SLOVENKA Glasilo slovenskega ženstva Št. 24. v Trstu 20. novembra 1897. .Letnik I. Gastitii našim jj. mimm In naročniioiii ! Vse one častite gg. naročnice in naročnike, ki niso še vplačali naročnine, prosimo, da store to čim prej. Upravuištvo „Edinosti"'. Rojenice ob prvi slovanski zibki. Ležalo divno dete — naša majka Slava v zibki svoji... Iz zlatili solnčnih žarkov dete so ovijali „povoji ; Jn trate pisane so bile za plenice, Vspavančice najslajše pevale so ptice. Ob zibki tej so prvič stale Rojenice tri In Slavi sodile usodo so bodočih dnij. Dejala prva je : „Usoda bodi, dete, tebi draga, Od mene čar narave sprejmi in zaklade težke blaga. In dokler Stvarnik solnca božjega ne vgasne, Ne bo ti škodoval noben sovrag in čas ne. Čeprav ti tugo solza včasih porosi oko, Otrla deca tvoja s krepko bo ti jo roko !"' „Da, da! i jaz proslavljeno te vidim v broji hčerk delavnih, Ki ti vzgojile sinov bodo na stotine vrlih, slavnih In . . ." .,Dosti", kriknila hudobno tretja vmes je, „Po vajinem deležno tukaj že nebes je Naj detcšce ... a moja sodba se tako glasi, Da sreče brez nesreče nihče v krilo ne dobi. Darov se prejšnjih ne dotaknem, a ne morem si drugače. Na kvar ti bode dar in čar, ker vlekel na-se bo snubače Lakomnih tujcev, ki morili bodo ti otroke. Da majko lažje spravili bi v svoje roke" . . . „Iz ust mi v zlobi svoji prej besedo vzela si. Izjemno moja sodba zdaj do konca se glasi : Naj pridejo snubači, Slava bo imela tisoč sinov čvrstih. Ki dolgoroke tujce bodo Mestili po prstih Marica II. Po vseh svetih.. Strupenomrzla sapa Zavila se je v dol, Z neba na zemljo kapa Snega in dežja pol. Po grobih zadnji venci Raz križe se majo V jesenski mrtvi senci Majo se in salino. Na travnatcijzdaj ruse Ne joka več zemljan, Saj dan za verne duše, Minil je. solzni dan. Srca so zopet tiha Kot venci od rastlin, Hladi se in usiha Na rajnike spomin. Oblaki le, kot sami Imeli bi srce, Nad njimi in nad nami Pretakajo solze. Oblaček. Oblaček plove čez goro. Tako svetal, tako krasan, — Od tod hiti — drugam vesla. Kjer spet bo vstajal solnčni dan. In jaz — oziram se za njim. Moj duh v daljavo z njim hiti : Oh, morda za-rae še drugje Usoda šteje zlate dni. Kristina. Priloga 139. št. „EDINOSTI" str. 2 „S r. o v E N K A- St 24 Prva sreča. Slike po naravi — Ruslci spisal;i M. Kresto\ska, po izvirniku po- slov. Adolf Pahär. (Zvršetek). XI. Ravno pred domom je bil velik cvetljičnjak V njetn so že cvetele rane, bledolilove irise in bele zvezdice nar- cisov so jarko pestrele sredi travinega zelenja. — To je tudi Lizino delo ! — je z vidnim ponosom dejal Aljoša, kateri je ljubil vse, kar je delala sestra. — Hočeš, jaz ti jih natrgam? — - Ne, ne -- relda je Zina — pred vsem pojdiva k Volgi. — Da ! — vzkliknil je tudi Aljoša, — pred vsem k Volgi. V tem trenotji se je spomnil da sta današnje jutro še-le zdaj prvikrat sama. — Ne, — dejal je tedaj, — pred vsem te moram poljubiti ! Zina se je zasmejala in, zabivša svojo nestrpnost, sta obstala za trenotje v starem javorjevem drevoredu, katerega drevje se je tako razraslo, da so se vrhovi skoraj mej seboj zapletali in je solnce, prodirajo skozi nje, v jarkih točkah igralo na pesku ozke poti, sredi kakor čipke lahne in od listja trepetajoče sence. — Ali ti je prijetno tu? -- vprašal je Aljoša tiho, se zamišljeno nežnostjo gledaje v lice žene. — Prijetno ! — dejala je Zina tako tiho in v nje- nih blestečih, še otroškojasnih očeh je bilo toliko sreče in ljubezni do njega, da je, ugledavši sebe v njih, on sam še silneje čutil silo svoje lastne sreče in svoje lastne ljubezni do nje. — A glavno je, — mislil je, ljubečo gledaje v te mile oči, — glavno je to, da, dokler sem bil sam, brez nje in brez njene ljubezni, nekako docela nisem čutil življenja, t. j. nisem čutil take radosti, takega smisla v vsem. A od tedaj, ko sem pri njej, se je ta smisel in radost pojavila v vsem, v meni, v ljudeh in v prirodi.... Celo v teh solčnih progah drevoreda, v teh lužah po dežju, v katerih odseva nebo, v tem ptičjem žvrgolenji in celo v belih trakovih njene obleke, v vsem tem se je pojavilo nekaj živega, rodnega .... In vse je postalo lepše .... — In nikdar se ne boš kesala, da si me vzela in prišla sem ? — vprašal je kakor prej tiho in jo gledal. O, Aljoša ! — vzkliknila je s karanjem in po- stalo ji je tako hudo in žalostno od tega vprašanja, da je hotela zaplakati. No, ni utegnila zajokati, ker jo je on iznova krepko poljubil in prijevši jo zopet za roko, shitél ž njo po drevoredu. In veselo je bilo jima, begati tako, roko v roki, drug z drugim ter slišati, kako jima šumi v ušesih zrak, rezan od njunega urnega tekanja. Čutila sta se tako mlada, zdrava in srečna, da se jima je zdelo neprijetno hoditi, kadar je bilo mogoče leteti in govoriti z navadnim umerjenim glasom, s ka- koršnim so govorili drugi ljudje, ne tako srečni kakor ona, kadar je bilo mogoče na ves glas kričati in smejati se. Njuna obraza sta se nehote nasmihala, vedno bi bila rada begala, kričala, smejala se in pela, tako glasno in zvonko, da bi se naslajala o svojih lastnih mladostnih glasovih. Vsa pota v vrtu so bila zasuta, kakor s snegom, z blcdorožnatimi lističi ocvélih jablan ia visenj in Zini se je zdelo, da je zaradi teh belkastih, po zemlji raztre- senih lističev še veseléje živeti na svetu. No, nenadoma je kriknila in nehote obstala, izne- nadjena od radosti. Na svojem begu sta zavila za ogel nekega drevo- reda in naravnost pred njima, nekako v nižini, a vendar visoko, se je nakrat zalesketala v široki progi — Volga. — Glej ! — vzkliknil je Aljoša v svoji razburjeni radosti, ko je zagledal svojo ljubljeno reko. — Vidiš jo, kaka je pri nas ! — vzkliknil je zma- goslavno. — Nalašč sem te privel po tem drevoredu na- ravnost k strmini ; te je imeniten pogled nanjo, ker, ko sem ideš, osobito prvikrat, tedaj gotovo ne misliš, da je ona tako blizo, in kar, nakrat, se prikaže kakor na dlani ! — Ah, kakova prelest ! — zašepetala je Zina. — Glej sediva tu in naglejva se je dosita, potem idiva dal.e. Sedla sta v travo ter, stisnivši se drug k drugemu, molče gledala na prekrasno sliko, razprostirajočo se pred njima. Bila sta na taki višini, da jima gore niso zaslanjale prostora in je Volga vsa modra od nebesnega odseva, svobodno in mogočno izginjala daleč tja v daljavo in se zavijala še-le na obzorji v nekov modrikast dim. Bele skale desnega brega so se tako jarko črtale na modrini jasnega neba, da ni bilo možno gledati nanje, a še jarče, kakor raztopljeno srebro, je gorela in se iskrila na oslepiteljnem blesku solnca velika, razhajajoča se proga na vodi, v katero so padali žarki. — Veš, Aljoša, — je rekla Zina, tiho stiskale moževo roko, — jaz bodem sedaj, kakor ti, ljubila Volgo... Naj bo sedaj ne samo „tvoja", a ,.najina" Volga ! Dobro ? Naj bo vse, vse, Volga, življenje, misli, vse naj bo skupno najino ! Da, Aljoša ? Aljoša je stisnil Zino k sebi in se zamišljenim, vlažnim bleskom v očeh, gledal v daljavo. Molče sta sedela zopet nekoliko in Zina je gledala, kako so plavale mimo nju nabasane ladije in kako jarko so igrale pisane, modre in rudeče srajce čolnarjev na solnci. — Ah, Aljoša, Aljoša ! — vzkliknila je nenadoma, — kako krasno je živeti na *vetu ! In veš, veš kaj ! Jaz gledam Volgo in vem, da teče daleko, daleko, dasi je ne vidim vse in tako je krasna, krasna ! In zdi se mi, da je ona kakor najiuo lastno življenje, tudi tako prekrasno in tudi tako dolgo, dolgo ... in se tudi tako skriva v dim, katerega se ne vidi dalje, no, o katerem vendar vemo, da je tudi tam, za dimom, ravno tako krasno, kakor tu ! Je-li res, Aljoša ? — Resnica ... — je dejal Aljoša, a zase pomislil, št. 24 .S LO V E N K A- Str. H, da tudi ta ljubljena Volga ni vselej tako krasna, kakor danes, ko v njeni globini odseva nebo in nu površini bliska solnce ter so bregovi pokriti z mladim, vigrednim zelenjem, da so tudi na njej dnevi strašne burje in vi- harjev, kadar razburjena vse lomi na svojem potu in požira v svojo sedaj pokojno in laskavo globino toliko žrtev, toliko človeških življenj . . . „Da", mislil je, ,,glej, midva ljubiva drug druzega, kakor le kdo more ljubiti in v vsem odseva del naše sreče in ljubezni . . . ali, ali, morebiti pride dan, ko se to izpremeni, ko tndi midva, tako se ljubeča, začutiva, da je vsa to bilo samo pena in zmota 1 Ona me prevara in neha ljubiti in jaz njo 1 . . . Ali je mogoče, da se to v resnici kedaj zgodi !" vprašal je sebe z grozo in tugo in prihajalo mu je strašno že pri sami misli, da bi se mogla njuna krasna sreča skaziti in končati, kakor se je skazilo in končalo na milijone človeških sreč . . . „Ni treba misliti o tem . ." rekel je sam sebi z bolestjo, „osobito zdaj, ko je vse tako krasno . . . Pustimo, da se meni to zdaj tako dozdeva, da mej nama ne bode kakor pri drugih in da se bode nadaljevala najina sreča na vselej . .. pustimo, naj se mi to dalje dozdeva ..." In on je potegnil Zino k sebi ter goreče poljubil njene čiste oči, katere so zdaj tako radostno, s tako ljubeznijo gledale njega in mu obetale to srečo in to ljubezen še daleko, daleko tam v priliodnjosti... Iz Dr. Dežmanovih spisov. o lepoti in negovanji človeške kože. (Dalje) Kar se tiče vrsti hrane, trdé nekateri fizijologi, da preobilna mesnata hrana ne podivjuje samo telesa, am- pak tudi dušo in nrav, a da je nasprotna obilna rastlin- ska hrana lepoti najkoristneja ; ona oblažuje naravo člo- veško ter podaja telesu mehkeje in blažje oblike. Zato trde zopet isti fizijologi, da je v narodih, koji se bavijo največ s poljedeljstvom, tudi največ lepih ljudi. Poleg hrane treba je še gledati na probavljanje. Kdor hoče, da bode in ostane lep, mora paziti na probavljanje in pa- ziti, da si ne kvari želodca, ker kadar se pokvari pre- bavljanje, delajo se v želodcu mlečne in octeve kisline, ki se rade izločujejo v koži in kvarijo polt. Kdor ima torej tako polt, ki se mu često in lahko skvarja, naj ne je takih jedi, koje napravljajo mnogo mlečne in salovne kisline ; ne sme si torej preveč oblagati želodca ali jesti mnogo sladkorja, mnogo sira ali masti. Tudi bdenje in spanje ter prava mera v obeh ima svoj upliv na lepoto ¦kože. Kdor spreminja noč v dan in dan v noč, kdor lega po polnoči po poznem delu ali jelu, ter spi zopet druzega dne do poldne, naj ne upa, da ostane lep. Naravna le- pota zahteva, da zgodaj legate in zgodaj vstajate. Človek, ki živi po noči, cvete kakor cvet, kojega mesto, da bi solnce grelo, uzgaja se le pri luči, ali celo v temini. Dokazano je, da po, dolgem jatranjem spanji, osobito, če se po njem pereš z mlačno in ne z mrzlo vodo, postane koža mehka in za- buhla. Glavni pogoj lepote je : čistoba, umivanje in kopanje. To spoznavajo izmed vseh narodov najbolj Angleži. An- glež bolj ceni telo nego obleko, ker pravi : kar je bliže koži, to bodi čisteje in lepše ; zato je njegovo sjiodnje odcvalo dražje od zgornjega in radi tega se Angleži par rejo in kopajo tako često. Kako-je v nas? Koliko je v nas ljudi, koji se umivajo le enkrat na dan in še tedaj le obraz in roke. a samo ob nedeljah menjujejo jierilo, samo enkrat se v letu kopajo ali zato menjajo ]»o več- krat na dan zunanjo obleko, koja se vidi. Česar se ne vidi, to za nje ni vredno, da se neguje. Čistoba je, kakor pravi Addison, dojka in hraniteljica milobe in lju- bezni, ona je čuvajka zdravja in naravne lepote. Kopanje je koristno iz dveh vzrokov : ono jiospešuje čistoto in krepi telo. To so čutili zakonodajatelji že v najstareji dobi ter so prav sé zakonom silili ljudi na ko- panje, kakor Mojsija in Mohamed. V Grkih in Rimljanih je bilo povsod javnih kopeli za ljudstvo. S kakimi stroški so se dvigale one veličastvene zgradbe, katerih razvali- nam se čudimo še danes. A kaj se stori danes za javna ljudska kopališča, dasi so ona največja potreba za ljud- stvo? Malo in premalo. Vsi, kojim je na srci blagor in sreča narodova, morali bi skrbeti za to, da se dvignejo javna ljudska kopališča povsod po naših mestih osobito pa v Zagrebu (Ljubljani), koja bi moglo ljudstvo upo- trebavati za malo novcev in z malo izgubo casa. Ni treba dragih, od mesta oddaljenih kopeli, ampak treba je na- praviti v njegovi sredi javno kopališče, v kojem bi se mogel za malo denarja, ali ako možno zastonj, vsakdo kopati. Glejte n. pr. Angleže, kako dvigajo povsod javna kopališča, če imajo dovesti vodo od Bog zna kakove daljave. Naposled je treba, da se spominjamo duševnega in nravnega pogoja lepote, po kojih zadobiva ona še-le pravo življenje. Med te pogoje spada najprej delo. Bresposle- nik in lenuh ne more biti nikdar ugoden v pristojnem in nravstvenem družtvu ; on more sicer biti nacifrana goska glumač z ugodno masko ali nobena lepa prikazen. Moža brez koristnega posla primerjal je nekdo bujnemu trnja na obdelanej njivi človeške družbe, a ženo brez koristne zabave metulju, koji se ziblje od enega cveta do druzega, zgubljajo od njih sijajni prah svojih kril, dokler se ne izgubi naposled med plodovitim klasjem. Kdor teži za lepoto, ne sme biti prestrasten, kajti kako more biti lepo, kar ni umerno, složno ? Dobro vemo vsi, da strasti, ki sé svojo razuzdanostjo rušijo duševno harmonijo, vrezujejo z ostrimi črtami sledove svoje ne- skladnosti v obraz, jiačijo in grdijo tudi največjo lepoto. 1 Treba je še dodati, da kdor hoče biti naravno lep, mora nravstveno živeti ; nravstveno^t je ono vrelo, iz kojega zajema telesna lepota plemeniteji izraz ; nravstve- nost podaje pogledu človeški čar, osobito dražest resnosti in posmehu usten, a vsemu telesu ono dostojanstvo, ki premaga tudi surovega človeka. Razuzdani človek, in naj mu je dala narava obličje samega Apola ali Venere, ni nikdar v istini lej) in vsa njegova lepota je zaman v očeh nravstvenih ljudi. Str. 4 L O V E N K A-' Št. 24 Iz tega, kar sem povedal, sledi, da naravna lepota stoji na istem temelju, na katerem stoji zdravje, zato je povsem resničen izrek, da ne more biti lepote brez zdravja. Da preidem zopet na negovanje kože, naj povem, da se mora vsaka ženska varovati vsakega vpliva, ki bi škodil njeni lepoti. V vsakem času in v vsakem naobraženem narodu vporabljale so žene pihalk, solnčnikov ter paj- čolanov. Solnčnik in pahljača imata varovati teint ženskega lica (id prevelike svetlobe, odbijati biiščobo solčnih žar- j kov, hladiti in delati senco. Večji solnčnik (entouscas) zajedno hladi in dela večji prepih, osobito ko je zrak sé solnčno svetlobo jako segret. Pahljače se večinoma zlo- rabljajo. Nekatere lepotice, koje na: bode na koncertu, v gledališču, ali na posetu, ne smejo držati pihalke drugače, nego da si ž njo lice in prsa vedno hlade. Vroče lice, koje se često hladi s paljačo, ne more dolgo ohraniti svojega teinta pa take lepotice zbolé tudi prav lahko na očeh in v grlu. Pajčolan so izumili, da čuva žensko hce, ali imejte pajčolan le proti vetru in mrazu ne vedno, kajti baš on pokvari teint najlažje, vpUva na pogled očesa in včasi tudi na oko samo. Pajčolan naj bo redek in tenek, črn pa tem bolj, ker on kvari najbolj brst (teint) kože, ker sprejema v se največ solnčnih žarkov. Kožo moramo tudi krepiti in krepi se z umiva- njem in kopanjem. P« umivanju treba se marljivo trti (frotirati) se suho, debelo teračo (brisačo) ali še bolje s flanelasto rokovico, ker se s tem pospešuje krvni tok po površini telesa in to bi imele delati posebno vse one gospe, ki sede mnogo. Tako umivanje se priporoča po- sebno zvečer, predno se gre spat. Po umivanju naj se še koža na licu, na vratu in na rokah namaže z man- deljnovim oljem ali še bolje s cold-creamom. Nadalje ne sme obleka biti pretopla, ker se s tem j jemlje koži potreben zrak in s tem postaja koža mehka, izgublja barvo, srbi itd. Tu se mora opomniti, da bi se moralo bolje gledati na odevanje telesa. Tako so n. pr. gospe po zimi na.zgornjem telesu preveč, na spodnjem pa premalo oblečene. Da se koža okrepi, treba je tudi čistega, svežega zraka in pravilnega dihanja. Kako more n. pr. imeti zdravo kožo ona gospa, ki sedi ves dan zaprta v sobi, kjer je zrak topel, pokvarjen z vonjavami, cvetjem in svetlobo sveč. Poglejte ljudi, ki so po svojem pozivu prisiljeni živeti v pokvarjenem zraku, kako so blede in bolne kože. Kakor zrak, tako je potrebna tudi svetloba za na- ravno lepoto kože. Brez svetlobe ni barve ni cvetja. Cepljenje kožic je glavno in najbolje ličilo. Ono ne samo, da reši smrti toliko otrok, ampak varuje tudi hce od njegovega največjega neprijatelja, od koz (osepnic). Naposled moram svetovati, da se kolikor možno malo uporabljajo kterasibodi umetna sredstva za lepšanje kože in brsti, ker vse kvarijo kožo, ako niso baš osno- vana na temelju znanstva, česar pa nestrokovni svet ne more presojeyati. Zato tudi nečem tu le govoriti o njih, kakor tudi ne o kožinih boleznih, ker se bojim, da bi s proučevanjem o zdravljenju bolj škodil nego koristil. Kdor ne pozna natanjko človeškega telesa, kdor ni opa- zoval začetka, razvitka in nadaljnega širjenja bolezni, kdor ne pozna svojstev in delovanja zdravil, oni naj se nikdar ne zdravi sam. — Tudi najčisteja riževa moka škodi teineta ; treba je torej tudi to sredstvo rabiti le malo, vsekako pa izmivati si z lic predno se leže. Kar se tiče ličil, opomnim samo, da vsak, koji jih vporablja, vzbuja sum, da ali ni bil nikoli lepe brsti, ali da jo je izgubil. Kdor ima lepo brst, temu ni treba ni- kakih ličil. Ninon de Lcnclos je bila v svoji dobi najlepša go- spa na Francoskem ter je bila še v svojem 90. letu nežne, sveže in mlade kože. Mnogi so jo zavidali in mislili, da ima ona kako tajno sredstvo, da si ohranja tako polt. Nekdo od njenih čestiteljev jo zaprosi nekoč, naj te svoje tajne ne nese sabo v grob, ampak naj pove njemu to sredstvo. In res ga je uslišala. Pokazala mu je vrč hladne vode in kos flanele. Ali Ninon de Lenclos ni bila v svojem času samo najlepša, ampak tudi naj- bolj bistroumna Francozinja. Ona je svojemu čestilcu pokazala le polovico tajne ; druga polovica je bila v moči in razvitku njenega duha. Ninon de Lenclos je bila samo zato najlepša, ker je poleg svoje telesne lepote bila najbolj bistroumna med francoskimi gospemi, a jaz sem že rekel od začetka, da ni prave lepote, ako ne sodelujeta zajedno d u h in t e 1 o, Aldrica. ljubica., -Jamici v ličecih Ljubki ima. Kadar obrazek mi Njen se smehlja. Zobkov pokažeti Vrsti se dve. Beli kot snežec je Vrhu gore. Strah pa — če ljubica Kaj se srdi. Strele mi mečejo Njene oči. Bliske ognjene jaz Hitro gasim. Ko jo na srci spet Tesno držim. Kristina. Mati in sinovi. Naš realen čas, ki je napovedal boj vsem uzorom, vplival je tudi na družinsko življenje. Današnja moderna vzgoja sosebno krši iskreno razmerje med materjo in sinom. Dandanašnji se še redkokedaj sliši, da ta ali oni sin spolnuje naravne dolžnosti ljubezni in spoštovanja do svoje matere, a če se imenujejo taki slučaji, vidijo se nam kot nekak čudež. To pa je gotovo slabo znamenje! Večina sedanjih doraslih sinov odtujena je materi svojej št. 24 „S L O V E NK A" Str. 5 po svojem duhu. Mati seveda to čuti, a žalostno dejstvo j vidi se jej naravno in malokedaj se pobriga zato, da bi si pridobila sinovo zaupanje, da bi mu postala prijateljica v pravem pomenu besede. In da bi kedo prašal mater, kaj je krivo, da se ne razumeta s sinom, ne znala bi v liajvečih slučajih, kje tiči uzrok. Laskaje si z zavestjo, da je spolnila svojo dolžnost kot mati; odgovorila ti bo večina matera : „Hei je za mater celo kaj druzega, nego sin" ! Prav za prav se začenja ta ločitev sina od matere K onim trenutkom, ko sleče mali paglavec krilce in ob- leče prve hlačice. Materine misli se vedno bolj sučejo okoli deklic, nego okoli dečkov. Za sinčka se da obleka narediti navadno pri krojaču, za hčerko jo napravi mati sama ali jo da .šivati doma pod svojim navodom. Hčerke se potem podučujejo doma v ženskih ročnih delih, po- magati morajo tu in tim materi, kolikor se more zahte- vati od skromnih otroških močij, dečki pa se pode s svojimi tovariši čez drn in strn. Vsaka mati se zanima za deklice in njih razmere, da hčerka ne pride v dotiko s slabo tovaršijo, za dečka je navadno vsejedno in tako se dogaja, da se sin nehote odlušči od domače hiše, vi- devši, da se nihče ne briga zanj, dočim je hčeika odgo- vorna za vsak svoj korak. Proč s predsodki ! Mati si osigura lehko ravno tako sinovo zaupanje kakor hčerino, če jej je seveda kaj na tem ležeče. Mati se mora pečati z dečki ravno tako kakor 7. deklicami. Zanimati se mora za njegove tovariše, za njegove igre, sosebno pa za njegove otroške zmožnosti, s katerih pomečjo ugane marsikatero pametno. Njeno pazljivo, bistro oko lahko opazuje njegovo mišljenje in čuvstvovanje, njegove načrte za bodočnost. A ne samo opazovanje je dano v njeno roko, ampak še vehko več ! ona sina lahko vodi kakor jej je drago, posebno če ra- zume občevati s svojo deco prijateljski, ne vedno kakor stroga vzgojiteljica. Takoj bo vedela razsoditi, kedaj je dečko objesten, kedaj surov, ali se norčuje ali koga za- smehuje. V navadnih, prijateljskih pogovorih mu lehko pokaže pot do pravice, ne da bi v mali glavici vzbudila sum, da ga hoče podučevati. Ljubezen do čednosti in pojem časti vzbudi mu lahko na tak način v prsih, da človeku dobro de, kadar mu pride pred oči taka majhna korenina, poštenjak od pete do vrha. Ko se razvije iz dečka mladenič, mora ga mati razveseljevati s tem, da mu i ona kaj zaupa. Pove mu naj sem ter tja kaj iz svojega življenja, pa tudi o pred- metih, katere prinese človeško življenje seboj pred ali slej, naj govori. Zanima naj se za sinove pi'ijateljc in njihove nazure in če nanese slučaj, da kateri izmed njih greši tako ali tako, naj ga nikar ne obsoja preostro, da ne rani čuta prijateljskega idealizma v srcu sinovem, ki brani prijatelja, in da ne krši sinovega zaupanja v njeno človekoljubnost. : Materin vpliv ni nič manjše vrednosti za sina, nego za hčer. Marsikatera surovost in nesramnost moška za- hvaliti se ima na svojem obstanku . . . materi, ki ni znala ah pa je pozabila vsaditi v^inovo srce spoštovanje do plemenitega ženstva, spoštovanje,- ki pa nima ničesar opraviti s tistimi neslanostimi, s katerimi se navadno dvori praznoglavim gospodičinam in gospem, In kaj je odgovorila neka znamenita gospa golo- brademu mladeniču, ki je z vsem cinizmom trdil, da so vse ženske ničvredne? . . . Dejala mu je: ,Kako Vas omilujem, ubogi, mladi mož ! Kakšna je morala biti Vaša mati, kakšne so bile Vaše sestre, da tako govorite!"... Čeprav si mož prisvaja logiko, kot poseben dar, kateri dobi vsak že pri rojstvu — najbrž od Rojenic — vendar obsoja vsako ženo vedno po uzorcih istih žen, s katerimi je občeval. Najprej si vzame za vzgled mater, potem sestre, pozneje Ijubico(e), končno pride na vrsto soproga. Materin vzgled pa je merodajen, kajti često se je pripetilo, da je mož še vedno veroval v blage ženske značaje, čeprav je imel ničvredne sestre, neznačajne lju- bice in še slabšo soprogo, a mati je bila ženska po božjej milosti. Torej, matere, katere vas je Bog oblagodaril s si- novi, ne mislite, da moškim ni treba nežne vaše lju- bavi ! Ne odtujite si sina niti za korak ne ! Slediti mo- rate razvijajočemu se duhu malih sinov, kajti iz njih po.stanejo veliki, iz njih se razvijejo možje, kateri so poklicani, da pozneje vzamejo v svoje roke odgovornost za usodo svoje soproge, svoje družine ! Priredila Marica II. Ob glogovem grmu. Jeseni, ko umira zadnja roža, Po ravni hodim pokošeni Sam samcat — zdi se mi, da glogov grm Ob gozdu vabi : Sedi k meni ! Pa gole veje té pogledi moje, Na njih pripeto mehko gnezdo! Pomladi slavec tu je drobolél ; Pod južno zdaj prebiva zvezdo, Kjer belocvetna mirta zeleni. Na deblu on popeva njenem, Deželo rajsko ziblje v rajski sen — A jaz samevam tu in — venem. Anton Medved., Denar in sreča. Spis.ilii Marica. (Dalje). Dolenec in drugi veljavni možje ki imajo prvo be- sedo pri Sv. Ivanu, ne bili bi postavili za kandidata v mestni in deželni zbor mirnega in malobesednega Berneta, ko bi ne bilo tako velike potrebe. Prvič se je Berne sam branil, ker si ni hotel na- kopa vati- skrbim drugič pa,--dasi ni bil posebno star, bil Str. 6 ,S L O V E N K A« Št. 24 .je jako slaboten. Potreba in sila narodne stranke bila je pa velika. Nasprotna stranka bila bi proti komu drugemu go- tovo zmagala — saj ni bil odločilen sam Sveti Ivan. — Berne pa se je bil v tem malem času priljubil povsod, ker je storil okoličanom že mnogo dobrega in — na de- nar mu tudi ni bilo treba gledati —- mogel se je meriti z nasprotno stranko Okolica tržaška je glede tega še vedno prav na slabih nogah. Ni čuda ; ljudje so večinoma revni ter imajo od danes do jutri, ne pa toliko, da bi mogli pošiljati svoje sinove v srednje in višje iole. Komaj, zvrši — in večkrat tudi tega ne — ljudsko šolo. mora v rokodel- stvo ; za to nima okolica inteligence, nima mož, ki bi se mogli v zboru vspešno potegovati za pravice proti jezič- nim in učenim italijanskim doktorjem. Kaplan, in učitelj sta agitirala — tajno se ve da — in mora se reči, da sta veliko pripomogla k Bernetovi izvohtvi. V nedeljo je imel torej biti osodepolni dan. Zjutraj volitve, zvečer pa »beseda" in tega dneva so pričakovali težko vsi naši znanci iz raznih razlogov. V soboto zvečer po glavnih vajah v dvorani, spre- mila sta Denkman in Gornik Irmo in Mileno domov. Kaplan, videč, da je odveč, se je ustavil v spodnjih prostorih, kjer so bili glasni pevci, večinoma volilci. Tu se je govorilo in napivalo prihodnjem poslancu do pozne noči. Vreme je bilo lepo, hladno, brez vetra, nebo temno plavo, a brez meseca. Gornik je dvoril nocoj' posebno Irmi, s katero sta bila nekaj korakov za Denkmanom in Mileno in do ka- terih se je čul od časa do časa Irmin zvonki glas, s ka- terim je odgovarjala njegovim laskavim besedam. ,In Ema?" prašala je hipoma resno. »Njej sem dal slovo, kakor ste hoteli, Irma". „Revica, zdaj bo pa nesrečna". ,Ne mislite tega*', ona je jako hladnokrvna, in ne bo je zadelo hudo". ,A vi, vi bili bi vse življenje svoje nesrečeni, ko bi jaz ne segla vmes ; vi ognjeni in polni življenja, zdru- ženi ž njo, ki ima ribjo krv — pa tako malo duha". „Vsakdo se lahko zmoti, Irma, srce ga vara on misli, da ljubi, a se mu predmet samo dopada, ko pride prava ljubezen, tedaj še le spozna, Irma, tedaj!' „In če se še motite. Mate?' ,Ne, ni mogoče ; vaša podoba spremlja me kakor moja senca in vaše besede done mi vedno tako sladko na uho, ne, ne varam se, Irma". Stisnil je krepko njeno ročico, ona pa ga je le molče pogledala. Denkman je hotel napeljati govor na zadnje sre- čanje na pošti, a posrečilo se mu ni dolgo. Milena je govorila prav navadne vsakdanje reči. »Gospodičina", pretrga jej on govor, vstavi se ter zmaje z nazaj vpognjeno glavo. „No?'' vpraša ona samo, ter ga smeje se pogleda. »Povejte, vi me sovražite?* ,Jaz? jaz ne sovražim nobenega človeka". . Pa'ljubite me tudi ne". it| „Oho, prenagel skok od sovražtva do ljubezni go- spod Denkman !" ,In jaz vas ljubim tako neizrečeno, Milena!" Dejal je to s tako prijetnim glasom, tako nežno, tako lepo, da se je stresla, kakor ko ji je povedal, da jo ljubi, pred tremi leti. Vendar se je ohrabrila zopet in rekla : „Kdo vam pa veruje, če še tako prisegate in za- bičujete ?" Hotel se je jeziti, pa poznal je sam svojo nestalno narav ter vprašal samo : -A „Vi mi torej no verujete, kar sem vam pravil zad- njič o usodi svoji in one deklice, moje zaročenke?" ,,Kdo vam brani izmisliti si verjetno bajko, eh, go- spod Denkman, kaj boste toliko zatrjevali, saj — opro- stite, veste — ne poveste iste stvari dvakrat enako. Za^ merim vam pa ne, ker vas poznam, narave ste take iu vem, da ne delate iz hudobije." „Čudno menenje imate o meni, ko se srečava dru- gokrat v življenji". „Prav tako, kakor pred tremi leti". „Tako ? Varali ste me torej tedaj, trdeč, da me ljubite". „Oho, saj brez teh lastnosti bi ne bili vi. Sodila sem vse vaše male laži milo -- saj se spominjate, ali pa ne — da ste n. pr. tolikokrat dejali, da ste me kje ča- kali, da bi šla mimo, a počasi ste priznali, da ste kje sedeli se svojimi prijatelji, ali da pridete k nam in ai vas bilo, ker ste bili v uradu, med tem, ko ste potem priznali, da ste bili v veseli družbi : glejte, vse te laži sodila sem milo in vam oprostila, ker sem morala". „Sedaj sem vam pa resnico povedal, da nisem nik- dar ljubil one bogate neveste in da sem jaz nehal se svojimi listi do nje '. „In če bi bilo tudi na tem kaj neresnice, tako n. [ pr., da se je ona zaljubila v drugega, ali celo . . . „Kdo vam je to pravil" — pretrga ji on besedo, ne ; glejte, bežala je ona s pevcem potem še le, ko sem ji jaz nehal pisati, prisežem vam, da je tako."' „Ha, ha vendar le laž !" „Po njenem činu, prosim gospodičina, razvidete lahko, kako srečno sem ušel". „Ha, ha, vendar ne vi, ona le je nehala z dopiso- vanjem, ha, ha !" smejala se je britko Milena, kajti bilo je to prehudo: „Jaz sem le tako naštevala svoje slutnje in vse mogoče slučaje, vi ste se pa vjeli, gospod Denkmann, torej nezvesta, všla je !" „Da, všla, a potem šele, še le potem !" In vdaril je s svojo sabljo ob tla ter krčevito stis- nil njeno roko in rekel to tako pripričevalno, da mu je res verjela. „In kje je sedaj ?" je vprašala Milena mirno, da umiri tudi njega. Odgovoril je takoj. „Vrnila se je in oče jima je moral oprostiti, saj veste, stare povesti. , St. 24 ,S L O V E N K A« Str, 7; Prišla sta v tem clo vile ter počakala drugili, ki so bili nekaj korakov za njima - „Kaj ste se tako razjezili?" je vprašalučitelj. t „Eh, nič", odgovorila je Milena ter kratko se po- slovila in odšla ; ozrši se ali gre Irma za njo, zdelo se ji je, da se je poljubila z Gornikom. Užalilo jo je do srca; evo nove prevare, mislila si je, rekla pa ni ji ničesar, ker se ji ni ljubilo govoriti; tudi o Denkmanu zinila ni besede. Irma se ji je pa zamerila, ker je vedela, da misli na. bogatega kupca, katerega sta srečali zadnjič ; tu se pa igra se srcem, ki bi imelo biti zvesto drugi. Spravila se je takoj v posteljo z nelepimi mislimi in ko jo je Irma nagovorila, delala se je, da spi, v re^ snici pa je budela dolgo, dolgo. „Ljubim ga, ljubim pri vseh njegovih slabostih in če ga videvam, ne bodem se mu mogla ustavljati", zdiho- vala je Milena pod odejo. „Ali naj se zanesem na nje- gove besede ? Da, sedaj je mogoče resničen njegov čut ali kako dolgo ? In vendar dopade se mi celo, ko ga dobim na laži; on je pač eden onih srečnih ljudi, katerim vse lepo pristoja, naj govore še tako prazno, naj bodo celo neuljudni, mora se jim oprostiti, kakor neporednim sim- patičnim otrokom. Kako bi me jezilo, ko bi mi kdo drug zatrjeval svojo ljubezen in bi ne hotel umeti, da, kaj, da ? . . . A on, on ? Pri njem je kratkočasno, pri njem lepo in tega mu ne smem reči, ne smem povedati. Pač sem ne- srečna ! In vendar sem bogata, kar sem nekdaj želela tako srčno ! In ta misel je tedaj, ki me muči, me nima li on rad radi mojega denarja ? Ko bi ga ne imela — samo en dan —- oh, potem bi mu povedala, da ga ljubim, da sem ga ljubüa vedno ? Kaj bo, ko odide sedaj, ko sem se mu privadila ? Vpra- šala ga bodem naravnost ter gledala ga tako, kakor kadar hočem zvedeti če laž*", poznam mu na obrazu. Vprašala ga bodem : Ljubite li mene ali moj denar ?" Ah ne, tako ne, sram me bode. Nič, videla ga bom samo jutri še pri veselici, potem se pa zaprem in ne izidem, dokler on odide. Kaj pa Irma ? Kako čudno se vede ; ljubi li Gor- nika ? Je H sploh ona sposobna prave ljubezni ! In on, ah nima že Eme Jenkove ? Eh čuden svet, grd je svet — Tako premišljevaje, je zaspala še le proti četrti uri ; v sanjah pa je štela denar in Denkman ji je pomagal ; videla je trgovca in Gornika ob morji, ki sta se pozdrav- ljala prijateljsko, Irmo pa mrtvo .... Vzbudila se je trudna in nejevoljna. Drugo jutro so romale cele trume okoličanov glasno razgovarjajoč se v mesto. Opoludne so pričakovali Ber- uetovi poročila, a prišli so ter povedah, da se voli zopet popoludne po treh, da je šlo do sedaj vse v redu in da se listi nasprotne stranke prav lahko preštejejo. Zvečer ob šesti prišli so pevci ter pričeli peti pod okni Bernétovi vile, tako nenadoma, da se je Milena stresla, ko se je pripravljala v svoji sobi na veselico. ,,Pojdite fantje", dejal je Berne se svojim mirnim glasom, „hvala lepa vam, a zdaj napravite se za „Besedo", jaz bom nocoj tudi med vami". Rekši stisne -pevovodji nekaj denarja v roke, ter gre med glasnimi živio - klici v hišo. Vsa Svetoivanska inteligenca in mnogo, meščanske posela je zvečer prve sedeže pred odrom, ostalo dvorano pa je napolnilo preprosto ljudstvo. Diletantje naši so bili za kulisami, le učitelj Gornik imel je zmerom kaj opraviti okrog Bernetovih, s kate- rima je sedela Irma. Bila je izvrstne volje, kakor se ji je videlo ; smejala se je s kaplanom, kateri je tekal po dvorani od tega do onega, po to in ono ter se mimo- grede nasmejal vsakokrat ali pošalil z Bernetovinii in Irmo, kakor z vaškimi dekleti in drugimi ljudmi, zato so ga vsi radi imeli in vsi radi videli. Veselica se je vr- šila, kakor se vrše vse take vesehce na deželi : ta točka je malo šepala, za to je bila druga boljša ; ta pevec je malo hripav, drugi je prijel visoko, da so ušesa bolela. Pred igro so imeli peti pevci še enkrat. Bili so na odru že vsi — manjkal je eden prvih tenorjev. Prišel je vendar še ob pravem času ter pomikal se s težka po dvorani — a v tem vzdignejo zagrinjalo. Urno naredi pevec še kaka dva koraka in ne da bi pre- mišljeval dolgo, klekne prej z enim, potem z drugim kolenom spredaj na oder ter stoji tako po najkrajši poti med svojimi kolegi. Preprostemu ljudstvu se seveda ni zdelo kaj posebnega, če pride kdo drugi tod ali tam na oder, inteligenca pa. se je smejala iz srca. Milena ni bila najboljše volje. Denkman je bil v svoji črni obleki prav tak, kakor pred tremi leti in 'Mi- lena je pozabila v tem trenotku, da je bilo sploh kaj časa vmes. Ko je bil v nekem prizoru sam na odru, gledala ga je izza kuhs nesprestano in boječe, vse na njem se ji je dopadalo: njegovo kretanje, glas ter izraz nestalnih njegovih oči in lepega njegovega obraza. Milena je zapazila, kako je Gornik, v svoji strastni ljubosumnosti govoreč gledal Irmo in ona njega. Po ..Besedi"' se je ljudstvo zbralo v gostilni v spod- njih prostorih. Tudi Berne ni mogel še oditi. Sel je s svojo rodbino in Irmo k okrogh mizi, kamor so potem pri- seli še Cxornik, kaplan in Denkman. Pevci so peli in pili ter pri vsakem novem litru kričali: živio poslanec Berne, saj so vedeli, od kod jim priiiaja vino na mizo. Pri Bernetovi mizi je bilo tudi jako živahno in veselo. Kaplan je bil nocoj kakor vedno živ in dobre volje. Oči, nsta in vse kretanje njegovo je i)ilo polno življenja, polno duha. Bil je malokdaj tih in malo kedaj miren. Male njegove sive, nestalne oči so prehajale, s predmeta na predmet, z mize do mize in prav tak je bil njegov govor. Bernetu je posebno ugajal, zato je bil kaj vesel, da je sedel poleg Milene in Gornik poleg Irme, kakor bi to moralo biti. Pri sosednji mizi sedel je Dolenec sé svojo ženo in petimi dekleti. Točil jim je skrbno, nazival je gospodičine ter silil piti. Milena je bila v onih trenotkih srečna, hotela je biti srečna ter si ne kaliti sedanjosti z mislimi in skrbmi. Srečna je sedela poleg Denkmana in ko se je srečal nje- gov pogled z njenim ter prijel njeno roko, ni mu je od- Str. 8 .SLOVENKA^ St. 24 tégnila zginile so v tem trenotkii vse skrbi in bila je srečna. Par korakov pred vilo pravi Denkman Mileni, ki se ni branila nocoj sprejeti njegove roke : ..Odgovorite mi vendar, gospodičina, me Ii morete ljubiti V Povejte mi in jaz pridem jutri k vašemu očetu.' „Ljubim, ljubim ! kako naj povem resnico vam, ki ste mé že varali tako bridko ?•' „Milena, verujte mi, ljubim vas čez vse, od sedaj se ne dam več premotiti*. ,In ljubite li vi samo mene — ali —" Hotela je reč : denar moj, a sramovala se je, on pa je naglo odvrnil; ,,Vas in samo vas, odgovorite mi !" ,,Dasi se razum moj protivi, vendar, žal, ne morem drugače, nego da vas ljubim ; glede mojega očeta pa vam odgovorim v soboto na čitalničnem plesu. Pridite, do tedaj pa naj vas ne bode k nam". Hotel je ugovarjati, pa ona je pospešila svoj korak ter bila se svojima roditeljema vštric. Irma in Gornik sta šla pa jako počasi ter se pri slovesu gorko poljubila, rekši si : na svidenje ! (Zvršetek pride). Iz krogov kranjskih učiteljic. „Slovenski Narod" je prinesel 1.3. novembra ta-le dopis, katerega je spisala izvrstna učiteljica-pisateljica : „Slovensko učiteljsko društvo" je sestavilo „spomenico", to je načrt o preosnovi učiteljskih plač, ter jo potom de- putacije izročilo g. deželnemu glavarju — tako nam po- roča zadnja št. 21. ..Učiteljskega Tovariša'. Kar se tiče te .spomenice", priznati moramo, da so kranjski učitelji lehko zadovoljni se ,Slovenskim učiteljskim društvom", ki tako lepo skrbi za njih »socijalni ugled" in pravično razdeljenje njihovih plač. Sestavljajoči te ,.spomenice' so gotovo poiskali vse vire v dosego svojega smotra, saj so posegh celo v žep — svojih koleginj. Ta »spomenica namreč nasvetuje visokemu deželnemu zboru, naj podeli učiteljicam vsake plačilne vrste po 150 oziroma 200 gld. manj, nego učiteljem. No, ukrepali so dosti dolgo o tem. Uže pred dvema letoma je izšla brošurica : Zar i ucite- teljicam istu plaću? — in „Učiteljski Tovariš* — gla- silo »Slovenskega učiteljskega društva'', ki šteje, kakor sam pripozna, v svoji sredi pi-ecejšnjo število marljivo plačujočih učiteljic, ni zamudil priporočati jo svojim uči- teljem — v proučevanje ! — Javno in tajno popraševali So se učitelji dokaj časa, zakaj so jim kranjske učiteljice »jednakopravne"?! Žive mej njimi, niso uvideli to.jed- nakopravnosti*. Ljubi Bog, ako je povsod taka jednako- pravnost na svetu — kdo jo že tako imenuje ? — Oglej- mo si jo nekoliko bližje! — Izmej (circa) 180 kranjskih Ijudskošolskih učiteljic so 3, reci : tri v I. prvem plačil- nem razredu, 2 v II. — 22 jih je v III. plačilnem razr. ! Vse ostale, nad 150 v IV. ! A koliko jih je med temi provizo- ričnih ! Med sfečnimi III. plačilnega razreda so vse naduči- teljice dekliških štirirazrednic zunaj Ljubljane. -- Učite- ljice z 20 do 25 službenimi leti so IV. plačilnem razredu — mej tem, ko zavzemajo mladi, neoženjeni učitelji s par definitivnimi leti mesta III. — da, celo II. razreda t To je torej ona toliko razvpita, toliko zavidana naša jednakopravnost ! Žalibog, me jo poznamo le po imenu iz predalov „Učiteljskoga Tovariša". Oglej si mimo te jednakopravniške pravice tudi nje dolžnosti ! Učiteljica mora imeti iste predštudije kakor učiteli. Pred jedno in isto komisijo polagata svoje izpite in stopivša v resno delo- svojega poklica izvršuje, stoje poleg svojega kolege, dol- žnost svojo v dosti in dostikrat večjo zadovoljnost pred- stojnikov, nego on. Ona poučuje svoj razred, kakor on svojega, a poleg tega v dveh, treh oddelkih ženska ročna dela, katera so jeden najutrudljivejših predmetov. S tem poukom ima ona čestokrat 2 do 4, da, cela ti ur na teden več nego učitelj. Ko učitelj, recimo sorazrednik L razreda, razpušča mladino, počitka in pokoja željan, hiti ona še le v druge razrede k le še utrudljivejšemu pouku v ročnih delih. Ali se jo morebiti sploh varuje obremenjenja ? Bog obvaruj, kjer zboli na večrazrednici učitelj — suplira ga ^ učiteljica. In za ta trud dobiva naj 150 do 200 gld. manj. Zakaj? Zato, ker molči. Molči tudi o svojem marsikdaj neznosnem stanji poleg rodbine svojega nad — ali součitelja — molči, radi ljubega miru. In — kje bi pa tudi. iskala pomoči ? Kdo bi jo varoval, ako jo razvpijejo oni, s katerimi jo veže stanovska vez ! ? — V krajnem šolskem svetu nima glasu, ona niti ne ve kaj se sklepa. Ako ji ni naklonjen nad- učitelj in koliko nam jih je — soditi po tem, kar se vidi, čita — potem naj le gleda, kako bo prišla dalje. In potem se še čudite, da učiteljice rajši v Ljubljani za- stonj služijo, nego bi šle na deželo ? — učiteljici na deželi pa vzemite še to borno plačo, ki jo jima, da bode še bolj odvisna, da bode prosjačila za svojo borno hrano. Vi. učitelji, prosite in se potegujete za izboljšanje plač, da hranite svojo družino. Ker ste ločili iz svojih vrst nas učiteljice, zakaj ne ločite i svojih neoženjenih kolegov ? Zakaj ne ločite onih. ki imajo po 2, 4 otroke od onih, ki imajo (5 ? Saj je vendar jasno, da potrebuje 6 otrok več nego 2, 4 ! — Me Vam stavimo vprašanje; koliko je slovenskih učiteljic, ki ne podpirajo svojcev : bratov, sester, roditeljev ? In to s pritrgovanjem od svojih ust. — Ako nekatere porabijo plačo zase, krive so temu raz- mere, v katerih žive. Da, tudi take imamo, ki žive v razmerah, da jim ni mogoče shajati brez podpore z doma. In vzemimo slučaj, ki pa je jako redek ; da bi si vzmogla učiteljica položiti krajcar na stran, ne škodovalo bi tc^ niti njej, niti narodu, ni kolegom ! Znano Vam je, s kako marljivostjo, vztrajnostjo in veseljem so jele delovati mnoge izmej nas za učiteljski konvinkt - od katerega, to ste povedali naprej, ne bodo imele nobene koristi — za Franc Jožefovo ustanovo; — one podpirajo časopisja, društva itd. Predbacivali ste nam eleganco ali če hočete : gizda- vost ! Nespametno je govoriti o tem, ker je smešno. Žen- ska obleka je dandanes iste cene, če ne dražja, nege moška in razlog je ničev : da učitelji več potrebujejo nega učiteljice, kajti nikdar in nikjer se plače ne uravnavaje št. -2^ • S LOVE N K A" Str. 9 po „potrebah" dotićnikov. In ko bi to bilo, .potrebovala" \>i tudi učiteljica več, ako bi imela. To je, da ne rečem hujše : jako čudna maksima ! — Naši nazori so : jednako delo, dolžnosti — jednako priznanje, plačilo ! — Še ne- kaj ! Sklicujete se na sosedne dežele, čes, ondi dobivajo tudi le 87„ ! Da, na Štajerskem in na Koroškem. Ali po- vejte nam, na kateri (štajarski) šoli poučuje učiteljica ženska ročna dela ? Manjši trud in delo pa zahteva tudi manjše nadomeščenje porabljenih močij. Sicer so pa tam učiteljice že sedaj boljše plačane, nego tu. In na Koro- roškem ? Učiteljica tam res poučuje tudi ženska ročna dela brez posebne nagrade, — a obhodite celo Koroško in težko bodete našli kraj, kjer bi učiteljica ne imela pro- stega stanovanja. Ako ga nima v šolskem poslopji, pla- čuje ji ga občina in poleg tega dobiva še čestokrat kur- javo — in celo razsvetljavo. — In na Kranjskem ? Kdo se tu briga za novodošlo učiteljico in njeno stano- vanje ? Tu imamo celo slučaje, da mora učiteljica od sobice, ki jo ima v šolskem poslopji, plačevati stanarino. To je, naravnost rečeno : umazano ! Cenjene koleginje ! Uže podpore vlanskega deželnega zbora, oziroma njih le- tošnja razdelitev nas je morala poučiti, v kakšni meri se nam v bodoče hoče rezati trdo prisluženi kruh. Molčale smo, molčale do skrajnosti. Napočil je zadnji čas ! Ogla- simo se i me za svoj ,,socijalni ugled". Povejmo svetu svoje težnje in apelujmo na pristojnem mestu za svoje pravice. Ne skrivajmo svojih ran, to nas ne vodi k cilju ! Oni, katerim smo do sedaj zaupale — pustili so nas na cedilu, pomagajmo si same ! Tudi za učiteljico velja izrek : da človek toliko velja, kolikor plača !* Književnost in umetnost. „Iz luči in teme.* Zložil E. Gangl. V Ljubljani. Tiskal in založil R. Milic. Str. 102. Cena elegantno ve- zanemu izvodu 1 gold. Ker imenovane zbirke nismo še citale, zato, ker je nismo še prejele, ponatiskujemo sodbo, katero je napisal ..Slovanski svet". Zvezek obseza kakih 60, največ manjših pesmic, katere pesnik sam spravlja pod naslov „Iz luči in iz teme", naslov zajedne posebne pesmice ; zadnja kitica te se glasi : ,,Iz luči in iz teme Nam zlito je življenje : Radost mu je družica, Sodrug njegov — mučenje... Iz teme dviga v luč nas jasno Moč, volja, hre- penenje." — „Tu sence črne, jasne luči"...s takimi vrsticami jako primerno v obče označuje pesnik tu priobčene poe- zije. Kaže na nasprotja čuvstev, efektov, ter jih sosebno rad ilustruje z življenjem v naravi. Mislij ni mnogo v vsej zbirki, vse je bolj navadno ; slikana so bolj čuvstva, nego strasti. V posebnem slučaju kaže pa, kako zma- guje ljubezen nad razliko stanov. „V drevoredu" označuje današnje mestno, površno, na vnanjost gledajoče življe- nje. Tu in tam izraža nekako resignacijo, tudi nekoliko • sentimentalnosti, daje pa zdravilo : „Srce varuj. Strasti ne tebi, ti jim gospoduj !" Vse pesmice odgovarjajo vse- *) Članku ni tr.ba komentara. „Slovenka" ga podpisuje z Trem prepričanjem ter klice učiteljicam, da se res vzdramijo ter se pot gujejo za svoj „s cijalni t^bd" ! bini tudi po preprostem, kratkem, često lapidarnem, jas- nem slogu, v katerem se morebiti še preveč ponavljajo nekateri, dasi lepi izrazi. Vse teče gladko, izražena čuv- stva pa pomirjajo in zadovoljujejo čitatelja. Razkirjeno- sti, krepke sile ne zaslediš ; kontrasti niso toliko v čuv- stvih samih, kolikor pa v njih primerjanju s prirodnim pojavljenjem. Z nravstvenega stališča se slovenski mo- ralisti pač ne bodo izpodtikali nad tako poezijo, ki je od kraja do konca v resnici čista, nedolžna in naposled po vseh učinkih — blagodejna. Ne leta i)osebno visoko, a tudi ne pada nikjer nizko. Giblje se v občem; največ mis.i podaja pri označevanju raznih umetnikov. Kar se dostaje Slovencev, je vredno omeniti pesen : ,,Knjiga zgo- dovine", katera hrani glede na sedanjost „prazne liste" za ,,blažji čas" ; potem glede na Slovanstvo v obče : „Najlepši sen", v katerem ceni pesnik najviše slučaj — ko bi „vrnil se zloge, pokoja duh med brate rodne- v rodni svet." A ta želja je danes še vedno le „sen". — Pesmice Slovencem z mirno vestjo kaj radi priporočamo. Nooa Nada. Zbornik zabave in pouke. Knjiga I. Svezak I. Izdao Vladimir I. Teharsk'i. Dobile smo prvi zvezek imenovanega lista s krasnim pozivom. Ako se bodo hrvatski in slovenski dijaki držali napisanega programa, menimo, da bodo morali vspevati. Prvi zvezek tega lista prinaša : »Regula vitae" jako srečen proizvod, kojemu sledi tudi dober »Iz knjige pro- roka Izajije". Potem so tri slovenske pesmi „Ptičku", „Tujec" in ,,Nade." „Sanke" so dobro premišljene pri- povedne črtice, „Prijelom" in ,,Robovanje" se še le za- čenjata, a začenjata dobro. Zatem priobčuje neznan pi- satelj „Bogumilsko narodno pripoviest." Jako zanimivo in prav dobro čtivo je študija : ,.Moderni moraliste" — ,,Zola i Tolstoj". Vidi se, da kritik oba svetovno znana pisatelja pozna prav dobro. Sledi jako bogata literarna kronika in naposled še „Kazališna kronika." Reči se mora, da hrvatsko dijaštvo napreduje in dal Bog, da vstraja pri svojem delu tako čvrsto in po- gumno, kakor je začelo. V .Pozivu" se glasi glede Slovencev : A eto možemo veseljem javljati, da su i naša mila braća Slovenci pozdravili zanosno naš rad, pružili brat- sku desnicu ovom nastojanju. Oni znadu, da jih mi iskreno ljubimo, da jih nećemo asimilirati, večjih podu- pirati u njihovom kulturnom boju. A ta sloga radjat će koristne plodove." Priporočamo prav toplo novi list osobito našemu dijaštvu ter našemu mlademu, čilemu in naobraženemu ženstvu. Moževa pisma mrtcej ženi. (Müan, Treves, bijon.) Originalna misel kakor je originalna knjiga tega dopiso- vanja z onim drugim svetom. Vzbudi gotovo mnogo ra- " dovednosti in mnogo razprav. Prihaja uprav ob času, ko se ves svet spominja mrtvih. Simpatični ter velečislani pisatelj Caccianiga je spisal celo knjigo pisem svoji iz- borni ženi, da bi tako dal duška svoji boli. V teh pismih pripoveduje o svojem življenju kot pregnancu, uradniku, o samotnem učenjaku ; spominja se onih dni, koje je preživel na njeni strani ter opisuje njen um, srce, njene Str. 10 »SLOVENKA. St. 24 gracijozne navade ter njeno inteligenco. To so lepi in čisti spomini, polni nekih čustev, katera morajo ganiti čitatelja. Neizrecno krasno so popisani mali dogodki oso- bito za čuteča in zaljubljena bitja. Religijozni, verski čut in misel o neumrjočnosti duše preveva knjigo, a ne brez dvoma. Dvomi, vedni dvomi razjedajo srce, ki bi vendar rado verovalo. Ta kontiikt je najlepši v vsej knjigi, ki provzročuje, da mora čitatelj misliti. Nemoralna hnj'uja » Angležih L. Merrick je vzbudil -se.^ svojo novo knjigo obilo krika, da-si jo je naslovil : „Ošebno menenje". Zaradi tega ni pa nič manj hrupa, kajti ono menenje je izraženo s toliko močjo in s tolikim prepričanjem, da spreobrne gotovo mnogo čitateljev, mnogo več nego bi jih kako filozotično razmotrivanje. Ves „veliki" pregrešek obstoja v tem, da je krasna novela kos življenja angleške stolice, a pisana je tako preprosto in tako verjetno, da mora očarati vsakega. V čem pa obstoja nemoralnost v tej noveli ? Samo v tem, da soprog pokliče k sebi nazaj izgubljeno in za- peljano ženo, ker jo ljubi še vedno in ker ona izpozna svoj pregrešek. Radi te svoje ljubezni se pa mora mož odpovedati svojim sorodnikom, sijajni karijeri in družbi. Padša žena se ne kaznuje in to je preveč mrzlemu an- gleškemu ljudstvu. „Mladost.'- Smotra za modernu književnost i umjet- nost. — Sredi decembra t. 1. začne izhajati na Dunaju (IX. Türkenstrasse 2.3. II. 19.) revija, ki hoče prinašati izvirne in prevedene leposlovne moderne spise vseh lite- ratur, baviti se z umetniško kritiko, z vsemi vejami filo- zofije in pečati se z vsemi strokami moderne znanosti. K sodelovanju so povabljeni vsi mlajši slovanski pisatelji, hrvatski, srbski, češki, ruski, poljski in tudi slovenski. Uredništvo ne stavi sotrudnikom nikakih mej (razen na- zadnjaštva) ter hoče v znamenju najširše umetniške svo- bode delati za napredek, :Iiter;üure. Razno. Velecenjena gč. urednica ! Dovolite, ljubezniva gospodičina, da vprašam Vas, kateri so na srci ženske pravice, pridemo h kedaj do tega, da bode žensko delo, katero je tako in šo boljše nego je možko, pridemo li do tega, da bode ženska za tako delo tudi enako plačana? Msliiu tu-le na učiteljstvo. Govorila sem z raznimi nadzorniki in razuiuii šiiiskimi avtoritetami in n«dzoniiki, kiikor drugi členi šolske oblasti so mi vedno dejah pri- lično takii-!c : .Z učiteljicami smo navadno jako zado- voljni, malokcdaj so najde tu in. tam kaka slaba, a žal, da tega ne moremo reči o možkih*. Ne bom tukaj po- viševala svojih koleginj ter grajala učitelje ; ne, tudi med učitelji so častne izjeme in nikakor jim ne jemljem časti in ne kratim zasluženja ali res dobri učitelji, vneti za svoj stan so izjeme, učiteljic je pa velika večina dobrih in delavnih in le slabe so izjema. Vspeh v šoli je veči- noma večji pri učiteljicah, nego pri učiteljih in naj imajo učiteljice same deklice, mešani. razred ali same dečke. vspeh je vedno boljši, zakaj bi torej bile učiteljice slabše plačane nego učitelji ? Smešno. Nek gospod, kateremu sem stavila to vpra- šanje, je dejal : Ali Ve gospodične ne kadite, ne hodite v kavarno, učitelji, kakor možki sploh, imajo več razvad, poleg tega se pa še ženijo, imajo ženo in otroke . .... učiteljica je pa sama. y Kaj nam mari, če ima učitelj vece potrebe, da ima razvade ? Tudi me bi si rade privoščile marsikaj, recimo knjig, lepo pohištvo, potovanje itd., a kdo se ozira na naše želje? Vzemimo dva višja uradnika, recimo sodnika ali še več. Eden poseda rad po krčmah, kavarnah, rad kvarta, kadi, ima ženo in otroke, drug je samec, zmeren človek, ki uživa svoj prosti čas na koristnem potovanju ali med raznimi zabavnimi knjigami. V krčme in kavarne ne zahaja, kadi ne, ker mu škodi, bode-li ta imel manj plače od unega ? Ne dela li baš tako in morda še več ? Nobenemu ne pride na um, da bi se oziral na razvade prvega ter mu vsled tega dajal boljšo plačo, nego dru- gemu, ki nima razvad. Zakaj se samo učiteljic torej ne plačuje po njih zaslugah ? Skoro povsod imajo ženske učne moči več ur> nego moški, kajti one uče delo v svojem in često v vseh. drugih razredih in če se le more, nameče se ji še kaka ura petja ali kaj druzega drugod. Pride nadzornik ; izr reče se o nji najpohvalneje in vse to zato, da je manj plačana od učitelja, koji ima le svojih 20, 22 ur in često, često kak uspeh ! Koleginje, sestre ! To je skrajna krivica ; postavimo se me Slovenke proti takemu krivičnemu postopanju ! Delo naj se plačuje in ne razvade in postranske potrebe. Ne mirujmo, dokler se nam ne dado one pravice, katere uživa .močni spol'. Delamo kakor oni in še bolj, naj se nas torej plača po naših zaslugah. Zahvaljevaje se za eventualni sprejem teh mojih vrst v Vašo dično .Slovenko", Vas lepo prosim, da za- govarjate v Svojem listu naše pravice.*) Pozdrav ! V B., 10. novembra 1897. Slab vkus. V vsem vedenji, v obleki, v opravi žen- ske mora biti nekaj, kar imenuje Francoz ,,comme il faut", da kaže odlično ženo. Tega pa ne stori ni imeni- j ten rod, ni visoki stan in ne denar, ampak samo edino le čut finega takta, občno je ta prirojen, vendar se da ta tudi priučiti. Često je prav mala reč, na kojej se takoj spozna „dama". Ako je katera oseba, ki se tako drži, ko se ji predstavlja osebo prav istega stanu, kakor bi ne marala seznanjati se ter se jej odteguje, tedaj iščejo ljudje vseh mogočih uzrokov temu početju, le tega ne pomislijo, da je temu uzrok le breztaktnost. Druga primera! Mlada žena nosi takoimenovani „pečatni prstan", v resnici le „tako imenovani', ker za pečatenje ni nič na njem ni grba ni vezlja (monograma) *) Tu'li j.az sem že govorila o tem z nekim go.-podoni, ali dejal mi ie, da mora mož imeti po postavi to.iko plaće, da lehko živi dostojno. Dobro; naj jo ima, saj ne prašamo, da se njim plača zniža, ampak učiteljicam poviša. Op. ured.:- st. -24 .S L OVEN K A' Str. 11 veliki, obično zeleni kamen je tore} — hočem pa ne morem. Za prstan se je še moglo, a za vrezanje „vezlja" ne, ker to je drago, bodi torej — brez njega. Ako se pa nadevljejo prstani le ob nedeljah ali ob slavnostnih prilikah, tedaj je pa pravi „faux pas", ker prstani se nosijo ali vedno ali nikoli, naj si bodejo kakoršni koli. Da ostanemo pri roki ! Osobito rokovice so pravi znak odličnosti ; barva se menjuje z modo, a rokovica se mora roke vedno dobro oprijemati, drugače je nefino. Za potovanje in nakupovanje jemljejo se navadno ohlapne rokavice, za posete in za družbene zabave pa lepo se oprijemljajoče. Poglejmo malo v gledališče. Med gledal- kami vidimo damo, ki se naslanja z roko ob naslonjalo sprednjega sedeža. Pioka je preoblečena v rdečo-rjavo rokavico, a na zapestj i ima zlato zapestnico ; vse to stavi na ogled. Brezokusno je tudi nositi nakit na uhci in na jav- nih prostorih, tako, da se ga takoj zapazi. Vse oči ko- Iječe kaže, da nositeljica tega nakita ne misli fino in odhčno. Tudi oprava v stanovanji pove posetitelju takoj o značaju hišne gospodinje. Kar je „preveč" na nepravem mestu, ne priporoča posebno gospodinje. Včasi pa se vidijo zavese na oknih, ki se vlečejo na tleh še pol metra na široko ; pač ni smešnejšega ! V „salonu" stoje na mizi razne „krasne iz- daje", na kterih so platnice najkrasnejše, a tu in tam Tidiš na mizici gospejino sliko, bodisi v poročni ali kteri drugi „veliki" toileti. Posetitelj mora nekaj reči o sUki, da se polaska gospej. — Slika bodi na moževi mizi, a „krasne izdaje" v zdravnikovi čakalnici ! V sobah naj bodo le pristne rastline. Kdor jih ne utegne gojiti, naj ne ima rajši nič nego hijacinte, hor- tense itd. iz papirja ali iz česa druzega. To je non plus ultra slabega ukusa ! Priredila M. Prešeren. Pridno in ponosno romajo po slovenski zemlji lepe dopisnice, katere je izmislila rodoljubna litijska Slovenka. Kakor smo že naznanile, je na dopisnicah Pre- šernova podoba, otok Bleski in Prešernova rojstna hiša. S temi dopisnicami nas je vrla izdajateljica zopet spomnila, da se bliža Prešernova stoletnica, katera se bode gotovo slaviia častno za ves slovenski narod, saj so Slovenci opetovano pokazali, kako znajo slaviti svoje prvake. In naj reče sedanji slovenski svet kar hoče, naj poje po napredku realno, radikalno, dekadentno in kar je še takih novih pojavov. Prešernu vendar ne more odrekati slave nikdo vže za to ne, ker je živel v tako neugodni dobi za slovensko slovstvo in ker je bil prvi pravi pesnik sloien.sk', katerega vendar ni mogel dolgo, dolgo doseči in' prekositi nikdo v Slovencih do zadnjega časa. Ob stoletnici se mu postavi v našem stedišci — beli Ljubljani — spomenik, in v ta namen se je nabi- ralo že pred mnogimi leti a je zopet zaspalo. Slovensko občinstvo mora vedno dajati, ker se vedno nabira, a tako so delali in še delajo vsi narodi, ki so prišli in še hočejo priti do veljave. Mesto nabiranja naj se prirejajo v ta namen koncerti, kajti ako;je kdo za- služil slave in spomenika, zaslužil ga je Prešeren, ki nam je mtcaril pesniški jezik, ki nam je prvi pel pesmi, ko so res pesmi. 1900 v Pariz ! Da ne zastanemo Slovenci za dru- gimi Slovani, ki bodo romali leta 1900 na razstavo v Pariz gotovo mnogobrojno od raznih strani, začnimo skr- beti že zgodaj, da se udeležimo tega svetovnega dogodka i mi. Slovenke, začnite štediti takoj, da boste tudi ve častno zastopane ; 5, (5 gld. na mesec si odtrgaj, kdor more in imel bo od tega vehk užitek. Ne le izložba, ki bode gotovo velikanskega efekta, ampak idimo tudi, da se spoznamo z ljubeznivimi, živahnimi, omikanimi Fran- cozi, z edinim narodom, ki goji simpatije do nas od vseh sovraženih — Slovanov ! A propós ! Ruski car je poslal v Pariz rusko godbo od Preobrajenskega regimenta in Figaro je pisal ves radosten : Dobra novica za Parižane : Ruski car je pooblastil godbo svojega prvega regimenta, da pride v Pariz. Or- kester šteje 77 instrumentistov zbranih po carjevem ukazu izmed najboljših vse Rusije. Tako se lahko prorokuje, da bode imela godba velikansk uspeh v naši sredi. In imela ga je zares, kakor poročajo listi. DOMA. Katera lega je v spanja najboljša ? Navadno se postiljajo po.stelje z vzvišenim vzglavjem in znižanim vz- nožjem. Vendar je to neki prav napačno. Nekateri zdrav- niki trde, da je vodoravna lega veliko bolj primerna ; da, celo prav narobe, vznožje naj se nekoliko dvigne, da noge višje leže, nego giava. Posebno se priporoča ta lega neki ljudem, ki trpe na srčnih in pljučnih boleznih, mi- greni i t. d. Kedor se navadi spati na znižanem vzglavji in vzdignjenem vznožji, bode vedno mirno spal ter se popotnoma okrepčan zbudil, brez glavobola, brez utru- jenosti in drngih nepriličnosti, ki mučijo one, ki v po- stelji bolj sede nego leže. Porcelanasta posoda. Marsikatera pospodinja se čudi, da je boljša njena posoda, ki se rabi samo o posebnih prilikah ter je vedno skrbno spravljena v omari popolnem pokvarjena. Na vsakem krožniku se nahajajo grde, sive lise, ki izgledajo, kakor da bi bile izpraskane. Prav umevno, Krožniki stoje po 12 in še več kar jeden na drugom. Spodnji, trdi, ostri rob tišči in drgne pod njim stoječi krožnik. Temu se lahko pomaga, ako se dene med krožnike kos finega aH pilnega pipira, da se krožniki drug bo drugem ne drgnejo. Tintni madeži v perila. Razstopi se 20 gr vin- skega cveta in 10 gr. alavna v gorki vodi in s tem se pero tintni madeži na perilu. Madeži ne izginejo takoj, ampak le polagoma, dobro je pa sredstvo osobito za to, ker ne razjeda, česar se ne more reči o drugih sredstvih. Listnica uredništva. Ljudmila. Članek o psihologiji Lavre Marholmove jie nemški spisal Enul Heilooni v ženskem listu „die Frau". Ka- kor Jaz sodim tp knjigo „ZurtPsyetologie der Frau', sklepam, Str. 121 .SLOVENKA' Št. 24 da je pisateljica h otela biti le originalna, saj sama gotovo ve i_iajl)oljše, da nebo reforiiiovala sveta, kakor tu želi, a n o v o je. Citat Ij soili po tej knjigi lahko L. Maiholmovo na dva načina: Ali se ona čuti tako slabo, kakor nam opisuje ženske — in mož- kim tudi ne dela baš poklonov, ako izvzamemo to. d^ bodi mož absoliitii gospodar nad ženo; ali pa je ona sama tako popolna in vzvišena, da vidi ves svet tako — piškav. Oni članek je bil le clede te knjige, zato ne govorim.o drjgih spisih, lego samo o tem, katerega je nemško ž>nstvo hudo obsodilo in se meni zdi tndi 8ic«r poln donečih fraz in neumljivih razmotrivanj, toda skrajmo pretiran. Bog te živi. Do Iski Pesmi prejela, sodbo Vam pa povem irihodnjič. I) e m e t ri j a. Za leto? bo menda predolgo. Pozdrav! Friderik Golja vratar hiše št. 8 ulica Solitario. Njegova Svetost Papež Leon XIII., tporečil io fo svojem zdravniku prof. dr. Lapponiju lekarnarja Piccoliju v Ljubljani najsrčnejo zahvalo za Njih Sveto» i vpotlano tinktux>o za. želodec. Omenjeni zdravnik, kakor veliko daigih odličnih profesorjev medicine so Plccelijevo tlukturo za Želo- dec preskusili, ter jo priporočajo kot izvrstno kre- pile zft želodec, katera krepča želudee. pomnožuje tek, \er povepešuje probavanje in čiščenje. Cena: 1 steklenica 10 nvč., 12 stekleni^; z zaviijem I gld. 36 nvč. ; poštna pošiljatev 66 steklenic 6 gid. 26 nvč. Najvišje priznanje lekarjn Piccoliju v Ljubljani kot prirejevalcu kapljic zet zobe, katere je zadov.ljnim Tspehom Nj. c. kr. Vis. prejasna gospa prestolona- slednica-udova nadvojvodinja. II Alessandro Levi & Mlnzi Trst, Via Riborgo, 21 in Piazza Vecchia št. 21. zaloga pohištva in tapetari] vseh slogov, lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franke. Naročeno blago stavlja se parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to raCunil stroške. List izhaja vsako drugo soboto in stane za vse leto 3 gld. ; za naročnike jEdinosti-* pa 2 gld. ; posamezne številke se bodo dobivale v Trstu v bakarn-h : pri Ghiozzi fn pri g. Lavrenčiču (Piitzza Caserma), pri Pipanu (Ponte della Fabbral in pri Fratniku (Sv. Ja- k"p po 12 kr. Rokopisi nai se pošiljajo uredništvu „Slovenke", naročnina pa upravništvu „Edinosti" ulica Molino piccolo, hšt. 3, II nstr Lastnik konsorcij lista »Edinosti" — Izdavatelj in odgovorni urednik Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc. Trst.