Izhaja
10., 20. in zadnjega dne vsakega meseca.
—$*$—
Naročnina
stane I gld. na leto.
Posamne številke po 5 kr.
Krščanski delavci, združite se!
Naročnino in dopise
pošiljajte uredništvu »Glasnik«
Cesta ▼ Mestni Log 4,
-ee-
Oglasila
delavcev, ki nimajo dela, ali delodajavcev, ki iSčejo delavcev, se vb prejemajo zastonj 1
®«0KS
Štev. 8.
Kako si morejo delavci pomagati ?
VI. Potreba dobrih strokovnih društev.
Kardinal Manning v Londonu se je posebno zanimal za delavsko gibanje. Vstanav-Ijal je katoliška delavska društva in v njih skrbel za duševni in telesni blagor njihovih udov. Ko se je nekoč razgovarjal z nekim duhovnikom in ga je ta opozoril, da bi bilo dobro še več takih delavskih društev, mu je kardinal to-le odgovoril: »Gotovo bomo snovali taka društva, kolikor bo mogoče. Toda ker se delavskim zvezam (Trades Unions) ne more nič očitati zavoljo vere,in ker zelo k or is t n o s lu ž i j o strokovnim težnjam delavskega ljudstva, ne bomo pustili v naša delavska društva nikogar, ki bi ne bil član delavske sveže njihove stroke«
Teh mislij smo tudi mi. Ko bi imeli delavske zveze, kakoršne s > na Angleškem ali v Ameriki, ko bi v naših strokovnih društvih ne zijalo samo zeleno sovraštvo do krščanstva in sploh do vsake vere, bi ravno tako zahtevali tudi mi od delavcev našega mišljenja, da morajo biti člani strokovnega društva. Vendar pa pri tem opozarjamo, da ne kaže za vsako stroko — vziasti pri malem obrtu ne, v naših krajih snovati strokovnih društev. Rudarji, železničarji, tekstilni in kovinski delavci in drugi, ki pripadajo vsaj v nekoliko velikemu obrtu, bi potrebovali dobrih strokovnih društev. To je gotovo tako trdno, kot amen v očenašu. Ravno tako trdno je pa tudi za nas, da na noben način in pod ncbe-
V Ljubljani, 20. marca 1899.
nimi pogoji ne moremo gledati takih tako imenovanih strokovnih društev, ki samo nabirajo ude ca aocijalno demokraciio. To naj si sodrugi dobro zapomnijo.
Vso strokovno združevanje je pri nas popolnoma zavoženo, ker je v socijalno-demo-kraških, ali prav za prav v judovskih rokah. Zato pa ne moremo doseči svojega namena združiti delavce v trdno zvezo proti njihovim nasprotnikom, nego da razbijemo socijalno-demokraško strokovno sleparijo ia ustanovimo strokovna društva, ki ne bodo strankarska, marveč delavska.
Taka pa morejo biti samo strokovna društva, ki so ustanovljena po načelih krščanske ljubezni iu medsebojne vzajemnosti.
Treba jih je. Pametni delavci, ki so morda še sedaj v socijalno-demokraških mrežah, bodo gotovo kmalu izprevideli, da po ti poti, po kateri so hodili doslej, nikamor ne pridejo. Vsi delavci ne bodo nikoli socijalni dem okra tj e. O tem naj nikar nikdo ne sanja. S sovraštvom proti veri se nikamor drugam ne bo prišlo, nego do medsebojnih bojev med delavci samimi. Ali je tega treba? Ce imajo še količkaj srca za delavske koristi, morajo vsled tega tudi najhujši socijalni demokratje odnehati in pomagati, da se osnujejo in vzdržč strokovna društva, ki bodo res delavcem v korist. Pri njih bomo z nnjvečjim veseljem sodelovali tudi mi in vspeh jim ne izostane.
Slovenski delavci na Dunaji in socijalna demokracija.
Zaman je bil ves trud in napor plačanih socijalno demokratičnih agitatorjev, da prive-
Letnik V.
dejo slovensko delavsko ljudstvo v tabor proti-krščanske, židovske internacijonale. Zaman je bila pomoč od strani oentralnega strankinega vodstva na Dunaju, katero že dolgo preži na naše ljudstvo, da bi je vjelo v svoje mreže in da bi pripravilo našega delavca še ob tistih par novcev, ki si jih v potu svojega obraza prisluži. Veliko zaslombo so imeli rdeči osrečevatelji ljudstva v slovenskih liberalcih, ki so jim pripravljali pot m jim v vsaki zadregi priskočili na pomoč, zlasti kadar se je šlo zoper krščanski socijalizem. Vse to ni pomagalo; socijalna demokracija se pri nas ni mogla ukoreniniti; pogorela je pri volitvah, na ljudskih shodih, v časopisju in drugod. Slovensko delavsko ljudstvo se je orga-msovalo v kompaktno maso in socijalna demokracija je ni mogla predreti.
Pa treba je bilo začeti drugod; ker ni šlo doma, kjer je ljudstvo kolikor toliko edino m organizovano, treba je bilo nastaviti mreže tam, kjer je nekaj sinov našega delavskega ljudstva daleč od svoje domovine, odcepljenih od svojih rojakov in brez voditelja, brez organizacije blodečih v šumu velikomestnega življenja. Tako približno je računal gospod Etbin Krista n in sklical slovenski delavski shod na Dunaju.
Shod je pred vsem namenjen slovenskim delavcem v Meidiingu, 12. dunajskem okraiu; tam je namreč kakih 300 lelezničmh delavcev slovenske narodnosti. Ti delavci so prišli pred kakimi par leti na Dunaj po ini-cijativi g. Dev-a, železničnega uradnika, dunajskega Slovenca. Cenijo jih radi veliko VBtrajnosti pri delu in vsestranske zanesljivosti. Godi pa se jim slabo — kakor našim
LISTEK.
Agitator.
Slika, spisal Lipe Vrhovski.
V.
»Halo, halo !« to je bilo veselje, ko so čez dva dni jo mahali iz Cretnice trije nadepolni volilci v bližnji trg k glavnej volitvi. Obdani so bili od tovarišev, da jih radovedni gledalci še videti niso mogli. Le po volilnih listkih so jih — že v mraku — komaj spoznali, katere so imeli zataknjene za klobuki, kakor da gred6 k vojaškemu naboru. Tako jo primahajo do »Zelene žabe« koder mimo je peljala pot v bližnji trg na volišče. Čevljar Senica je ravno uravnaval čevelj na kopito, ko zasliši hrup mimoidočih: »Hej, drevi se bomo delili, jaz bom ravno tak bogatin, kakor je Plešivec, samo da stiskal tako ne bom!« pravi jeden. »Vsaki dan jeden kopun in pa dosti pijače zraven, to velja meni I« želi drugi. »Meni pa bolj dišč klobase, ako so le dobro narejene«, poželi tretji. Nato Se vsak kaj dru-
zega najde, ne pozabivši lepe obleke, obuvala in še mnogo, mnogo druzega. Ko se družba oddalji, vpraša žena čevljarja Senico : »No, ali boš kaj danes šel, vsaj si tudi ti marsičesa potreben?« »Toliko pa vendar ne, nego ti in tvoj jezik! Glej, da me ne ujeziš, sicer bosta vidva najprej plačana !«
Zena je vzdihnila, čevljar pa brzo šival dalje. Pri »Žabi« se je družba ustavila in poslavljala. »Se jeden kozarec za veselo zmago m srečno delitev!« Volilci so se odtegnili po cesti naprej, ostala družba pa je sklenila jih počakati koj tukaj, »češ naj po volitvi le kaj kmalo pridejo in naznanijo, kje se bode toliko zaželjena delitev začela.«
Med tem ostala družba pri »Žabi« poseda in nekoliko popiva. Marsikdo bi si za lačen želodec rad kaj privoščil, ali krčmar »Žabar«, kakor so ga nazivali, je danes kaj trd in nezaupljiv. »Nimam ničesar za jesti, ne mesz, juhe, klobas ali sira, vse smo že poprodali, pa ravno včeraj nam je zadnjega zmanjkalo.«
Lačni delavci so začeli zbadati in bi morda mu kaj naplavili, da jih ni Miha za časa
zavračal. To je trajalo celi dolgi dopoldan, ko se je družba le z nekoliko pijače vtešče-vala, kajti krčmar jim je stregel prav pičlo, hoteč se jih znebiti. Ali še huie je bilo po-poludne, ko so nekateri prav hlastno že poželeli vsaj žgancev ali polente. Tudi ta je izostala, nazadnje še — pijača! Krčmar je nekako vse poskril, zaklenil in nazadnje pa še sam izginil, z izgovorom, da mora „po opravkih'1. Naša družba je vsak trenutek pričakovala svojih „zmagepolnih volilcev44 z vestjo, da sedaj se začno rušiti zakladi bogatinov, kjer seveda tudi ne manjka kaj pod zobe.
Minula je tako ura četrta, šesta, ce)6 osma zvečer in še vedno ničesar od kod. „To se mi zdi pa že preneumno 4, meni jeden, »raje grem domu, da vsaj se še danes oteščam1'*
„Nekoliko še počakaj, da vsaj pride poštni Bel, kateri nam razjasni to za vlako", tolaži ga drugi.
„E Bog zna, kje tudi ta hodi!“ huduje se ta „Tovariši, meni se pa le nekaj zdi, kar si vam skoraj ne upam povedati.14
„No, kaj bi bilo to, le koj povejl'4
trpinom sploh — in imajo vrlo s'aho plačo. Pa tudi po drugih dunajskih okrajih je raztresenih precej slovenskih delavcev, službujočih pri različnih podjetjih. Ia vsem tem velja shod, katerega je sklicala socijalna demokracija v nedeljo 19 marca v prostore Rsinove gostilne, XII, Lmienwallplatz it. 15. Kot poročevalec je bil naznanjen na vabilih so drug Etbin Kristan iz Trsta. Od shoda pričakujemo mnogo zanimivosti, zlasti, ker ču-jemo, da so se mislili vdeležiti tudi slovenski akademiki raznih barv. Tukaj imate gospoda lepo priložnost, koristiti svoj>m rojakom v delavski suknji, in raztresene ude zbrati v tesnejšo zvezo, ustanoviti jim pomagati recimo svoje društvo. Od „Daničarjev" pričakujemo z vso gotovostjo, da bodo kakor doslej, tako tudi v prihodnje ostali prijatelji delavcev; prepričanim krščanskim - socijalnim akademikom ne bo težko na Dunsji paralizovati vpliv Boojalno-demokratične agitacije. Radi tega nismo obupali nad bodočnostjo slovenskih dunajskih delavcev; o nameravanem shodu pa mislimo, da bo sčistil ozračje, in da bodo delavci spoznali svoje prave prijatelje in ločili resnico od laži. Vsekako pa moramo več pozornosti obračati na svoje tovariše v tujini, ker ravno ti potrebujejo v polni meri pomoči iz domovine. Slovenski delavci na Du-uaju se morajo združiti v krepko društvo na krščansko - socijalnem temelju; to je prvi pogoj, ako se hočejo rešiti rokam plačanih socijalno - demokratičnih pijavk in pa ložje vstrajati v gospodarskem boju zoper kapitalistične delodajalce.
Občna volilna pravica za občinski svet v Ljubljani.
Krščanski socijalci pričeli so v Ljubljani agitaciio za razširjenje volilne -pravice za mestni zbor. Dosedaj imajo volilno pravico edino le tisti, ki plačujejo kak direktni davek. 'Tudi ženske imajo volilno pravico, toda je ne morejo same izvrševati, temveč oddajo glasove s pooblastili po možkih volilcih. Volitve se dele v tri razrede, vsak razred ima po deset odbornikov. Da je ta naprava zastarela, menda pač ne bode nihče ugovarjal. Po tej napravi ima kakih 500 ljudi toliko pravice, kot v kakem drugem razredu 2000.
S tem vzdržujejo naši privilegirani stanovi vso občinsko upravo v svojih rokah. Tretji razred, v katerem volijo mali obrtniki in najmanje obdačeni ljudje, ni dovolj močan mogočno se vpreti razsipni mestni upravi,
„Da so nas vsi vkup s to le volitvijo zvo-dili na led. Najprej Janez s svojimi pridigami in potem mi sami sebe z obljubami in šuntanjem. Vse to se mi zdi kakor napeljano, da bi nas vodili za nos. No danes se nekako že jasni nam ne samo v želodcih, nego tudi v glavi! Vsaj jaz sem tega mnenja, da mi je te godlje že zadosti Vi drugi pa kakor hočete; lahko noč!“
Polagoma so se začeli Mihu razgublje-vati tovariši, da skoraj ni vedel, kedaj je ostal skoraj sam. „Pa bi že drugo vse težko pozabil, tega pa nikakor ne morem, kar mi je tovariš Jaka obljubil, da mi nocoj gotovo vse pove in razjasni. Mi vsi smo ga radi imeli, se trudili in ga zraven drugih volili, — bč — sedaj pa je že polnoč in nič — ni njega ali tovariševi Menda jih pa vendat niso požrli kje v trgu, da jih ni od kod! Nu, bom že jutri zvedel; ako je on kaj kriv, ga bo grevalo." Rekšo se vleže na klop in zadremlje. . ..
tudi takrat ne, ko bi v tem razredu sedeli res možje, ki bi imeli razum in srce za koristi prebivalstva. Koliko manj pa v sedanjih razmerah, ko sedč odborniki tretjega razreda po večini marijonete v rokah liberalne gospode v našem mestnem zboru. Vse ljudstvo donaša k občinskim potrebščinam. Vse mestno prebivalstvo je dolžno izvrševati ukrepe mestnega zbora, zato mora imeti pa tudi pravico sogospodariti. Razdelitev volitev po razredih je pa tudi opazna slovenstvu. V prvem razredu je nemčurska stranka močna in v drugem se na uradništvo tudi ni zanesti. Zatorej je v že iz narodnega stališča želeti volitev po okrajih, mesto po razredih. Zenske, ki imajo volilno pravico, morajo dajati pooblastila možkim volilcem, da za nje volijo. To je nezmisel, pri kateri se godi cela vrsta aleparij. Zenska naj odda svoj glas sama in če se bojč, da bi je zato kedo ne snedel, naj gre z njo na volišče nje zaupnik. Volitve po okrajih bi utrdile Ljubljani slovensko lice. Nemčurski velikaši bi se brez dvojbe pozgubili v masi ljudstva. Občna volilna pravica, brez razlike posesti ali stanu, je pa tudi edino sredstvo zagotoviti splošno zaupanje do občinske uprave, in je ob enem tudi edino primerna volilna uredba modernega časa. V našem občinskem bvetu sekaj rado govori o moderni uredbi mesta. Ako je gospodom res na tem kaj ležeče, naj se potrudijo izvesti volilno preosnovo v smislu občne volilne pravice. Toda kakor stojč stvari sedaj, ni upati premembe še tako kmalo. Gospoda ne zaupa ljudstvu, ker v njem nima opore, zato tudi nasprotje liberalcev proti občni volilni pravici. Toda krščanskih socijal-cev to ne sme brigati. Zapričeto delo se mora resno in vstrajno nadaljevati, in prišel bode tudi v Ljubljani dan, ko se odprč tudi delavstvu vrata v mestno zbornico. Ne bomo se brigali za porogljive notice v »Slov. Narodu«, ki našemu ljudstvu ne prizna njegovih pravic. Prišel bode čas, ko bodo govorili z nami drugače. Dotlej pa na delo!
Zagorskim delavcem.
Zagorje 16. marca.
Dokler ne nastopite zagorski delavci »z združenimi močmi« vsaj v takoimenovanih življenjskih vprašanjih, katera so za vse delavce ista in vsem predobro znana, ne dosežemo nič. O tem sem prepričan jaz, prepričani ste tudi vi. (Izvzamem tiste, katerim ni nič za stvar, katere vodi le sovraštvo in
V trgu bila je volitev dokaj drugačna, nego v Cretnici. Le od tod došlo je nekoliko „socialistov11, od vseh drugih krajev pa sami kmetje, krščanski voiilci. Seveda je našim junakom koj up&io srce, da so po izidu volitve jo kmalo sramotno pobrali. Bili so v resnični zadregi. Povedati čakajočim jih tovarišem resnico bilo jih je sram, pa utegnili bi še slabo zadeti. „Narbolje bo, svetuje jeden, da se nocoj izognemo te vražje „žabe“, da vsaj zdravi domu pridemo !‘ Rečeno, storjeno, po ovinkih dospejo domu, kjer z novo-skovanimi lažmi vsaj za silo potolažijo radovednost svojih domačih. . . .
Minolo od tega ni mnogo tednov in naši delavci so bili že vsi v navadnem tiru ali delu. Le nekaj jih znači sedaj bolj, namreč nezaupljivost do ptujih ljudij, posebno pa še jeza na Janeza, o katerem ne smejo slišati besedice. „Ta strela naj se nam še pokaže, rohni Miha, pa ga zdrobimo na kosce!'. Seveda Janeza nič več bi bilo v Ćretnico.
strast, ker sami ne znajo misliti, ampak vedd le to, kar jim drugi v glavo vtepć. Ti služijo le za slepo orodje, kedar je treba delati vrišč, ali razbiti kak sbod) To prepričanje mi je bilo vedno pred očmi pri vsem mojem delovanji za zboljšanje žalostnega delavskega položaja pri nas. Sedaj pa — prosim -— presodimo prav nepristransko in pravično ta poskus skupnega postopanja, katero smo pričeli na shodu na Lokah 4. dec. 1898. Misel o kopališčih bila je moja. Sprožil sem jo v »Gl.« 80. okt. Napotilo me je do tega več bolnikov, ki so bolezen pri delu staknili. Ker je Čobal na shodu omenil, da je on to že pred dvemi leti sprožil, sem tudi bil zato, naj on, oziroma »rudarska zadruga«, zahtevo predloži vodstvu. Na shodu pri Medvedu sem moral javno izreči, da se v tem oziru še ni nič storilo, in da je čobal na shodu na Lokah govoril resnico, ko je trdil, da je kopališča zahteval. O tem sem se prepričal od več rudarjev. In vendar! Priča ste bili vrišča, katerega so vprizorili zaslepljenci, ki nič ne mislijo, ampak so kot naprošeni kričači meni oporekali: »Ni res!« itd.
Na shodu na Lokah sem tudi stavil resolucijo za novo šolsko poslopje v Toplicah. Ker je Čobala zopst jezilo, da ni on v teku šest let na to misel prišel, jo je zopet spod-bil: »Shod je javen društven, toraj ne smemo obravnavati političnih stvari. Za Bogat Kaj ima šolsko poslopje s politiko opraviti? Vsi ste pa priča, da je rekel, da bomo to obravnavali na ljudskem shodu, katerega lahko vsak državljan skliče, toraj ga lahko skličem tudi jaz. Čobal je seveda upal, da bo ta misel zaspala; toda jaz sem začel s svojimi pristaši, ki so res navdušeni za dobro stvar, za združeno postopanje na gospodarskem polji, precej s pripravami za velik ljudski shod, posebno s posvetovanji. Takih konferenc sklical sem več v mescih jan. in febr. in povabil na nje pristaše vseh strank. Na razgovor 9. febr., na katerem bi se imel sestaviti program za shod, sem povabil tudi Čobala; toda njega ni — bilo. Ker so imeli odborniki »rudarskega strokovnega društva« — toraj so-večino demokratje — večino, in so bili povsem zadovoljni z vsporedom, in da naj jaz skličem shod, razdelili smo si posamezne točke in jaz sem shod naznanil okr. glavarstvu za 26. febr. Toda 16. febr. se oglasi »Rudeči prapor*: »Poziv sodrugom delavcem v Zagorji«
»Gospod kaplan Škrjanec sklicuje po raznih gostilnah konference, na katere vabi posamezne sodruge, pripoveduje jim, da je tudi on socialist. (Pis. opomb.: Mi smo si imeli važnejše reči pripovedovati. Meni tudi ni še le treba pripovedovati, da sem »soci-jalist«, namreč krščanski, ker kdor me pozna, pozna me kot takega.) Ker g. kapelan tega še nikdar ni javno izpovedal, moramo imeti njegovo zatrjevanje za politično zvijačo tako dolgo, dokler g. kapelan svojega socijalizma javno ne označi in ne razloži. Zategadelj svarimo sodruge, naj se ne vsedajo na limanice, s katerimi se hoče pokriti stara predobro znana »katoliška« podlaga.
V Zagorji, dne 10. svečana.
Zaupnik
Miha čobal.
Kolikor vrstic, toliko hudobnostij! Celo lastnim sodrugom se je ta »poziv« zdel preneumen.
Vprašam samo »zaupnika« (čuda, da se že ni podpisal za župnika) kot kakšen soci-jalist pa sem nastopal na njegovih shodih, posebno na tistem, na katerem smo na njegovo jezo molili zdravo Marijo, dalje na
Kristanovem shoda v Lir. Bistric*, kjer sta z Zavrtnikom tako imenitno pogorela itd.
Svoj soeijalizsm in svoje stalite« nasproti soc. demokraciji in nasproti vsem delavcem sem tudi ozpačil v »Gl.« it. 5 Kljub pozivu se je vse veselil na shoda, za katerega je bilo že vse pripravljeno. Es dan pred shodom pa zvem, dB je C>b«l sklical tudi shod in povabil Kristana. Ker je bil s tem namen skupnemu shodu, da bi namreč združeni nastopili in vsi jedno zahtevali, spodbit, sem ga preložil, ker nisem hotel mojim in delavskim »prijateljem« dati prilike, da bi nas zasmehovali. Kristan je že ob priliki meni omenjal, da bi se dalo z nami saj v nekaterih važnejših gospodarskih vprašanjih skupno postopati, pa da smo preveč odvisni od »starih«. Tudi na shod 26. febr. meje povabil z opombo »radi skupnega gospodarskega delovanja«. Ssveda sem mu odgovoril, da se ne dam mti od čohala, niti od njega za nos voditi, ali morda —■ o čemer Bta nemara sanjala — zlorabiti za njihove sebične namene.
Seveda se na shodu ni nič govorilo o gospodarskem delovanji, ampak je Elbin v Mihelnovem smislu brusil sodruge zoper kape-, lana in njegove limanice. O čem drugem jim je Se kvasil, ni vedel nobeden povedati, menda o »konsticijazmu«, kakor se je izrazil neki sodrug, in o absolutizmu. Udeležba je bila prav majhna. Kristana sem pohabil na razgovor, pa ga ni bilo. Menda se drži načela Gobalovega, kateri se je opravičil sodrugom, ker ga ni bilo na konferenco, da mu njegov program prepoveduje s »farjem« občevati, če bi bilo to reB, kaže to najbolj krasno svobodo, katero imajo vedno na jeziku.
Ker so »nabrušem« sodrug', kakorSnih je pa prav malo bilo, med tednom obetali in žugali, da bodo na sbodu 5. marca preloženem Se vse huje razsajali, kot so lani pod sv. Jurjem, in ker mene ni bila več volja za njimi Škodo plačevati, sem shod omejil na povabljene goste. Tega pa se je 'Čobal Se bolj ustraSil in pripeljal je vso skupaj zbobnano armado. Mislili so, da so s tem dosegli svoj namen, ker so se nadjali, — kakor sem iz gotovih virov zvedel, da mene in mojih Se blizu ne bode. Mi bi bili sicer lahko zborovali v gorenjih prostorih, pa ko so sodrugi zagotovili mir in da bodo Škodo sami povrnili, sem z veseljem otvoril javen shod.	(Dalje sledi.)
Naša organizacija.
Poziv. V četrtek, dne 6 aprila, bo v »Katoliškem domu« zboroval shod slovenskih gospodarskih zadrug s sledečim dnevnim redom: 1. Nameni kmečkih in obrtnih zadrug. 2. Vzajemno delovanje gospodarskih zadrug. Poroča dr. K r e k. 3. Konsumna društva in njihovi nasprotniki. Poroča Peter Hauptman. O vsaki točki se bo posebej razpravljalo. Zato vabimo že sedaj vse, ki se nameravajo vdaležiti shoda, naj razmišljajo in se pripravijo, da bo razprava čim najbolj temeljita in vspeSna. Povabljene so v prvi vrsti gospodarske zadruge : posojivnice, konsumna društva in kmečke zadruge. Vsaka zadruga lahko odpošlje članov, kolikor ji drago; samo da se izkažejo z od-borovim pooblastilom. Poleg zadrug pa vabimo tudi vse tiste, ki jih zanimije zadružništvo na Slovenskem. V medsebojnih prijateljskih razpravah in razgovorih se bo brez dvojbe položil temelj mnogim novim zadrugam. S tem se sesede v nič vse rogoviljenje nasprotnikov, ki ne poznajo druzega sredstva, nego laž, obrekovanje in policijo.
Naši shodi po deželi. Da bode moglo, slov. kato). delavsko društvo prirejati tudi po deželi redne shode, se tem potom obrača
odbor do vseh onih somišljenikov, ki želč shodov, s prošnjo, da to prav kmalo prijavijo društvenemu odboru.
Joaip Gostinčar, Mihael Moškerc
t. fi. predsednik.	t. č. zapisnikar.
Javen shod slovenskega katol. delavskega društva ▼ nedeljo due 12. t. m. v Ferlinčevi gostilni se je prav donro obnesel. Vrtni salon je bil natlačen zborovalcev. Gostinčar otvori shod ob 5 uri in govori o potrebi sploSne volilne pravice za mestni zbor. Delavci so tako potreben faktor v mestu, da bi brez njih vsabnilo blagostanje. Delavsko ljudstvo nosi največ bremen, zato sme tudi zahtevati svojih pravic in imeti so-gospodarstvo pri občinski upravi. Govornik cita, koliko se je v jednem Utu pripeljalo v mesto raznih življenskih potrebščin, od katerih se je moral plačati vžitninski davek. Pove tudi, koliko je plačati od ene ali druge vrste živil na mitnic. Poleg tega moramo delavci pri stanovanjih, vodovodu itd. priaaSati k občinskim potrebščinam. Po vrh tega moramo delavci tudi marsikaterim davkoplačevalcem prislužiti tisto kar oni plačajo kot davek. Vsa bremena nosijo najzadnji, ki nimajo nobenih pravic. Zato moramo najodločneje nastopiti za to, da dobimo volilno pravico. Obetalo se nam je vž« vse mogoče, storilo pa Se nič. Gosp. župan sam nam je obljubil volilno pravico, toda do sedaj te ni nič in če smemo vrjeti »Slov. Narodu«, tudi ne milijo libe-beralci veliko na to. Volilni red se mora spremeniti v toliko, da se odpravijo dosedanji razredi in se uvedejo volitve po okrajih. Odpraviti se imajo tudi volitve po pooblastilih, vsak volilni opravičenec naj odda svoj glas osebno. Ako se ženskam ne more dati samostojna volilna pravica, naj iste oddajajo glasove v pričo svojih zaupnikov. S tem se odpravi velik nedostatek gledč pravilnih volitev. V tem smislu predlaga sledečo resolucijo, ki je bila vsprejeta jednoglasno: »Slovensko katoliško delavsko društvo je na sbodu dne 12. t. m. sklenilo na slav. občinski svet sledečo resolucijo za spremembo občinskega volilnega reda: Ker nosijo vsi prebivalci mesta bremena, katera jim nakladajo javne mestne potrebščine, sledi iz tega, da morajo imeti tudi vsaj vsi polnoletni inožki prebivalci mesta pravico do gospodarstva v občinski upravi. Dosedaj je ogromno Število istih izključeno od volilne pravice za mestni svet. In to vkljub temu, da je država dala za državnozborske volitve nekako občno volilno pravico in da so brez dvojbe delavci tako važen faktor v mestu, da bi brez njih zaostalo javno blagestanje. Vsled tega so tudi tembolj opravičeno zahtevali svojih pravic, katerih jim v današnjem napredku kulture in svobode pač nihče kratiti ne more in ne sme. Zatorej zahteva da-naSnji javni shod slovenskega katoliškega delavskega društva: ,Slavni mestni občinski svet skleni vpeljati občno, direktno in tajno volilno pravico za volitve občinskih svetovalcev. Odpravijo naj se do sedaj obstoječi razredi in ae vrede volitve po okrajih. Izključi naj se volitev po pooblastih, ženske - volilke naj oddajo glasove osebno z zaupniki.« K drugi točki ze oglasi Jakopič in izborno ožigosa konkurenco kaznjencev gledčjnvnihdel. Stavbena družba, Rosier in na južni železnici odrivajo proste delavce ter vsprejemajo v delo kaznjence, na škodo poštenih delavcev. S o-cijalni-dem. Mihi er pravi, da tudi usmiljene sestre dajo delati v prisilni delavnici. S t e fe pravi, da smo krSč. socijalci tudi proti temu, ker smo sploh proti vsakemu delu v kaznilnicah, katero Škodi delavcem in obrtnikom. Ziller zavrne Mihlerja ki je menil vstreliti »muho«, in mu pojasni, ,da je Gostinčar v prvem govoru kritikoval tudi Luegerja, ki nam je vendar bližje kot usmiljenke. Jeraj govori o značaju socijalnih demokratov in iz lasi ne skušnje navede par vzgledov, iz katerih se vidi, kaki prijatelji delavcev so socijalni demokratje. K a rtič pove, kako zaajo socijalni-demokratje voditi ljudi za nos. Na shodih sprejemajo resolucije z največjim navduSemem ter jih potem pošiljajo v — stranišča, za kar govornik priča in lahko dokaže. Malokatera resolucija se posije na določeno mesto. To je sleparija, žal da je delavci ne vidijo. Ker se nihče več ne oglasi k besedi, zaključil je Gostinčar z živijo-klicem na krščanski socijalizem lepi shod. Tako smo
krščanski socijalci pričeli sedaj resno akcijo za volilno pravico v mestni občinski svet. Poprej ne odnehamo, dokler se naSe pravične zahteve ne izvrftč. Ljudstvo in pravica sta z saiai, zato naprej do zmage !
Krščansko-socijalni shod v Trstu. V nedeljo dač 12. t. m. je sklical dr. Pavlica iz Gorice v Trstu javen delavski shod. Priporočila sta ga poleg drugih naših listov slovanska tržaška lista »Edinost« in »Nafta Sloga«. Hvala jima. Zborovavcav se je zbralo nad 200. Komaj je sklicatelj zinil prve slovenske besede, pa je završalo v ozadju dvorane, kjer se je nateplo nekaj lahonsko-židovske sodrge. Ko ni bilo miru, so jih shodovi reditelji izti-rali. Pri volitvi predsednika so poskušali slo-veuskt socijalni demokratje pod vodstvom Z a-vrtuika in Kopača dobiti shod v roke. Ni tlo; bila jih ja nezaatna manjšin«. Izvoljen je bil dr. Pavletič iz Trsta. Prvi je govoril dr. Pavlica o gmotni in nravni bedi slovenskega ljudstva, — jasno, po domače in gorko. Za njim je govoril Dr. Krek o zadružništvu in razvijal, kakšne zadruge si morejo delavci snovati v svojo korist. Dr. Pavle tič je naro govoril o domoljubju, vslasti o dolžnostih delavskega stanu do domovine. Zavrtnik in Kopač sta odgovarjala. Priznavala sta, da aocijalna demokracija še nima moči do slovenskih delavcev v Tratu. Njun odgovor je bil splošno dostojen, a ko je Kopač ponavljal vedno isto stvar, so jeli zborovavci šumeti. Brez vsacega povolj-nega vtiska je ostal njun nastop. — Shod je bil brez dvojbe velicega pomena. Prebil je led. Sedaj pojde krščanska socijalna organizacija tudi v Trstu! Da le dobimo kaj izobraženih, neustrašnih mož za delo. Bivfti shod ni bil zadnji. Nafte dobro slovensko ljudstvo v Trstu je vredno, da se vse Slovenstvo zavzema tanje. Ia potrebno je tudi, da se Bogu usmili. Strnimo svoje sile njemu v pomoč!
Kmetijskega društva v Dobrepo-ljah letno poročilo za upravno dobo 1898. je siedeCe: V min. letu je pristopilo 86 zadružnikov. Ker ni nihče odstopil,je ostalo ob konci leta 1898 — 299 zadružnikov, ki so imeli v deležih 2362 gld. 73 kr. Denarni promet: prejelo se jo 40 109 gld. 40 kr., izdalo se je 40 047 gld. 56‘kr. Skupnega prometa je bilo 80.156 gld. 96 kr. C i-stega dobička je bilo 421 gi. 56 kr., ki se dene vsled § 14. zadružnih pravil k rezervnemu zakladu. Rezervni zaklad:
1.	1897. je znašal 536 gld. 27 kr. 5% obresti za I. 1898 gld. 26 «r. 80, unstopnine 86 gld., dobiček za I. 1898 gl«. 421 kr. 56, rezervni zaklad je znašal ob konci leta 1898 1070 gl. in 63 kr.
Zadružno gibanje lepo napreduje tudi po Štajerskem in ceidvlstri. Naotocih se je pričelo živahno zanimanje za posojilnice in gospodarske zadruge. Pop Josip Pa v a Čič, kapelan v Belem na Cresu, je zanesel to misel med ljudstvo in upati je, da se kmalu oživi mnogo krepkih trdnjav gmotnemu in narodnemu obstoju tamošnjega ljudstva.
Socijalne zadeve.
Kršč. - socijalna zavarovavnica se snuje, kot smo že vlani obetali. Nekaj primerov, kako bo poslovalo naše društvo, navajamo tukaj: 1. Poses'm k A je prevzel od očeta gospodarstvo. Pa jako težko mu je dajati očetu dogovorjeni vžitek. Da bi rešil svojega naslednika take dajatve, sklene se zavarovati in sicer želi od 60 iet nadalje uživati rento letnih 100 gld. Ker je star še le 25 let, ima plačati ali enkrat za vselej 164 gld. ali vsako leto 9 gld. 58 kr. ali na mesec 85 kr. Zbral si je mesečno plačevanje, čez tri leta, torej v 28 letu, se oženi in ker je nekaj priženil, sklene plačati takoj 100 gld. Ako jih plača, mora potem vsak mesec plačati le fte 34 kr.
2.	Posestnik B. se je tudi zavaroval v 25. letu svoje starosti za 100 gld., katere bo dobival od 60 let naprej. Izvolil si je letno plačevanje ter plačeval po 3 gld. 58 kr. V 45 letu pa
savoljo rasnih nesreč več ne more lahko toliko plačevati in bi rad zavarovanje premenil in sicer tako, da bi nič več ne plačeval. Po pravilih se mu mora ugoditi, in v 60. letu se mu začne isplaCavati letna renta 76 gld.
3.	Posestnik C. »e je v uti starosti ravno tako zavaroval. C*z 10 let obnemore tako, da absolutno ne more več plačevati. On ima pravico do takoj izplačilne onemoglostae rente in ta bi v tem slučaju znašala vsako leto 23 gld., katera se pa po stanju splošnega zaklada in sklepih občnega zbora zamore znatno sviSati. 4. Hlapec D. star 22 let, ima letne plače 75 gld. Ia to bi si rad zagotovil tudi za starost in sicer od 60. leta naprej. Za to mu je treba plačati ali jedenkrat za vselej 108 gld. ali na leto 6 gld. 3 kr. at; na mesec 54 kr. V 45. letu pa si misli, kaj če bi zavarovanje tako premenil, da bom že v 55. letu dobival letno rento 75 gld. plačevati mora od 45. do 55. leta letnih 34 gld. 68 kr. ali mesečno 3 gld. 6 kr. gid. Ako bi pa v 45. letu zavarovanje tako spremenil, da je zadovoljen s svoječasno letno rento 60 gld. mu m treba nič več plačevati. 5. Dekla G. je stara 30 let in začne misliti na svoja stara leta, v katerih ne bo mogla služiti. Ima 100 gld. denarja. Kaj, če bi si zagotovila starostno rento letnih 50 gld izplačevalno od 60. leta naprej. Sklene zavarovanje in plača takoj 52 gld. potem mora plačevati vsako leto 4 gld. 90 kr. ali na mesec 44 kr. 6. Cerkveno predstojniStvo F. hoče zagotovili organistu in Cerkveniku starostno rento, prvemu 200 gld. drugemu pa 100 gld. in sicer izplačilne v 65. letu. Ako sta zavarovanca stara po 27 let, bilo bi treba plačevati za organista po 106 gid. in za Cerkvenika po 53 kr. na mesec. Ako polovico premije prevzame predstojniStvo, polovico zavarovanec, gotovo ni preveč za nobeno stranko, a koristno za vse. 7. Posestnik O. omoži svojo hčer s pomožnim uradnikom. Hoteč jima zagotoviti ugodno stanje v starosti, zavaruje jednemu starostno rento in sicer vplača takoj 400 gid. Ako je hči stara 20 let, ima s tem zagotovljeno rento 200 gld. od 55. leta naprej, oziroma 300 gld. letno rento izplačilno s 60 letom oz roma 502 gld. izplačilne s 65. letom. 8. A. hoče zagotovili svojemu ravno rojenemu otroku doto 200 gld., katero naj dvigne, ko dopolni 20. leto. Ou plača enkiat za vselej 60 gid., ali vsako leto 6 02 gld. do 7 50 gld., kar je odvisno od starosti zavarovatelja. Ako zavarovatelj umre, ko je plačal le jedno bodisi letno ali mesečno premijo, se otroku ob določeni starosti izplača brez daljnega vplačevanja pogojena dota. Svoje bravce prosimo, naj pregledajo že jedenkrat Glasnik, kjer smo objavili pravila in naj se vnem6 za naSo misel. Agitirajo naj in naj nam pošljejo imena tistih, ki se hočejo zavarovali čim najpreje.
Drobtine.
Eksportni agenti. Trgovinski minister Di-pauli je sklenil poslati v podporo avstrijskega obrta in trgovstva strokovno izvežbane može v razne trgovsko važne kraje, kjer bodo Bkrbeli za dobre trgovske zveze med tujimi in nsSimi kraji. Take može bo izbral po nasvetu trgovskih zbornic. Plače bodo imeli 5000 do 8000 gld. na leto po razmerah kraja, kjer bodo delovali. Ta misel je zlata vredna. Sele potem bo mogoče vzlasti pri nas na jugu vspeSno organizovati obrtništvo, vrediti vzlasti nuSo lesno trgovino in lesne pa tudi druge obrti. Dotlej snujmo obrtne zadruge. 2 njimi bodo posebno stali eksportni agentje v dotiki. Skrbeti moramo, da dobimo tudi kakega Slovenca za to mesto. Trgovcem, ki hočejo biti pametni, pa svetujemo, da se rajSe sami organizujejo po krSčansko-socijainih na-
čelih, nego da bi brez potrebe po svojem liberalnem hujskanju sebe tirali v propad.
Klevetnik. Iz Krope: Nekov strupeneo je v »Narodu« stresel svoj zeleni žoič nad nažtm g. župnikom, ker si je pred par letoma zgradil nov farovž. Vsak Kropar ve, da je bila potreba nove stavbe že zdavnej spoznana in da se je sedaj po prizadevanju g. župnika nekaj storilo, kar se ni dalo odlafiati; storilo pa tako, da bi ne bilo mogoče z manjšimi stroflki. Mi spoštujemo g. župnika, zaničujemo pa podrepni napad nanj in dopisnika, ki ga je skotil. — Tudi s konsummm društvom, ki smo si ga tu ustanovili delavci, hoče meSati dopisuu g. župnika. Izjavljamo, da je v tem oziru vsaka beseda grda laž. Konsumno društvo je izključno v naSib rokah in če komu ni kaj prav, naj se obrne na naa. Nedolžna osebe naj pa pusti pri miru!
Grozen zločin se je pripetil pretečeni teden v Draždamh na Neruskem, ki nam v najjasnejši luči osvetljuje sedanje socijalne razmere. 2ena nekega Roderja, bivšega tramvajskega sprevodnika, je zastrupila svoje štiri otroke v starosti od 6 tednov do 11 let. Po dovršenem zločinu je sama Sla v Labo, kjer se je vto-pila. Vzrok zločinu je revflčina. Taki pojavi nam pač dovoli razvidno kažejo, kam jadra moderni kapitalistični red in Kam moderno liberalno-materijalistično naziraoje. Nesrečne žrtve obstoječega brezbožno - kapitalističnega reda kličejo na maščevanje, katero mora prej ali slej priti, ako ee ne spremen6 razmere po krščanskih načelih 1
Dobra misel. Pražki »Lidovy List«, glasilo čeških krščanskih socijahstov, piSe o spravi avstrijskih narodov takole: »Težiti moramo po tem, da se sporazumemo s krščanskimi socijalisti ostalih deže*. S Slovenci, Hrvati in Poljaki pojde lahko, težko delo pa bodf^ s krščanskimi socijalisti nemške narodnost’. Če bi obe stranki mislili, da je sprava nemogoča, potem je nacijonalizem edini temelj, na katerem obe stranki stojita; potem je tudi ime, katero nosimo neresnično, in potem se ne razlikujemo odliberaloev in nacijonalcev, katerim je narodnost edini blagor.« Tako češki krSč. socijalisti; »Arbeiter-Freund«, glasilo graških krščanskih socijalisiov, to misel prav simpatično pozdravlja, zagotavljajoč, da se krščansko - socijalni Nemci ne bodo odtezali taki akciji, ki bo prinesla narodom mir, delavskim »lojevom pa zadovoljstvo.
»Vera je privatna stvar.« Kakor socijalni demokratje to svoje načelo umevajo, kaže sledeči dogodek:	V seji občinskega sveta v
Ohligu na Nemškem je s< cjalUučni svetnik Grossberndt predlagal, da se črta iz proračuna 100 mark za poučevanje katoliškega veronauka na ondotni višji deski doli. Sicer se ta predlog ni sprejel, ker je proti državnim zakonom, vendar značilno je, kako socijalni demokratje svoje načelo o zasebnosti vere dejanski izpolnujejo. S tem načelom odstranjujejo vero iz javnega in zasebnega življenja, zlasti pa jim je vera v Soli trn v peti.
Nedeljski počitek pri državnih železnicah. Na državnih železnicah se bode v bližnjem času uvedel Btrog nedeljski počitek. Na večjih postajah bodo pomnožili število tirov za sprejemanje tovornih vlakov ob nedeljah. Ta korak se mora z veseljem pozdraviti, ker zlasti železničarji so se po svoji službi dosedaj tako zelo odtujevali cerkvi in službi božji. Kdor je celi teden služil kapitalizmu, naj bi 'udi v nedeljo imel nekoliko časa za svojega Bi ga in pa za svojo družino.
Nezgode se v Ljubljani žali Bog čedalje bolj množč. Pretekli teden zgodila se je zopet nezgoda v Binderjevi tovarn'. Prijela je pri delu pila mizarja Lavrina na roki in ga jako opasno ranila. Pri tem si ne moremo kaj, da ne bi resno opomnili delodajalcev, naj si nabavijo za slučaj nesreče obvezil za prvo pomoč, ker to je nečuveno, da si morajo ranjeni delavci z žepnimi rutami dostikrat nevarne rane obvezavaf.
„Slovenski Narod4, to liberalno glasilo narodno - napredne slovenske klike, zadnji čas jako intenzivno in odločno napada naprave naSe organizacije. Gospodje, kaj ste pač Vi storili že za slovensko ljudstvo na gospodarskem polju? Prav nič, kar bi bilo pokazati svetu. O pač, mestno gospodarstvo ate pod svojo komando tako zavozili, da bode pač
kak Herkul potreben vaS hlev izčistiti. No, to pa gospodom liberalne klike ni zameriti, vsaj ipak drugega ne znajo delati, nego dolgove zastopom, v katerih gospodarijo; za ljudski blagor liberalni kliki nikdar bilo ni. Saj je bilo pred leti čuti v mestni ljubljanski dvorani, kjer je vaSa domena, da revežem ni pomoči.
Darovi:
Za slov. kršč.- soc. zvezo:
Cast. g. Ivan Rozman, kanonik, 2 gld., C. gosp. Franc Ferjančič, 2. gld., č. gospod dr. I. Pečjak 2 gld. Bog jim stoterno povrni.
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu usojam si uljudno naznaniti, da sem 28. februvarija prevzel
gostilno v „Restavraciji Reininghaus"
V SDOdnji Šiški, kjer bom točil najboljše dolenjska, isterska in druga vina, in vedno sveže Reinighausovo pivo. Postregel« bom vedno z gorkimi in mrzlimi jedili in zagotavljam, da bom skrbel za najuzorniši red. Zahvaljujem se p. n. gostom za dosedanjo naklonjenost in se priporočam za obilni obisk z velespoštovanjem
*»-

POZOR!
IFefes® Vessel *£
v Hrenovih ulicah Štev. 16 «£».
♦^«	izvršuje vsakovrstne
4*	operaoije 6-3
T nohtov in kurjih očes. **
Podpisani usojam si slavnemu p. n. občinstvu, zlasti gospodom trgovcem uljudno naznaniti, da asena o tvoril v Ljubljani
zavod za snaženje -mm ir stanovanj in oken.
Prevzemam v snaženje izložbena in sobna okna ter likanje sob. Tudi cele nove stavbe prevzemam v temeljito očiščenje, istotako tudi javne zavode in urade.
Čestita naročila prejemlje iz prijaznosti Jožef Maček, prodajalnica tobaka, Mestni trg St. 6.
V obilni obisk se priporoča
Peter Matelič,
Martinova cesta it. 81.
Otrokom in ženskam dajati bobovo kavo, to so spoznali že pred leti zdravniki in učenjaki, in pred kratkem zopet znan dunajski veščak,kor pregre-šek proti njih zdravju in telesnimoči. Vendar imajo v mnogih družinah še vedno pogubno navado, da prično dan s to pijačo, ki jim razburja živce, in jo prineso večkrat tudi popoldne na mizo. Ali naj se potem čudimo, ako se v boljših družinah, kjer se otroci vrh tega duSevno, in v ubožaejših družinah, kjer se žene telesno prenapeojajo, da se vedno botj množi število bledoličnih, malokrvnih, nervoznih in slabotnih ljudij ? In vendar more odpraviti vsakdo to Škodljivo navado, katero imajo ljudje le iz nevednosti. Kjer se nočejo stariši vsled dolgoletne navade takoj odreči bobovi kavi, tam jo lahko mešajo s Kathreiner - Kneippovo sladno kavo, sprva po jedno tretino, pozneje pa vsake kave polovico, in tako zboljšajo kavi okus in jo store skoro neškodljivo. Za otroke do petnajstega leta pa, zlasti za deklice, za bolne in slabotne osebe naj bi se nikar ne strašili malega truda, da jim pripravljajo prav močno Kathreiner-Kneippovo sladno kavo, in sicer brez bobove kave. Kajti ta kava sama ima duh in okus bobove kave, je redilno in zdrava in ugaja vedno bolj, čim dalje jo kdo pije. Dobi se povsod pristna v znanih izvirnih zavitkih, čuva naj se pa pred vsakim ponarejenim, zlasti takim blagom, ki se dobiva >na vago«, in katero se dostikrat napačno imenuje »Kathreinerjeva kava na vago«, ki pa v resnici : nima prav nič skupnega s pravo sladno kavo.
Izdajatelj in odgovorni uradnik: Ivan Jakapit. — Tiska »Katoliška Tiskarna.«