DOLENJSKE NDVICE Doleiijuke Novice iziiajîijo vsuk čnlrtelf ; ako : : je ta dan praznik, dan popiej, : : Cena jim je za celo leto S K, za pol leta 4 K, Naročnina za Ncnieyo, Bosno in druge evropske dríĚave znaša S'SO K, za Ameriko 9*50 K. in ogluNÍ He piiičiijnjn uiiprej. : Vne dopise, tiiiro^itinu in oznuiiiln : : sprejema tiskuriia J. Krajflc iihsI. : fill smo že blizu honca 1 (.Naia Mois. ) (Dalje. 11) Sliku „Apokaliptičua zver". Ko je bil rojen Jckiis v Betlelieiiin, je že iiašmital' satan Heroda, da je skušal umoriti Zvelioarja; iit res je bežala Marija v puščavo in v Egipt, kjer je ostala nekaj let. Do 30. leta je Živel Oiii'ešenik skrit v Nazaretu; poteni pa, ko je bil kr-^čen v Jordanu, je Šel v puščavo, kjei' ga je hudič skušal. Iz te sklisnjave se vidi, da je satan slutil, da je Jezus tisti, v raju obljubljeni Odresenik, ki bo njemu glavo sti1, zato je poskušal vse zvijače nad njim, tla bi ga zapeljal, [»a bilo je, seve, vse zastonj. Beži salan! mu je zagnnelo nasproti in moral se je nniakniti. Začel pa je snovati takoj boj zoper Kristusa in njegovo delo. Našuntal je najprej farizeje in pistnai'je, da so iskali v svoji.osab.nosti piepii'a z njim. Ta r^ior je vedno bolj siril in ostril, in ga p^nal tako daleč, da so Judje v avoji zbornici Me-^ija k smrti obsodili in po-gi^nom izročili. Ko je atal Jezus pi'ed Pilatom, je satan po svojih blapcih naliujskal vse ljudstvo, ri nas vinski pridelek — loterija — in da izmed treh letin ena, ali dve, žal, slabo izpadete. Tem ljudem in vsem onim, ki vinogradnike zavidajo, svetujemo, naj si pridejo letos ogledat vinograde v Trško goro in videli bodo na lastne oči, koliko škodo napravi slabo, deževno vreme, uinie; toča in I'azne rastlinske bolezni, peronospora in oidij (plesnoba). Naj računijo, koliko stanejo celoletno delavci, zlasti koliko vinskega pridelka popijejo, kako težko jih je dobiti in koliko trpe vinske trte vsled pomanjkljivega obdelovanja, ker ni delavskih močij, ter naj se ozirajo na narodno-gospodai-sko premoženje, ki je naloženo v tej gospodarski panogi, in prišli bodo do zaključka, da je vinska kapljica nájtrji zaslužek našega kmetijskega stanu. Nasitil vinograilnikom svetujemo, da naj ne obupajo. Kar je natn Božja Previdnost Še pustila, skrbno gojnjmo in čakajmo trgatve, ki jo skušajiuo popolnoma pravilno izvršiti, da vsaj z umnim kletar-jenjem i'ešimo in ohranitiio, kar nam je narava še ohranila. Pripravimo si dobro vinsko posodo, da bo vinski pridelek okusen in bi'ez napak. S skrbnim odbiranjem grozdja ločimo zdravo od gnilega ali napadenega po plesnobi, da ne dobi vino neprijeten okus. Ti'dno pa sklenimo, da bomo letošnji vinski pridelek porabili za prodajo in ne za potratno domaČo uporabo in nepotrebne pokusuje in popivanje po zidanicah, ker tako trošenje tega pridelka je nele velikanska potrata, ampak dandanes pregreha. Letos imamo pa tudi pravo priliko, da se-znanitno naše neprijatelje, kako neumestno bi bilo, vinski pridelek obdačiti. S tem se pravi to kmetijsko, panogo naravnost uničiti in našim vinogradnikom vzeti .zadnje veselje in zadnji čut podjetnosti za to panogo. Nočetiio več s tetii dajati duška našim užaljenim Čutom, anipak delujmo naprej. Óe ni uspeli povoljen, pa vsaj ne obupajtiio. Prišel je Čas, ko iniatno majhen odmor. Porabimo ga za popravo potij v Trški gori. Zadnji nalivi so pota zelo pokvarili, odnesli zemljo, nanosili gramoz in jih ostavili na nepravem mestu. S tem prosimo naše županstvo, da v tej zadevi stori na splošno korist svojo dolžnost, rosameznik ne more dosti storiti. Skupno delo da velik uspeh. Tu ga je potreba. Ne moremo pa tu zamolčati star greh naših vinogradnikov: ti'ganje prezgodaj. Lanska skušnja naj jih iz-modri. Letošnje deževno vreme in le počasno zorenje grozdja naj nas ne dovede do napačnega sklepa, da menimo, do tega dne niora biti grozdje potrgano, naj je zrelo ali nezrelo. Iles je pomanjkanje delavcev, vendar pri pravi razdelitvi delavskih močij se bo tudi tu še shajalo, pridelka bo polovico manj kakor lansko leto. Skušajmo z umnim kletarstvom povzdigniti njegovo vrednost in t,u bi zlasti opozarjali na pomen žvepla v kletarstvu. Žal, da nas je i tu pustila drŽava na cedilu. Torej, kdor ga ima, naj ga vestno uporablja, uspeh ne bo izostal. Ne puščajmo slednjič tropine neizkoriščene. Najboljšo domačo pijačo si lahko napravimo iz njih in kako drag in dober je tropinovecl Zato tudi že danes prosimo, da naj se nam o pravem Času razdeli naročeni sladkor za napravo domaČe pijače 1 Uprizoritev „Legionarjev" 1) Narodnem domu. Narodna Čitalnica je prošlo soboto in nedeljo zvečer priredila Govekarjevo igro „Lcgionarji" v štirih dejanjih. Tudi to pot se je spet pokazalo, kako primerno je prirejati za občinstvo privlačne igre, ki mu nudijo za nekaj ur prijetno zabavo in razvedrilo ter nplivajo kolikor toliko, da se okre})i pri ljudstvu smisel in nagnjenje za gledališče. Seveda, zato morajo biti sprva na sjtoredu igre, ki so dostopne pojmovanju Širokih slojev, ki so pa tudi primerne za igralce-diletante. - V tem slučaju so bili „Legionarji" pritiierno izbrani, kajti občinstvo se je odzvalo povabilu v tako obilnem številu, da je bila dvorana v Nar. domu obakrat iz dneyniha slovensliega iostnilia v svetovni vojni. Fd dtiEvnlhu t ]aiiiia Muha. (9.) Pri 2. bataljonu so kar s „Imra" klici izzivali polentarje na „korajžo". Saj od blizu se sovražnika ne bojimo; Čakamo ga z odprtimi rokami, a granate, granate...! Enajsti dan. Po štirih dneh trpljenja in strahu je na našem hribu zopet zavladal mir. Zopet smo lahko vživali ljubo solnčno toploto, zopet smo se oddahnili. To se nam je prileglo! Naša artiierija pa je še tudi ta dan sovražniku pošteno vračala milo za drago. Ne le z majhnimi topiči, temveč ttidi s težkimi topovi je srdito ob-sti eljevala postojanke tia nasprotnem hribu. Zvedeli stno, da so se ob nepričakovanem spopadu i)onoei Italijani pomotoma sami Uied seboj pograbili. To je povzročila naša i)atrulja. No, to je bilo vpitja in preklinjanja na oni strani, na naši pa dosti smeha. Proti večeru smo izpremenili postojanke. Odšli stno na prostoi', kjer so bile prej Šesta, osma in |)ol pete stotnije. Skoraj ob belem dnevn se je vse pretiiikanje nemoteno izvršilo. V novih postojankah se počutimo sicer dobro, le preobsežne so, saj je vsa naša fronta dolga gotovo nad GOO korakov. Dvanajsti dan je potekel mirno brez posebnih dogodkov, le naša artiierija je še vedtio srdito obdelavala sovražne postojanke. Trinajsti dan. Takoj zjutraj je naša artiierija pomalém pripravljala za napad na Mga Caramella. Kanonada je bila vedno silnejša, najstrašnejše pa je vihar razsajal med sedmo in deveto uro. Kako so šrapnele in gianate obsipale hrib, se ne da popisati. Ob devetilt so se prikazale na pobočju naše prve prodirajoče čete, a sovražnik se je Še trdno držal v jarkih. Vnovič so jo uprla naša artiierija in srdito sesipala strelne jarke in ovire. To pa je bilo Italijanom le preveč, pobrali so šila in kopita in jo popihali, našo granate in Šrapnele pa so jih spremljale globoko v sovražno ozemlje. To je bilo Lahom le preveč, pa so natn vračali granate in šrapnele tako, da stno morali zapustiti prostor našega artilerijskega opazovalca in se innakniti v svoje luknje na varno. No, pa tndi od tu stuo imeli lep razgled na hrib, po katerem jo divjal boj. Ob desetih je kanonada prejenjala, in opazili smo infanterijske spopade ter drdranje strojnic. Ti spopadi so se ponavljali tndi popoldne. Štirinajsti dan. Danes so nasi brib CaramellH še Ijuteje obstreljevali, nego prejšnji dan. Še dopoldne stno opazili, kako so prodirale naše ćete proti vrhu, artiierija pa je pridno zasledovala umikajočega se sovražnika. NaŠ „stavi v copatah" (30 5 ctu) pa je poiskal in obiskal vse doline in kotanje tja do gore Pana. Boj je t.rajal ves dan in vso noč. Glavni vrh gore (Jaraniella je bil sicer Še dopoldne v rokah naših čet, le hribček jugovzhodno od glavnega vrha se še drži. Od tu smo videli prav razločno, kako se je ves boj razvijal. Opazili smo premikanje naših in sovražnih rezerv, odhajanje in odtiašanje ranjencev. Petnajsti dan. Tam na levi so se boji nadaljevali. Puške so pokale, kakor bi toča padala na pločevinasto streho, topovi pa so se oglašali, kakor stope. Ponoči so bili na gori Caramella večkrat budi spopadi, cisto pomirilo pa se ni niti za trenutek. Pri nas je že nekal dni precej tin'rno, le tu in tam nas pozdravi sovražttik s kako granato, kakor bi hotel povedati, da še ni pozabil na nas. Ob teh mirnih dtieh smo imeli dovolj prilike, da amo bivališča v novih postojankah precej izboljšali. Skadetom Burdych-om sva svojo koCo obložila in itokrila z rušami, spredaj pa postavila „predsobo" za svoja dva ianta. Okolica je prav prijazna. Okrog kočice je majbna ravnina, zadaj pa raste bukovo drevje, tako da str.o bili skriti pred sovražnikom, in da se tudi podnevi lahko gibljemo. Od tu imamo krasen razgled na planoto „Sedem obČin". Pusta je ta planota, a posuta z neštetimi vastni. do zadnjega iiroatora napoltijeiia in tudi igralci so poskrbeli v visoki meri za to, da je uprizoritev — posebno [H'vifi — nad vse krasno uspela, kar je tudi po( idilo buino odobravanje občinstva na koncu vsakega dejanja. Igra se vi'ši v zgodovinsko zanimivi dobi za časa Napoleonovih vojsk. Dasi-ravno je vsebina enostavna in ne piinaša iiiiesar originalnega, vendar napravlja vse dejanje na poslušalce velik vtis vsled pestrega sceniÊnega bogastva in je že v tem oziru zanimiva, ker nam hoče pokazati življenje našega naroda v onem vele-važnem ëasu. Kajti vsako tako literarno delo, ki bi torno, a tudi umetniško pokazalo sliko našega življenja v tej ali oni zgodovinski dobi, bi bilo zelo zain'iiiivo in zaželjeno. Da je uprizoritev „Legionai jev" tako izvrstno uspela, temu je pripomogel poleg izvrstnega predstavljanja lepo insceniran oder. Oi'iginaini kostumi v takrat običajnem enipii'e-siogu so podajali celoti slikovit značaj in nsposobljali, lažje zatopiti se v prošlost. Izmed igralcev omenjani le važnejše osebe, ki posegajo v razvoj glavnega dejanja. V tejii ozirn stoji v prvi vrsti Ferdinand Basaj, ki je s svojim izbornim nastopom, za diletanta nenavadno dramatično izobražetiostjo in z vseskozi utemeljenim igranjem mitiiike in gest zbujal tekotii vseh štirili (Jejanj, ki se stopnjujejo celo do tragike, največjo pozoinost. Isto vetja tudi Jjavri, posebno ozirom na' njeno neprisiljeno, iisto naravno igi'anje in pa stvarno poglobitev v težavno sceno v zadnjem dejanju. Bodočnost Basaja in Lavi'e, ki sta si iiotela vst,variti v viharnih časih varno zatišje tihe sreÈe, uniči zločinska roka Antona Bmjača. Bnijač je bil v tej vlogi na pravem mestu. Njegov smeli, liladen in prezirljiv nastop je bil popolnoma pogojen. Izvrstna je bila podana slika Filistra Raka, takega večno stalnega tipa, ki ga srečaš v vseh dobah, vsepovsod. V glavno dejanje posega s svojim delokrogom tudi vojaški in civilni krojač Boštjan Jež. Da je igralec Ježa za vrste te vloge izredno sposoben, je pokaza! že zadnjič v igri „Domen". Zdi se uii pa, da je ponekod jireveč pretiraval in podal včasih mesto realne slike karikaturo, vendar to ni bilo na škodo dejanja, marveč je Jež s tem občinstvo se bolj |H'idobil, da ga je vsakoki'at pozdi'aviio z navdušenim aplavzom. Izredno se je Ježu posrečil oni prizor, kjer on jiripoveduje legionarjem v taborišču, kako je živel pri vojakih, poleg tega njegovo petje spi'emljano od izrazitih iiajviharnejsi smeh zbujajočih ki'etenj. Ježovo vlogo je dopolnjevala njegova žena Barba, pi'ed katero je ubogi vojak često trepetal v največjem strahu, kadai' se je nanj razjezila. Vse obnašanje in kretnje, ki so poiiolnoiua odgovarjale resnici, je izvedla Barba z neverjetno spretnostjo in živahnostjo. Kar se tiče stranskih vlog so tinli te junogo pripomogle k uspehu priieditve. Zelo mi je ugajala izprenietiiba v 1. dejanju: slovo legionarjev na vitii Medvedove gostilne. Ravnotako je prišlo do popolne veljave 3. dejanje: taborišče legionarjev y divje romantični soteski. Mestoma se je ponekod govorilo pre-tiho, kar posebno moti poslušalca, kadar gre za važne vesti, ki so v bistveni zvezi z razvojem glavne vsebine. Splošno je igra dosegla svoj cilj, pridobila občinstvo zase in s tem utrdila pot za naprej. Delati je treba sistematično, kakor z izbei'o iger, tako tudi s pied-stavljanjem. Zato je prav, začeti z ljudskimi igrami, a treba je iti tudi preko teli še viSje. Kakor smo dočakali za „Domnom" „Legionaije", tako tudi zdaj pričakujemo v kratkem kaj novega. Miran Jarc. Dogodki preteklega tedna. Dne 16. t. m. se je ustanovil v Ljubljani Narodni svet. Isti dan so prišli v Ljubljano Češki, poljski in jugoslovanski gostje. Mesto in dežela sta slovanske goste jiajprisrčneje slavila. 17. avgusta opoldne so se slovanski gostje poklonili knezoškofu dr. A. B. Jegliču. Po])olilne je zboroval Jugoslovanski klub in sklenil zahtevati, da se nemudoma skliče pailament in delegacije; protestiral je znova proti zatiranju svobode v javnem Življenj». V vseh vprašanjih se je pokazala popolna edinost med poslanci. Nato se je vršila skupna konferenca jugoslovanskih, čeških in poljskih poslancev in se ustvaril temelj za ^vzajemno delo v kulturnih, političnih, socialnih in gospodarskih vprašanjih. Dne 18. avgusta so se slovanski gostje udeležili odkritja spominske plošče dr, Kreka v Št. Janžu. Dolenjska je pokazala vso svojo globoko zavednost. Vojaštvo s strojnimi puškami, ki je btlo pripravljeno, ni imelo nič oj)raviti. Ljubljanski slovanski dnevi so se završili s ])opolnim uspehom. — Min. pi'edscdnik Hussarek se pogaja te dni z voditelji sti'ank radi zasedanja drž, zboia in o davČnili lu'edlogah. Najprvo pridejo na vrsto Nemci, Toljaki in Ukrajinci, potem pa opozicionehie stranke. — Avstiijski nemški socialni demokrati so se na shodu svojih zastopnikov v Zeli am See 18. t, m. izrekli za samoodločbo narodov in íedďalizacljo Avstrije. — Za hrvatskega iiodl)ana jo imenovan poslanec Paleček. — Na posvetih v nemškem glav- nem stanu so sc dogovoi'ili o vseh vprašanjih vojne iji miru in dosegli popolno soglasje. Podrobnosti niso objavili. Navzoča sta bila tudi zastopnika Poljske, princ Radziwill in Przedziecki, ki sta nato obiskala tudi Dunaj in bila sprejeta pri cesarju. -— Nemški državni tajnik kolonialnega urada dr. Solf je imel 20. t. m. govor, v katerem je kot prvi nemški državnik v tej vojni resno in iskreno govoiil v mirovnem zmislu. Naglasil je, da so kolonije za Nemčijo življenjski pogoj ; o Belgiji je rekel, da je Nemčija ne namerava v nobeni obliki obdržati; vzhodni mir je le okvir za slike, ki naj pridejo vanj, Nemčija ne namerava tu nikakili nasilnih aneksij ; Rumuniji je njene usode kriva Anglija, ki jo je potegnila v vojno. — Hindenhurg je rekel pri paradi gardnega polka dne 21, avgusta to-le: „Naš položaj je ugoden, akoravno smo, to smemo mirno priznati, v zadnjem času včasih imeli slabe uspehe. To so menjajoči se' dogodki v vojni, s katerimi je vedno treba računati. Sovražnika začenjamo mečkati in tretl. Ne sinemo popustiti, marveč moramo ostati trdni, potem dosežemo od nas zahtevani, častni in močni nemški mir." — V Rusiji začetni boji na vseh frontah, v notranjosti upori proti boljševikom, ki so pa tienotno še kos nasprotnikom. — Japonci in Kitajci korakajo v Siltirijo. Obe vladi, kitajska in japonska, sta solidarni. Japonska se je zavezala, da bo strogo varovala pravice kitajske države. — Ruski cerkveni koncil, ki zboruje v Moskvi, je sklenil, ustanoviti poseben odsek za zopetno združitev vseh krščanskih cerkva. — Na italijanskem in albanskem bojišču nič posebnega. — Na zapadu so F]'anc5zi med Oiso in Aisno 18. t. m, zopet silno napadli in nekoliko na])redovaii, a nemških črt niso prebili. '21, t. m. so severno od Ancre napadli tudi Angleži, a brez velikega usjielia. Nemci so se tekom tedna na veČ mestih umaknili. Domaće in tuje novice. Odlikovanje. Cesar je podelil Novo-meščanu gosp. dr. Juliju Murgel-nu. c. kr. Črnov. zdravniku v c. in kr. garniz. bolnici v Mostaru, zlati zaslužni križec s ki'ono na traku hrabrostne svetinje za njegovo izvrstno in vestno izvrševanje službenih dolžnosti. Čestitamo. Odlikovanje. Viljem Elbeit, poročnik 128, artil, polka, je odlikovan z zaslužnim vojaškim križcem 3, vrste z vojno dekoracijo in z meči. Bil je 15. junija 1.1. na ti]'olskeni bojnem polju, ko je vodil prostovoljno infant. na])adalni oddelek, jako težko ranjen. Bilo je tedaj, kakor znano, izdajstvo. K odkritju Krekove spominske plošče še sledeči dosta vek: Da je slavnost tako izvrstno uspela, gre inedvsem zahvala do-tnačemu in okoliškemu prebivalstvu, ki je vse storilo, da pokaže pred gosti moč kulturne in narodne zavesti našega ljudstva. Predvseju pa neumornemu gosp. Župniku Ludviku Bajcu, njegovi mami gospe Baj Če vi, Na vrtu je bilo — kolikor je sploh mogoče v teh težkih Časih — za goste vse preskrbljeno. Postavljeni so bili posebni )>aviyoni. Kmečke žene so si same od ust priti'gale, da so gostom lahko s ki'uhom postregle. Domači fantje, njim na Čelu kovač Jožef Kos — so okrasili vas s tem, da so postavili 30 velikih In nešteto malih mlajev. Zdelo se nam je, da se sprehajamo v zelenem parku, toliko je bilo vsakovrstnega okrašenja z zelenjem in drevesci, DomaČa dekleta so spletla brezbroj vencev. V paviljonih so pri postrežbi gostov stale v prvih frstah sledeče gospe in gospodične: paviljon s kavo: gdč, Ivanka Prijateljeva, vino: gospe iz Mokronoga : dr. Cešai kova, sodnikova Romolt, Peneva, dalje pri drugih oddelkih domača dekleta na čelu jim gdč. Mici Švajgerjeva in g. nadučiteljeva Škiiljeva. Dalje naj omenimo da so prišli v Št. Janž v kioju Orli iz Trebnjega z zastavo. Na postaji liarmelu je ponudila mala deklica po starem slovanskem običaju gostom kruha in soli. — V nedeljo zjutraj jo bilo darovanih več maš za pokojnega Kreka. Zahvala. Vodstvo ljudske prehranjevalne kuhinje je pi ejelo 50 K kot čisti dobiček igre Marijin otrok in kaznovana šaljivka. G. Picek t^er velikodušniti^ial-kani se izrekit tem potom najprisrčnejšo zahvalo. — Vodstvo kuhinje. Na progi Rudolfovo-Straža-Toplice se uvede z dne 25. avgusta ti'etji par osebnih vlakov z vozovi 2, in 3. razreda, in sicer v sledečem redu: Vlak štev. 2415 Rudolfovo odhod ob 10. uri L5 minut po noči, dohod Straža ob 10. uri 2fi minut; vlak Št. 2410 odhod Straža ob 5.Tiri 27 min, zjutraj, dohod Rudolfovo ob 5. uri 45 min. zjutraj; vlak št. 2410 ima v Rudolfovem zvezo z vlakom štev. 2212, ki dospe v Ljubljano oli 8. uri 59 minut dopoldne; vlak Št. 2415 pa v Rudolfovem z vlakom št. 2217, ki zapusti Ljnhljano ob 7. uri 4 min. zvečer. To pomeni znatno izboljšanje prometne zveze Straža-Toplice-Ljubljana. Moška podružnica Ciril-Metodove družbe v Novem mestu je poslala prvo-mestnikn clnižbe, gosj). vladnemu svetniku A. Senekoviču posebno čestitko k njegovi 70 letnici in k počeščenju, ko je glavna skupščina 11. t. m, izvolila svojega zaslužnega prvomestnika za č^sl.itega Člana družbe. Podiužnica se spominja hvaležno tudi tega, da je jubllar posvetil del svojega delovanja Novemu mestu kot večletni ň es't n a j s t i da n. Dmioa velik praznik jt;, god rtv. Trojice .,. Danes je v Ajdovcu glavno žegnanje. Spomnim se, kako smo se imeli svoje Čase na to nedeljo v Ajdovcu. Zlati Časi, kdaj se vrnete? V spomin na ajdovško žegnanje in pa na veselje, ker smo zvedeli, da zapustimo ta kraj, lahko izpijem nekaj kozarcev vina preko navade. Slovo od yoro Itiirko !!),/(», - 1!H(!. Odhod v (lalicjjo. Danes zapust imo goro Barko, na kateri amo videli toliko grozote, kjer smo prebili toliko žalostnih ur v dežju, mrazu in v strahu. Gotovo pa je, da smo doživeli v teh težkih Časih tudi marsikatero veselo urico. Bile so ure, ko sem v strahu trepet.al za svoje življenje in za življenje svojih ijiidij; bili pa so tudi trenutki, ko sem se v družbi svojih tovarišev prav od srca nasmejal. Ozrem so še enkrat tjadoli po čudovito krasni lombardski ravnini. Danes se mi zdi tako lepa, kakor še nikoli poprej. Kako lepo se blišče zlata žitna polja, bele vasi in mesta, srebrni reki Astico in Brenta! Popisati in naslikati se ne da krasota te ravnine. Pozdravljeno, mestece Asiago in vsa lepa okolica! Pozdravljena, veličastna Vičenca! Pozdravljena, zlata lombardská ravan ! Nikoli več te ne bodo zrle moje oči ! Zvečei' ob enajstih je zasedel naše postojaidie 29. polk, ki je v bojih za goro Caramella največ trpel. Op(dnoči smo zapustili goro Barko, kjer je od naše stotnije kljub vsej strahoti ostal le en mrlič, (Carman), odšlo pa je pred natiii 16 ranjencev. Izgube torej niso bile občutne. . Sli smo mimo modeine italijanske trdnjave Pta Oorhin, ki so jo 31. maja razdejali naši težki topovi. Pred trdnjavo je krasno urejeno pokopališče, kjer počivajo naši in sovražni padli junaki. Res, snii't združi prijatelje in sovražnike. Od trdtijave dalje smo korakali po sti'abovito sti'mem bi'egu. Hvala Bogu, da je bila jioč svetla, zakaj vsak napačen korak z ozke stezice bi bil snn'tno nevaren. Ob petih zjutraj smo se utaborili pri vasi Soglio prav na Istem travnik», kjer smo bili pred odliodom v postojanke. Po dolgih 16. dneh smo se zopet brez skrbi sezuli, skopali in preohlekli. O, to se človeku pri-leže. To so zemska nebesa. V postojankah se nismo nikoli sezuli, nikoli slekli in nikoli umili. Drugo jutro smo se ustavili na velikem pašniku poleg vasi Girardi in postavili šotore, kjer je bil pogled iia velikansko taborišče, osohito ponoči. Ljudje so kurili in kuhali. Na stotine večjih in manjših ognjev se je svetlikalo po Širnem pašniku, in na nebu so tnigljale zvezde, kakor odsevi teh kui'išč. Fantje so igrali karte, nekateri pa peli mile slovenske pesmi. IVav lepo so zapeli „Domovini" in „Oblaček". Res, čarobna noč! Od tu smo jo mahnili po lepi, gladki cesti mimo jezera Caldonazzo in prišli na staro pot še-Ie v vasi Romanjano, a svojo štiridnevno potovanje smo koi^ali v vasi Pressano, severno od Trienta. Tu smo se nastanili po hišah. Ljudje so prišli, zopet do vina, denar so tudi imeli, zato ni nič čudnega, če so bili nekateri kmalu navrtani. Pri mojem vodu so se zmislili nekaj pametnega, Fantje so zložili denar, kupili večjo množino vina, pa .so ga lepo cnkali doma, ne da bi komu delali nadlego. V nedeljo 26. junija smo odko]'akali na kolodvor, kjer smo vstopili na vlak, ki je ob osmih zvečer oddrčal proti severu. Vozili smo se skozi Bočen, Inouiost, Solno-grad, Line, Dunaj; 28. junija smo bili že daleč na Ogrskem. Odprla se nam je nepregledna ravnina, kjer se vrste žitna polja, vinogradi, pašniki, širne njive bujnega maka, majhni gozdiči, vmes pa pi'i-jazne vasice in velike tovarne. Na veli-kaïiskih pašnikih sc pasejo črede govedi, konj, prašičev in gosi. Sredi pašnikov so vodnjaki za napajanje Živine. Na nekaterih mestih je svet tako močviren, da raste po njem le bičevje. Tu je toliko več gosi in i'ac. V krajih, kjer sttio bivali pi'ej, ljudje že mesece niso dobili kruha, ampak le polento, na Ogrskem pa je še povsod obilo belega kruha, pa ga tudi ne ho zmanjkalo, ker je bogata žetev že v deželi. zelo siioštovaii ravnatelj giitmazije iii kot delaven pretisetliiik Čitalnice, Podružnica je hotela z vitliiini znakom počastiti 70 letnico ■ in jiibilarja ovescliti s fictuili malim prispevkom za njemu toli drago šolsko iii'nžl)o. Že kratek poziv po okrožnici jc imel v nekoliko urah uspeh, da ae je odposlal osrednji pisarni družbe v Ljubljani ztiesek 200 K kot „Senekovičev dar" novomeške podružnice in njenih prijateljev. Na to je prejel predsednik nov-o-iiteške x)odriižiiice vlad. sv. pi'of. Ferd, Seidl od jubilarja pismo, ki zati'juje, kako prijetno ga je Čestitka podmžnice iznenadila in vzradostila. „Lepa hvala, srina livala" pravi g. prvoniestnik v pismu, „vsem, ki so blagovolili spomniti se me iti so oheneni družbi poklonili lep dar. Ùe sem svoje dni kot gimnazijski ravnatelj in kot predsednik Čitalnice storil kaj koristnega za Novo mesto, sem storil le svojo dolžnost; istotako tudi pri družbi C. M. Dal Bog, da bi se C. M. družba tudi naprej tako lepo 1'azvijala, kakor pred začetkom vojne in a imajo samo tisti Čevljarji, kî se izkažejo z obrtnim listom. — Zadruga čevljarjev v Novem mestu. Proščenje pri Treh Farah ni bilo preteklo nedeljo tako dobro obiskovatio, kakor druga leta. Vsekako pa je bilo za-in'niivo, tudi letos živeti nekaj ur med belokranjskim in hrvatskim ljudstvom v krasnih narodnih nošah. Žalibog, vidilo in čutilo sc je pa takoj, da žřvímo v času vojske fn draginje. Kakor so nas vabili lirejsnja leta prijazni in gostoljubni Belo-kranjci od vseh strani v svojo hišo, v svoj hrani, pod svojo vejico, da so nas po dtištiih dobrotah romarske pobožností pri J^aloslni Majki Božji za mali detiar dobro pokrepčali in potolažili tudi naše telesne potrebe, tako nasprotno smo sc bali letos sploh stopiti v bližino gostilničarjev in prodajalcev „vručetine". Sicer je bilo jestvin iîi pijače v izobilju, toda po kakšni cetii ?! — Ko bi se Človek sam ne pi-epričal, bi nc mogel verjeli, da so se tudi belokranjski vinotoči spreobrnili v tej vojski v pravcate jitdovske navijalce cen. Tako smo pili na primer v soboto zvečer vino po 12 kron liter; ob 6. uri v nedeljo zjutraj je veljalo isto vino že 14 kron in.od 9. ure dalje že 16 K! — „Vručetina** je veljala kg 28 kron, po 10. uri pa že 36 kron! — Mali košček kruha ii X 6 cm, debel pa pol cm je veljal IK soil! — Male porcije kakršnekoli pečenke i i» d« 12 kron! — Vkljiib visokim cenam je bil naval pri „vrnčetini" velikansk. Zanimivo je, da je dobila prvo porcijo prvega jiečenega jančka utnazana ciganka, ki je odprla nalbasan mošnjiČek ter vi'gla mesai-jit 50 kronski batikovcc, češ, mi cigani imamo denar! Vsekako sc nam je čudno vidilo, da vživajo cigani pri bistrem belokranjskem razumnem ljudstvu toliko respekta in prednosti. To smo tudi zapazili pri vožnji nazaj na neki postaji, kjer je imel vlak zamudo zaradi cigana. Cigan ni smel in ni hotel dalje, ker ni bilo vse v redu zaradi vozne karte; pa se je dlje časa prepiral z žel. uradniki in končno je vendai'-le vstopil in peljali smo se dalje. — Da toraj ni bilo drugih tujcev pri letošnjem žegnjanju pri Treh Farah in jih tudi morda ne bo več kmalu, to lahko razumemo, saj si iiradnik in obrtnik ne moreta privoščiti tako slane vručetine in drugih jestvin. Tako pač žalibog zgineva ves krasen stari značaj tiašega dobrega belokranjskega in hrvatskega naroda — in teiira je vzrok brezkončna vojska! Za mestne uboge so darovali povodom razdelitve drž. begunske podpore : Claricini Adelina 10 K; Udovč Apolonija 4 krone; Koršič Lucija 5 K; Bovcon Marija 2 K. Bog plačaj! Posnemarya vredno. Češki tovarnarji so sklenili, da bodo iz svojega plačevali svojim delavcem povišek krušnih in močnih cen. Umrl je v Gradcu ljubljanski trgovec g. Henrik Kenda v 61. letn starosti, R. I. P. ! Za vodíyak „Jordan" so darovali: Dva neimenovana 7 K; g. Jos. Kovačič, Pola 4 K. ■—■ Najlepša hvala! Poročil se je 25. t. m. na Brezjah pri Mariji Pomagaj g. Friderik Ludviger, postni sluga v Novem mestu z gospodično Amalijo Anžiček iz Trebnjega. Bilo srečno! Zvišanje poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin. V veljavo stopijo nove pristojbine s 1. septembrom 1918. Havno-tako se bodo zvišale železniške tarife za Avstro-Ogrsko. — Nove tarife bomo objavili v pribodnji številki. Razglas. Vsled odloka e. in kr. vojnega ministrstva, oddelek 9, št. 28.928, z dne 2. avgusta 1918, je vsled smrti enega patentalnega invalida za oddati eno mesto Jakob j)!. Scht!Ílunburgovo ustanove. Ta ustanova znaša na leto 253 K 50 li tn se odda za čas življenja. Pravico do te ustanove imajo: ťatentalni invalidi iz prejšnjih vojsk, potem ranjeni in pohabljeni, poiiolnoma za delo neztiiožni in si-romaŠEii vojaki iz sedanje vojske. Neko-lekovanim prošnjam, katere so morajo poslati najkasneje do 15. septembra t. 1. c. in ki', okrajnemu dopolnilnemu poveljstvu v Ljubljani, naj se jiriložijo: 1.) Patentalna knjižica (dosUižnica); 2.) rodbinski list; 3.) domovinski list ; 4.) zdravniško spričevalo in 5.) ubožno oziroma nravstveno spričevalo. Nov Železni zvon so dobili v Črnomlju. Na praznik Veliki šmaren j« prviČ zapet Mariji čast in slavo. Ljudstvo je neki prav zadovoljno z njim; ima lep, mehak glas. Draginjske doklade za industrijske uradnike. Pritožna komisija na Dunaju je naznanila Zvezi iiulustrijskih uradnikov, da smatra kot priiiiertie naslednje draginjske doklade; za nradnike z mesečno plačo do 200 K 110% temeljne plače, do 300 K 90%, do 450 K H07o. do 600 K 707«, do 750 K 05%, Oženjenim vrhu tega za njihove žene po 20 oziroma 15 in 107u doklade in za vsakega otroka po 25%. Tvrdke so pod prisilno izvršitvijo dolžne, te doklade izplačevati. Pomiloščenje. Cesar je pomilostil v Sarajevu 24 Bosancev, ki so bili radi veleizdaje obsojeni na mnogo let ječe. Po-miloščene so takoj spustili na svobodo. Med njimi je več politikov. Nevarno je zbolela nemška cesarica. Cesar Viljfem je prekinil svoje bivatijc v glavnem staini in se je podal na grad W'ilhelmsholie k svoji soprogi. Kurent. 1. številka tega satirično-humorističnega lista itna sledečo vsebino: Rado Murnik: Puran. — Florijan Colar: Pesem b grozdib. — Ferdo Plemič: Pi'av-Ijice za odrasle. 1. O Makarjevl luli. 2. O kovaču Simonu in njegovih štiriindvajsetih sinovih. — Fran Mažuranič: Slovak. — Branimir Kozinc: SnubaČ. — Floi'ijan Golar: Gospodičtia Ivanka. — Draga resnica. Odkrito. Smisel za barve. Po domače. ITbogi možje. ToČen odgovor. Strokovnjak. Prednost. Gospodična Finica. Praktično. Iz šole. Vojno pivo. OČe in sin. Priprava. — Slike: Fi'ance Podtekar: Paradiž sedanjega časa. — Zadovoljni požeruh. — Areli Smrekac: Križ. ' — Maksim Gaspari: Smola. — Uboga taba-karija! — Arch Smrekar: Vsenemec. — Maksim Gaspari: Kopališče v Kolezijt ali ljubljansko nemškutarjenje. — Kurent je edini šaljivi slovenski list s slikami. Izhaja po dvakrat na mesec ter statie do konca tekočega leta 10 K. Posamezne številke se dobe v vseh slovetiskih knjigartiali. Lopovsko dejariJe. Iz vojnega tiskovnega stana poročajo 19. t. m.: Italijani si na vse načine prizadevajo, da prisilijo avstrijske ogrske vojne ujetnike v to, da vstopijo v italijansko armado, in sicer v posebne legije. Na ta lopovski način so dosegli Italijani nekaj uspeha le z ustanovitvijo Češke legije, dočim so imeli pri Jugo-slovatiih manj sreče. Navadno so pripadniki inteligenčnih krogov, ki prelomijo vojaško prisego, dočim so-ljudje kmetskega stanu le izjemoma pristopni takim vplivom. — Zgledtio se obnašajo posebno Ukrajinci, vsled Česar jih Italijani niso uvrstili v slovatisko legijo. V poljsko legijo so vstopili skoraj samo bivši poljski legijonarjî. C. in kr. Častniki poljske narodnosti so pa dotiialega vsi ostali zvesti prisegi. Tako se je v nekem poljskem taboru od 1300 ujetih vojakov prijavilo v legijo samo 17 mož, K temu je mnogo pripomoglo delcr 300 galiških judov, ki so moštvo poučili, Te propagatide Avstrija-Ogrska ne more več mirno gledati. Ako Italijani ne nehajo kmalu s tem početjem, bo monarhija prisiljena seČi po represalijali. Na dan Krekove slavnosti 18. avgusta zvečer je bila v vlaku izŠt. Janža v Trebnje pozabljena rudeča poiiipadura. Vpompaduri je bilo: kozarec, žlica, vilice, rokavice in denarnica z tiiajhno svoto. Pošteni najditelj naj blagovoli naznaniti svoj_ naslov na upravnistvo Dolenjskih Novic. Kritje bankovcev z zlatom. Razmerje med izdanimi bankovci in zlatom, kí leži v državnih batikah kot kritje, je v zadnjem času postalo jako značilno za gospodarsko stanje, oziroma za detiartii promet posameznih drŽav. Po zadnjih poročilih je bilo stanje bankovcev in zlata ter razmerja med obema sledeče: milijonov kron baiikovccv zlu t a NomČija 15.700 SSÍUO Kraiícijíi 2î).(KK) (JOOO Aiiftlijti l.WO 17iM) "èvica 700 WO Avstro-Ograk;» 2.=J.000 .=100 Sev. Amerika 200 3000 V oiîslot. 20% 121 . V razmerju z bankovci, ki so v prometu, imajo največ zlata banke v Ze-dinjenih državah Severne Amerike, in sicer 1500 odstotkov, najmanj pa Avstrija, samo lV:t odstotka. Kako je mogoče, da zadostuje samo 200 milijonov bankovcev za oni velikanski promet, ki ga ima Severna Amerika? Tam se ne plačuje skoro nič z denarjem, ampak samo s čeki. Vozni listek na postaji, obleko v prodajalni, hišno najemnino itd., vse to plačajo Američani 8 Čeki; samo za najmanjše izdatke rabijo denar, iti sicer večinoma zlato; zato izhajajo s tako neznatno množino bankovcev. ur -«a Razširjajte yyDolenjske Novice^'! O Pavlu Zamidi. Ni ga več, mojega ljubega Pavleta, daleč od njegovih ljubili in preljubljene mu domovine krije ga liladtia zemlja sibirska in ko mislim nanj, krči se mi srce in solza mi stopi v oči ! In kdor ga je poznal, sanjavo-lepega, darovitega in plemenitega mladeniča, slehernemu se toži po njem, vsakdo obžaluje ti'agično njegovo usodo ter miluje uboge starišc, bridko prizadete po toliki izgubi. Pred 24 leti se je Pavel Zamida rodil v Ljubljani kot edini sin višjega ravnatelja deželnih uradov, našega rojaka g. Matije Zamide tn njegove soproge lierte Iz širo-koznane Kušarjeve rodbine. V gimnazijskih letih vedno ]u vi ali vsaj med prvimi, odšel je po z izvrstnim uspehom prebiti maturi na visoko šolo v Gradec, kjer se je z vso vnemo bavil z medicinskimi Študijami. Baš je dovršil drugi letnik, kar izbruhne svetovna vojska in kakor toliko tisočev njegovih rojakov, mora tudi tiaŠ Pavel, kot medieinee-prostovoljec, na bojno polje. Uže oktobra 191i bil je v Galiciji od Rusov ujet, ko je ponoči s patruljo na bojišču iskal in pobiral ranjence. Ko smo prijatelji izvedeli to vest, je pač marsikdo na skrivnem dejal sam pri sebi: „saj ni slabo tako, saj je na varnetu in kadar poteče vojska ter se zaželjeni mir povrne "krvavečemu, razmesarjenemu Človeštvu, potem se tiam zopet vrne tudi naš Pavel!" Bog je hotel drugače, stoprav na drugem svetu se zopet vidimo! Ali podrobnosti Pavlove prezgodnje smrti so tako zanimive, da jih priobčim na tem mestu. Vem, da s to olijavo storim uslugo mtiogobrojnim sorodnikom in prijateljem njegovim na Dolenjskem, katerim je bil Zamidov Pavel ljub iti drag. Posnel sem jih iz ganljivega pisma, katero je neutolažljivim starišetn pisal sotipin Pavlov, tieki nemškočeški inženir in nadporočnik, ki je po večletni živčni holezni se smel vrniti iz sibirske Tare na Češko. Mož piše tako-le: „Uže januarija 1918 bila je zapečatena .Pavlova usoda. Tedaj mi je dejal nadzdravnik dr.R., kateri je zdravil i mette: „Sedaj imam brezupni slučaj, Vrl mlad mož, mediciuee Zamida, splošno priljubljen, zboli pred tiekaj tednov, približno meseca decembra, za „hitro jetiko". Še dva meseca utegtie trajati, bolezen se razširja rapidno." No, dlje je trajalo, ker mlada, krepka narava se je dolgo upirala. Bolečin pač ni imel, toda gi'oznica ga je mučila. Izključeno je bilo, da bi se ga v tem položaju moglo spraviti domov. Umi'l bi bil med potjo, sedaj se stai'iši tolažijo vsaj s to mislijo, da se je pogreba njihovega ljubčeka udeležilo skoraj 170 ujetih častnikov ter z njim vred velik del ujetega moštva. Pokopali so ga po krščanski šegi ter z rcd-kiiui vojaškimi Častmi! Ujeti Častniki v Tari živé v Šestih skupinah, v šestih po mestu raztrešenih lesetiih poslopjih. Zamida nastanjeti je bil v jugoslovanski skupini v tatarskem mestnem delu. Enoletni prostovoljci so sicer povsod tiastanjetii z moštvom skupaj, pri Pavlu bila je tedaj Izjema. Pogreb so mn napravili fak, kakor ga Tara sigurno še nikoli ni videla. Pevski zbor, nad petdeset pevce v-oficirje v pel je žalostitike pri bla-goslovljetiju, potem pred poslopjem skupine, kamor se je sprevod podal od bolnice, dalje pri poljski maši, katera se je vršila na prostem pred katoliško gerkvico, katera pač niti za Va« pogrebcev ne bi bila dovolj prostorna, in končno ua pokopališču, kjer je mal oddelek ruske posadke umrletnii jutiaku na Čast oddal tri dešarže. Lepo krsto tiosili so častniki, menjajoči se med seboj na polurnem potu do pokopališča. Častniki so nosili darovane vence. Pogreba so se udeležili tudi ruski poveljnik, podpolkovnik Bestušev z gospo in tnnogo-brojne dame šle so do pokopališča. Cerkvene obrede opravil je katoliški vojni kurat liantor, župnik na NiŽjeavstrijskem, drugi dan bral je sv. mašo zadušnico ukra-jitiski župnik, vojni kutat Sadovski, in avstrijski podpolkovnik T r u n č č e k ter odposlanstva vseh Častniških oddelkov so prisostvovali. Sprevod so fotografirali za stariše. Omènjam še, da se Zamida kar nični varal glede svoje usode ter da je še željo izražal, naj se mu znano slovensko nagrobnico zapoje na njegovi gomili. Pravijo, da je ta Žalostinka — osebno radi bolezni nisem mogel k pogrebu — prekrasno zvenela in globoko učinkovala. Teli so jo pied stanovanjem in na grobu. Uiiii'1 je 27. aprila, pokopali so ga 29. ali 30. aprila. Častniki njegovega oildelka javili so, da so jc blagi rajnki, prediio je bil zbolel, z vso vnetostjo žitvoval jiri oskibi bolnih ujetnikov. Navadno prišel je i/ bolnice (lomov prav kasno, tako, da je kosilo bilo ali docela izhlajeno ali povsem izsušeno. Mogoče, da iim je baš odtod priliajala bolezen. Sporočali bodo v tem pogledu menda tovariši in rojaki, kadar se povi'nejo domov. Za svojo osebo morem le konšta-tovati, da so ga íastniki njegovega oddelka nad vse Ijnbili. Zamidov Pavel spava večno spanje na pokopališču v sibirskein mestu Tara. To vam je lep brezovi log. Tam počiva kakib 30 vojakov; Zamida je prvi avsti'ijski časíniit, katerega so tja položili k zadnjemu počitku." Tako ganljivo piše nemški oficir in inženir o našem Pavlu in njegovi smrti. Omilil se mu je, kakor se jo moi'al omiliti in prikupiti vsakomur, kdo]' je iirišel z njim v dotiko. Ali Šele sedaj, ko je prerana smrt ngrabila ljubeznjivega mladeniča ter ga odnesla na oni svet, kjer ne poznajo človG.ikih strasti in bedastoč in krutosti svetovne vojske, šele sedaj Čutimo v polni meri, kaj naiii je bii naš ljubi Pavel Z a m i d a ! Fr. pl. Ř. Porotne obravnave V Novem mestu. I. Dne 19. avgusta t. 1. sedela sta na zatožtii klopi radi liiidodelstva zavratnega umora in tatvine Gašper Jakše, rojen leta 1901 v Družinski vasi, in Ilei'itienegild Lonćarić, rojen leta 1902 v Tistu. Gašper Jakše in Ilermenegild LončariĚ sta zašiljeno ravnala v noii od 5. na 6. malega tiavna 1918 v Otavicali pii Ribnici z udarci zoper spefii Marjeti Zad-njikini in sicer je pi'vi z vejnikom udaril po glavi Marjete Zadnjikove stai',, drugi pa z bradljo po glavi Marjete Zadnjikove mlajše v nameini ju usmititî in se tujega blaga po sili polastiti, zoper osebi tako ravnala, da je nastopila stiirt obeli Zadnjikovib, Vzela sta tudi v družbi kot tatinska tovariša radi svojega dobička in sicer v noči od 2. Jia 3. malega tiavna v Družinski vasi Mariji Gregorié 4 kokoši in petelina, .lanezu Ratnuti 1 petelina, Jože Košaku 3 kokoši in Gašper JakŠe tudi svojeiini gospodaiju Ahl.onu Joiasu v Ribnici gotovine 126 K, zlato uro, dva zlata prstana, moško srajco in lilače, moško j»e-lerino in par Čižem, kakor tudi o Veliki noči 1918 Janezu Ramnta poldrugi mernik pšenice in 17. marca 1918 v veži botida Koklič v Novem mestu Stanko Koširja kolo z vsemi pi'itiklinami. Gašper JakŠe, nezakonski sin Alojzije, potikal se je kot pastii' pri i'aznih hišah v svojem 1'ojstnem kraju. Letos pa je šel služit k Marjeti Zadnjikovi v Otavice pri Ribnici za hlapca. Toda v par dneh jc zapustil natihoma službo, jo okradel in odšel. Bil je radí tega v preiskavi, Radi pomanjkanja dokazov se je kazensko postopanje obustavilo. Jakše je že takrat sklenil, kakor sam i)ravi, da se maščuje in usmrti Zadnjikove. Sam pove, da je hotel svoj naklep dobro premisliti in preudariti. Hermenegild LončariČ, nezakonski sin Jožefe, je rojen v Trstu, Ob izbruhu vojske je prišel k sorodnikom v Družinsko vas, kjer se je seznanil z Gašper Jakšetom. ■ Tti sta sklenila, da ki'adeta kokoši in jih prodajata v Trst. Iz Trsta grede v Ljubljano je Jakše LonČai'iťn zaupal svoj naklep in mu povedal, da namei'ava usmrtiti neko žensko v ribniški fari. LonČariÉ jc bil s tem zadovoljen in pristavil: „Potem bova pa še laliko kaj denarja dobila, grem še jaz s teboj." 5. malega travna 1918 sta odšla z večernim vlakom v Kočevje. V Kočevju sta v neki gostilni pila liter vina in potem odšla profi "Otavicam. Jakše je hodil naprej. Ko je prišel do Zadnjikove hiše je obstal in povedal, da je to ona hiša, kjer sta te dve ženski, ki jih bo umoril. — Lončarič se je obotavljal. Jakše mu je prigovai'jal, naj on eno žensko umori, eno bo pa Jakše sam. Po dolgem prigovai-jaiiju je to obljubil, da on ubije eno žensko. Nato sta si seznla čevlje. Jakše se je x električno svetilko podal skozi oboj na podstrešje in od tam v vežo ter odpil LončariCu veŽna vrata. V veži sta si vzela Jakše vejiiik, LonČariČ pa bradljo. Jakše je stopil v sobo, za njim LonČariČ, posvetil je s svetilko. Stopila sta vsak k eni postelji, Jakše k starejši, LonČariČ k ndajši Zadnjikovi. Ženski sta spali. Ko sta lopova stala pri glavah spečih žensk, je Jakše djal : „udari" — in nato sta udarila po glavah. Udarila sta večkrat. Ko sta jenjala tolči, pristopi Jakše k Lončartču in reče: „No, sedaj sem napravil, kar sem mislil." Nato sta šla ven, so obula in šla nazaj v sobo ter pokradla čez 2000 kron denarja, dve hranilne knjižice vi'edne par tisoč kron, in več Živil, ter odšla v Ortenek in od tam v Ljubljano. V Ljuliljani sta popivala in nakupovala potrebščine in se še isti večer vrnila v Družinsko vas. Med potjo sta si denar delila. Dve hranilni knjižici pa sta skrila blizu vasi Breg, kjer jih je našla šolarica Marija Pcterliii, — Jakše je po umoru Lončarjevi materi djal, da je zaslužil — kazoČ ji denar — v Ribnici, in da ga je imel, ko je bil pri vojakih, zašitega v suknjiču. Tatvine priznata. Porotniki so vjjra-šatija enoglasno potrdili. Sodni dvor je obsodil vsactiga obtoženca radi njune starosti v petnajstletno, vsacega četrt leta s trdim ležiščem in vsako leto 6. aprila s temnico poostreno jeČo. Loterijske številke. Trst, avgusta 48 82 85 87 62 Razvedrilo. Franjo Nciibaucr: Doktor in njegov pes. Po roaniiiii dogoJlii. ' Učen je gospod bil in doktoi' seveda! Neznana nui zemeljska bila je beda, s pečenko se v časih je hudili mastil, a bil je preskop, da prÍvo.šéi ^i vina, zato se podal je na grad vlastelina in sadjevca kupil in jabolčnik pil. Posebno pri srcil pa iiil mu je lov, povsodi po svetu iskal si je psov. In kupil je psička, lepii ga nastanil za vilo je v hišici, dobro ga hranil. Ker vsega imela žival je dovolj, debela postajala bolj je in bolj. A psička skrivnostna je mikala šuma, kjer zajčki poskočni imajo kvaitir. Potikala tatu se ciganska je truitia in mednjo zanesel je psička hutlir; brezvestni ga lopovi k sebi zvabili, ubili in spekli in psička zavžili.-- Kot maček nesrečni, od žalosti gnan, naš doktoj' je blódil čez góro in plan, brezui)en povrnil se vsak je večer, l)reljubega psička ni bilo nikjer! Odšel je po svetu, srce si olajšat in ure brezkončne, brezpasje prikrajšat, ko vrnil se spet je pomirjen domov, od lovca do lovca iskat je šel psov. Dobil ga je zopet in psu se dobrikal in ž njim po gozdéh je za gobami stikal, a pes je z nagobčnikom letal okrog, ker pasji takrat kontumac je bil strog. Tedaj se nesj'eča je iale zgodila: nagobčnik sta psiček in doktoi' zgubila. Zastonj siromak je iskal in iskal, zastonj kakor Kajn je po ]gOKdu divjal in lomil je veje in gobe suval je, preklinjal vse pasje in druge kaiialje, napenjal očala in besne oči, — nagobčnik prikazati hotel se ni.-- Domov odbesnel je, — peneč se potok Čez skale v dolino skakljal je, naš znanec pa čézenj v predrzen se skok od biega do brega zagnal je. Pa, tistega dne je liotélo gorje, da ležal naenkrat je sredi vod^, a slamnik nnt zdrsnil z brezlasne je ghive in tiho odjadial po valčkiJi v daljave. Zaškripal je v jezi brez dna in brez mej in divje pogledal v potok je bežeči, ki hitel pod njim je brezskrbno naprej, kot rogati hotel bi tej se nesreči. Premočen po stranskih je dirjal poteh, za njim pa otroški glasil se je smeh: iz šole hiteli so paglavčki mali, sladkii učenosti se mokri smejali.-- Na pse in na svoje nezgodice jezen iztrgal iz prsi je pasjo ljubezen in inačico majčkino skrbno goji, ljubeče jo nosi in dobi'o ji streže. Pač starost prihaja in samca lovi, razpenja krog njega prekanjene mreže! Listnica uredništva: G, Ant. Stražar 613: Oprostite, ne moremo .sprejemîiti. Iinanio prcveí te vrste dopisov. Morda ob priliki. ToBljite, v dnevnike. SoIshB in druge knjižnice lahko pošljejo knjige v vezavo v pol platno, ker jim lahko hitro postrežemo. Tudi molitveniki se sprejemajo v priprosto prevezavo. Knjigoveznica J. Krajec nasi, v Novem mestu. Daj nam mir, Gospod! Pesem za tri ženske glasove in ortjle — se dobi pri S. ravnatelju A. KOS[-ju, SreJi&Če (Štaj.) Partitura 80 h, pevska part. 30 h. .Kumin, brusnice, borovnice in vse zdravilne rastline na debelo in drobno, kupuje - ;;Herba'' - zadruga za v/.gojo in izkorisčevanje zdravilnih 1'astliri, koreiija in sadežev - z o, j. ZAGREB, Jurišičeva ulica št 18. - - Ponudbe z" vzorci in ccnami. - - Osiirlinih [malér] srednjili lef, oiienjeii, vešč vse ])iinoi^'e kmetijstvu, želi primerne službe. Naslov pove uredništvo J)«l. Novic. Preselitev knjigarne. Tvrdka URBAN HORVAT v Novem mestu se je preselila iz hiše J. Krajčevih naslednikav na glavni trg v hišo g. Vojska zraven rotovža. Toplo priporočuje knjige, muzikalije, umetnine, papir, pisarniške in šolske potrebščine itd. — Sprejema naročila na domače in inozemske knjige in časopise. Zaloga igralnih kart in raznovrstnih rabljenih garantirano pristnih poštnih znamk za nabiralce. Svarilo ! Vinko Bon in dr., lastnik električne naprave v Luknji pri Novem mestu, opozarja p. n. obÈinstvo, daje brez njegovega dovoljenja strogo prepovedano, električni tok odvajati v kakoršnekoli privatne svrhe in (ta vsakdo, ki bi brez njegovega dovoljenja In njegove vednosti tok odvzel, zagrešil tatvino ter da bo vsakega, ki je in ki bo brez njegovega dovoljenja električni tok odvzel za svojo vporabo, ovadil sodišču. Po mnenju zvedencev-inženirjev so naprave v privatnih poslopjih lahko tudi, Če niso po strokovnjaku narejene, ognju nevarne. Vsakdo, ki bi hotel imeti električni tok, se mora pri lastniku prijaviti in se bo potem šele po možnosti in po zvede-niškem mnenju električni tok oddal. Zato se p. n. občinstvo še posebno svari, da se ne da zapeljati od nikogar, da dá napraviti v svojih poslopjih električne naprave, ki bi ne odgovarjale strokovrya-škemu izpeljanju, ker preden se bo tok oddal, se bo vsaka sleherna naprava po strokovnjaku pregledala. PozorI Pozor I Naročite si BARVO in barvajte si sami platneno, volneno, svileno in staro obleko, katera potem zt;leda kakor nova, ter pobarvajte si delavne srajce, da si prihranite milo. Barva se dobi sledeCa: črna, modra (plava), rudeča, zelena, rujava, siva In lila v zavitkih, sedaj Se po 60 vin. — v trgovini barv za obleke KARL LOIBNER pri „zvoncu" - CELJE. Za eno Žensko obleko jc treba 7 zav. barve za en Ženski predpasnik 2 zav. barve za eno Žensko bluzo 3 zav. barve Vsak si lahko brez tnuje barva sam, ker vsakemu naroČilu se pridene slovensko navodilo! RazpoSija se po pošti! C. hp. avstrijski zaklad za vdoue in sirote za\?arovalni oddelek — (pogodbena družba: c. kr. priv. življenska zavarovalnica Avstrijski Feniks na Dunaju) sprejema še nadalje ^ zauflrouanjfl na Vlll.uojno posojilo.^ pod nalugodnejšimi pogolL posojila z malimi delnimi vplačili v daljši ali krajši dobi. Premije se morejo plačati tudi z vojnimi posojili osme ali prejšnjih izdaj. Zahtevajte ustmena ali pismena pojasnila pri deželnem zavarovalnem oddelku v Ljubljani (Frančevo nabrežje 1,-11.), pri okrajnih zavarovalnih oddelkih v Črnomlju, Kamniku, Kočevju, Kranju, Krškem, Litiji, Ljubljani (FranČevo nabrežje 1, - L), Logatcu, Postojni, Radovljici in Rudolfovem in pri njih pooblaščencih-zastopnikih. Sprejemajo se spretni in zanesljivi akviziterji.