebe z navedbo di- merri'ij, količine in cene franko oddajne po- staje prosim poslati na firtno Franc Vehovar, tovarna pohištva in lesna 971 trgovina v Celju. 10—7 Salt« 9»bt, tipoVo d«tj«, brt- »j«vo olj« in poljsKt prtdcllsc plača najbolje tvrdka 40—16 SIRCRANT, KRAN J telefon int. St. 9, in nudi po najnižjih cenah na debelo «liadkoH*, riž, e3je, kavo iftd. Prosim za povzorjene ponudbe gob. I Obi. konc. posredoualnica k za promet z realitelami: * Dnton F. flrzenseh CEUE Rralja Petra c. ZZ CELJE Posredujepri prodaji ozir. nakupu •zemljišč, his, vil, gradov, veliklh in malih posestev, industrijskih podjetij ^d., itd. vestno In točno. 45-15 SUfCNO 82 50-33 pristno 6esko za moske in «olneno za ženske obleke in raxno matiufak- turo kupiie radi direktnega import* po čudovito nizkiii cenah samo v veletrgovini in razposiljalnici R. Stepmecki9 Celje. NflJFINFJsl I ROBERT DIEHL Najfinejši medicinalni konjak in vse vrste žganja \z sadja izdeluje P3HHR UELEŽGflNlflRHil, ROBERT DIEHL ce:Li«x;e: slovenua' CL:r^jrL: 60—13 891 Prirocen vozni red veljaven od .1. junija 1922 ima v zalogi ZVEZNA TISKARNA kakor tudi knji- garna Goričar & Leskovšek v Celju. Cena Din 6-—. JETIHAI Dr. Pečnik ordinira izven torka in petka vsak dan v Št. Jurju ob juž. žel. za jetične. Čitajte nje^öve 3 knjige o jetiki. Elehtpüni slroji ppoizuod 9 E 6 Blektrijjni Stevci proizvod A E 6 žarnice Tungsram, vse elek- *"9 irotehnlčne polrebŠČine v za- J, log! p? zelo ugodnih cenah ELEKTR0TEHN1ČNA TVRDKA K9R0L FLOR](1HCIC, CEL3E. ffl! ProraČuni brezplačno. Prva narodna brivnica 9-IS Lastnik 20—4 Matija Bukovčan, Celje, Kralja Petra cesta št. 27 Opozarjani cenj. ob^instvo v mestu in okolici iiadohroin ^isto pOsStreŽbo. Prevzemam tudi britve za bruSenje z enoletnim iamstvom. QMERIKilNSRI SillCiCt* Sivalni stroji dobivajo " se edino le v naSI nov! prodftjaln! v Mariboru, šoiska u. 2 zastopniK za Celje: Josip Rojc Prešernova 16 mehanfk Singer i-ie Singet11 oije Singer sukanec Singer nadomestni deli ltd. Sinfiei* šivaInl stroji za rod " binske kakor za vse 1011 4-2 obrt svrhe Prodaja na mesečne obroke (24 mes.) Lastna mehanlčna delavnica za pc- pravila vseh slstemov šivalnlh strojev Zastopstvo v vseh večjlh mestlh!! i Učenec (piholo) se sprejme v Narodni kavarni, PreSernova 2-2 ulica, Celje. 1035 M Pozor! \\ ZBvarnjte protž požaru poljshe pridelke, hmelj, gozdouE, hise in gosp. poslopja Zavaruje se lahko za par mesecev. — Premije zelo nizke. — Pojasnila daje ustmeno ali pismeno Jodrsnsfta zaiarovalna družba", fiiavn! u. Ustanouljena 186Ü. O s» II : I & 52-34 Starve- hranilnih vlog K 35,090.0^0. = Vrednost ftjxe^vnega zssklada K 8,000.000. n HRANILWE vloge, ki se sprejemajo od usako- gar, užiuajo najpopolnejšo uarnost in ugodno obrestouanje. Pošlne položnice strankani brez- plačno na razpoiago. Rentnino plačuje zauod iz suojega. SPREJEMA tudi u uarno shrambo od strank in sodišč razne urednostne papirje, uložne knjl- žice j. t. d. Daje u najem PREDALE v svojih safeblagajnah, tako, da obdrži ključ stranka sama. OSKRBUJC suojiin uložnikom prodajo in na- kup usch urst urednostnih papirjeu ild. Izur- šujs za nje tudi inkuso in druga denarna opra- uila naikulantneje. IZPLAČILA u inozemstu« izredno ugodno in promptno. PosoHIa v»eh wrst pod najugodnejšimi pogoji. Brezplačna pojasnila in strokounjaški nasueli u useh denarniii prašanjih. Centrala: Razlagova ulica. Lastni kamenolomi. Iiiei liitotriii drin v Cell nice, oltapje, pohištvene Plo86e' zldne otokla.de iz pohepskega gpanltam ^seh Vx>st marmopja, aalj« stopnice, pod- stavke in vsa v to stpoko Bpadajoöa dela.