VETA
GLASILO SLOl/ENHiKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
OroSalikl ta apravailkl po-»tort: MflT H. Uwn4aU »f
Offlc« of pubUcaUou: JJOST Ho. Uwadalo »v«. Telvphou«: l.owi»dulf 4C»0.
LETO—YEAR XI. jTnSj MCklmmt
(No. 14t>
riSToS^ViiSr;^ CHICAGO, ILL., TOREK, 17. Septembra (Sept.) 1918. ..^rSu? ti.oo STEV.—N U M BER 218.
if U» AoS of o!!lJLr 0, I ti T. »o IU« Ol'"tU OHimm oI CkU*g% lUtask. Mf mrdmr mf tkm trmmUmmU A. S, Bmrl—m. P-tmm,tZ G«s«rX ^
tao 1103. Ao* of Oot. S, 101T, «iilk«rM o« Jhm U, 101$.
BESEDILO AVSTRIJSKE MIROVNE NOTE
Khkor smo že naznanili, je av-HtioSgiiika vlada nastopila s pred lugtmi, da se skliče mirovna kon-freitf*- Poslala je ta predlog vla-ds»i vojskujočih se iu nevtralnih jržsv, povrh pa tudi Vatikanu,, s hlcdečo noto.
naznanilo o predlogu.
Brez optimizna se vendar lahko z gotova^ izvaja iz izjav odgovornih ^rfivnikov, da prodira želja po sporazumu, ne da bi se vojna odločila izključno s silo orožjs, polagoma tudi v zavezniške države, odštevši posamezne izjeme v »lučajih zaslepljenih vojnih agitatorjev, ki se gotovo ue smejo podcenjevati.
Avstro-ogrska vlada so zaveda, du ne bo po globoko segajočih ra-uuh, ki so jih v življenju narodov povzročili razdevajoči učinki svetovne vojne, mogoče obnoviti reda v omajanem svetu na en mah. Pot, ki drži do obnovitve mirnih odnoftajev med uarodi, ovira sovraštvo in ogor$ema*t- Težka in u-trudljlva ja. todg.aaio doJžnost je, ds poiščeatfHp putpot pogajanja in če«batododo še odgovorni faktorji, ki dtale .premagati nasprotnika z vojaškimi sredstvi in mu vsiliti vol,jo za zmago, ne more vendar biti tfWLdyonk.<ia bi tak cilj, da jc doseg _
val nadaljevanje fervavegn in trdovratnega boja.
Toda tudi poznejši zmagoviti mir ne bi vešsjiMHBOl popraviti posledic take poAHUte nrr posledic, ki bi bile usodepolne za vse države in narode v Bvropi. Edini mir, ki bi mogel pravično »pmviti ae vedno križajoče se nazore nasprotnikov, bi bil mir, zaželjen od vseh narodov. S to zavestjo in v neomahlji-veni stremljenju, da bi delala v interesu miru, nastopa avstroogrska vlada zopet s sugeetijo, ki ima namen doseči direktno diskuzija med sov l ažnimi silami.
Keuia-volja širokih piaati prebivalstva vseh držav, ki skupno trpi- vsled vojne, za mir — nevtajiv sporazum . v posameznih spornih vprašanjih, kakor tudi spravljive jna atmoefera, ki je splošns, ac zdi avstroogreki vladi dajati gotovo garapcijo, da bi nov korak v interesu miru, ki vpošteva tudi izkušnje preteklosti na tein polju, v sedanjem momentu lahko imel unpeh.
/.ato je avatro-ogrska vlada sklenila pokazati vsem vojskoval eem, prijateljem in aovražnikom, pot, ki jo smatra za primerno iu jim predlagati, naj akupno preiščejo in prosto izmenjajo svoje naaore, še obatajajo pogoji, ki bi dali uredbi mirovnega pogajanja upanje v uspeh.
V ta namen je avstro-ogrsks »laua danea povabila vse vo^ku-joče ae drŽave na zaupno in neob-\c/.no diskusijo v kakšnem nevtralnem kraju in jim je poslala noto, sestavljeno v tem amialu.
Ta korak je bil naznanjen sveti »toliei a poaebno noto, apelira na papeževo zanimanje za mir. ro-rujntega ao bile vlade nevtralnih dižav obveščene o tem koraku.
Trajno popolno aoglaaje, ki ob-»»taja med štirimi združenimi aila '»i, garantira, da ae atrinjajo za vezutki Avetro-Ogrske, katerim je predlog odpoalan na enak način, r. nazori, izraženimi v noti.
peedl00 za pooajanje
< »ficielnl brsojav pravi, da je nota sestavljena t franeooščini iu . »'oa h I rdečo vaebino
k Mirovna ponudba, ki ao j« -ul* klvoroe z voz*1 dne 12. decembra H naslovile avojim naaprotaU IBu	tjimoline kleje.
_
ki ae jim nikdar niso odrekle, označujejo kljub odklonitvi, ki je sledila, važno poglavje v zgodovini te vojne. Nasprotno prvim dvom in pol letom vojne je bila sugestija miru od tega časa osred-je evropskih, da, svetovnih naraščajoči meri. Skoraj vse vojaku jo.' če se države so se, zdsj ta, zdaj ouu, ponovno izražale o vpraša-uju miru iu njega pogojh. .
Razvojna črta teli diskuzij pač ni bila enakomerna in tidnu. Temeljno stulišče se je menjalo pod vplivom vojaškega in političnega položaja iu zato ni vodila do uobe-nega dotakljivega uplošnega rezultata, ki bi se bil dal porabiti.
Res je, da je brez ozira na to valovanje mogoče konstatirati, da jc razdalju med nazori obeh strani v splošnem postala nekaj manjša; da je kljub neoporečnem nadalj • niin odločnim in vsled tega doslej iiepreuioščenim nasprotjem opazili delno opustitev najskrajnejših konkretnih vojnih namenov, in da se izraža gotovo soglašanje glede na splošna temeljna načela svetovnega miru.
V obeh taborih je nedvomno v širokih .slojih prebivalstva opaziti naraščajočo voljo za mir iu spu • razum. Ce se primerja, kako je bil
Naročnikom dnevnika "Prosvete" nt znan|e.
Apeliramo na vso naročnike, da plačajo svojo naročnino točno in pravočasno, ker drugače bodemo morali v smislu novega v lednega nakona vstaviti pošilja-njo lista vsakemu na isti dan, ko mn poteče naročnina. Vaakdo, kdor šoli list prejemati rodno in točno, naj ponovi naročnino prodno mu poteče.
Z dnom PRVEGA OETOBEA gTe v veljavo sakon, da so mora prenehati s pošiljanjem lista tisti dan, ko poteče naročnina. V-po*tevaju to, in plačajte svojo naročnino vaaj teden dni prodno vam poteče. Vaak lahko vo, kdaj poteče njegova naročnina, nad vašim natfovom na ramenom listku j« tiskano do kdaj Jo liit plačan, n. pr. (Soptombor $0—1«) to snagumjo pove, da vaša naročnina poteče na ta dan. Kor je velika draginja na papirja in vseh tiskarskih stvareh, nadalje kor moramo plačati višjo poOt nino sa pošiljanje lista io od pr vega julija naprej letos, jo selo važno, da vsi vpoštovato vao to railogo in vnela! pravočasno plačate vašo naročnino, katero lahko plačalo vsak čas pri t-
mirovni predlog sil četvorne zveze »prejel, s poznejšimi izjavami odgovornih in neodgovornih, ali v
političnem oziru . gotovo ne nevplivnih državnikov, je ta vtisk potrjen.
Medtenr ko je na primer zavezniški odgovor predsedniku Wilao-ilu obsegal zahteve, segajoče do razkrojit ve Avstro-Ogrske, do zmanjšanja in globokega notranjega preust rojstva nemškega ce-samtva, do uničenja turške pose • sti v Evropi, so se te zahteve, katerih uresničenje je bilo utemeljeno ua predmnevaui uničujoči zmagi, so se te zahteve v poznejših izjavah uradnih zavezniških mest deloma izpremenile, deloma pa popolnoma opustile.
Tako je v neki izjavi v angleški poslauiški zbornici državni tajuik Balfour pred enim letom U rečno priznal, da mora Avstro.Ogn*ka sama rešiti svoje notranje probic -me in da ue more nihče od zunaj vsiliti Nemčiji kouatitucije.
Za značilno se tudi lahko aiua -tra, da je meseca decembra 1917 Mr. Balfour kategorično odklonil mnenje, da se je angleška politika zavezala za ustanovitev neodvisn » države iz teritorijev na levem bre gu Rene.
Centralne sile ne pripuščajo no benega dvoma, da vodijo vojno le za obrita bo avoje integritete iu za varnost svojega ozemlja.
Veliko bolj izrazito kakor na polju konkretnih vojnih eiljev je zbližanje nazorov napredovalo v tiatih vodilnih smereh, na katerih podlagi naj ae aklene mir in ustanovi bodoči red Evrope in aveta.
V teh smereh je predsednik Wil son v svojih govorih dne 1«. fe bruarja in dn* 4. julija 1.1. izrekel načela, ki niso naletele na odpor od strani njegovih zaveznikov in ue ua ugovor četvome zveze, katere sile predpoetavljajo, da je prilagoditev teh načel splošna iu da ae vjen.a z življenakimi intereo« prizadetih držav.
Res je ki spomniti ee Je treba, do ne zadoatuje aoglaaje glede na splošna načela, ampak da je treba d (Meči sporazum glede na njih razlaganje in na njih porabo prt p«»aa mesnih konkretnih vojnih In mi
rovnih vprašanjih	•
Začetkom tega leta je miniatr-•ki predsednik Llojrd Oeorge Uj* vil. da oe opeda razdelitev Avatro-o¥r.ke, oropanje otomnnakoga ce-(Dalje na 3. «tr. L kal)
nih tajnikih, potovalnih
akt
' SKEGA BIROJA V ONI
Avo., Ohioago,
PONESREČEN ROPARSKI NA ' PAD.
Hov čin nemškega! barbarstva.
NJUIIK QALWAY 0A8TLE TORPEDIRAN.
i
etdeaet žensk in otrok utonilo
ie
ua
l>o
ko
tek torpedirai nahajalo 741 ufck iu otrok, ilpotu proti Jraaajo, med jv, ostali so
London, 15. aept. — Angleški parnik Ualway Caatle je bil v četrtek torpediran. Na parnika ae jc ^i((hajnlo 741) oaeb, večinoma tor ranjeni vojaki domu. 154 oseb med,njimi 120 potni-člani pernttkcga moštvu.
Devetdeset oseb, ki ao ae vozile v tretjem razredu na potopljenem paruiku iu izgubilo avoje življenje, ao same tonske in otroci. Tri trupla otrok ao že pripeljali na obrežje.
Parnik (lalway Caatle jc zapustil luko zadnji torek lu je bil na potu v Južno Afriko. Torpetiiran je bil na viharnem morju od nemške aubmarlnke.
Stotine potnikov ao rešili par-niki, ki so prihiteli na pomoč, toda vaeh ni bilo mogoče rešiti.
Tako more nemški korzarjl ženske iu otroke, pri tem pa se delajo nedolžne iu očitajo zaveznikom vso krivdo za nadaljevanje vojne.	,
Pooria, 111. — Ril je pol mesečni plačilni dan za rudarje.' Walter Off, tajnik Uroveland Coal kompanije, in K. J. (Justine, policcij-ski detektiv ata se odpeljala popoldne ob treh v avtomobilu. S salK) ata Imela $26,000, da izplačata rudarje. Peljala ata ae akozi zaseko, ki je bila na obeh straneh zaraščena z drevjem iu gostim grmovjem. Naenkrat ata zapazila sredi pota železniške prage, ki ao jima zastavili pot.
Off je ustavil avtomobil. OuatU ne je pa atopil iz avtomobila, da odstrani ovire. V tem trenotku ao počili atreli. Off je zapuatil avto-mobil. V eni roki je držal samo-k rea, v drugi pa kovčeg a $26.000.
Neki bandit je akočil izza dre. veaa iu je nanj odprl ogenj z lovsko puško. Off ac je a k ril za drevo ln pričel streljati ua bandita. ki je izginil v hoati. V tem čaau je pa pričel neki drugi tolovaj nanj streljati iz zaaedc. Kljub temu, da je bil Off ranjen, ae mu je posrečilo priti do družbine pisarne, ki j« oddaljena -pol "milje, iu tam Je obveetil policijo. Pa tudi bandit je ao bili preatrašeni in ao zbežali, ne da bi se jim posrečilo ugrabili denar.
Off in Ouatine ae nahajata v bolnišnici in oba sta težko rauje na.
Don F). Hebaatian, predaednlk Uroveland Coal Mining kompooi je, je razpiaal $1.000 nagrade za tistega, kl Izsledi roparje.
OAOU.
■ i ii «
Chioago, IU. — Pred "Čikaško komercialno zvezo" je govoril Oeorge Creel, načelnik informacijskega biroja. Povedal je, da ni neorganizirane nelojalnosti v deželi, toda po vda ril je, da je treba armado iu mornarico podpirati z delom doiua. Rekel je, da to ui vajua uprave, ne armade in mor-norice, ne republikanake ali demokratične strsnkc, ne bogatinov ali airomakov, ampak je vojna 105,000,000 Američanov, ua tatere ae je apeliralo, da enako alužijo in žrtvujejo.
'Ta vojna ae ne more zgubiti Franciji," je rekel Creel/ " Plamen in plin ata preizkualla pogum pri Catguyju, Chateanu, Thierryju iu St. Mlhlelu, kl ae je zkuzal svoječnaiio pri Bunker f lil u lu Oettyaburgu,
'Ta vojna je edino lahko zgubljena' v Združenih državah. Zgubimo jo lako, če nc podpiramo naših vojakov in pomorščakov povaod in K v aem i arodstvi.
- BANČNI ROPAR ( HIT
DELAVCI V
MEZDNEM
NJU.
OIBA
Waahington, D. 0. — Delavski vojni odbor je dobil poročilo, da v pondeljek zastavkajo vai delav ei vzhodno od Miaaiaaippija. ki ao organizirani v organizaciji "A malgamaied Aaooelation of Iron Hteel and Tin Workera," če no b« prlanana mezdna loatvtro, ki povišuje mezdo atopnjovaje.
Dola vek i vojni odbor namera ve takoj zaališati prizadeto otran ke o opornih vprašanjih. Delav aka delegacija je U doopela Waahington. da predlo« dela v. akemu odboru avojo pritožbo.
USPEHI NA BALKANU
mm~mmmm—mmmm	'h
Zmznlkl odklanjaj« avstrijski poziv zi po|i|u]i.
Washington, D. 0. e, sept. -Srbski vojni furad poroča: Po daljših potrebnih pripravah sa vojne oporaoijo jo naša armada • sodelovanjem francoskih čet napadla dno 15. sept močne bolgarska potioije ob gorah Vetrenlk, Dobropolje tn Sokol. To goro ao dvigajo od 4 do 5 tisoč čevljov nad morsko površino in Bolgari •o jih nelo utrdili Predstavljale ao aelo vaine postojanke sa o-hrambo bolgarake front«.
Nai napad j« dosegel najboljši vspeh, kajti vse tri imenovano po-sioije ao v naši posesti V roko nam je padlo voč sto ujetnikov mnogo topov in veliko drugoga vojnega materijala, Našo operacije io nadaljujejo.
Aroadia, Kana. —. Neki bančni ropar Je bil ustreljen, drugi pa ranjen in ujet, ko sla hotela oro-pati Home Ktate banko.
Roparaki napad na banko ao odkrili železniški ualužbenci, ki takoj obveetil! bančnega bla-ganika Powlerja, ki je hitro |m>-zval ua pomoč avojega brata iu ae oborožila a puškami.
H telefonom je tudi hitro obvestil druge meščane o roparakem napadu
Brata Fowlerja ata takoj odpr. la ogenj aa bandita, ua katerega ata ropala o<lgovorila iu ae pri tem umaknila skozi zadnja vrata. Ko ao prišli meščani od drugo atrani na pomo/'. so našli uatrelje-nega bandita, drugega ao pa ranjenega ujeli.
VELIK POtAR V BED FORDU.
ledford, Ind — Ogenj je uničil tovarno fngalla Stave kompanije. Akodo cenijo ua
Ckieago in okolieai Hladnojš*-ijšUki severni In severozapadnl vetrovi.
Pariš. II, sept. — Franooeke četo so okupirale vos Vailly, vsho dno od Soisoona. Pranoosi nada 1 ju jo jo • prodiranjem mod Oiao in Aisao tor so Aoodli Mont dot itn*
i*44- • * ^ -j—>f< ..A. •
Ameriška armada pod po voljni Itvom generala Pornhinga nadaljnjo i prodiranjem proti Motiu.
Waahington, D. C. — Ameriške armade nadaljujejo z ofenzivo ns lorenskem delu fraueoake fronte lu se približujejo trdnjavi Met«. Desno krilo ameriakc armade je uspešno napredovalo nu 4 milje dolgi fronti, kjer ao ae poatav-
I	ju 11 v bran močni nemški oddelki strojnih pušk. Pri tem prodiranju so Američani zasedli Vllleey, ki leži okoli tri milje aeveroza-paduo ml Pauy-*ur.Mo*aelle, ln Noroy tri ln pol milje aeverovaho-dno od Kay-en-Haye. V cent rumu ameriške ofenzivne črte ao Auierl čani napredovali od ena do dveh milj ter iz/jiallll oddelke nemških •trojnih pušk iz dveh gosdov, kl ao jih zaaedle ameriške čete.
Vas Malaoemy a aistemoiu atrel-aklh jarkov proti jugovzhodu in vzhodu ao vzele v nedeljo angleške čete. Ta uapeli Je približal angleško armado ua manj kot |iet milj aeverozapadno od St. (^uen-tlna Angleži ao ob tej priliki uje
II	sto Ne mre v in zaaegll večje šte. vilo atrojnih pušk,
Z ameriško armado na lorcuoki fronti. — Ameriška ka Valerija Je v navalu t moči odbila nemški od-por pri liois Vigneboehe In v gozdu Foreat-la-Moutogne, Najprvo mu ae ameriški konjeniki zapodili med lazstreaeue čote aovražnika in sekali z meči na levo iu desno. Ko ao prodrli do Hattouehatola, ao dobili konjmilki povelje, tla motnjo poakakatl raz konj in prodirati peš. Od vaakih štirih konjenikov Je eden oatal pri ko-njih, drugi pa ao formirali iufaii-leHJake oddelke. Ko ao premagali nemško obrambno črto, ao ar o-stali koujrniki zopet. zapodili z meči v rokah ua aovražnika iu ga podili čez Moka Nonaard.
Nemški ujetniki ao izpovodali,| da oo Nemei prtmorall mnogo Po I Jakov v vojno alužbo na zopad-na front«. Porabili Jih bodo na! IMndenburgovl črti v okrožju Oompvitouga in Domuiartinn oo-verovsbodno Vignaalllese
V i«kolie| Thlaue.iurta ai» amo riško četo nagloma obkolile po-•lopja nemških bolnišnic. Nitašfcl zil ravnik I In |»oalrežniee ao ooUli nn svojih mootlh pri otrošonju ro iihii« m »	i
Wanhlngton, D. 0. 15. sept. — AvUrijsko miromo predlogo js daa«s prejela ivioarska legaoijn. da Jo odda vvaahingtoniki vladi v rasmotrivanje. Državni tajnik jo tsjavil, da bo podal iijavft kakor hitro bo dobil dovolj priliko, da se od bliije sposna s avstrijsko noto.
London, ki. sept, - Po vaeh znamenjih ae sklepa, da bodo zavezniki, takoj ko do dobra pre*, ' reaejo a vat r i jako mirovno noto, odgovoriti aporazuiuuo v amialu, da morajo centralne sile pokazati voljo xa mir s dejanji lu ue aamo s besedami.
Tu nihče ne dvomi, dn ui bila uvatrijaka mirovna nou auelov* i jena v Berlinu.
a vat rlJaku nota je bila v vaeh zavezniških krogih sprejela a ue-zado vol jat vom, kajti povaod ae zavodnjo, da jc treba porgsiil ml litartstično aili| uaaUalnih drla v, phtioee »uutc razpravljati o mi-ru, kakoršnega Žele demokratična ljudstva zavezniških držav.
Listi prorokujejo, da bu 14 točk VVilsouovcga mirovnega pro-
grama In govor Llojrd <4eoegn v Mančheatru odgovor na ^mtrij-
sko noto, ,l!v sitfonobo o di —.....♦wll>h k)oiv ■ -i.»
NEMCI ZA MIR.
Amaterdnui, 1«. aept. — Voditelji večine v nemškem državnem zboru ao obdržaveli konferenco s ozlrom ua avatr. mirovno noto, Pri tej konferenci ao hftll navw>čl tUdI kancelar llertllug, zunanji mlniater lllntze In več drugih v|. aokih nemških uradnikov,
Soeljaliatl agltlrajo valrnjuo aa mir. Kden Članov te atranke Je na aeji ohčiuakrga živilskega odbora vakllkuit t "fina je, da ae že kou^lm ča tn vojunt" Za ta Izraz je žel burno odobravanje.
Nemško čgaoplaje je a vst rl Jak rt" noto v splošnem neprijazno spri''' jelo. llerllnaks "Tagea Zeitung" piše, da bt ae morala iniciativa za mir prepustiti zaveznikom.
Zavenniški srakoplovoi pov/.ročill
požar v meUikib utrdbah.
l<»ndon, i«, aept. ~ Zavezniški avljatiki vprizarjajo močil« napade na nemško trdnjavo Met* lu novejše poročilo se gtaal, da je na več utrdbah, kl obkrožajo Metz, izbruhnil požar, ki ao ga povaro-čili zavezniški avljatiki s metanjem bomb.
Včeraj sla se izvršila dva n« pada z eroplsnl t. dobrim Uspehom na Metz Šablona. Itombe ao
padale na železniško krišOšo. de
Igvnlce, barake in plinske lovnr »»e.
Močiti eroplamkl napadi aa ae vršili akosl vso noč 14. —15. aep lembra ua m^tz-Hablona, Courcel lea, Haarbrucken, klaorslauteron iu no letalaka polja pri PreaHju in Boula.vu Trije naši eroplanl a^ niao vrnili
Včeraj aino poduzeli •i«»|»ešeti zračni napad ua Oaimlerjove to-v«rn« v Mluttgnrtu. i ničill amo dva nemška oroplona. Naši ao ao vrnili nepoškodovani.
hkofhi« težo bomb, smeinalh v zadnjih 14 uiah /oaaa več kakor 27 to«
Uftwfa form* rtun and«I j in praznikov.
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Trs:
Con« »gltaov po dogovore Rokopfl - p# vražajo
Ntlllifnn- Zadiajeae driavn (lavna Chicago) ta Canada M M fLM m pol UU te Ihc ia tri mesaca; Chicaga ia iDoaoautvo fiM aa tata.
li ti m pol lota, 9111 na tri maecce.__«
Nultr ■ IM, k*r I« »tik •
"PROSVETA"
8«. L*w»daU Atmm, CUm«*.

___i U ni tod StatM (oxeopt Chicaga)
fesalga eoontriae, $4.60 por jear.
Addroaat
son označil za najvažnejšega. Viljem in Kari bi rada
ohranila svojo avtokratično moč.
Cemu pa bi bile doprinešene vse ogromne žrtve, čemu so narodi krvaveli, stradali, umirali na bojiščih in mo-riščih, če bi to ostalo neizpremenjeno in bi se dala avtokraciji prilika, da zbere v prihodnjih letih svojo moč in napade vnovič svet? Inlcje bi ostala pravica samoodloče-vanja narodov, če bi se izpolnila avstrijska želja,- pa bi Amerika in zavezniki razpravljali z njeno oficielno vlado, ki bi predstavljala Avstrijo kot posest habsburške monarhije, dočim je pravična rešitev velikih s to vojno spojenih vprašanj mogoča le tedaj, če pridejo na mirovno konferenco opravičeni zastopniki narodov namesto avstrijske diplomacije?
1 Amerika se bojuje med drugim za osvoboditev Slovanov izpod nemške in avstrijske nadvlade. Za to osvoboditev ne daje Avstrija nobenih garancij. Njena mirovna ofenziva ima namen, da ostane cesarstvo "po božji milosti" nedotaknjeno. Zato ne more Karlova mirovna nota roditi nobenega drugega uspeha, kakor nadaljevanje vojne, dokler niso zajamčeni od predsednika Wilsona * označeni vojni cilji.
o oUoeaJo a. pr. (Jali 30-10 ) pmimm «>U|> Uh Io aatlov* fto jo • toa Ammw»m potoHa ■arolalaa, Poaovito |o prava-M uUfl IU«.	_
Prodajanje liborti bondov i vojnega posojila oo prične 28. septembra.
Za demokracijo in svobodo stare domovine I Vsak saveden ameriški Slovenec mora biti član Slovenskega republičansiega zdrnie-
u». : __
•rt t
AVSTRIJSKA MIROVNA PONUDBA.
Avstro-Ogrska predlaga mirovno konferenco. Njena vlada si je napravila toliko truda, da je izdelala obširno noto, s katero utemeljuje svoj predlog, poslan vsem državam in povrh tega tudi Vatikanu. Nihče ne bo dvomil o tem, da je Avstrija pri tem poizkusu le prednja straža Nemčije, ki je še vedno preponosna, da bi sama predlagala : mir. Toda iz besedila mirovne note se lahko spozna, da ne želi Avstrija miru le zase, razun toga se pa gospod Kari . in njegovi hlapci nikdar ne bi upali oficielno predlagati ' miru/Ž# nybi imeli kajzerjevega dovoljenja za to. £ Koliko resnosti je pripisati tej noti?
s - Btet dvoma bi Avstrija rada dosegla mir. Brez dvoma bi ga« tudi Nemčija rada dosegla, in nič man je Bolgarska „in Turčija. Predlog za mirovno pogajanje v sedanjem trenotku je indlrektno priznanje, da se cesarski gospodi slabo godi in da je na mesto, njih nekdanje ošabnosti, njih sanj'o obladanju vsega sveta, stopil strah, od katerega sc majejo prestoli pod njimi.
Na vse mogoče načine je Nemčija skušala podcenje-vatkflfejttivo zaveznikov in Amerike v Franciji. Javnosti je	napačna poročila; kjer se ni dalo umikanje
nemške* arihade na noben način utajiti, so govorili o važ-nifPfltPfctejfKnih potezah' in skušali zbuditi med ljudstvom upanje, da pridejo kmalu veliki nemški protiudarci. Toda resnica dogodkov na zapadnem bojišču se da le nekaj časa utajevati in stena, ki jo je hotela nemška vlada zgraditi pred njo, je že prebita. Nemško ljudstvo morda samo ne verjame več v možnost nemške zmage.
V	Avstriji so narodi v revoluciji. Češka in jugoslovanska opozicija ugrožavata vsako vladno delo v prid Karlovi monarhiji. Poljaki so, četudi je med njih zastopniki še dosti kupčijskih političarjev, prežeti z duhom polj-gkega zcdinjcnja. Rusini so dobili svoje nauke v sorodni
VjUkrajini. Italijanom ni podala Avstrija nobenega razloga, da bi opustili idejo iredente. Vsenemška prevzetnost ' •more le podžigati upornost ostalih narodov, katerim je se-vojna podala upanje, da sc otresejo starega tiran-
HtVH.
I bes katastrofe ob Piavi je Avstrija vojaško neaktivna. Nekoliko lokalnih operacij v Albaniji ne prihaja v poštev. Nekoliko avstrijskih divizij na zapadni fronti nadomešča le nemško vojaštvo, ki je nastanjeno v Avstriji, da bi 'ie lože zatrla revolucija. Ta pasivnost armade vpričo dejstva, da ima Avstrija izza brest-litovskega miru eno samo resno fronto, dokazuje njeno notranjo nemoč, in to je zadosten razlog za njeno hrepenenje po miru.
Situacija na Balkanu je za kajzerja še neugodnejša. Bolgari in Turki so siti vojne, siti nemške hegemonije, razuntega pa še sami med seboj tako v navskrižju, da se v Berlinu neprenehoma boje odpovedi ljubezni iz Sofije ali pa iz Carigrada.
8 tega Htališča jo mirovna nota Karlova zelo razumljiva.
Toda kakšen naj bo uspeh tc ^a poizkusa? Brest-litov-sko pogajanje, ki se je pričelo z nemškim priznanjem sa-mood ločevanja in končalo z nesramnim potlptanjem tega načela, je nepozabno svarilo. Mirovna nota izhaja iz želje po mini; ali ta želja nima čirtih virov. Ako bi imela Viljem in Kari najmanjše upanje, da se morejo uresničiti njiju imperialistični nameni, ne hi v sedanjem trenotku storili nobenega resnega koraka za mir, in vprašanje je sploh, Če je Uk korak resen in če ni poteza za zavlačenje in pridobitev časa. v katerem l»i oba cesarja upala zboljšati svoj položaj.
V	vsakem slučaju naj l »i pa mirovno pogajanje preprečilo uresničenje listja cilja, ki ga je predsednik Wil-
Zborovanje "Slovenskega
Združenja."
Tretja oeja 14. sept. predpoldne.
Zborovanje je pričelo točnft ob oami uri. Zapianik se »prejme s popravki.
O deueti točki "Slovensko re-piihiičsnako združenje" in vojni cilji Zdruienih držav referira Joie Zavertnik.
(tovornik pravi, da bi Uhko na krvko »zagovoril, zakaj yj rojni in mirovni cilji Hlovenskeg i repu-bličanskega združenja indentični z vojnimi in mirovnimi eilji Zdru-nih držav, toda tpk odgovor l>i zadovoljil le poaamezne mislece, r' kakor ps ne širokih ljudskih plu sti, zsto je potrebno, da poda dc-tajlirane vzroke za enakost vojnih in mirovnih ciljev. Dotakne ne zgodovinskih dogodkov od za četka vojne in povdarja, da je bilo jaHiio ljudem, ki mislijo, da ne-sramni ultimat Avstro-Ogrske vla de povzroči avetovno vojno, ki mora prinesti vsem malim narodom pravico do samoodločevanja o svoji iiaodi iu porsz avtokratom cen l raliiih sil. Dolžnost Slovencev i:i Jugoslovanov, bodisi državljanov ali nedržavljanov, v Združenih držo v*h je bila, da ae strogo lava-jo po predsednikovih proklamaci juh. Predsednik je po izbruhu svetovne vojne izdal proklamacijo, v kateri je vaem prebivalcem '/jdr. nih državah priporočal, da ne iz-vrše nobenega čina, ki ae da po mednarodnem zakonu tolmačiti zn kršitev nevtralnosti. Ameriško prebivalstvo se je ravnalo po tej proklatnaciji. .Govornik razklada kako se je predsednik Wilaou tru dil, da se sklene mir in da imajo pri sklepanju miru besedo lo lju<lsJ<i zastopniki in ue tajna di plomacija. Svaril je Nemčijo, n«, ne potaplja neoboroženlh trgov lakih ladij. Nemški militaristi se niao v svoji oholosti ozirali na te opomine, ampak ho se obnašali, kot da nimajo uevtralei nobenih pravic. Predsednik je r. božično poalauico podvzel zadnji poizkus da prepreči vojno z Ameriko iti se sklene pravičen in demokratičen mir. Militaristi v Berlinu so odgovorili us to znamenito poala I nico z brezobzirnim bojem s po ta pijačami ua inorju. Ja«no je bilo tedaj , da je le ae vprašanje <ča t hs, kedaj pride do proglašeuja voj nega stanja med Zdruienimi državami ln Nemčijo. Predsednik je tako jasno povedal v proklamaci-ji, zakaj ao Zdruiene države tgto-pile v vojno, da ne je strinjul s njim vaak človek, ki res mlalt In čuti demokratično in se zaveda, kaj pomeni demokracije. Tako je prišel čas, da pnatanejo Slovettci aktivni v tej vojni, delajo sa sipa go Združenih držav in aavesni kov, obenem |»a za oevoh^ditev Jugoslovanov izpod nemffkoga in hahahurškega nndg«»*podst va. (tovornik našteva usdslje| dogod ke, kl nn ne isvršlli v tej vo.,ni in fovdsrja, ds ne zadontuje, da se le i strinjamo g vojnimi rilji Zdruienih driav, ampak da delam«* s vi mi močmi xa triumfalno imagn a-meriškega ornija, de ne tl cilji u-reontčtjo. Mladino in tinte, ki no po pnetavah spono hiti aa vojaški •lulbo, vele dolšnaat, da gredo ns fronto, drugi, ki ontanemo doma. i mi moramo delati, ds ho ameriška arnfada s vnem preskrbijens in ds je ameriški vladi aio«<*ie lu Idi onkrbovati aa vernike a |totrrb
ščinami. Spodbujal je k nakupovanju liberty bondov, vojnohranil nih znamk in priporočal delavcem če pride do industrijaluih sporov naj ne prenehajo z delom, ampuk naj svoje spore predlože konipe tentnim pogajalnitn odborom v rc šitev, ker produkcija vojnih po trebščin ne sme prenehati niti za eno uro,~ niti za en dan. Do seduj je delavski vojni odbor rešil vse pravične zahteve delavcev v prilog delavstvu. Govornik konca z apelom na navzoče, naj raztolma-čijo po naselbinah vojne cilje Združenih držav in demokracije, da se bo sleherni Slovenec zavedal, da je njegova sveta dolžnost, da podpira ameriško vlado .z njegovimi danimi sredstvi.
Govornik predloži resolucijo, ki je bila z dodatkom br. Krešiča sprejta soglasno.
(Dalje prihodnjič.)
DOPIŠI
Ely, Minn. — Minilo je že par mesecev, od kar je bil priobčen zttiiiiji, dopis is naše naselbine« Zelo potrebno bi bilo, da bi mre la vsaka večja naselbina vftaj e negs dopisnika, ki bi stalno po ročal- <r vaeh zanimivejših dogodkov v naselbini, v kolikor se tiče jo slovenskega življa. Vedno se dogodi kaj takega, kar bi zanimalo naselbino in tudi Širšo slovensko javnost. . Taki dopisniki 1 morali biti seveda vaaj deloma vešči za dopisovanje. Seveda, po težkem delu v r idniku ali to/ar-nI se ni posebno prijetno lotiti dopisovsnjs. Nekateri, ki imajo kolikortoliko sposobnosti pa ne čutijo veselja za tako delo.
Vse napredno in kulturno gibanje na Elyu je osredotočeno v .Slovenski čitalnici. V nji se zbi ramo in čitamo liste in knjige, ^spravljamo o-važnih dogodkih, ■iploh, Slovenslci čiia!s:va je središče kulturnega in poljtfčnega življenja med cly*kiml Slovenci. Posebno ob njdcljnh je živahno v njenih prostorih. Slovensko čitalnico v tem snJsIti, kot jo imamo nn Klyu, bi morala imeti vsaka slovenska na.n-lbina V nji se vz jfOjuje posebno mladina, navaja se jo k veselju do čitanja, kajti "•itanje je največje vseučilišče, ru.jlK.ljni vir za pridobivanje iz;> brazbe. V kroj čitalnice in drugih slovenskih kulturnih društev je treba pridobili tndi mladino slov nnkih starišev. ki je rojeno v te i deželi. K uCt jc imel priliko <ps:.ovati naš-< Slovence po rnz-i.ih Krajih Amerike, ta ve, da je sib.o veliko »w5* mladine, lti ne n a materinega jezika. Nekateri rfa vsaj neko'i razumejo, m no
pa tudi te.Ti ne, dasiravno go-v.ve starini selo "polomljeno" nm!cOi,u>. Ko taki otroci dorn-Vejo, se le prrnanogokrat sramu j«.'o itojih sti''šev, ksr pa ni lo lik» krivda o«•♦»!•» go starišev. ker nho z* »li vzgojiti strojih o trok. To veljs v spit,Snem zn vse slovenske naselbine v Ameriki. Po-
avoje življenje. Ainerikanci pra vijo takim ljudem "otd faahi-
oned". Vse njihovo življenje se prične iu ueha v cerkvi in vse govorjenje, njihova dejsnja in ne-hanja ae ievriujejo pod verskimi vpli vi. Vae nekaj drugega je z mladino naprednih Slovencev. Ti gredo z duhom čssa naprej iu tudi razumejo, kako je treba vzgajati njihovo mladino. Pri njih so ne zanemarja učenje slovenskega jezika. Otroci imajo priliko apo-znavati slovensko književnoat, ui-tsti liste, sodelovati v slovenskih kulturnih društvih iu na ta način ae jim vcepi lju besen do naroda iz katerega izhajajo, do je zlka, katerega govore njihovi sta riši. In poleg vsega tega, ali slo venski mladini, vzgojeni v tej deželi, škodi znanje slovenskega jezila T Kaj še! Čim več jezikov govoriš, tem večje je tvpje znanje. Ravno to velja za našo mladino, ki je vzgojena v prej omenjen smeri. W s riši, spoznavajte vaŽ nost slovenskih kulturnih društev za vas, za vašo mladino, za slo venski narod! Mladina, vzgojena na ta način se vas ne bo sramovala, ker se bo zavedala, ds tudi vi stremite po izobrazbi.
V naselbini priredile slovensko dramatično predstavo. Udeležite se je z vašimi otroci. Lahko opa zite odraščene hčere poleg njiho vih mater in odraščene sinove kje od zadaj v dvorani, ki navadno le malokdaj slede z zanimanjem pri zorom na odru. Hčere sprašujejo matere: "What did he saidT" Si novi od zadaj dvorane pa se mu zajo in norčujejo iz jezika, katerega le malo ali nič ne razumejo in se sprašujejo: "What did she sttid?" To ni njihova krivda, kakor sem že dejal, nego krivda kakor sem že dejal, nego krivda starifiev je, če se potem njihovi lastni otroci norčujejo iz materi nega. jezika. So naselbine, kjer slovenska mladina nastopa skup no, toda kje nastopa! Na cerkve nih korih v cerkvenih pevskih zborih, pri blagoslovljenih za stav in v splošnem pri slavnostih ki imajo cerkven značaj. Nič ni mam proti temu, toda ta mladina ni niti versko niti narodna za vedna. Navadno se norčuje iz vsega, kar se godi okoli nje, kaj t' ničesar ne dela iz prepričanja al
m
okra ©i jo in sa osvobojenje Jtl goelovanov. Oni ne oa^nejo aamo pri shodih, konferencah in mani. feetacijah, nego oni nudijo Vi(J moralno in gmotno pomoč Oni store vae, da ae pripomore ziu«J demokracije. In mi T Ali hoeeiw0 biti ely*ki Slovenci aH elyški A, strijci. Ali hočemo delovati v«i demokracijo, ali pa z načini mrtJ vtlom iiidirektiio pomagati av-strijski hi nemški avtokraciji ft. Uii ot* Wilsouove pjcoklainacije m Lansingove izjave, da Amerika ne odueha preje, da se zlomi moč avtokracije. nemški lil i lil a
navdušenja, nego le zato, ker^^^ijavajo. "Jsz ti dam toliko in to-
vsled pobožnosti sta riše v v to pri siljena. Nič se ne pezite, če povem nekoliko resnice. Sprašaj-te se še sami, pa boste spoznali. Kaj je to raj treba, da se odpj-avijo take razmere? Ponavljani: Vaši otroci naj priatopajo v slovenska kul turna društva. Ne rečem, da aa mo v slovenska. Tudi v ameriška in kar se tam nsuče, lahko prene sejo, kar je dobrega, v krog slovenskih društev. Mladina se vam no podlagi take vzgoje ne bo izpridila na ulici, nego vaši otroci bodo postali potem ko dorastejo vredni člani družbe in vam se ne bo treba bati, da postanejo kal: izvržki, nadlega za javno varnost Pri delovanjih za napredek je potrebna sloga in navdušenje za stvar. Poleg teh stvari pa je treba tudi ljudi, ki imajo precej izo-brasbe, kajti če ne znam pisati in čitati, potem tudi nisem sposoben učiti druge teh predmetov. V skoro vsaki naselbini ae dobe ljudje ki imajo skušnje v organizacij skih gibanjih, nekoliko znsnja o dramatiki itd. Kadar naselbine spozna, ds bi ji taki rojaki mogli koristiti, bi jih mogla iti na roko. Žal, da je le premnogokrat ravno narobe. Nerazsodna ma.ia se norčuje iz njih iu jih vprašuje, zakaj sploh delajo, ker so tsko učeni. Iz takih vprašanj se kažo vsa nagota ignorance in vendar jih ni sram prihsjsti z njo ua dan.
Slovenci ns Elyu, pridružite so Slovenaki čitalnici. Agitirsjte za njo. Pridobivajte ji nove člene Poslužujte ne listov in knjig, ke-tere ims čitslnica zato, ds jih či Iste. 1'deležujte ne sej polnošte-viluo. Ce Imate izvršili vse to, po lom bo naša čitslnica pravo kul turno središče el.vških Slovencev Tukajšnja podružnica Sloven
sebno p«, večjih mestih, kjer im* skegs repuhličanakega združenja mladine priliko prihajati »kupaj r|*c precej povoljuo napreduje. Ni
pa s tem rečeno, da ne bi mogla ne mnogo bolj. Jaz se kar odkrito izrazim, da napredujemo vse prepočasi, kakor ds v resnici živimo ns koncu sveta, kakor ds ne lian vae, kar se dogaja na svetu re* nič ne tiče. Te razmere bo trebe ondrsvlti. Rojaki, učite se vsaj nekoliko od sktlvnosti lokalnih orgsnizselj SRZ po drugih naael-blnsh. U poglejte, ksko prirejajo shode, konference, tkupne veselice, msniftetoclje itd., sa de
mlsdimi dru«orodci, »d katerih sli-ši razne psovke proti ljudem tinte ia naroda, kitrregs sinovi in i»'ere so tudi njihovi starini To v p iva nanjo :,;likd, da le neradi gi»do v kako dMiibo a «votirni s. s riši, ker ne jih nramujejo. Tr< »a pa je tud« priznati, da je ta Hulezen zelo miš ljena med sta-rojšimi slovenskimi neselniki. To m 'judje, ki se iii*o nikdar mogli OMadhi starV<oe|iltnih nsvad, nego ne ijh trdo drie akozi vse
tok racije, nemški militarizem da se osvobode' zatirani narodi sploh, dokler ne bo dosežena p0' polns zmaga demokracije. Ali l»o.
mo kljub vsem tem izjavam naijh vodilnih državnikov •tostali indi-ferentnif Ali morda Želimo, da 0-stane v Avstriji vse tako kot je bilo, oziroma slabše, kajti sedaj v vojnem času so razmere v jugoslovanskih deželah take, da bi vsakdo, ki se jih zaveda praviluo predstavljati, moral biti hvaležen tej deželi, ki mu je dala zavetje, da se je ubranil največje mizeri-je, ki je mogoča na tem božjem svetu. Ali mislite, da se slovenski kmetje zato upirajo proti habs-burški državi, ker imajo vsega v iaobilju? Ali morda zato, ker jih avatrijski žandarji božajo, ker jih mečejo v ječe itd.! Zato, ker so razmere v Avatriji stokrat slabše, ogledalo največje mizeriie, enostavno zato, ker slabše bit! nO more. In kjer ne more bitV slahSe, je lahko boljše. Zato je danes slovensko ljudstvo v 'boj;; proti tistemu cesarju, katerega s6 naučili božansko častiti, proti tisti vladi, za katero sq nam pravili dolga desetletja, naj molimo zanjo, naj jo ubogamo in spoštujemo. Vse molitve za cesarja in deželno gosposko so danes na Slovenskem izgubile svojo vrednost, ker so bile špecijalne avstrijske molitve, kajti vse, kar je avstrijskega, je daues izgubilo svojo vrednost. Tudi kronce so brez cene in treba jih je cel šop, papirnatih seveda, ker srebra in zlata že davno niiAfe^ hočejo iju d je kupiti 'vkaf Kiiš||potrebnejso predmete za bhralnitčv življenja. Sploh so v Aisrtttji1 postali v tem oziru zelo primitivni. Denarja nočejo sprejemati, nego rajše zame-
liko ktXMnpirja,- ti mi daj pa toliko in toliko' moke ali kakega drugega blaga. Denarja imam sam dovolj, samo dobiti ne morem nič zanj." Tako nekako se trguje med ljudstvom Avstriji. Reveži so seveda najbolj'delavci v industrijskih srediflčrtiv' 'ki Utonejo svojih vrtov, pa'tei"mtfraju pomagati s krušnimi, mesnimi in* drugimi kartamf. Zakaj je tako v Avstro-Ogrski? Zato, ker jo je vladala avtokracija, ki je bila poleg tegu še grozno starokopitna, tako du je Avstrija zaostala induatrijal-no in kulturno pod ničlo. Sedaj pa se sistem take vlade maščuje nad narodom samim, ne pa nad vladnimi krogi, kajti slednji niso niti lačni, niti jim ni trebs bili v strelskih jarkih in tvegati njihova življenja. Kdor se torej nsv-dušuje za tako državo, ki je pognala njegove svojce v smrt «s koristi avtokratov in imperijsli-stov, ki je prisilila milijone ljudi na stradanje samo zato, (in se *<• nadaljuje ohrani moč hohenzol lernske m hababurike dinastije, ta zasluži, ds se ga pošlje v uio-nežarijo in se ga kaže ljudem ko' nekako poaebnoat, nekaj, kar spada nazaj v srednji vek. Če ne v menežerijo, bi bilo ps absolutno potrebno, ds ae ga pošlje vsaj » opazovalnico za uuiobolne. Ksjl' nerazumljivo je, kako more na umu zdrav človek aknpatiziraii i državo, ki je izkopala grob milijonom ljudi, ki je pognala vse človeštvo v največjo krizo, ksr jih pozna svetovna zgodovina. U ljudje, bolni na duhu ln duševno silno omejeni ne Se navdušujejo za avstrijsko svtokracijo. Kajn*, mi vemo, ds je v'tokrll,,iino 1 . taristični sffiem povzročil te voj-Ml vemo, ds je vojns dobil« *edsj značaj boja med demokracijo in avtokracijo. fte ps vse ?o vemo, ne morsmo odločiti, kater' strsni pomsgsmo, isj** nevtrsln ne moremo biti. Tisti, ki minlijo ds no nevtrslni, n tem indirektiio pomagajo kajserju, ker ima njihove inimonH enega eovrsžni-is manj. Toraj ste poteiatskei« samo dva tsbors Penokrati<» In svtokratični. Zs enegs Ir* * mora vnekdo odločHI. tisti, k« zs demokroeijo ki ste ne prifrsr-I jeni hidi boriti zanjo, pretopi" t Slovensko republičansko Hrs Ženje.	T H M
BESEDILO AV8TRUSKE MI EOVltE NOTE
<fto<loljaiS«to ■ P™
drug drugemu naznanili nazor« njih vlad glede na ta načela in dobili enake izjave, kakor naj hi tu-di zahtevali in dajali prost« in ja-sarstva za njega turfck? n°kraj"ie| razlage na vae točke, ki potre-ali notranja reforma Nemčije med bujejo natančnega razlagauju.
vojne cdlje zaveznikov.	%	-
opazovalec brez predsodkov uejUCOT| 7 Ril IlO^A more nikakor dvomiti, da se je v VlO 11 L DUuluuHi vseh v vojno zapletenih državah	_____
brez izjeme mogočno Okrepčala že- ou<uijc>.„j. lja po miru in sporazumu; da se .
Doljipbolj Siri prepričanje, da mo-	Pridružili so se jim a-
• pr»a atmal) 1
re nadaljevanje krtavega boja iz premeniti Evropo v razvaline iu jo popolnoma izčrpati, tako da bo onemogočen njen razvojna desetletja — i« vse to brez garancije, da se s tem doseže tista oborožena odločitev, za katero sta se obe strani zaman trudili Štiri leta, polna strašnih žrtev, trpljenja in naporov.'
Toda ua kakšen način naj se iz-krči pot do sporazuma in na kakšen način naj se končno doseže sporazum f Ali je kaj resnega iz gleda, da se doseže ta namen z nadaljevanjem diskuzije od ene javne tribune do druge, kakor sc jc doslej vodila med državniki raznih dežel in je bila v resnici le serija .•Miinogovorov. Manjkalo ji je predvsem neposrednosti. Govor in pro-tigovor sc nista vjemaU» Govorniki so govorili drug preko drugega jilave.,
Na drugi strani jc javnost in podlag teh diskuzij onemogočala plodonosen napredek. V vseh javnih izjavah te vrste se rabi način govorništva, ki računa z efektom na vpjiko daljavo in na mase. Ve-doma ali nevedoma povečava človek pri tem razdaljo od nasprotnikovega nazora, povzroča nesporazume, ki se vkoreninijo in nc cd • st ranijo in otežčava prosto izmenjavanje idej. Vsaka izjava vodilnih državnikov je talcoj, šc preden morejo avtoritativni krogi nasprotne strani podati odgovor, predmet strastnih ali pretiranih diskuzij neodgovornih elementov.
Toda bojazen, da bi mogli ugro-žati interese, svriega orožja z neugodno ,vpljy a j^ift-f čuti doma in da bi mQgli,prez#pclaj izdati svoje končne	tudi odgo-
vorne državuijcie, da »e poslužuje-' jo višjih glasov in trdovratno vz-1 rajajo na skrajnih s»aliSčih.
Ce se torej napravi poizkus, di sc spo?na, ft)i obst^v. sporazum, ki naj refii Evropo Un -tastrofe samomorilnega nadaljevanja boja, se mora na vsak način izbrati druga, metoda, ki omogoča direktno, usfcmenfl,dkknzijo meti zastopniki, vted^JM, le med njimi.
< Predmet ith^dfciUuzijc bi morali biti prev takoi-nasprotni nazori posameznih vojskujočih se držav, kakor splošna načela, ki rnj bi služila za podlago miru in bodočih vzajemnih odnoSajev med di 2 -.varni in glede na katera naj bi nc v prvi vrsti iskal sporazum z upa njem na uspeh.
Čim bi se doseglo soglasje glede I na temeljna načela voMe, naj bi se napravil poizkus v Uku diskuzije, kako bi se ta naMn prilagodilo konkretno posameznim mirovnim vprašanjem in tako dosegla njih refiitey. .
Dovoljujemo si upati, da ne bo od strani nobenega vojskovalca u-govolja proti takemu izmenjavanju 'nazorov. Vojna aktivnost sc -leni nc bl prekinilo. Tudi diskuzije bi segale le tako daleč, kolikor bi udciežcnci smatrali, da dajejo upanje v uspeli. Za zastopane drža-Ce ne bi nastala nobena škoda. Nc da bi kaj škodovali, bi moglo tako izmenjavanje nazorov le koristiti stvari miru.
Kar ul uspelo prvič, sc lahko ponovi, in morda je žc vsaj poma -galo, da so se izjeanlll nazori. Hribi starih nesporazumov bl sc lahko od*t ranili in mnogo novih reči sc M s vilo. Reke ustsvljenegs člove -čanstva bi se oprostile v toploti, od katere bi vsaka važna stvar o-stala, medtem ko bi na drugi strani izginilo mnogo nasprotnega, čemur se Se vedno prlpUujc prdi • rane važnost.
meriški zdravniki, ki so skupaj z Neuici obvezovali ranjence, Nem ce iu Američane. Tako ae je zgodilo, da so sovražniki delali sku paj. Pozneje, ko so Nemci pričeli obstreljevati bolnišnico, so se nemški zdravniki enako zgražali nad tem početjem, kako\ Američani.
Trije nemžki častniki v St. Mi-hielu so napravili samomor, ko so dobili povelje za umikanje,
London, Iti. sept. — Angleži so napredovali v daljavi dveh milj na flanderski fronti in zajeli večje številp nemških vojakov in strojnih pušk. Angleži so se u-trdili v okolišu Sauchy-Sauchya in Oppya.
London, 16. sept. — Angleži so okupirali dva mesteca strategič-ne važnosti pri obkrožanju St. Quentina. Feldniareal Haig je sporočil sinoči o okupiran ju Mai-sseniva, okoli štiri milje severo-zgpadno od £t. Quentina. Stari sistem strelskih jarkov proti jugovzhodu in vzhodno od omenjenega mesteca so okupirale angleške čete.
Francoske Čete prodirajo proti St. Quentinu ob Crozat kanalu. Okupirale so Fontaine-Les-Cle-res.
Nemška artilerija jc bila zelo aktivna zapadno od Cambrai, toda k kakini protinapadom niso poskušali.
Francozi so napredovali od včeraj zjutraj dve milji na 11 milj dolgi fronti proti Laonu. Francoski vojni urad poroča, da je to prodiranje lokalnega pomena ter se je izvržilo za utrjenje francoske bojne črte.
Včerajšni protinapad na nove francoske pozicije na za ped ne m koncu Chemin Des Dames je bil odbit.
Pariz, 16. sept. — "Ameriške čete uspešno prodirajo proti Me-iiu in zunanje utrdbe so pod oge-
njem ameriških topov velikega kalibra.
Američani so z velikim uspehom odbili prvi nemški protinapad. ki so ga podvzeli nemške čete od pričet ka ameriške ofenzive. Nemei so pognali v boj številne infanterijske čete, ki so ji hpod-pirali topničarji. Tudi s plinski-mi napadi niso štedili, toda kljub temu so jih Američani zapodili nazaj Sc predno so Neuici dosegli noše črte," sc glasi poročilo.
>1 ^ ■M*
RADA BI IZVEDELA
Tkasuje se vam, da takoj or? ganizirate vee uničevalne agenlc I	■ „ .
in opazovalce v trgovskih in vo 'ra mojo prijateljico Ana Salar, jaških pristanih Kanade in Ameri 'podoniače Rovha od Sv. Vida nad ke, v katerih nakladajo municijo Cirknleo. I Ti J ud nn prosim cenjena ladje, ki odplujejo proti Ru- ue rojake ln rojakinje* Če kdo ve
siii t<Viim«iii Su Aiw.lt.; 1'..... ...	_____I____i '__I___
niji, Franciji in Angliji. Tam, kjer so municijaka skladišča in so nastanjene Bojevniške enote. Potrebno je, da sc najamejo a-genti skori tretjo stranko, ki niso v zvezi z ofieljelnimi zastopniki Nemčije, da aranžirajo raz-strelbe na Ia jjak, ki odplrtjejo v
za njeni Mcdanjl naslov, naj mi ga naznani ali pa naj sc mi aama prijavi. Moj naslov je: Jossfa Hri-ber, P. O. Boz 216, Ročk Bprlngs, Wyo.	(4x)
Iščejo se delavke za striženje Šivalnih niti in preiska-
vanj« i^elkov v "tovarni
k I eden je, odpoliljanje in prckla-	Dobra	^ y
danje ladij. V ta namen vaiu posebno priporočamo pristaniščne delavee, med katerimi so anarhisti in ubeŽui kriminalci, da stopite v zvezo z vsemi nemškimi it\ nevtralnimi parobrodnimi pisarnami kot orodje opazovalnih a-gentov sovražnih dežel, kl prejo! majo in odpošiljajo municijo.
Na vašo zahtevo dobite denar, da disponirate z njlui po svoji volji pri najemanju in podkupovanju potrebnih oseb za določen namen.
Poročevalnl biro generalnega štaba visokomorskega brodovja.
Koenlg.
Zadnji dokument potrdi, da jc kajzerjeva Nemčija pričela z vojno Že v navenibru 1914, ko so bile Združene države nevtralne in niso dali kajzerju ln njegovim utilitarističnim svetovalcem najmanjšega povoda, da prično s sovražnimi čini. Oficijelna Nemčija jc najela agente, da razntrele ladje zrak, kl so zasidrane v ameriških pristanih. Pripomoček je, da naj v ta namen najamejo anarhiste in ubežne zločince, da ne pade sum na nemške uradnike, du so v zvezi z dinamitnlmi napadi. Izrekla je, da je v take zločinske namene toliko denarja ua razpolago kot toče. In kljub temu sc danes šc najdejo ljudje, kl naivno vprašujejo, zakaj je Amerika r vojni. Mogoče jih sedaj objav-jena dokumenta spametujeta, da pridejo do spoznanja, da nemški militaristi niao* le izzvali svetovne vojne, ampak so povzročili tudi svetovno vojno.
Ameriške vesti.
DVA POROČNIKA UBITA PRI PADCU EROPLANA.
New York, 1«. sept. — Poroč-uiknChaa. Keny ml. In K. lf. Au-stin sta smrtno ponesrečila, ko je padel njihov eroplau na dvorišče v Brooklynu v Flatbuš-kem stanovanjskem delu mesta.
začetku. Prejšna praksa v tem poslu nepotrebna.
Bonnott, Hollander Sl Lewis, 1316 Forboa St., Pitttburgh, Pa.
NAPREDEK
"Prosvete" pile ia blagoetanje
ljudstva. Ako ae strinjaš i njenimi idejami, podpiraj trgovoe, kl oglašajo t Prosveti. — V aalogl imam vae sa vsakdanje potrebščine po smerni cent
ANTON EORNIK, Herminie. Pa.
NAZNANILO.
Oreensburg, Pa. — Naznanjamo članstvu društev S. D. P. Z. J. S. K. J. in S. S. P. Z., v okoli-šu Orccnsburga, Pena., da amo prejeli naročeno zastavo in dru-ge stvari od g. Ivana Pajk^a.
Vpoštcvajoč sklep zadnje izredne seje pozivam člane lu čla > niče gori omenjenih društev na Izredno sejo v soboto dne 21. septembra ob 6. zvečer, kl se bo vršila v dvorani Mrs. Mary Mihevc na Hcidcnville. Na dnevnem redu bo več zadev, katere bomo morali rešiti glede zastave. Ker bo seja važna, vas poživljamo na polnoštevilno udeležbo. — Odbor.
Slevtiska Narodna
Uskaeovljsaa a spri)*
■ i. m
Podporii fcdiiti
lf. »satje UOf
OLIVNI STAN. KS7-4I BO. LAWNDALB AV*, PUOAOO, ILLOTOIB
UPBAVNIUDUOBl	. x
Predeednlki Joks Vogri«, bes 8*0, Ls Hali«, KIL L Podpredsednik: J. Bvatkovi«, U P. P. 4. bes M. gtrstd, Sa«n
II. Podprndaodnlki Joftef K uhelj, 9888 Ewlng Av«., Bo. Ckloege, Ul. Tkalki Joka Verdsrber, «708 Bo. Letradale A to., Okloege, OL Blagajniki Aatoe J. Tsrbovee, P. O. Bos 1, OUora, IU. taptealkari Jekn Molok, 4009 W« list Aleege, IU.
NAD SO ENI OBtgBE)	, ' 1 T '
Jošo Ambro««, bea Ml, OaaeaSbarg, Pfc	' I , f ^
Psal Boegor, T41-4* Bt., U Bel>- mL	- V*.' v J
V. fk Teaekor. m Aksoj Ava, Oookvprlngs, f^e * \ ' • '
1
POBOTNI O— Aekea H mat, Bes 140, Oeaoesberg, Pe, tole Eedilok, bes 488, Badthte*, Pe. Bodolt Pletortek, bos 486, BHdgevtlle, Pe» Jakob Mlklevttš, L. Bos 8, WUleek, Pn. kf. Potroviek, 14818 Bale 1ts OslHswan^ *
f!K'T[ t-trti^nr -,mt '•'^•Vi
"murnu*n 4
'I	in
Jel. Severtalk,	, fflTlfetRtll!! !
VEHO V NI EBEATVlKi P. J. Eorn, M. D., 8808 Bl Olalr Ava, Clo v slan 4, Okla, TBI DEN ▲ ENE S A DE VE IN BTVABI, kl ae tikajo gL ayravee«a odbere In S. N. P. J. aaj so pošiljajo ea aasleei
JOHN VEBDEBHAB, 8887—M Bo. Uvalale A*S "Msage, UL PEITOlBB GLEDE QRNBEALNV»A POSLOVANJA es ysft|jeje ea JOŽE AMBEOftlO, bes 8C1, Oaaensboi«, Pa, PHtošbe prepirljive vsebUe, U ala jik veilM frra Is poliljajo ae aeelevi
ANTON HEABT, bes 140, Oeaoastrar«, Pe, VBI DOPISI, raspravo, Aaakt,	—	' "
nn nnslovi
DEKDHlftTVO "PEOBVETB",
VSE t PEAVNlftKE BTVABI, sarointna, oglasi, as peWja)e aa DPEA VNllTVO "PROSVETE", IMT-67 Ba Lewmdalo Ave« Okloege, DL V kor»apondoa«i i tejeUKvoei B, N. P« J« inlalllui ta "Prosvete" as rabtto tinoe oradalkov, mar ve« napUHte aselev, W |e ke sko lolito, tn be vsaka stvar kltre veleea.
Išče ao mizarje za delati v rgovini s pohištvom. Delo je, urejati pohištvo, da je isto pripravno za prodajo.— Stalno delo; dobra plača.
Vprlftajte pri Half Bros., Horaostoad, Pa.

SLOVENCI POZOR!
NEMČIJA JE PRIČELA Z VO-JEVANJEM PROTI ZDRU-ŽENIM DRŽAVAM V LE
TU 1914.
Washiugton, d. 0. — Čc so bili kje še kašni dvomi, da ni kajzer izval svetovne vojne in vojne Združenimi državami, so zdaj tl Žvomi proč, kajti ameriška vlada 'je po biroju za javne laformocl-je obelodanila dokumente, ki dokazujejo jasno kot bel! dan, da zadene vsa krivda kajzerja in njegove inil»turistične svetoval^' Nemčija izdaja avoje prvo po ve I je za vojne priprave 9. juniju 1914, dasi jc svetovna vojn« pričala šele v avgustu 1H14. Ta dokument dokazuje jasno, da jc bi la trdna kajzerjeve volja spre meniti ves sVet v morje krvi.
Dokument sc čita: | J. Nemški gencrslni štsb, centralni oddelek, sekcija M. No — Berlin Okrožnica dve juni
ja 1914.
Okrajnim poveljnikom: V štiri in dvejaetih ursli po sprejetju le okrožni«* iiiformi rsjte vse indUntrljalne tvrdke br
devet in devetdeset let pomot|te BVOje ZItait|e
radi očetomora.	v naravoslovfa.
Nsrovn nam dnje mnogo rsatlln, ■ kntrrtmt j« mogo/1« rdravltl men« laSSt. Jnr liantn v nnlogl trr rnipoAt-I ju m menovratan aube rsatllao, ovotjs, iaKodr in korenin«, teka, kl isvirnjo U ga očeta. Njegova mati Kateriiui I vaoh delov av«ta. PUit« po moj bves« Wilkes je obtožena, da je sodelo- plnfiii ««iilk. Kajt«a "Mali doms« vala pri umoru. Pred porotno so- j idravalk", kl atnne aamo 25 e*»»tov,
dišče pride kasneje.	"b4ir"°	v,*Uk" »Javilo rsatllo In
v	'(InJ« asav«t, za kater« boiazni Is ksko
N'e odlntajte, ssro^lU
i Bloveneem v Ln Hnlla In »kollcl te lim iiu/iiriiiiti, dn tnisa ** rnr.prodntl, lrrnNiiu audnu drevesa, viaske trte, kol-W/i»ve sadiko atnri« po dve in tri leta,
Mit«■ rn noeaeknj kr»ane((n okrog ItUc I kot r.n oprrnjo pri vrta. ''ftstlttlje nn*oanjsm, dn Imsm ns pro-• bn i trt atsvbfMn (loto) k|er Ji« gori liiAn in lilev ter dvi> tekočI vodi. Tn proator Jt< nn Kelo lepem krnja lu je le dvn litoku od neuliflae lelesaloe nn ae-verae-VRhodnej atrnnl meata. Oglnalte neko I o*«bn« uit pn platneno prli FRANK LIVEK, E. P. D 22 ie W. IBtb Bt., LA BALLB, ILL.
Springfield, Mo. — 19-letni Virgil VVilkes jc bil obsojen na, devet in devetdeset let ječe, ker je lsui v novembru umoril svoje-
nezooda na železnici.
Ohioago, 111. — Na Qiicago and Wcstcm Indiana železnici j« tovorni vlak udaril ob voz ulične železnice. Nezgoda se jc dogodila ua vogalu Sfo Šestnajsti ulici lij Mlehiganokl cesti. Pet oseb jc u-| bitih ln mnogo ranjenih.
Vos jc vozil proti si'ver ju iu bil natlačen s potniki, sedeži so bili zasedeni, na sprednji lil zadnji [ platformi so stali ljudje. Motor-nik Rlebard Walsh trdi, da je krivda ua strani železnice.
ao anj rabijo, tskoj to poufljtvo knjigo. .
MATU. PEEDIB, P, O. Bos 772, Ottjr Hali Sta., Now York, N. T.
R0P0RJI OA
ubili policijske načelnika.
| > o jev no, ds odpro dokumente za Po našeui prepričanju so vm j^^trijslno mobilizacijo in for vojskujoči akupno dolJfni člove - |f|0 refriHtra<.ije, in sicer tske, šivu, da preiščejo, če jc sedaj, po jih ofl,eilja okrožnice komisije tolikih letih dregegs, sli ne«dlo, urof- \|',,idenieeja in ( aprlvlja r čenega boja. člgsr ves H«*1« W4 ,lne 27. junije, 1HH7. de gre zs nesporszum, mogoče na | |)rUf| dokument se člte: praviti kraj strašnemu razdeva - ^^	mobolkeci>ke acl;-
nju.
Zetorej želi ersarsks In kraljev-nka vlada predlagati vladem vseh vojskujočih se dršav, naj pošljejo delegate ne zaupno bi neobvezno diskusijo ns podlagi nečel za oklep miru v kakšno nevtretno mesto in ob bližnjem čaau, o katerem rmj bi
Jftiev. 421. mobillzsiijske sekcije.
2. grnerelni šteb vUkomor-•kega bnnlovjs, štev. M, ,
Okrošnies dne 2«. novembre
. . , Mornariškim agensi jem lu bro
se »porazumeli delegati, ki naj	društvom:
Oolorado Bpring«, Colo. —
John Rawana, šefa detektivov, so bandltjc ustrelili, John IV Kilc-yjB, mestnega detel tiva pa ob-atrel 11 i. V poli^fljffklh krogih -o-dljo, da so bandlt)« oropali vlak pri Psoli, Ksiis., dne 10. julij*.
Detektivi m nsMeli na bsndi 1 ,e pri post s jt zs ga solin. V bitk! je bilo mldsrilh dvajset strelov. Roparji ao ubežall v avtomobilu, ki ga jc šofirale žei ska.
Policaji Uročili ultlmst
Cincinati, O, — Atlri sto policajev jc zehtevelo, da ne Jim l"t-ne mezde poviša od #1,{Hi »n lf500 ne leto. Policaji Izročili ovoj ultimat opoldne, rshtev 11 i no ps odgoviir ob treh popoldni Zs mestne ohle»ti J* bil« '" nedcnjc. Domobremd opiatljsj« policajsko »lužbo. .
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK S8 Pni Ave., PtMvgh* Ps.
0»4444444»e44»»4e»»»»»0»0»
Rudarje potrebujemo.
CREIGHTON COAL
WORKS, CREIGHTON, PA.
1 4o l l.vljav vlaok nramof Dubm »tr.ha ln tlak. OS»»rU avatllka aa rekli«. DaU a elkmn le at»vi*a. IMm« I -4 » »vkoa aUnuvanla v •>»>»»
i ki |« do na iMf.of. Tu ao ark in »ola. V CralnkUn. Pa.. J«
•o arava l»i>o ru«
«o mAitn iioioa Cannairlvaiita !♦■ •aanlr«, U SO mili
ud m*.m 1'ltta«
Ma. V CralnkUn
! buririi? Ca., ub iiiaiBkanr ral^ Ow»»r» tolaanUka In poiill«na avaaa. Mail da.
Uval dobro »lulljo in a« aaduvolinl.
; -lo-tuue * w
l'A., ali |>a |il»lta aa nadaiJU |.»Ja.-, ml« na i
ms. chasljss s. cssioh, SbbbHS Isssm I« csssiohton, pa.
♦♦44«««444«4«♦««««<
Iščejo se peki za peči kruh in sladčioe ter pekovski pomočniki nri mizah in pečeh.— Stalno delo.
Vprašajte na 409 Lil
Pittaburgl
5fi
% t<
Prof. Dr. MidNii
ZDRAVNIK - mOIAIlU
ea blonm
411—4th Annii
(va sproti fomm'
Pittsburgb, Pa.
mi
. v ipa.

I UkH*. W «n
4iu tm >M «M Uaa Meot n*vr«S.
♦«4♦I i««44♦«««««<< 444ee^44
IibAiii nlir)f potrikijiso zi «!(• pri Mlllir Cul Ci., Mllltr Shift, PsrtsES. Pi.
Premog je 42 palcev vlaok. NI plina. Dobra streha ln tlak. Portstf«. P»- i® Izvrstno uicsto s mo prebivalci poleg Penusylvauia že-lezuice, okrog 16 milj od Johnstowna, Tu so crkve, šok iu druga zabavallšča. Dobre prodajalne po zmernih cenah.
Naši delavci so zadovoljni ln dobre zaslužijo. Pišite za uadaljša pojasnila ali pa se osebno oglasite pri Mr. Buelcwalter, Su|>crinteuden-tu t Portage, Pa., ali pa v CJ. S. Kmploymciit Service,
41H Market SI., JohnsUmn, ........................
1
(CuEfiB
norvoseost, krvae------ -
droge belenel oelklk. Oedrsvl vsake holetna ketove provseem ? seejs bo. Upoeabl)a aajbotje otropska, | Ika te oetalik datov svote sdmvUa. Nta ko seee. M sirot broapUlss. Teles pe (Ud p^eleeaa Jaašea. Pit osni as adrevt velike kteviie Bloveaee«. Orelae oro d« I. sjatrsj le I aoelsf, »k ijnb same e« XI. Is R
Pesky bed bugs.
(PrBšek za slenlce.)
Z4m*alkl eravU«, 4« .unlat In Ilr|w.5# ia«H#Rlk CCio« »»».H^,
^TsUema
tOM*a
pi n| jp
>rwm.«., t, ruatlU. 4a Um
C » u.. kotoen
MILJON STENIC
vliak ts Blnu I*«Um aknoo« naovl. ko-... »Ummf. m U ... m mtl»» »k* w jik nmwS
Sn Ma vradBl M»lU MaMi	o t
tmg ^edMM Mf_
ih n* »aaa« »l»a, »*4 ra vao t^h aH aPk
ODBBfITB TO VEN
VM Wfc.ro** tm» r II W I r»ak» l>«. vil. g. m t«.) i« *•» rmd sa
uwr/r, Stmi t* -
»M.k (MM M""'»» •'•>»«•
»Tu.,
NE
POEVASI OBLBBB.
m »«*»arl afcUka, mm	.
U .«.••( Mk^^iii a« roM kM hiI.muIm le «•»»•! "•»•••
VMIČt TUDI M0LH8 PBI
tr drvnlt« a tmm p- *!•>•«« to imtm mm «l«iu kako t«.«b. rrkala kolka,
UM K'l TUDI KOEOftJS Uli
L«* a« «aWn t#ki«4l»a t* M.aiilu * M-
.■•k« m Mitakf a Mm v bšliilnisls.
S«-a* tr 'tka lahka da UaU aw«iaU »•
••Ua kolike to
lf HIŠNIM B6TTBR0H
Mia.li« to fclftnl Marki M	lebo
ti'Oi, da m /lk ad«tro«l od kSi 00 #ik tak« iakko mMI kol S^o .»>,« m
ma 979, O StiSto aaVfa
ua^i »mŠ, t*m>*t laS vao Offb OMI a« ««**»• moto .» tod«	aa Me-
ntona alM.k« SLk mJ)>
UNitBVALBC STBIflO
Vaak .#»M»k r p. e vaaeola ifliaM
rmm b»i««alol#o. tla« >ofcl» SjUtMto-OS
,mu mTUim s kpo aNMMP M irHkaotSto SMS| ■HB '	i*. «• »od*« no aliu kuJUo no
•	i.on. r Ii 0. fcof *aoi oo-
vutevlm 4a »t* dofclM i^ovojHea OWI i M» Ml( Al (OMf AMV,
Socialne razmere ii alkoholizem.
Strokovno organizirano delav-atvo vidi x alkoholizmu močiio o-viro za oavobojeuje delavskega razreda. Zato deluje ie dolgo vrsto let a vaemi močmi, da prepriča delavstvo o neizmerni škodljivosti uživanja alkoholnih pijač. — Ali atrokovuo organizira-uo delavatvo ve, da je alkoholizem posledica, a ne vzrok današnjih aocialnlh raziurr, v katerih Živi prolotariat. Verno, da ni alkoholizem vprašanje, ki se more rešiti samo, ločeno od oatalih aoei-ainih vprašanj! alkoholizem je člen v verigi družabne bede. Zato ja prepričano, da ae bo vprašanje alkoholizma rešilo le tedsj JSpešno, kadar bodo tudi rešena vprašanja o delavnem čaau, stanovanjski bodi, ne zadostni preti ranit vi itd«
Predlogi delovni čaa zapelje predvaem veliko število delavcev, da segajo po vinu, pivu, žganju tsko, da jim oškoduje telesne ln duševne moči. Kdor mora delati po deaet, dvanajst ur' v slabo prezračenih prostorih, v vročini iu prahu, je umevno, da mu opešajo moči in da seže po strupu, ds vsaj neksj trenotkov zopet lahko de-gveda tiči v teiu velik pred-t? V ljudstvu je Uko ukofe-nM,,o, nazlranje, da alkohol .'k a veli telesne in duševne moči, Oa celo inteligentni delavci verujejo Ali alkohol je le bič, ki už-ge trenutno moč, a trajno ne o-aveži. '
Nizke inezde, ki ne dopuščajo, da bi delavstvo kupovalo zase in za avoje družine izdatne, tečne hrane, so tudi vzrok, da je uprav med delavstvom žganje tako priljubljeno. Popolnoma umljivo je, da delavec popiakne s požirkom Žganja kos trdega kruha In žalto-ve slanine, posebno tedsj, če je prisiljen, da je po beznicab, ker je dom preoddaljen od delavnice. Ce nlnlk "flelavfce opoldne, tople kratfd,' trtlh] •'aeže po alkoholu, tter tnrfrflj 'da ga ogreje. Ali tudi t6 nizIViffijr J* prevare.
Iu ko se Vrne dels vee don.jf, kakšno je domovanje f Izmučen, premrazen prihaja v golo, vlažno, nezakurjeno sobo in v tej ljk-uji uaj dobi njegovo te|o odpočil-ka, tukaj naj se rs/vedri njego-va dušaf In na tisoče je delavcev, ki imenujejo svojo laat le košček take mrzle neprijazne aohe, ker ni U« morejo Vsled nizkega zaslužka nšjctl boljšega stanovanja <> je dehivn- oženje n iu je prisiljena tudi b^gOftTftfrna. da dela vea dan izven doma, kakšno je tako domovanje? Rumetano, nepospravljeno, doetlUrat kuhinja in Apjdnlcu v enem prostoru, in tukaj tt&J ae odpočije? Kdo se bo čudi!, tedaj, če pobegne delsvec prej ko mogoče iz tega "domovanja" in išče v gostilni utehe.
lieda iu pijančevanje sta v uateanejši, doatokrai v nerazdru-žljivi zvezi. Kakor hitro pa pride delavstvo do boljših mezd in s tem seveda do boljše, tečuejše hrane, zdravejftih stanovanj, te-
daj pa ae poslovi od žganja iu pije viuo ali pivo. Da ostane v delava u požel jen je po vinu ali pivu vzlic boljši mezdi, je pač vzrok ta, da se njegove delavne razmere niso izpreuieiiile, ki iTipravijo največkrat iz delavca pijanca Dokazano je pa tudi, kar ao dognale strokovne organizacije, da je delavstvo opustilo tudi viuo iu pivo, če je doseglo krajši delovni čas. Svojega prostega časa niso več presedeli po beznicah, temveč so ga porabili za svojo izobrazbo.
Vsako zio, ki naj ae trajno odpravi, ae mora izruvati pri korenini. Strahotna razširjenost alkoholizma v današnji dobi je po-aledies socialnih razmer. Te se morsjo izpremeuiti in alkoholizem bo pojenjeval. Strokovno organizirano delavstvo vzlic temu apoznanju vodi še poseben boj proti alkoholu in za abstinenco.
V ta namen podučil je z besedo in brošurtiaml, kajti-alkoholizem se ue da odpraviti s prisilnimi zakoni, ampak le s podukom iu zboljšanjem socijalnih razmer.
Beaede znanega ameriškega pi-aatelja iu socialista rptouu Sinclair ja: "Ako mora človek živeti v peklu, bo v njeui rajši živel pijan nego trezen", ki jih je napisal v svojem romanu "Močvirje", sp grozna obsodba današnje-<ga proizvajalnega družabnega sistema. Proizvajalni sistem je pahnil delavca v razmere, ob katerih bi moral zblazneli, da ni iskal tolažbe v alkoholu. Ali čiiu bolj prodira ideja kooperacije med delavstvo, čim bolj ae utrjuje v delavstvu prepričanje, da mora postati vse drugače, kakor pa je, tembolj se zaveda delavstvo, da zamore ta gigantski boj izvojeva-tl le trezen razred. — Nameato črnega obupa, ki je prej tiščal delavstvo k tlom ui ga sili iskati trenutnega pozabijeuja v strupu, je kooperacija prežela delavstvo s svetlim upom na boljšo bodočnost. In delavstvo spoznava od dne do dne bolj, da alkohol ni prijatelj, temveč njegov največji sovražnik ln *U duh.
AMEEIKANCI VPLENILI
200 TOPOV.
Washiiigtou, D. C. — General Pershing je poslal sledeče poročilo, datirano dne 15. sept.: Ameriški vojni stan v Franciji. — Sekcija A: V okrožju St. Mlhiela jo topništvo zelo aktivno. Pove čana je tudi aktivnost eroplanov.
Nemški protinapadi blizo St. llilaire, kl so ga podvzeli zgodaj zjutraj, amo z lahkoto odbili. I'-jell smo tudi precejšno število Nemcev.
Na levem bregu reke Mosclle smo prodrli v sovražne linije od ene do dveh milj. Zasedli smo va si Vilccy in Norroy.
V prodiranju naših čet onkraj Jauluya smo vzeli Nemcem zopet dva in sedemdeset topov, katere je pustil sovražnik valed hitrega umikanja. Do tega dneva smo v-plenili čez 200 topov.
MILKO VOGRIN
Novela. — Spisal dr. Etojan.
(Nadaljevanja.)
A vse je bilo kaj naravno. Zaročili prstan mu je bil precej velik in ae ui dobro prsta prijemal. Zatorej se mu zmuzne po noči raz njega. A ko Benda v sanjah hlastno seže z rokama po nočni prikazni, zažene uevede prstan od sebe v tabor, kjer ga je bil pred odhodom tako rekoč le po naključj.i našel.
Današnji pot je bil za uaše trume kaj težaven. Huda vročina jo mučila vojaka. Prah mu je jemal sapo in sušil grlo, a vode mu ni bilo dobiti nikjer. Pot do Derven-je le kakih dvajset kilometrov dolg, a naši ljudje so vendar hudo trpeli. Kakor muhe padali so fantje, težko obloženi, na cesto, in tu so obležali malo da ne mrtvi od žeje. I^e ploha ki se je po noči vlila iz neba, oživila jih je zopet. A marsikaterega je bil vendar lolučni zapal ugonobil na ve)^. Dobro še pomnijo naši slovenski vojaki ta pot, m on jim ostane i vedno v spominu!
Tudi nadporočnik Bendar sc je komaj premagoval, da ui podlegel hudi vročini. Ali ta ni mislil toliko na težko ježo in (Mit, kakor na svoje sanje in razmere do Skenov-skih.
Baron Benda je bil svoj zlobni nameni dosegel. Njegovo obrekovanje se mu je bilo, kakor vemo, posrečilo. Gospod Skenovski je bodočemu zetu vse verjel ln mu tu di kakor prijatelju zaupal. Olga in mati sta prišli, brzojavno poklicani, na Dunaj. Sedaj pa jc Skenovski svojo soprogo izpruše-val o Vogrinu, ali o Robertovi!' poročilih ui zinil ne besedice. Vse pa se je dobro strinjalo in kar u-jemalo z baronovimi besedami. Zakaj mati ni tajila ničesar, temveč v svoji nedolžnosti je povedala vse, kar se je bilo dogodilo. Ona je rekla, da je zahajal Vogrin >' njihovo družbo; tudi preuočili so celo enkrat pod njegovo streho, in Vogrin sam je čuval dva dni pri Kihardu, ko je bil ta v smrtni nevarnosti!
Najbolj pa je dirnilo Skenov-skega, ko mu soproga ua tanko zdelo, kako se je mogla njegova sinu pripetila ona nesreča na jezeru. Celo nerazumljivo se mu je zdelo, kako s eje mogla njegova hči sama o polnoči voziti z Vogri-noni po jezeru v eneiu iu istem čoluu. Dalje se mu vidi tudi sumljivo, zakaj ni Vogrin kot tamoš nji domačiuec skrbel za to, da sc pride zločincu na sled.
Vse to in še mnogo drugih na-ključch je bilo za gospoda Ske-novskega odločilno. On ni več verjel svoji ženi in otroku, temveč od sedaj je stavil vse zaupanje le v barona Roberta. Tudi si je domiš-Ijeval, da poapešuje mati kar na ravnost Olgino ljubezen do Vogrina ; saj jo veže z zadnjim že od nekdaj enako politiško mišljenje!
To pa je bilo očetu dovolj, ln
sauio v tem je tičalo vse nezaupanje do svoje soproge. Železna volja gospoda Skenovakega se je morala izvesti. Olgina zaroka z baronom se takoj izvrši, iu to zvezo ao kar vaem aorodnikom, znancem in prijateljem naznanili. Rihard je iui seatrhio prošujo iu željo poslal skrivii tudi dr. Sirniku tako naznanilo, seveda z name-jioui, da je pokaže Vogrinu. Zategadelj pa je tudi na drugi strani lista svojima znancema poročal o Olgini tugi in žalosti.
Odkar ae je bil Robert z Olgo zaročil, zahajal je ta vaak dau k Skegovskim ter ostajal pri njih pozno v noč. Navidezno je bil torej svoj namen že celo dosegel. Ali barou ui bil samo z golo zaroko zadovoljen, temveč on se je hotel tudi neveste same polastiti.
Na vaak način si je skušal pridobiti Olgino srce. Dobrikal se ji je na vso moč. Približeval se je deklici, kadar koli iuu je bilo mogoče, očito in skrivši, ali vse zastonj. Olgina ljubezen do Vogrina je bila neugasljiva, njena čednost u zorna. Vse poskušnje Robertove, vse naklepe, trude in zvijače njegove odbijala je Olga s svojo krepostjo. Njeno nedolžno srce se ni toliko spozabilo, da bi se bilo udalo možu, kateri jo le po zvijači iu priailjenosti imenuje __ svojo nevesto!
V takem nadležnem položaju pa se je deklica le s tem tolažila, da jo uiora Benda v kratkem zapustiti. Njeno mučno atonje se vsaj potem vendar toliko na bolje iz-premeni, du ji ne bode ta sitni in zoperni človek vedno za petami. Na to pa, kaj bode potem, če se • Robert vrne iz Bosne in jo hoče peljati pred oltar, na to pa še 01-gu v svoji sedanji žalosti sploh mislil la ni. Vedno se jej je dozde-! valo, Bog še ni toliko na njo pozabil, da bi jo dal v roke in oblast j tako nesladnemu človeku.
Lahko si torej mislimo, kako je | bila Olga vesela, ko je moral baron Benda proti koncu meseca julija odriniti v Slavonijo. Deklici se je odvalil a tem velik kamen od srca. Zdaj je zopet mirno dihala, saj se ji ni bilo bati več za dragoceni zaklad svojega deviš-tva. A tem bolj pa je bil Robert pobit iu potrt, zamišljen in molčeč. Na lici si mu videl nezadovoljnost s sauiim seboj. Zakaj on, nezmagljiv in mogočen plemeni-taš, izgubil je odločilno bitko s slabo žensko, ki ni imela drugega orožja proti njemu kot svojo krepost l
Vsi uspehi njegovega obrekovanja so postali tedaj mahoma dvomljivi. Strah in skrb ga je obhajala, da bi ne prišlo njegovo zlobno početje in huda laž o Olgi nu dan. A kaj mu je potem počeli, ako se ua jesen še ne vrne iz Bosne domu? Ali ne pride njegovo natolcevanje na svetlo, če se pozneje spozna, da je Olga nedolžna? Kaj pa bode mialil o njem gospod Skenovski? Ali ne bode takoj uvidel, da ga je ogrski ustre-gljivi baron le prevaril, hoteč si po zvijači prisvojiti njegovo bogato hčer, da si reši zadolženo posestvo?! — Z gospodom Skenov-
JAN PIUA J
Maketa Oorkij:
(Nadaljevanje.)
Oprostil aem ae in ker aem ga )iotel pomiriti, aem mu začel pripovedovati o Inozemskih državah in mu skušal dokazati, tla je njegovo nazlranje o Človeški nadvladi nad aoliicem in ollloki iz dežele bajk.
"Tako torej! tilej, no, no . "je zdaj in *daj vrinil v moje pripovedovanje Ali čutil sem, da se zanima prav posebno pro« i njegovi navadi r.a in o-zemake države iu življenje \ njih, in da me uiti ne po s I una, temveč da gleda nepremično v da Ijavo.
"To je pač tako, dragi brat" me je prekinil z negotovo kretnjo r«4te" "Ali Uj aem to hotel vprašati- ako bi naju sedaj srebal človek « denarjem. x veliko denarjem", to je puoehno nagla šal i« me o<l strani oAkvrknil s pogledom, "ali bi ge ti »plavil na oni svet '"
Htresel aem se.
"Seveda ne," srni odgovoril "Nihče niuia pra-vlee, da bl kupil ra eeno *\!|mj»i bližnjega avojo amčo".
"Oho! i>a . . . tako jr prav modro napisano v knjigah, ali je *aradi ve*ti. v resnici bi pa oni goapod, ki SŠ je prvi izmislil t« lienede, seveda če bl aa mu alabo godilo - /a moj ol»«,toj prav goto vo pri ugodni priliki kogH nsmrtil 1'raviee! Tn jifa imaš, ono pravice'" iu .lemelj.moMi krepka p««t je švigala okolo mojega no»u • tn vsak se ravna na različne načine \>dn., |«, t«j pravici. To oo tndi pravieeP
'Jemljan je naguhančil čelo. oei mi m- uiu «Ari le globoko pod dolga, obledle obrvi.
Molčal sem, ker sem vedel izkušnje, da je vaako ugovarjanje brezplodno, kadar je bM razjarjen.
n.
Zagnal je košček leas, ki mu je prišel med noge, v morje, vzdihnil in dejal:
"Ko bi bilo kaj tobaka . . ."
Desno od naju v stepi sem zapazil dva pastirja pri ovcah, ki sta ležala lu gledala proti nama.
"Dober dau, gospodje!" je zaklleal Jemeljsn, "ali i mat s tobaka?"
Kdeu od pastirjev se je okrenil z glavo proti tovarišu, izpljunil prežvečeno bilko in dejal leno;k(
"Tobak hočeta, ej, Mlhajl?"
Miha jI ae je ozrl v nebo, kakor da bi hotel ml tam gori dobiti dovoljenje za pogovor z nama. Potom se je obrnil proti nama:
"Dober dan," je dej%l, "kam gresta?"
"V Očakovo, v šolnino".
"Aha! Ali so vaju pozvali?"
Molčala sva in ae iztegnila poleg njijn 'nu zemljo.
mO, no. Nikolaj, polieri mošnjo, ds jo vrane ne ukljujejo".
Nikolaj se je pretkano zatinejel in pobral mošnjo.
Jemljan je škripal z zobmi.
"Torej tobak bi rada?"
" Dolgo že nisva kadila", sem odgovoril; pre-jem me je osupnil, nisem se mogel odločiti, da bi govoril odkrit «s»rčno.
"Kako to T Kadita vendar!"
"Hudič "Hudič! Molči! Daj, ce hočeš ds-li, ali ne norčuj se! Itrodek! Ob potepanju po ate-pi ai izgubil arce Spravil se bom nad te in niti čr-hnil ne boš več!" se je drl .lenteljati iu hudo gledal.
Psuliijs sla (»»skočila lu <* zdrznila, »limiila, »ta dolge palice in ae poatavila drug poleg dru-
skim ae je sicer dogovoril, da plača on dolgove baronovega očeta, a kaj je potem, ako zve za njegovo tajno nakauo ter mu odpove avoje zaupanje? Brez dvornbe izgubi Robert Olgino roko in doto, ob enem pa pride več nego polovica njegovega poaestva gospodu Skenovskemu v oblast!
Take miali in alutnje so obhajale nadporočnilu Bendo, ko je bil v taboru pri mestnemu Der-ventu. Zdaj se je stebra v začel kesati nad svojim načrtom. Hu-doval se je nad prijateljem stotnikov Randičeiu, ki mu je bil na-svetoval ta naklep, a ujega izvršitev z vaemi nasledki vred prepustil njemu samemu!
Izmeni vseh se j« pa bal Benda najbolj našega rojaka Vogrina. Na noben* način se ni mogel izne-biti neljube slutnje, d^utegne priti naš rojak zopet v dot iko s Ske-novsko obitelj. Zakaj tedaj bi prišla njegova laž gotovo na dan.
V tem strahu pa si ni mogel baron nikakor ne pomagati. Pri čakoval je le od avoje sreče, ki mu je bila do sedaj vedno mila, da zanj vse dobro izteče. Najbolj
zdaj skrbel za to, da ostane s Skenovskiuii pismeno v ozki zve zi. Malo da ne vsak dan pošiljal je s prva po eno pismo, zdaj gospodu Skenovskemu, zdaj Olgi sa ud na Dunaj. Pozneje pa je Rti bertovo dopisovanje bolj redk& postajalo. Ali to je bilo celo ji** ravno; kajti Olga ui svojemu ženinu nikdar pisala. Njeu oče ji.jg sicer naročal, naj tudi*v njegovem imenu piše Robertu, ali diklica je le samo trdila, da si dopisuje z njim, a v isti ni pa jnu ni pisala nikdar! Kobert se je seveda v pismih pritoževal, da še ni nobenega odgovora prejel od Skenovskih; a tedaj se je Olga vsestransko izgovarjala, češ da se vsa pisma na potu iz Avstrije v Bosno poizgu be. Naposled so pa Robertovi li sti kar ua enkrat celo izostali. Nikdo pu ni vedel zakaj, ali 01 ga jih ui pogrešala in si jih tudi želela ni!
Tako niso imeli pozneje Ske novski ne duha ne sluha več o Robertu. A tudi od njegovih ata-rišev, ki so živeli ob Blatnem jezeru, niso mogli zvedeti nič goto vega o njem. Tem več pa sc je o Olgineui ženinu govorilo v društ vlh. Tu se je mnogo ugibalo o nje govi osodi. Ali Olga se je pri ta kih prilikah obnašala, kakor da bi ji bil Robert — tuj in neznan človek. Nikdar ni črhnila o njem ne Žale besedice, a tožila pa tudi ui, da bi bila sama nesrečna!
Skenovski so ostali to poletje vsi ua Dunaju. Velike priprave so se vršile. Krasna in dragocena bala se je nakupovala in naprav ljala za Olgo, ali deklica sama je ostala, kakor da bi ne imela čuta za svojo srečo. Malomarno in za mišljeno kazala se je pri vsakem delu, v vsakem društvu. Molčala je, kakor da bi bila nema, da lažje zatajuje avoje čut« .in notranje boje. Pri tein pa se je seveda Olga hirala. Prejšnja živa rudečica je izginila iz njenih lic. Sedanja bledoba jo je delala očem otožno, obenem kažoč, da se je dekli-
mm
"Oho, bratca, tako prosita!. . Dobro, pridite!"
Vražja pastirja sta se hotela pretepati, o tem nisem prav nič dvomil. A tudi Jenrfjan je bil pri-pravljen, ker stiskal je pesti in oči so mu gorele .v I lesnem srdu. Jaz pa nisem imel veselja, ne moči, da bi se udeležil bitke in skušal sem pomiriti stranki.
i
"Stojte, bratje! Tovariš se je razburil — to ni tako hudo. Vesta kaj, dajta nama tobak, če vama ui žal zanj in potem odideva."
Mihajl je pogledal Nikolaja, Nikolaj — Mi-hsjla, in oba sta se muzala.
"Tako bi moral precej govoriti!"
Mihajl je nato segel v žep, privlekel obširno mošnjo tobaka in mi ga podal.
"No, vzemi!"
Nikolaj je segel po malhi iu mi dal velik hleb kruha in dolier kos slanine, potresene s soljo. Vjel aem. Mihajl se je muzal iu mi natresel še tobaka. Nikolaj je godrnjal: "Zdravatvujta!" Zahvalil aem se.
•letne I ja nov obraz je bil mračen, počasi je sedel na tla in sikal precej laano: "Vražje avinje!''
Pastirja sta odšla počasno, s težkimi koraki, v atepo. Večkrat sta se o*rla ua naju Sedla ava na tla. ne da bi se še kaj zmenila za paatirja, tn pričela sva jesti okusen, na pol bel kruh s slanino, .lemeljan je glaauo cmoka!, godrnjal iu ae veatno ogibal mojih pogledov.
Zmračilo se je Daleč <sl morja sem se je dvigala tema iu ae razgrinjala čezenj, ter pokrila ra-hlo razburkano morje a tenko, vijoličasto tenčieo. In iz dna morja se je vzdigovala vrata rumeno li-laatih oblakov, obrobljenih z rtlečkaalim zlatom: zgoatili ao temo še bolj In odpluliv atepo. In tam v stepi, daleč, daleč oh njenem robu, se je razpre, »tirala velikanska, akrlatnordeča pahljača ii žarkov zahajajočega aolnea in nebo je bilo »d njih tako milo in nežno. Venomer ao udarjftli valovi
ca v kratkem uad svoja leta po. starala. A tudi one otročje uaiv. noati in veselosti, ki uam tak., dobro dene na mladem, vzlasti ženakem bitji, niai nahajal več pri njej. Olga je živela od sedaj Naprej celo tiho v krogu svojih domačih! . . .
V teui času pa so se vršili v Bosni iu Hercegovini viharni do-godki. Spoznalo se je, da se ne da Bosna zaseoti z eno kompauijo kakor je trdil minister Andraž v Nasprotno avstrijska vojaka se je morala kruto boriti z lokavim S(, vražnikoui. • c,	* —^
' Poveljnik armade, baron Ki-lipovič, je želel Ukoj vso Boam, nagloma zasesti ter vsak nemir iu vstajo mahoma zadušiti. Namer-jal je torej prej k<f mogoče polastiti se glavnega mesta Sarajeva. •
Tedaj je bilo treba iz Derveiita hitro naprej. Na čelu so bili sc. veda konjiki, in med njimi tudi napdporočuik Benda. Dne prvega avgusta došlo je konjiško krdelo r Doboj m drugi dan v Maglaj. Ondi si je na tanko ogledalo, ali je pot varen za osUlo armado. Ni-ti najmanjšega suma ni našla ui-kjer naprednja straža. Brez skr-bi ao opazovali mesU in vasi, kraj in ljudi. V Maglaju so se konjiki dobro počili. Zakaj prihodnji dan je 'bilo treba na dolgo pot proti Žepčam. Tam so se baje zbrali u staši, name rja vajoč zoperslavili se avstrijaki vojaki. Naloga kou-njiškega krdela je bila tedaj; d;i se prepriča, koliko resnice je na tem poročilu.
Veselega srca so zasedli drugo jutro huzarji svoje konjičke. Jahali so že ob kalni reki Bosni, ko je bilo solnce zlatiti vrhove bosanskih gora. Nadporočnik Benda je. že danes bolj veselo vzdihoval svojo glavo nego prejšnje dni. Izgnati si je hotel hude misli in slutnje iz svoje duše, ki so ga s prva delale tako zamišljenega. Nalašč se je tedaj s svojimi tovariši le o vojni, izgovarjal in sile za njo nav^šj^^Jrp^aloval jc celo, da se niktfp	straži ue
ustavlja, ter »|jOa dojdejo kar sprehajajo(4o, > njefita Sarajeva. Radostno je ,torej pozdravil oročllo, da se zbirajo ustaši pri fcepčah, in z veliko navdušenostjo je vodil on to jutro napreduj« stražo.
Od maglaja naprej jahalo je kv delcj? med roko Bosno in visokimi brdi, in sicer v ozki sofeski. da nimaš proato^g, greniti s (jeste na stran. ,]Piflfkopivši >>otiik Lisnico, jeaijj^	fiP
ozki dolinici, fo^Uh^žc t^koj pri cesti visoki hribi vzdigojejo. Več ur so jahali akgzi Lisniško do lino, predno pridejo do klanca oi> vznožju Velje planine.
' Bridgoport, Oonn. — William
IL Johnston, predsednik medna-rbdne organizacije strojnikov, jc priporočal na shodu štrajkajočim strojnikom, da se vrnejo na delo v osem in Atiridepetih urah. Strojniki so odglasovali, da nadaljujejo s sUvko. V stavki je 6,000 strojnikov.
S' Ž
ob breg, morje je bilo — tukaj $ožnato,.j^ii.tem-nomodro — čudovito lepo in mogočno. vpi«,,,
"Sedaj kadiva! PojdiU rakom žvižgat; vraga!" in Jemfcljan. ki je sdaj popolnoma obroču-nal s pastirjema, je pomirjen sopel. " Ali greva dalje, ali prenočiva tuiiaj?"
Bil #cra prelen, da hi šel dalje.
"Prenočiva tukaj" sem odločil.
"Pa prenočiva" stegnil se je po zemlji in o-pazoval nebo.
Molk je zavladal — Jemeljan je kadil in pljuval ; jsz sem gledal okolo sebe in tiho vžival čudovito večerno sliko. Skozi stepo je donelo enakomerno pljusksnje valov ob breg
"Vendar je prijetno reči kar hočeš, člove-ka, ki ima denar, vsekati po buči, slasti, če zna* stvar urediti . . ."je dejal Jemeljan popoluoma nepričakovano.
Ne blateči." aem odgovoril razjarjen.
"Kaj blebetaš?! Kako tot To »e zgodi, le ve-ruj nti! Sedeminštirideset let sem star in že dvajset let si belim glavo a to operacijo. Kakšno življenje imam? Pasje! Nobene koče in želode« ve-dno prazen — hujše od psa. Kaj aem človek? Ne, brat, niaem človek, temvo« slabejši od črve iu divje zveril Kdo me razume? Nih*ef In če vem, ds ljudje lahko dobro žive. zakaj bi jaz ne živel! Ne? Pojdite ae aolit, vi vragi!"
• Hipoma ae je obrni! z obrazom proti meni iu dejal naglo:
"Veš ti. nekoč M bil kmalu. . . ali mslen kost je prišla vmea. . . proklet naj bom. norec •em bil. usmiljenje aem imel Ali tl naj pripovedujem?'
Hitro aem mu pritrdil in Jemeljan je pričel, puhnivši parkrat dim pred se:
(Dalje.)
/