PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKO FRIMORJE !?•2 Slev. 444 - tena 4- lire ^Xjy.bU.«gaS TRST, nedelja, 10. novembra 1946 UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI St. 1 • L Tel, at.: Ur. 93806, 93808 - Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo V 'politiki glede tržaškega vprašanja so Jugoslavijo vedno vodile tako njene narodnostne pravice kakor demokratične težnje tržaškega prebivalstva. Enako gre Jugoslavija tudi danes za tem, da zagotovi tržaškemu ljudstvu čim več demokratičnih svoboščin, najboljše življenjske pogoje za gospodarski razvoj Trsta, za boljše in bolj normalne odnošaje med Trstom in Jugoslavijo. CLN-OVSKA PROSLAVA V REDIPULJI: Organiziran pohod teroristov Komunike Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora za slovensko Primorje in Trsi o izpadih ilalijanskih šovinistov dne 4. novembra 1.1. _ zvezi z napačnim poročanjem ( »Public Relatiors* za Juiij-, k krajino in z namernim potvar-j rieni dejstev v delu časopisja o j' Radkih dne 4. novembra t. 1. ugo-f Pokrajinski narodno osvo-“ilni odbor za Slovensko P imor-‘n Trst na podlagi natančno izmene preiskave sledeče: ^ V predpoldanskih urah dne novembra 1946 je odpeljal pose- ■iviln- vlak, ki so ga spremljali član! e policije, večjo skupino ita-nnskih nacionalistov iz Trsta v «lpulJo na komemoracijo za pad-f I ** italijanskimi vojaki v prvi Ktcvn,I vojni. ^dkomotiva je bila okrašena z ^knskimi trobojnicami. Od oko-8v, Ivana do Redipulje je ci-& policija močno zastražila pro-P; razen odseka, kjer je bilo okoli j** delavcev zaposlenih na pogcz-J^alnih delih in kjer je prišlo poz-fe tudi do najtežjih incidentov. Vlak z nacionalisti je privoz'l j* Postajo Bivio-Nabrežina okrog i*2® 20 minut in se ustavil. Iz vla-s J izstopilo približno 35 naco-51'^0v in dva rlana civilne poli-Prvi so ob tej priliki prepevali ' ®e šovinistične pesmi, kakor: ,4 fuori dTtalia, va fuori stra-.*I’», «Questo brutto porco e ruf-n dj Tito*. Navzoče Slovence, ki takali na postaji na vlak proti . Jktu, so zmerjali z »Brutti porchi k *n Jit1 pozivali, naj se jim Jj pitajo, če imajo pogum. Ob od-vlaka so skozj okna kazali Pončem pesti in jim grozili. * Med potjo iz Tržiča proti Re-JK^Ji je stala v neposredni bližini ^ štev. 52 v ulici Desena skupi-. deklet, ki so žvižgale mimo se č*®^im nacionalistom, od katerih , ^den. proti dekletom oddal strel revolverjem. *' Ko 50 se nacionalisti pripeljali Pedipuijo, so posamezniki sestaja skupine do petnajst mož, ki so ^htjirale po vasi in bližnjih va-do Foljana, kjer so izzivali lju-Pred delavsko zadrugo. Od na-i^alistov, ki so šli na grobišče, se rjden odcepil in skušal prekora-^ žično oviro, da bi napadel de-ki je stal v njeni bližini. Ci-i'61 policist, ki je to opazil, ga je ■i avil, telesno preiskal in pri njem 'ki do 20 cm dolgo bodalo, ka- tero mu je zaplenil, njega samega pa aretiral. Kljub temu je bil isti šovinist že čez pol ure na čelu skupine, ki je bila usmerjena prot’ Fo-ljanu. 5) Medtem ko se je vršila počastitev padlih, je hotela mala šovinistična skupina odstraniti v Re-dipulji, z zida spominsko ploščo z imeni padlih borcev iz narodno osvobodilne borbe. Svoj namen je opustila, ker je bila opazovana. 6) Po končani komemoraciji, ko so bili nacionalisti že v vlaku pripravljeni na odhod, so posamezniki izstopili in napadli brez najmanjšega povoda s celo točo kamenja delavce, ki so se vračali z dela v skupinah dveh do treh mož. Policija je preprečila težji incident s tem, da je izstrelila tri strele v zrak. 7) 7,e ko~so se nacionalisti vračali s svečanosti proti postaji, so prepevali ' šovinistične pesmi ter vzklikali: «Morte a Tito*, «Abbas-so Tito mona», se zaganjali proti ljudstvu z nemoralnimi znaki, kazali rogove in grozili s stisnjeno pestjo. Kljub provokacijam in žalitvam je ljudstvo ohranilo mir in disciplino. 8) Ko so se nacionalisti vračali iz Redipulje, so vrgli v bližini tržiške postaje brez povoda in ne da bi bil kdor koli navzoč v dvorišče hiše štev. 52 v ulici Desena dve ročni bombi, ki sta eksplodirali in razbil: več šip tudi na sosednjih poslopjih. 9) Nekako 700 metrov pred sa-bliškim mostom, približno 2,5 km pred Sv. Ivanom, so šovinisti iz zadnjega vagona začeli metati proti delavcem, ki so bili zaposleni na pogozdovalnih delih, ročne bombe in jih odvrgli približno 20 do trenutka, ko se je vlak ustavil kak'h 150 metrov pred omenjenim mostom. Istočasno so drugi šovinisti streljali iz revolverjev proti delavcem. Ko se je vlak ustavil, je izstopila cela množica šovinistov, začela metati bombe proti delavcem in streljati. Delavci, ki jih je bilo okrog 120, so se spustili v beg pred oboroženo tolpo, katere posamezni Slani so jih zasledovali do 2 km daleč od ustavljenega vlaka, Ob tej priliki je bilo ranjenih 8 delavcev, in sicer: Tognon Alberto, Zanin Giulio, Russi Edoardo, Pogg O- tello, Braini Carlo, Perini Galiano, Visintin Tullio in Zoff Šesto, ki je pozneje podlegel poškodbam. Civilna policija, ki je intervenirala šele po izvršenem napadu, je aretirala vse ranjence in še okrog 10 drugih delavcev, ki so bili po dolgih zaslišanjih zvečer izpuščeni r.a svobodo. Pri tem je polic ja oklofutala in s pestjo tepla aretiranega delavca Visintin Tullia, čeravno je bil ranjen. Delavcem samim je uspelo v bliž-ni gostilne «Ai gel- si* zadržati nekega šovinista, ki je | Tudi ti priporniki so imel pri sebi ročno bombo. Izročili spuščeni na svobodo, so ga takoj policiji, ki ga je odvedla. Policija je poleg drugih izpustila tudi delavca Okretič Maria, k: ga je prvotno aretirala pod ob-dolžitvijo, da je vrgel ročno bombo proti vlaku. Neresnične so torej vse trditve, da bi delavci vrgli ročne ci in streljati za bežečimi. Tudi ob tf j priliki je vlak čakal na izpadle skoro deset minut. Med drugim izpadom je prišla pr- avtomobilski cesti Tržič-Trst civilna policija, katere člani so naglo skcčili iz avtomobilov in začeli streljat; proti bežečim delavcem. Po izvršenem napadu in odhodu vlaka je policija aretirala tri delavce, med katerimi Pahorja Jožeta, ki je ostal brez osebne izkaznice, ker so mu jo šovinisti odnesli z jopičem vred, bili zvečer Iz zgoraj navedenih dejstev torej sledi, da so poročila Urada e Public Relations» za Julijsko Krajino in dela časopisja o dogodkih dne 4. novembra t. I. neresnična, da je nasprotno pod pretvezo proslave v Redipulji bombe proti vlaku in streljali vnaprej načrto organiziran proti nacionalistom ter s tem povzročili njihov izpad. Ko so šovinisti brez povoda napadali delavce z bombami in streli, so ti prosili zavezniško vojaško policijo, katere oddelek se je ravno tedaj peljal mimo v smeri proti Trstu, za intervencijo, ki jim pa je bila odklonjena. 10) Približno dva kilometra dalje, in sicer nekako 300 metrov nad Sv. Ivanom, se je vlak ponovno ustavil za 10 do 15 minut, ko je že peljal mimo skupine delavoev, ki so mirno sedeli pri kosilu, oddaljeni najmanj 50 metrov od železniške proge. Tudi proti tej skupini so šovinisti iz zadnjega vagona vrgli dve ročni bombi in izstrelili več strelov. Ko se je vlak ustavil približno 250 metrov od kraja, kjer so vrgli prve bombe, je izstopilo iz vlaka do 60 šovinistov, ki so napadi; druge delavce, kakor tudi že omenjeno skupino, z rečnimi bombami in streli, vzklikajoč «Avanti Savoia*. Neoboroženi delavci so se takoj razpršili. Med tem napadom so šovinisti odnesli delavcem razne dele oblačil z dokumenti in denarjem, ki so jih pustili v naglici pr; begu, Po izvršenem napadu so šovinisti .vstopili X. Vlaje, ki se je približno 80 metrov dalje ponovno ustavil, tako da je bilo šovinistom cmogočer.o izstopiti iz vlaka, stikati za delav- OBNOVA V JUGOSLAVIJI ftosl preko Donave pri Pančevu izročen prometu a °bletnišco Velike oktobrske so-ktične revolucije je bil poleg -neke proge izročen prometu . docela obnovljen železniški Preko Donave pri Pančevu, ki J^lvečji most v Jugoslaviji, dolg Kakor 1 kilometer. Ob umiku iz so Nemci docela porušili 5 moetu, ki je bil zgrajen 1 k K 1933, ni ostalo skoraj 'nič. ton razstreliva so Nemci J °*‘li na most, da so ga uničili , kinelja., Rnpviti ta most je pomeni lo po-, ga na novo. Pri tej veliki , ^ obnove je priskočila na po-I- brataka Sovjetska zveza. 7e I "Ktobru 1945 je priepela skupina ^ | ktakih strokovnjalov, tehnikov Jklftvcev, ki so pripeljali s seboj t, ? Potrebne specialne stroje, o-J* hi dvigala. Sprva je bilo pred-. bo, da se zgradi začasni most, (, >je pa so se odločili, da most obnovijo kot stalni most. ^ \ Stelji so si postavili za nalogo, (, l, b>o*t zgradijo do I. decembre \ *Vi ' w °bnovj mostu so sodelovala \ a Podjetja v Sloveniji (Splos-jt Kona druž.ba v Mariboru) 'n V ’ k' so pripravila posamezne |L žlezne konstrukcije. Večino ', Va pa so dobili lz Sovjetske Poleg železnih konstrukcij jJI Porušeni ali poškodovani tu * tf tc*bskl nosilci. V strugi je bi-l^,bba na novo zgraditi pet takih ostale pa obnoviti. Nflj-I i '*el° pa je predstavljala obno-L m dolge velike srednje že-> Konstrukcije, ki jo je bilo tre-Iiprej dvigniti iz struge in do jj stotkov obnoviti. Vv Juniju letošnjega leta so se * odločili, da obnovijo most j določenim roko. ^ b°k so določili 7. november, t vel*ke Oktobrske revolu- je ilo vs: njihovo priza-*a tem, da Izpolnijo dano • Nastopile pa so nepredvi-. najprej nizko stanje * ni dopuščalo prenosa ie-hstrukcij, potem pa nastop traj je bila poslednja železna konstrukcija postavljena na svoje mesto in še isti dan je peljal preko mostu prvi vlak. Tako je delavcem in tehnikom uspelo, dokončati to veliko delo 21 dnd pred določenim rokom. S tem je delovni kolektiv graditeljev mosta častno izpolnil svojo obvezo. ovire * Ki Koi vbemcaa s košavo. — Vse b*koro onemogočilo izpolnitev S BU31 o Je ,7. november, 'Kv ^ j« nadalje oviralo posta-y*b^nje železne konstrukcije. i boči od 6. na 7. novembra | Pn^.KbadUeljl odločili, da bodo hilj ' Pripravljeno železno kon-V^b na svoje mesto. Čeprav ' 1" d"lti"’B so se ^kvnega dela, ki so ga sreč-Dn* 7. »ovomhm aju- Proslave oktobrske revoiuc je po vsem svetu Praga, 9. — Na trgu Staro mesto je bilo veliko zborovanje za proslavo 29. obletnice oktobrske revolucije. Navzoči so bili člani vlade z ministrskim predsednikom Gott-waldom, delegacija vrhovnega sovjeta ZSSR in španska borka Dolores Ibarruni. V Oslu je društvo za sovjeteko-norveško prijateljstvo organiziralo veliko proslavo 29. obletnice oktobrske reveluclje. Društvo za kulturne stike med Iranom in ZSSR je v Tehranu proslavilo obletnice oktobrske revolucije, katere so se u-deležili ministrski predsednik Ga-vam El Sultaneh, sovjetski poslanik Sadčikov ter drugi člani političnih In kulturnih organizacij. Tudi v Budimpešti je društvo za kulturne stike ZSSR priredilo slovesno proslavo, ki so se je udeležili predsednik republike, člani vlade. sovjetski poslanik v Budimpešti, častniki zavezniške nadzorstvene komisije in voditelji političnih strank. Ministrski predsednik Na-gy je govoril o pomenu oktobrske revolucije. Madžarski tisk in radio ata obširno govorila o pomenu oktobrske revolucije. Enake proslave so se vršile tudi drugod. V Helsinkih sta izredni sovjetski opolnomočenec in predsednik zavezniške komisije na Finskem priredila svečan spreiem, ki so se ga udeležili člani vlade, voditelj! političnih strank, višji častniki finske vojske in mornarice, razni znanstveniki in novinarji. Tudi v Rotterdamu je društvo za kulturne stike ZSSR priredilo ob tej priliki zborovanje, na katerem je poslanec Gokanrpel govoril o u-»pehlh v Sovjetski zvezi. Ob priliki velike obletrvice Je tudi v Damasku priredilo sovjetsko poslaništvo svečan sprejem, ki se ga je udeležilo 200 oseb, med katerimi tudi člani sirijske vlade in parlamenta ter antlinMteki r »p tri arh Pomoč albanskem poplavliencem Beograd, 9. Tanjug. — Na poziv odbora za pomoč albanskemu prebivalstvu iz predelov, ki jih je opu-stošila nedavna poplava, je bila preko uredništva lista «Borba» zbrana vsota 181.703 Din. Denarni prispevki vse Jugoslavije še vedno prihajajo. O jugoslovanski pomoči albanskim poplavljencem piše tiranski Ust »Baškimi*, de^ je to nov izraz prijateljstva in bratstva, ki ga čutijo jugoslovanski narodi do Albanije. Albansko ljudstvo nikoli ne bo pozabilo pomoči, ki jo je prejelo od Jugoslavije in maršala Tita, tako v obrambi svojih pravičnih zahtev kot za obnovo in izgradnjo dežele. Agrarna reforma na Madžarskem Budimpešta, 6. — List »Nepe-zaws» je objavil, da so do konca leta 1945 v okviru agrarne reforme razlastili 5 milijonov 700 tisoč «holds» ozemlja (en »hold* je približno 6.57 hektarja), Od te površine so 5,120,000 »holds* razlastili proti odškodnini. Zemljo so razdelili med 550.000 kmetov. Del zemlje pa so porabili za občinske pašnike, vzorne kmetske naselbine in podobno. pohod teroristično - šovinističnih skupin na mirno prebivalstvo tržaškega okraja v provokator-ske namene in da so sodelovali pri tej akciji celo organi javne uprave, civilna policija pa ni niti znala, niti imela volje preprečiti krvoprelitja. Maršal Tito sprejel češkoslovaškega industrijskega ministra in romunskega poslanika Beograd, 9. - Tanjug — Maršal Tito je danes sprejel v navzočnosti predsednika gospodarske komisije in ministra za industrijo Borisa Kidriča češkoslovaškega ministra za industrijo Bohumila Laus-mana in češkoslovašk:ga tajnika za trgovino in industrijo Jana Pula. Navzoč je bil tudi češkoslovaški poslanik v Beogradu Jožef Korfcel. Beograd, 9. - Tanjug — Maršal Tito je danes ^prejel romunskega poslanika v Beogradu Tudora V‘.a-nuja v navzočnosti namestnika zunanjega ministrstva Velebita. Maršal Tito sprejel holandskega poslanika Beograd, 9. Tanjug. — Predsednik vlade FLRJ maršal Josip Broz-Tito je sprejel včeraj holandskega izrednega poslanika in opolnomoče-nega ministra v Beogradu gospoda Charlesa Marie Dozya. Razgovoru je prisostvoval pomočnik zunanjega ministra Vladimir Velebit. PROTEST PNOO VRNITE LJUDSKI DOM Češkoslovaški koks za Jugoslavijo Beograd, 9. Tanjug. — Unra je nedavno sklenila na Češkoslovaškem sporazum o nakupu 60.000 ton koksa za jugoslovansko kovinarsko industrijo. Koks bodo prepeljali v jugoslovanskih vagonih; v celoti bo dobavljen do 31. marca 1947. Zasega Ljudskega doma v Gorici je napravila na vse antifašistično ljudstvo Julijske krajine in ne le na slovensko in italijansko prebivalstvo na Goriškem tako globok vtis, da se ne more pomiriti, da ne more že nič v:č verjeti ne zaupati začasni okupacijski oblast'. V polni zavesti te krivice je naša ljudska oblast kot vrhovni zastopnik demokratičnega in antifašističnega ljudstva Julijske krajine tolmačila ogorčenje v protestu, kj ga je poslala guverneju ZVU polk. Bovvma-nu, V svojem protestu pravi: Iz Gorice nas obveStajo, da je poveljnik 88. ameriške divizije odredil zaplembo eLjudskcga doma» v Gorici, kulturnega in političnega centra i>seh slovenskih in antifašističnih organizacij na Goriškem. eLjudski dom» v Gorici je bil zgiajqn v prvih letih tega stoletja s sredstvi in prihranki goriških Slovencev, da jim služi kot kulturno in gospodarsko središče. Tej svrh/i je «Ljudski domu služil vse do prihoda fašizma, ki je v svojem namenu zatreti vse, kar je bilo slovensko, tudi to ustanovo na najbolj zvijačen način ukradel slovenskemu ljudstvu. Naravno je torej, da je bila po osvoboditvi ta zgradba jopet vrnjena slovenskemu ljudstvu in svojemu prvotnemu namc- V SVETU ŠTIRIH Razprava o Trstu odložena New York, 9. — Sinočnji,sestane k štirih zunanjih ministrov je trajal okrog pet ur. Predsedoval je sovjetski zunanji minister Molotov. Čeprav so v sejno dvorano vstopili strokovnjaki in svetovalci za tržaško vprašanj; in so bili tudi Bevin, Molotov ter Bidaultjev namestnik pripravljeni na to vprašanje, se nL so lotili te zadeve. Byrncs je namreč predložil, naj bi diskusijo o tem preložili na konec, ko bodo proučili vse ostale pogodbe. Ta predlog je bil sprejet in tako se j« razprava sukala okrog ostalih manj važnih točk italijanske mirovne pogodbe ter so končno prešli na razpravo o romunski mirovni pogodbi. Ker se glede mnogih členov niso; mogli zedeniti, je Bevin protestiral, češ da Svet ne postopa skladno z moskovskim sporazumom, ker nenehno odlaga člene, za katere je glasovala večina držav v Parizu, kakor da bi bila pariška konferenca brez pomena. Molotov je odgovoril, da visoko veni pariško konferenco, da pa mnogi členi niso pravični in potrebni. Na seji je Molotov zagovarjal trditev, da se v Italiji fašizem jača, toda Bymes je odgovoril. da je italijanska vlada storila potrebne ukrepe za prepreče-nje fašizma. Zunanji ministri se bodo ponovno sestali v ponedeljek popoldne ob pol petih. Ker diplomatilčni krogi kažejo veliko molčečnost, se ni moglo zvedeti, ali so nastopili novi momenti pri zasedanju Sveta štirih od zadnjih predlogov, ki jih je Jugoslovan skl minister predložil pri zaslišanju v Svetu štirih v sredo. Po pisanju tiska in političnih komentatorjev sodeč, ni sprožil jugoslovanski zunanji minister pri Svetu štirih nobenega novega predloga. Politični komentatorji menijo, da so odložili tržaško vprašanje zato, da bi lažje dozorelo. Odklonilno stališče italijanske vlade glede To-gliattijevih izjav pripisujejo med drugim tudi dejstvu, da bi italijanska vlada lažje opravičila pogod- Odmev Togliattijevih izjav v svetovnem tisku New Tork, 9. — Ameriški in angleški listi živo komentirajo To-ghattijeve izjave in zavzemajo do njih odklonilno stališče ter pri tem odkrivajo skrb za anglo-ameriške postojanke v Trstu. Kako reagirajo, j« razvidno že iz sledečih naslovov, ki so jih objavili: »Za Titovim predlogom se skriva zarota*, »Italija je odbila Titovo ponudbo*, »Gre za komunistično nakano*. »VVashington Post* piše: «Titova ponudba Togliattiju ni vzbudila nobenega navdušenja. V krogih britanske in ameriške delegacije poudarjajo, da bi moral Simič objaviti predvčerajšnjim ta predlog v Svetu zunanjih ministrov, če j« Tito imel resen namen pri tej ponudbi. Ameriška delegacija pa je o tem predlogu izvedela samo iz časopisov.* «New York Times* razpravlja O pomenu Togliattijevih izjav in »e razburja zaradi predloga o demokratični samoupravi Trsta. Boji se, »da bi s takimi pogoji postal Trst .satelitska država’, če že ne neposredni del Jugoslavije.* . Angleški ljst »Dally Tclegraph* in člani diplomatičnifa misij v Da-1 je ,tudi oeto nejevoljen zaradi To-masku. | glie.ttijevih izjav: »Velesile imajo seveda tudi besedo*, pravi list, «pri vsaki rešitvi, ki bi omogočila premostiti prepad med Italijo in Jugoslavijo. Trst mora dobiti resnično možnost, da bo mogel biti gospodarsko izhodišče za srednjo Evropo. Zdi se pa, da to ni združljivo s predlogom maršala Tita.* In list se zavzema za ustanovitev »svobodnega ozemlja*. Britanski komunistični list «Daily Worker» izraža upanje, da bo Titov predlog privedel do zadovoljivega protifašističnega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Pariz, 9. — Francoski napredni tisk zelo napada odklonilno stališče italijanske vlade do Togliatti-jevlh izjav iin napada De Gaspe-rija in Vatikan, da služita anglo-atneriškim interesom. Glasilo komunistične stranke »Humanitč* piše pod naslovom »De Gašper! in Vatikan proti miru*, da «se italijanski demokristjani bojijo, da bi bilo tržaško vprašanje rešeno. To bi namreč pomenilo, da bi morale anglo-ameriške čete zapustiti Trst in Gorico. De Gasperi pa tudi ni srrečen ob mlsl’, da bi moral sam ostati pred italijanskim ljudstvom.* bo, ki bi ji jo nekako »vsilili* veliki štirje, kot pa da bi pristala na okrnitev njenega predvojnega o-zemlja na osnovi neposrednih pogajanj z Jugoslavijo. V pcslednjem primeru bi se namreč ne mogla več izgovarjati, da je bila prisiljena podpisati pogodbo. Po drugi strani pa menijo, da veliki štirje nikakor niso navdušeni, da bi oni prevzeli odgovornost za neposredna pogajanja med Jugoslavijo in Italijo. Velika Brita-eija In ZDA, piše komentator agencije »France Prease*, bi zaradi varnosti Trsta in zaradi njihovih koristi v Sredozemlju rajši postavile mednarodno nadzorstvo nad Trstom, pri katerem bi bile tudi one same udeležene, kakor pa da bi zaščito Trsta prepustile sami Italiji, ki bo spričo vojaških določil mirovne pogodbe zelo šibka*. Kljub temu pa angleška in ameriška vlada izjavljata, kakor piše isti dopisnik, da si ž:lita neposredna pogajanja med Jugoslavio \n Italijo, da bi tako izboljšali rešitev tržaškega vprašanja in Julijske krajine, ne da bi pa pri tem tiri velesile preklicale že sprejete skle. pe. Tudi francoski uradni krog: so nezadovoljni, ker vidijo v Togliattijevih izjavah poskus rušenja »kompromisa*, katerega so ravno Francozi predložili. Medtem ko Svet štirih razpravlja o mirovnih pogodbah s satelit, skimi državami Nemčije, pripravljajo razne vlade načrte za osnutek mirovne pogodbe z Nemč’jo. Prvi Diesel motor zgrajen v Jugoslaviji Reka, 9. Tanjug. — V tovarni torpedov na Reki, ki nosi še vidne znake vojnega opustošenja, je bil zgrajen prvi Dieslov motor v Jugoslaviji. Ustvarjalni duh jugoslovanskih delavcev in inženirjev je dosegel v tovarni, ki je za 80% porušena, in pod najtežjimi tehničnimi pogoji nekaj, česar v stari Jugoslaviji ni bilo mogoče. Prvi poskusi s tem motorjem so bili izvršeni ob nedavnem obisku maršala Tita na Reki. V tovarni se bo pričelo serijsko izdelovanje motorjev, bajti peskusi s prvim Dieslovim motorjem so odlični izpadli. Letala v zdravstveni slubži Moskva, — Sovjetsko zdravstveno letalstvo je prepeljalo v prvih devetih mesecih letošnjega leta 54.000 zdravnikov in bolnikov in 725 ton raznega sanitetnega materiala. To je skoraj dvakratna množina prepeljanega blaga v primeru z istim easom v preteklem letu. Naj hitrejši vlak v srednji Evropi Na progi Praga . Bratislava vozi nov aerodinamični vlak »Modra strela*. Ta vlak je zgradilo domače podjetje Kolfcen . Danek. V vlaku je prostora za 130 potnikov, njegova hitrost je 160 km na uro. Gonita ga dva dieselmotorja, vsak po 1200 konjskih sil. »Modra strela* je najmodernejši in najhitrejši vlak Srednje in Vzhodne Evrope. Tako bo ameriška vlada v kratkem predložila načrte o poenotenju gospodarstva v Nemčiji. Pri teh načrtih sodelujejo ameriški in angleški strokovnjaki in upajo, da bosta na razpravo o njih pristali tudi sovjetska jn francoska delegacija. Zlasti bi pa Velika Britanija rada videla skorajšnjo rešitev tega vprašanja, ker ima, kakor sama trdi, v svojem zasedbenem področju v Nemčiji velike stroške, ki jih cenijo na 80 milijonov funtov mesečno. nu, čeprav njeno formalno lastništvo Se do danes ni bilo rešeno. Odločitev poveljstva 88. ameriške divizije, da zapleni to edino stavbo, v kateri je našlo zatočišče nešteto kulturnih, gospodarskih, športnih, socialnih in političnih organizacij, pomeni najtežji udarec za goriške antifašiste sploh in za Slovence Se posebej. Proti temu ukrepu, ki se je izvršil sporazumno z goriškim guver-1 n er jem, torej z Zavezniško vojaškoj upravo, mora podpsani Pokrajinski narodno osvobodilni odbor za Slvčnsko Primorje in Trst najostreje protestirati, ker vidt o tem način, kako se hoče z jalovim izgovorom vojaških potreb docela naklepno ovira t, vsakršno udejstvovanje slovenskih kulturnih ustanov in antifašističnih, organizacij. Prejšnje številne zaplembe razn h zgradb, v katerih so bile izključno slovenske in antifašistične ustanove in organizacije, od katerih naj omenimo kot najznačilnejšo zaplembo prostorov Pokrajinskega SIAU-ja v Trstu, nam jasno kažejo in izključujejo vsak dvom, da se v naši pokrajini uporablja zavezniška vojska kot sredstvo za maskiranje reakcionarnih stremljenj za un'č-nje tn onemogočanje vsakršnega delovanja antifašističnega ljudstva, zlasti pa Slovencev na kakršnem koli polju. Vsem prebivalcem tukajšnje pokrajine je znano, da je rLjudski dom* v Gorici danes edina zgradba, ki je bila vrnjena slovenskemu ljudstvu v dejansko uporabo kot najmanjši nadomestek za ogromno kulturno in gospodarsko škodo ki jo je povzročil faš zem v petindvajsetih letih slovenskemu narodu. Prav tako je znano vsemu tukajšnjemu prebivalstvu, da je v Gorici ogromno zgradb in celo praznih vojašnic, kjer bi vojaki 88. divizije lahko dobili svojo streho, če se danes kljub temu s.ga po ed;ni slovenski zgradbi, potem je to dejanje zelo malo v skladu z objektivnostjo vladan ja, ki jo, g. polkov n k, tako pogosto poudarjate. Obračamo se zarodi tega no Vas da s sr>ojim vplivom preprečite odločbo poveljstva 88. divizije in s tem opravičite poudarjeno nepristranest. V nasprotnem, primeru ne bo mogoče zameriti našemu ljudstvu, če bo smatralo, da se pod krinko lepih demokratičnih besed skriva enaka palica, ki ga je tepla tolikokrat za časa Mussolinija in Hitlerja. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Neredi v Indiji se nadaljujejo Novi Delhi, 9. — V Biharju se neredi nadaljujejo. Promet je prekinjen. 3. novembra je bilo v neki vasi blizu Patne ubitih 150 ljudi, v neki drugi vasi pa 25. V Patni je polno muslimanskih beguncev. Angleška pomoč Oangkajšku London, 9. — »Velika Britanija je skKnila pomagati maršalu Cang-kajšku*, piše «Daily Worker» in tako nadaljuje: »Več vojnih ladij, med katerimi 16.000 tonska križar, ka »Aurora* in torpedni lovec tipa »Hunt*, bo posojen’h Kitajski. 600 kitajskih mornarjev in častnikov kitajske mornarice je sedaj na manevrih v Veliki Britaniji v pričakovanju, da nadomestijo britanske posadke na teh ladjah prihodnje leto. Cangkajšek dal ubaz za prenehanje sovražnosti Nanking, 9, — Ukaz o prenehanju sovražnosti, ki ga je včeraj dal Cangkajšek vsem nacionalističnim silam na Kitajskem in Mandžuriji, bo stopil v veljavo 11. novembra Anglo-egiptska pogajanja Kairo, 9. VZN. — Egiptovski ministrski predsednik Sidky paša je naletel na poostren odpor pri svoji delegaciji za revizijo pogodbe glede ponudbe, ki jo Je dobil v Londonu. Stavka v Kolumbiji Bogota, 9. — V Bogoti sc odredili obsedno stanje zaradi številnih neredov, ki so zadnje dnt nastali v industrijskem središču Kali. Zaradi stavke delavcev neke petrolejske družbe vlada v mestu vznemirjenje. Avtomobilski vozači so v glavnem mestu proglasili stavko iz solidarnosti. V sredini Kalija je prililo do neredov in ena oseba je bila ubita. Stavka se je razširila na transporte, električne družbe im železnice. V Dr finspcrijei/i Italiji dajejo svobodo fašističnim zločincem Znanstveni kongres v Moskvi Moskva, — Ob koncu decembra bo v Moskvi velik znanstveni kongres, na katerega so povabili predstavnike vseh slovanskih držav, Francije, Velike Britanije in Združenih držav. Vojaško sodišče v Rimu je 25. oktobra oprostilo bivšega funkcionarja Reichsbanke Maksa Berngu-berja, k; so ga aretirale v Nemčiji zavezniške oblasti kot vojnega zločinca in nato izročile italijanski vladi. Bernguber, ki je bil svetovalec za gospodarska vprašanja pri nsmški komandi v Italij; od leta 1943 do 1945, je bil udeležen, ko so odpeljali v Nsmčijo zlate rezerve italijanske banke. Bil je neposredni izvrsilec ukazov, na podlagi katerih so morale italijanske banke mesečno izdat; 12 milijard novih lir na račun plačila okupacijskih stroškov za nemško vojsko. Prevzel je tudi pobudo za nakupovanje in izvažanje blaga in italijanske državne imovlne v Nemčijo. Rimsko vojaško sodišče, ki je vodilo razpravo, Je ugotovilo samo »posredno udeležbo Bsmguberja pri odpeljan ju rezerve*; sodišče mu tega ni štelo v zlo, ker da je obtoženec ravnal po ukazih, ki jih je prejel od zgoraj. Na podlagi tega je sodišče odredilo za obtoženca pogojno svobodo. Kakor je poročala agencija Ansa so Bemgu-berja stavili »na razpolago t«v<-7-nlških vlad*. Ze nekaj časa rimsko aou.šče o stematično oprošča izdajalce in zločince fašistine milicije. 5. oktobra je oprostilo generala Marija Ver-cellina. ki Je kot bivši komandant IV. italijanske armade za časa premirja bil v Franciji (v pokrajini Nice) in ukazal svojim četam, naj se podajo Nemcem brez boja, sam pa se je stavil sovražniku na razpolago. Razen tega je sodisce proučevalo zadevo generala Giglia, ki Je bil za časa nemške okupacije komandant vojaškega področja v Bolonji, G'glio je vodil prisilno mobilizira-njo za tako imenovano fašistično republikansko vojsko, izdal je odre-jdbe za streljanje dezerterjev in je ustanovil posebne kazenske oddelke za čiščenje partizanov. 12. oktobra je sodišče obsodilo Giglia zaradi kolaboracionizma na dve leti in 20 dni zapora, tako da je bila možna zanj amnestija. Po zaključku razprave js bil Giglio tako) izpuščen na svobodo. Kot »obrambne priče* so bili na razpravi razni fašistični zločinci, ki so se znali izogniti vsaki kazni. 18. oktobra se je pri istem sodišču končala razprava proti skupini fašističnih častnikov, ki so bili aretirani po premirju na Sard.n ji. kjer eo bili zopet ustanovili fašistično stranko in od koder so se s pomočjo fašistične komande v Rimu bavili s špionažo v prid Netn-cev. Sodišče j« oprostilo vse tri obtožence, ki so bili udeleženi pri zaroti, in je posodilo druge na nekaj let zapora in znižalo kazen na podlag’ zakona o amnestiji. V zadnjem času so na podlagi ' zakonov o amnestiji izpustili na svobodo po nalogu visokih sodnih oblasti številne fašistične zerčince. Po naredbi tožilca kasacijskega ao. stljo fašističnemu tajniku v Brešiji Alfredu Vaccheriniju, ki je bil obsojen na deset let ječe zaradi sodelovanja s sovražnikom. Isto sodišče je 21. oktobra dovolilo amnestijo bivšemu republikanskemu prefektu v Bolonji Dinu Fantozziju, ki je bil tudi obsojen na d:set let ječe zaradi kolaboracionizma. Oba zločinca so takoj izpustili na svobodo. V istem času je kasačijsko sodišče odr:dilo amnestijo za bivšega funkcionarja zunanjega ministrstva Attilija Cicco. Isto sodišče je tudi ugodilo prošnji za amnestijo bivšega fašis.ičnega finančnega min stra Pellegrinija, ki je bil obsojen pred milanskim sodiščem na 30 l:t ječe zaradi sodelovanja s sovražnikom. Takrat je bil ta uspel zbežati iz zapora in se je ved časa skrival 21. oktobra mu je sodišče priznalo amnestijo in razveljavilo zaporno povelje. Po mnenju raznih listov in še posebej lista «Messaggero» bo celo znani provokator in politični avanturist Saravezza, ki je b'.l preteklo leto aretiran in obsojen v Rimu, deležen amnestije in pričakuje osvo. "•Utve. 90% železniškega omrežja v e ni B obnovljenega Spričo naporov ljudskih oblasti in delovnega zaleta prebivalstva v coni B Julijske krajine je danes 90% železniškega omrežja in železniškega parka obnovljenega. Delo na mostovih v Prestranku in Podbrdu se že nagiba h koncu. Električne linije ob železniških progah in linije, ki dovajajo tok električnim lokomotivam, so bile 80% obnovljene. Dnevno vozi redno 48 vlakov na železnicah v področju B. Reška postaja je popolnoma obnovljena. Tudi razkladišče za blago je bilo 90% obnovljeno. Obnova rudnikov soli v Bosni Beograd, 9. Tanjug. — Veliki rudniki soli v Bosni so bili med vojno skoraj popolnoma uničeni. Sovražnik je uničil in odpeljal kot vojni plen večji del strojev, tako da se je zmogljivost proizvodnje rudnikov znižala za 50%. Ko so takoj po osvoboditvi pričeli rudnike obnavljati, so jih naglo spravili v obrat in proizvodnja se je v času od maja do novembra znatno zvišala. Zdaj prekaša za 44.3% proizvodnje 'rta 1939. oanes volitve v Franciii Francoz; volijo v nedeljo 10. novembra že šestič v teku enega leta. Izvolili bodo 580 poslancev v parlament za dobo petih let na osnovi ustave, ki so jo odobrili na referendumu prejšnji mesec. Posebnost teh volitev je, da se vršijo pod geslom za ali proti spremembi nove ustave, ki je komaj stopila v veljavo. Vodja vseh reakcionarnih sil, general de Gaulle, ki se mu zdi nova ustava prdveč demokratična, — ker ravno zapira pot njegovi ambiciji, da bi postal diktator, — je še pred kratkim Izdal poziv na volivce, naj glasujejo za tiste stranke, ki so proti ustavi. Značilno za te volitve je tudi to, da gredo to pot tri večinske stranke, ki so v vladi, ločeno v borbo. Pobudo za to je dala najmočnejša stranka MRP, — francoski demokristjani (Bidault), — v kateri so prevladali v zadnjem času desničarski elementi in ki Je šla v vo-livno kampanljo z geslom: »Bi- daultjevo vlado brez komunistovi*. Z dvolično in nejasno politiko si je stranka zapravila mnogo pristašev. Zlasti pa je bilo nejasno njsno stališče do nove ustave dn je veliko število demokristjanov glasovalo na oktoberskem referendumu proti novi ustavi, čeprav je vodstvo stranke osnutek ustave odobrilo. Oč' no skučp str" tki utrditi »vole postojanke in si pridobiti reakcio-narne sile ■ desničarskim kurzom. Ni pa gotovo, da bo ta stranka ohranila svojo dosedanjo številčno moč. Najdoslednejšo borbo proti vsaki spremembi ustave vodi komun istič-na stranka (Thorez, Duclos) — druga najmočnejša po številu, — ki se zavzema tudi za sestavo koalicijske vlade strank levice. Hkrati pa komunistična stranka najbolj raz-krinkuje spletkarjenje generala de Gaulla, ki se hoče vsiliti Francozom kot diktator. Mnogi sodijo, da utegne postati komunistična stranka najmočnejša od vseh ostal.h. Tretja vladna stranka, socialistična (Blum, Gouin), katere moč ne-neEno upada, je odbila ponudbo MRP-a, da b; šla skupno z njim v volivno koalicijo. Socialisti so namreč proti spremembi ustave. Po drugi strani si pa ne upajo sami v objem tako nevarnega »zaveznika*. Radikal-socialistlčna stranka, ki je bila pred vojno vodilna in nenehno na oblasti (Daladier, Her-riot) je izgubila ssdaj večino svojih pristašev in ima neznaten pomen. Na skrajni desnici nastopata PRL (republikanska stranka z -o-bode) in degolistična unija, "ii se zavzemata za spremembo ustave in za vlado »močne roke*. Pridružile so se Jim tudi manjše skupine lu strančice, ki so kljub razlikam vstopile v koalicijo desničarskega bloka. Botrujejo pa jim tnnjtl, ve-leindustiialci in bankirji ter gene. ral da Gaulle. Našim listom zaplenili celo pisarniške potrebščine Sinodi ata morala goriška iodru-žnica »Primorskega dnevnika* Jn uredništvo »Soškega tednika* kot poslednja zapustiti avoje prostore v Ljudskem domu. AIS jima je za silo dal na razpolago skromni prostor na korzu Roosevelt št. 33, a uredništvu je bilo zabranjeno odnesti s st bo j celo najnujnejše potrebščine, kot je pisalni stroj. Re-kvizicijski vojaški organi 88. divizije zahtevajo namreč vsakovrstne formalne dokumente za dvig premičnin, kj so last «Proimorskega dnevnika* in »Soškega tednika*. TRŽAŠKI DNEVNIK Aretacija našega prodajalca časopisov v Gervinjanu Karabinerji v Cervinjanu so aretirali pred nekaj dnevi Zanuta Avgusta, ker je prodajal napredne časopise. Zaplenili so mu tudi vse časopise, kar jih je imel pri sebi. Tako imamo zopet na dnevnem redu enega od »demokratičnih* ukrepov De Gasperijeve Italije. Zanut je prodajal tudi naš «Primorski dnevnik*. Civilna policija krati svobodo tiska V Kojskem so te dni organi civilne policije pričeli proti vsem zagotovilom ZVIJ ovirati razpečavanje našega časopisja. Tamkajšnjemu kolportažnemu centru so povzročili tudi že znatno gmotno škodo. Ko bomo prejeli podrobnejša poročila, se k stvari še povrnemo. V vsakem primeru pa ugotavljamo, da je postopanje civilne polic'je protizakonito. ZVU bi morala pozvati k odgovoru ljudi, ki kršijo njene ukrepe in še posebej, če so to organi njene civilne policije. Svečan pogreb tov. Slsta Zoffa V četrtek je bil v Tržiču svečan pogreb tov. Sista Zoff, ki je podlegel ranam, katere so mu zadali fašistični »izletniki*, ki so se vračali s svojega pohoda v Redipuljo. Pogreba se je udeležila velika množica delavcev z zastavami in z godbo na čelu. Vse ljudske organizacije so poslale svoje vence v zadnji pozdrav tej poslednji žrtvi fašističnega terorizma. Zlatko Balokovič v Raši in Pazinu Slavni hrvatski umetnik in rodoljub Zlatko Balokovič je pretekli četrtek obiskal premogovnik v Raši, V Labinu so ga sprejeli zastopniki ljudskih oblasti in ravnatelj premogovnika inž. Villbald Konte. Umetnik sl je ogledal rudniške naprave in poslopja ter se zanimal za rudniški stenčas, Okrog 2. popoldne je bilo v kinodvarani v Raši svečano zborovanje, katerega se je udeležilo okrog 2000 rudajev. Zlatko Balokovič je napravil prisotnim rudarjem prisrčen nagovor In pohvalil junaštvo našega ljudstva v borbi »a svobodo In demokracijo. Po končani proslavi se je Zlatko Balokovič odpeljal v Pazin, kjer se je ustavil četrt ure in se potem vrnil v Opatijo. Pionirji za dijaiko matico Pionirji ▼ Škrbini pri Komnu so priredili proslavo »Goriškega slavčka, Simona Gregorčiča, z uprizoritvijo »Sirote Jerice*. Ves čisti dobiček so namenili Dijaški matici. Ob zaključku je pionir pozval občinstvo, naj se ob vseh prilikah spomnj revnih slovenskih dijakov. F/ZKULTURA Mučenje priprtih partizanov v Panzanu in tržaških zaporih Prejeli smo naslednje pismo skupine v Tržiču zaprtih bivših partizanov: Podpisani antifašisti podajamo v naslednjem podrobnosti o postopanju civilne policije v Panzanu 3. in 4. novembra, ko nas je nepra-v.čno in brez razloga aretirala v naših stanovanjih in v javnih lokalih. Aretacije so začele 3. novembra ob 21.45 ter so se nadaljevale 4. novembra ob 8. uri zjutraj. Skupno nas je bilo 15, samih partizanov. Vsi »mo družinski očetje. Odpeljali so nas na poveljstvo civilne policije v Panzan. Kakor smo po vrsti prihajali, tako nas je narednik Ta-botta skupno s svojimi krvniki mučil kakor nekdaj fašisti v zaporih v Palmanovi. Klofutali, pestili in brcali so nas pod rebra in po vsem telesu. Na nas so razbijali stolice in puške, lasali so nas, prizadejali nam poškodbe na spolovilih in vratovih ter nas pretepali s pasovi. Mnogo se jih je onesvestilo in vsi smo bili krvavi. Večkrat so nam grozili s puškami in se pri tem takole izražal’: »Pokazal« bomo partizanom, kdo smo. Na kose jih bomo raztrgali z noži. Nohte jim bomo populili*. Zatem so nas kot vreče natovorili na kamion in odpeljali iz Pan-zana v tržiško vojašnico. Naredniku Tabottl še ni bilo dovolj ter je prišel za nami v celice, nas poklical ven, postavil v vrste v prisotnosti mnogih policistov. Komaj smo se držali na nogah. Zapovedal je, da se odkrijemo. Neki policist je zapovedal. da telovadimo, a narednik Tabotta je stopal mimo nas s samokresom v roki. Enega za drugim je poklical iz vrste, nas spraševal, Odkritje spomenika padlim borcem v Ricmanjih V nedeljo ob 15. uri bodo v Ricmanjih odkrili na pokopališču spomenik padlim borcem. Pred odkritjem spomenika bo ob 14. urj pogreb dveh padlih borcev, in sicer: Kralja Ivana in Švare Ivana. Pogrebne svečanosti »e prično izpred Domia, odkoder odnesemo žrtev Ivana Kralja. Zveza primorskih partizanov iz Ricmanj vabi vse organizacije in ljudstvo iz sosednih krajev, da počaste spomin padlih borcev. n. konferenca ZAMJK za Trst Dane« bo ob 9. uri v kinu Ala-barda (trg Impero) II. konferenca Zveze antifašistične mladine za Trst Poleg delegatov so vabljeni vsi meščani, zlasti mladina. kje smo bili zvečer ter nas pretepal s samokresom po ramenih in nas brcal v zadnjico. Sedaj smo v zaporih v Tržiču za tržnico na razpolago FSS policiji. Ni ram znan razlog naše aretacije. Cim bomo okrevali in če nam ne bo zadoščeno, bomo pričeli gladovno stavko. Objavite vsemu našemu ljudstvu in vsem antifašistom, da smo moralno močno in da je naš pozdrav vedno isti: Smrt fašizmu — svoboda narodu! Tržič, 6. novembra 1946. Slede podpisi Našim čltateljem V smislu ukrepa AIS a (Zavez, obveščevalne službe) izide prihodnja številka »Primorskega dnevnika* v sredo, 13. t m. Uprava. Preskrba Izredna delitev testenin Sepral objavlja, da bodo v Trstu, Tržiču in Gradežu izredno delili te-tenlne vsem potrošnikom 11. t. m., in sicer po 750 gr na prijavni odrezek XVTII. živilske nakaznice november 1946 . februar 1947. Delitev se konča 20. t. m. C: na 38 lir kg. Delitev testenin brezposelnim. Od 11. do 30. t. m. bo izredna delitev belih testenin vsem brezposelnim v Trstu in na podeželju. Vsak brezposelni dobi 2 kg testenin na oddajni odrezek št. 22 a izredne nakaznice In sicer pri trgovcu, kjer se je prijavil. Cena 26 lir kg. Ne bodo več delili odej Trgovinska zbornica sporoča, da so vesti o razdeljevanju belih odej neresnične in da sploh ne bodo več delili odej. Njiva krompirja za našega dijaka Mladina na Vratih je z dejanjem dokazala, da razume veliki pomen našega dijaškega naraščaja za bodočnost slovenskega naroda. Obdelovala je » pomočjo pionirjev kolektivno njivo in sad svojega truda, 800 kg krompirja, darovala dijaškemu domu v Tolminu. 48 vlakov dnevno v coni B Ko se je osnovala V coni B vojaška uprava JA, so bile tamkajšnje železnice v zelo slabem stanju Na progah Reka-št. Peter in Po-stojna-Divača je bilo električno o-mrežje uničeno za 30%. Tudi električna napeljava visoke napetosti od Sežane preko št. Petra do Matul j, ki služi oskrbi železniških naprav s tekom, je bila težko poškodovana. Na vseh progah je bilo ^popolnoma uničenih lt postaj, docim so druge bile poškodovane. Sedem mestov je bilo popolncma razbitih in so bili nadomeščeni z začasnimi lesenimi. Ves železniški park, zlasti pa proge so bile popolnoma zapuščene in zanemarjene, tako da so morali vagoni voziti z zmanjšano brzino. Cim se je osnovala VU-JA, je bil ustanovljen železniški inšpektorat z nalogo, da čim prej obnovi železniške naprave. Do danes »o bile na novo zgrajene vse porušene postaje in mostovi. Tudi oba velika mostova pri Prestranku in pri Podbrdu bosta v najkrajšem času gotova. Vse električne naprave so popravljene za 30% in transformator v Matu-ljah je popolnoma popravljen. Ena- ESIII S POIDIZEL3J *T. PETER NA KRASU Proslava obletnice sovjetske revolucije. V šentpeterski kinodvorani se je zbrala množica, da proslavi zgodovinsko obletnico sovjetskih narodov. Pri manifestaciji je sodelovala domača godba. Izvedli so nekaj duetov, recitacij in deklamaciji Več pevskih točk je izvedla mladina iz Juršč. Tudi pionirčki so nastopili z nekaj točkami. Proslava je bila zaključena s skupnim petjem narodne himne. SALEZ Proslava Oktobrske revolucije. Tudj v Saležu so proslavili veliko sovjetsko revolucijo s kresom, zborovanjem in zborovskim petjem. Tatu so prijeli. V sredo zjutraj je prignal neznan mladenič v vas vola in ga spravil v hlev pri nekem kmetu rekoč, da se pozneje vrne ponj. Kmetu se je to zdelo sumlji- vo in je vso zadevo javil ljudskim oblastem. Izkazalo se je, da je bil vol ukraden nekemu kmetu iz Drage, ki ga je tudi dobil nazaj. Tatinskega mladeniča pa so spravili pod ključ. MAVHINJE Ljudstvo proslavlja sovjetsko revolucijo. Tudi v Mavhinjah niso hoteli biti zadnji pri proslavi velike Oktobrske revolucije. V slavnostno okrašeni dvorani so se zbrali domačini in tudi italijanski delavci Imeli so krajši priložnostni govor, godba je igrala ljudske himne in pevci so zapeli nekaj pesmi. Vsa proslava je potekla v znamenju pravega bratstva. CEROVLJE Proslava obletnioe vehke revolucije. Tudi v Cerovljah so na svečan način proslavili obletnico Oktobr- DNEVNA KRONIKA 820 je dijakov na slovenskih srednjih Šolah v Trstu. Mnogim je omogočila Studii DijaSka matica. Ne pozabite tega v tednu za naSega dijaka/ 5. kolo okrožnega prvenstva Okrožno nogometno prvenstvo privablja na avoje tekme vedno večje število gledalcev. Postalo je že tako priljubljeno, da navijači težko pričakujejo nedeljo, ko bodo zopet videli svoja moštva v borbi za točke. Mlada moštva so to, sestavljena v pretežni večini iz tržaških delavcev, ki igrajo nogomet ne morda iz profesionalističnih nagibov, temveč samo zaradi ljubezni do športa. S tem tekmovanjem je ZDTV ogromno doprinesla k razvoju našega športa, ki je bil okužen s fašističnimi idejami CONI-ja, ki je gradil vse le na denar in podkupovanje. ZDTV je s tem tekmovanjem na nogometnem polju — kar je pokazala tudi na drugih — postavila »port zopet na zdrave temelj« širokih ljudskih množic, ki ga gojijo z ljubeznijo in zaradi svoji ga zdravja. Proč s profesio-, nalizmom in izrabljanjem športa v trgovske namene! To je glavni cilj ljudstva, glavna naloga ZDTV. Nasa mladina pa si krepi telo in značaj v pošten; borbi. Koliko ve- LAZAR LAQIN selja je vsako nedeljo na nogometnih igriščih! Koliko ponosa v očeh mladih športnikov, ki preizkušajo svoje moči in ocenjujejo svoje uspe. he, ki so jih dosegli že v prvem letu, odkar deluje ZDTV. In danes bo zopet veselo vrvenje na nogometnih Igriščih. To bo že peta nsdelja. Enajstorice »e že kolikor toliko poznajo in med njimi Je ostal odprt kakšen računček it iz prejšnjih tekmovanj. Vzemimo na primer samo tekmo med »Roia-nese* in »Cebulcem*. Ze v prvenstvu za pokal »Coverlizze* in pozneje za pokal »Delavske enotnosti* st« obe enajstorici s svojo požrtvovalnostjo in borbenostjo navdušili gledalce. Danes se bosta ponovno srečali na zelenem polju. Lepa tekma bo to in vredno sl jo bo ogledati. Ali pa enajstorici iz Nabrežine in Tovarne strojev, ki obe igrata lep nogomet, poln komb!nac'J in bralne. In tako si bodo enajstor.ca za enajstorico na tržaških igriščih skušale priboriti dragocene točke, ki vodijo h končnemu uspehu. 13 General Erskine v Trstu Poveljnik angleške policije general Erskine je obiskal Trst Njegov obisk je namenjen predvsem policijskim oddelkom. Snoči je bil gost generala sira Johna Hardinga v Devinskem gradu. Mine, puške, bombe Doslej smo poročali o bombah, sedaj pa se pojavljajo se mine, tako da je arzenal popoln. V Rocolu so namreč nekatari dečki odkrili mino, položeno ob cesti blizu bivše kasarne avtomobilistov. Pobiralci min so jo odstranili. Policija poroča, da so našli pri Stlvtunu puško kalibra 7.65. Včeraj zjutraj pa je nekdo našel na Šalita Spored pa je ta-le: Igrišče CRDA ob 8. Rauber-Montebello II; ob 10. Dreher Sv. Ivan-Col; ob 12.30 Pi-sonl-Primorje D ln ob 14.30 VOM-Skedenj II; igrišče Ponziane ob 8. Dreher Sv. Ivan II-Ponziana; ob 12.30 Ro!aneee-Cebulec; igrišče v Nabrežini ob 14.30 Nabrežina-To-varna strojev II; Igrišče na Proseku ob 14.30 Primorje P-Sv. Marko; igrišče na'Opčinah ob 12.30 Costa-lunga-Kraljič ln ob 14.30 Opčine-Acegat. DROBNE ZANIMIVOSTI Prosta rokoborba v Sovjetski e v eri. Na drugem vsezveznem prvenstvu Sovjetske zveze, ki Je bilo Trenovia zavoj s šestimi ročnimi bom bani. Civilni policisti so predsinočnim na,šli na Lonjerski cest; 6 protitankovskih izstrelkov ter drugo razstrelivo. Drugi agrntje pa so našli blizu stare katinarske smodnišnice kar cel bunker razstreliva, ki je ostalo tam še od časa vojne. Streli na avtomobil Predsinočnim so niznanci streljali proti avtomobilu, ki ga je vozil 24. letni Lucio Re. Policisti iz ulice deiristria so šli na lov za atentrtorjem, toda brez uspeha. Splovitev ladje v Tržiču Včeraj dopoldne so v trzišk; ladjedelnici splovili 450 tonsko motorno ladjo. Angleški avto ga je povozil Včeraj ob 18. uri je angleški avto na trgu Liberti. povozil Leona Cor-batta iz ul. Pondaree 5 in ga lažje ranil. Ozdravil bo v dveh tednih. Ponočni dogodek Snoči ob 23.30 so šli po ul. Mazzini štirje angleški vojaki in se ustavili pred trgovino s posodo, k! Je na vogalu trga Goldoni. Eden izmed njih je s pestjo razbil steklo izložbe, vzel iz nje aluminijev lonec in ga vtaknil pod plašč. Tržačan, ki je šel tam mimo in to opazil, je ustavil dva civilna policista, jima opisal dogodek in dejal, naj gresta z njim za vojaki do njihove vojašnice. Toda policista sta odgovorila, da ne moreta proti vojakom niče' ko so tudi popravljene skoro v celoti vse brzojavne, telefonske in signalne naprave. Danes redno vozi po ozemlju cone B v;ak dan 48 vlakov. Reška postaja z nekaterimi drugini poslopji je popolnoma obnovljena. Tudi tovema postaja in tiri so popravljeni za 90%. Skladišče št 33 pri reški postaji je popolnoma obnovljeno in enako tudi 3 stanovanjske hiše za uslužbence. Ker je tako reška postaja znova izročena prometu, se uporablja za prevoz blaga proti Zagrebu direktna proga in ne več ona preko Mrtvega Kanala. Na splošno Je na teritoriju cone B obnovljeno železniško om~ežje in železniški park do 90%. Na posameznih tečajih so izvež-bali nove uslužbence, od katerih sta 2/3 iz Istre, dojim so ostali iz Slovenije in Hrvatske. Na takih tečajih je bilo izvežbanih 36 strojevodij za električne lokomotive. 24 prometnikov in 240 raznih drugih uslužbencev. Kurilnica na Reki deluje do 70%. Novo ustanovljene železniške delavnice na Reki in v Divači popravijo okrog 600 vagonov mesečno. Tako vidimo, da je železniški promet v coni B dvignjen skoraj na predvojno višino, kar velja zlasti za reško postajo. GOSPODARSTVO Jugolira trdno brani gospodarstvo v coni B Pred dobrim letom je Vojna upra- valci v coni A, vpliva )>or&zM 0* va Jugoslovanske armade v coni B vse gospodarstvo in v posebni ® pooblastila Gospodarsko banko za ‘ na one sloje prebivalstva, ki d Reko, Istro in Slovensko Primorje ' od svojega odmerjenega zasluž- na Reki, da izda posebne lirske bankovce, katerih obtok je omejen na področje Julijske krajine pod jugoslovansko upravo. Vrednost novih bankovcev je bila tedaj določena v razmerju ene jugolire za eno italijansko liro. Namen tega ukrepa jc bil odpomoči pomanjkanju gotovine dn disciplinirati njen obtok. Gospodarski uspehi tega ukrepa so Nikakor bi ne bUo pravično, bi bil gospodarski sistem e00' , ki si ga je prebivalstvo s sv^_ ljudskimi oblastmi zgradilo, e®’ žen zaradi inflacije italijanske Tudi ob tej priliki so ljudske e Sti posegle po potrebnih ukrepul zaščito koristi prebivalstva P* čen je bil nov tečaj jugolire na9!V italijanski liri v razmerju efekt ■ nepr in kmalu postali vidni. Pomanjkanje, vrednosti, ki je nastala po gotovine je izginilo kljub temu, da j stanem padanju italijanske ' re'5i je bila emisija novih bankovcev j gicoj. e-ne jugolire za dve ita!'iaTlS^ strogo omejena. Ustanovila so se ];,r; Dohodki, plače, mezde. 'td. v Tbilisiju, so dosegli največ uspe- j sar ukreniti in da bosta o stvari hov gruzijski rokoborci. Novi prvaki v posameznih kategorijah so: peresno-lahka — Bobohidze (Gruzija); pollahka — Nazarjan (Armenija); lahka — Jaltarjan (Kijev); polsrednja — Jermolajev; srednja — Cimakuridze (Gruzija); poltel-Ica — Mačkaljan (Gruzija) in tetka — Nekokkišvill (Gruzija). Svetovno nogometno prvenstvo bo 1949. leta v Braziliji. Sodelovale bodo vse države razen Nemčije in Japonske. V finalu bo nastopilo 16 najboljših nogometnih enajstorlc. poročala svojemu poveljstvu, Mnogo Žensk in denarja Na stanovanju F. Buzzijeve v ul. S. Cilino je izvršila vojaška policija preiskavo. Pri podrobnem pregledu je iztaknila mnogo dolarjev in, lir, vsega skupaj za več kot milijon. Razen denarja so našli v stanovanju tudi neko Giusepplno Musillo, k! je stanovala tam z nekim ameriškim vojakom, Emilijo Noduzzi-jevo, Gigliolo Lanfranchijevo in Terezo Chiecco. Policija j« aretirala Musillo in Lanfranchijevo. ske revolucije. Tov. Jz okraja je po. dal politični referat ki so ga vsi z zanimanjem poslušali. Priporočali bi, da se prihodnjič podobni sestanki ne vršijo v gostilni, ker taki kraji za podobne svečanosti niso primerni. BAZOVICA VaSke potrebe. Z udarniškim delom so v šoli uredili dva razreda in »e je začel šolski pouk. V vasi je sicer napeljana elektrika, ki pa deluje samo ob lepem vremenu. Vaščani so včasih zaradi tega v velikih škripcih. Tudi vode ni mogoče dobiti, kolikor bi Je radi, ker ACEGAT ne odpre rezer-varja. Sedaj ko je vojaščina odšla, bi že lahko odprli vodo vsaj toliko, da bi je imeli vaščani za svoje vsakdanje potrebe. Bazovci so že dve leti brez telefona in čas bi bil, da se TELVE pobriga za zopetno napeljavo, posebno ker se zdi, da je treba samo 8 km žice in bi stroški ne bili tako ogromni. TURJAK Proslava sovjetskega praznika. V Turjaku so tudi slovesno proslavili obletnico Oktobrske revolucije. Nek tovariš je v spominskem govoru orisal borbo sovjetskih narodov za svobodo. Odposlane so bile pozdravne brzojavke tov. Stalinu, tov. Titu in drugim ljudskim prvoborlte-IJem. STRUNJAN Počastitev padlih boroev. V soboto 2 novembra so v Strunjanu slovesno počastili spomin padlih borcev. Po cerkvenem obredu »e le ljudstvo uvrstilo v povorko z venci in zastavami do spomenika padlim borcem, Tam je imelo več govornikov kratke spominske govore v slovenščini in italijanščini. Slovenski in italijanski pevski zbor sta zapela vsak po eno žalostinko. Čeprav je bilo vreme deževno, se je slovesnosti udeležilo precej ljudstva tudi iz bližnje okolice. GRADIŠČE Tekmovalni polet. Ljudstvo v Gradišču in Oševljeku je zbralo z nabiralno akcijo 320 1 vina in 1200 lir. Udarniškega dela so -napravil! 464 ur. Vse ljudstvo dela z velikim navdušenjem, da bo pripravljeno ln dostojno »prejelo priključitev k skupni domovini FLR Jugoslsviji DAROVI IN PRISPEVKI Tov. Vlasta Rožič, učiteljica pri Sv. Mavru, je zbrala 256 lir. Urdih Albert je daroval za Dijaško Matico 100 lir. Na fantovščini tov. Pina Hočevarja so navzoči na pobudo tov. dr. Petra Udoviča nabrali 10.000 lir za ustanovnino «Dijaeki Matici*, kot poročni dar nevesti Dani Ober-snelovi. Ob drugi obletnici smrti padlega borca Volka Ivana daruje družina Volk 1000 Ur za Dijaško Matico. SIAU Iz Lipice daruje za Dijaško Matico 600 lir. Ob poroki Dane Obersnel in Pina Hočevarja darujeta Sancin Karlota in dr. Rudi Marc 250 lir za Dijaško Matico Jn 250 lir za sirote padlih partizanov. Ljudski odbor za tolminske dijake Po poročilih posameznih krajevnih ljudskih odborov bodo zmogli dijaki v tolminskem dijaškem domu sami kriti ls eno tretjino vzdrževalnih stroškov. Alj naj do. pustimo, da nadarjena mladina opusti svoj študij zaradi revšč'ne? Tega primorsko ljudstvo ne to dopustilo. To bo dokazala nabiralna akcija v tednu za našega dijaka. sredstva za naglo in splošno obnovo, ki bi brez te pomoči ne mogla doseči tako velikega razmaha. V zvezi s splošno gospodarsko in socialno politiko je bila jugolira čini-telj, kateremu se je zahvaliti, da v coni B ni opaziti porasta cen, kakor se dogaja v mnogih državah, v katerih se že z vso krutostjo pojavlja neizbežna povojna kriza. Nasprotno, cene življenjskim potrebščinam so celo občutno padle ln blaga je vedno več. Domača in zunanja reakcija sta se lani sicer jezno obregnili ob ju-goliro. Uspehi gospodarske in socialne obnove in splošnega narodnega gospodarstva v coni B pa so stalno večali zaupanje ljudstva v vrednost svoje valute, kar je zopet blagodejno vplivalo na njeno stabilnost. V nasprotju s tem solidnim stanjem narodnega gospodarstva in ugodnim socialnim razvojem v coni B drči Italija zaradi neurejenih političnih, socialmh in gospodarskih razmer vedno globlje v inflacijo. V zadnjih mesecih ie italijanska liro zopet izgubila vel k del svoje vrednosti. Posledica tega je, da cene blagu in življenjskim potrebščinam v Italiji neprestano rastejo. To stanje, ki so ga žal deležni tudi preb1- pri tem seveda ostali neizprei® ni. Istotako so ostale neizpre®1 enf ie# n« Sporočilain V ponedeljek ne bo šole Prosvetni oddelek ZVU v Trstu javlja da v ponedeljek 11. t. m. na tržaških šolah zaradi praznika miru ne bo pouka. Martinovanje Prosvetno društvo »Simon Jenko* priredi v torek, 12. t. m. Mar. tdnov večer s pestrim sporedom in prosto zabavo, Začetek ob 20. uri. Prosvetno društvo na Opčinah vprizori danes ob 16. uri v Sežani pravljično mladinsko igro v treh dejanjilh «V kraljevstvu palčkov*. Na ikedenjskem pokopališču V kratkem bodo uporabili za nove pokope 7. vrsto III. parcele na občinskem pokopališču v Skednju, kjer sedaj počivajo zemski ostanki rajnkih, ki so umrli v času od 12. febr. do 20. Jun. 1937. Svojci umrlih lahko vzamejo do 30. nov. nagrobne kamne in druge okrase v tej vrsti, če predložijo pazniku pokopališča dovoljenje upravnega odseka urada za javna dela, oddelek za pokopališča. Ta urad bo dajal dovoljenja onim, ki bodo lahko z dokumenti dokazali, da imajo pravico do nagrobnih spomenikov. Po 1. decembru ne bo mogel nihče več MNOPKEDSTAUE SUPERCINEMA. 16.30: »Pod havajskim nebom*, Boby Breen. FENICE. 16.30: »Cml orel* . Braz-zi, Dilian, Cervi, Stoppa. FILODRAMMATICO. 16.30: »Bandit*, A. Magnani, A. Nazzari. ITALIA. 16.30: »Počitnice v ljubezni*, G. Rogers, D. Fairbanks. ALABARDA. 16.30: »Svet hoče tako...*, C. Calamai, M. Ssrato IMPERO. 16.30: »Plavolasa nevarnost*, V. Bruce, M. Douglas. VIALE. 1630: »Nedosežna sreča* -R. Hayworih, F. Astaire. MASSIMO. 16.30: »Kralj arene*, E. Cantor. GARIBALDI. 16.30: »Dnevi slave*. NOVO CINE. 16.30: »Znamenje Robina Hooda*, R. Pereda. CINE MARE. 16: »Volga, Volga*. ARMONLA. 15.30; »Puščica v boku*, M. Lotti, L Cortese, Varietš. ODEON. 16.30: »Gospa v črnem*, Carml, Ninchi. SAVONA. 16.30: »Življenje se pričenja znova*, A. Valli, Giachetti. AZZURRO. 16.30: »Nevidna smrt*. RADIO. 16.30: «Pisma podporočniku*, S. Jachino, A. Ceccht. CENTRALE. 16.30: »Stisni, Jure!*, G. Fromby. ★ KINO »PROSVETNI DOM* . NABREŽINA. Danes ob 16. in 20. uri: »Mlada leta Maksima Gorkega*. Ruski film. dobiti nagrobnih spomenikov, ki ostanejo na razpolago občini. Za brezposelne pomorščake Pristaniško poveljstvo v Trstu obvešča brezposelne pomorščake, lo prebivajo v coni A, da zapade po naredbi ZVU rok za predložitev prošenj za prehranjevalne podpore dne 15. L m. Dovoljenje za lov na morju Lovska zveza objavlja v sporazumu s pristaniškim poveljnikom in pomorskim oddelkom ZVU v Trstu: Kdor hoče dobiti dovoljenje za lov na morju (ne ribolov), mora vložiti prošnjo na kolkovanem papirju $ lir pri tajništvu lovske zve ze v ul. della Borsa 2. Prošnji je treba priložiti orožni list. Enotni sindikati Sindikat brivcev. Jutri ob 19.30 sestanek upravnega »veta. Delavci in nameščenci ACEGAT-a so vabljeni na skupščino ob 9. in 17.30 uri v torek v ul. Conti 11. Razpravljali bodo o prilagoditvi mezd. ne tudi cene blaga, kolikor se še znižale. Na ta način je . rodno gospodarstvo v coni B rovano pred polomom, ki f?r0® ^ Vjanskemu gospodarstvu zar flacije italijanske lire. Kaj P** \ danes k temu oni ljudje, ki so ri0. t manj kot letom dni zanlčlji'® 'jjj klanjali jugoliro in preplah «metroliro» RADIO TRST j; Radio Trst H. 5s vodno ns od# NEDELJA, 10. NOVEMBRA HO 8 vesti v slov. - koledar; glasbeni spored v zvezi z Vid®®^ 8.30 pestra jutranja glasba; 9 tjjsko predavanje: Podslpnicri" znani napevi; 12.45 napoved vesti v slov.; 14.30 glasba po ž®*™ 15 otroška ura; 19 ruske r -19.15 vesela ura: Skeč;; 19.45 T^t glasba; 20 napoved časa . ve slov.; 23.15 zadnje vesti v »I°v' S* PONEDELJEK, 11. NO' 8 vesti v slov. . koledar: valčki; 11,30 nekaj s*°v • 12-5° Slavnj voiim, ucadj — , skega rumorja; 11.45 reprod^rij na glasba; 12.15 dan premirja! slove«**. verii] politični pregled; 12.35 pesmi; 12.45 napoved časa -slov.; 18.45 glasbena fantazij«! j,, slovenščna za Slovence; 19, ((i terarna ura; 19.45 violinski ^01 ortopeda P. BARTOLlNlJ*”rA ZA S '^1 znan že mnogo let v naši Vai, ki so potrebni pomoči L stari bodisi mladi otroci ali naj »e z največjim zadrj obrnejo za nasvet in P®,; BARTOLINIJA, ki ^ v TRIIfiU: t#i 12. novembra, hotel Mol*®* v TRSTU: 15., 10., 17. nov., Alberg® * v GORICI: J 13. in 14. nov., hotel Un«'e ČIŠČENJE IN BARVANJE zaupajte odlikovani barvarni«! ŽIBERNA Specializirani za čiščenje krzna in barvanje T R S T 1 TRG BORZE 131 UL. BATTISTI 20IMONTE CENGlO Telef. 8769 I Telef. 6282 I Telef. 0520 Podružnica: OBLAK, Sežana 32 KIHO oJE»či Predvaja SAMO ie v nedeljo dne 10. t. barvani film | - Prvomajska parada v Moskvi lota w (V prisotnosti mariala Stalina) ^ Prvič laven ZSSR Pričetek ob »»• ^ Za shrambo koles proti primerni nagradi bo preskr k. in J. FERIJIH ODSEK ZA NAKUP IN PRODAJO POSESTEV ^ - -...... ' — TELEFON *T- ^ KOLONJA M. F. 142 UNION stavbena ZAP5 IZVRŠUJE VSA GRADBENA DEt* 0 f, Ulioa Rossini 10 - Tslsto* TRST ! mm VELIKEGA OKTOBRA .it Velika Oktobrska revolucija pomeni obračun tlačenega delovnega ljudstva z ustrojem oarske Rusije, države zaostalosti, bede in zatiranja ljudstva sploh tn vseh neruskih narodov posebej. Veliki socialni preokret, ki ga je ' Uvedla revolucija, je ustvaril is zaostale, nemirne, gospodarsko ntrazv te dežele, te rezerve in orodja svetovnega imperializma tnočuo, konsolidirano, industrijsko in poljedelsko visoko razvito, napredno državo, ki ne pozna gospodarskih in političnih pretrese Ijajev, kot v skoraj rednih presledkih stresajo temelje kapitalističnih držav in povzročajo imperialistične vojne za novo raz-delltev sveta, ki je postal pretesen za več skupin monopolističnih trustov in kartelov. Posebne razmere v carski Rusiji, najšibkejšem členu v verigi svetovnega imperializma, so pospešile in olajšale revolucionarno korenito preureditev družbenih odnosov, ukinjenje vsakega izko-riieanje človeka po človeku, naroda po narodu. V carski Rusiji se je pričel razvoj kapitalizma razmeroma pozno. Do polovice XIX. stoletja je krnela zelo malo tovarn in velikih Podjetij. Se vedno je prevladovalo zrednjeveSko tlačansko gospostvo plemičev — veleposestnikov, M je oviralo razvoj gospodarstva. Ko je carska vlada, oslabljena zaradi poraza v krimski vojni in preplašena zaradi pogostih kmečkih uporov, odpravila h 1861. tlačanstvo, zatiranja kmetov $e ni bilo konec. Kmetje so Prva imperialistična vojna, ki je pahnila rusko ljudstvo v krvavo borbo za tuje interese, je Se poslabšala položaj delovnega ljudstva, ki je moralo okusiti ojačene policijske represalije, lakoto, mraz, pomanjkanje vseh vrs t, brezpravnost in ie večje izkoriščanje. Tudi v Rusiji, žitnici Evrope, so bile uvedene živilske karte. Vse dotedanje — čeprav neznatne — pridobitve delavstva so bile ukinjene. Po vsej Rusiji je vrelo. Da bi mogla zadušiti revolucijo, ki se je pripravljala in tudi že pojavljala v vojaških oddelkih, je carska vlada premišljala o separatnem miru. Miru pa so nasprotovali ruski kapitalisti, ki so kovali iz vojne dobičke, in z njimi večji del meščanstva. Pripravljal se je dvorni udar. Toda ljudske množice so dobro razumele, da njihova rešitev ni v dvorskem prevratu, marveč v vseljudski revoluciji, v odstranitvi samovlade fn izkoriščanja, v prenehanju vojne. Delavci in kmetje so pod vodstvom Leninove boljševiške stranke fabruarja 1917 vrgli carja in ustanovili sovjete delavskih in vojaških odposlancev, ki so postali klica nove revolucionarne oblasti. Začeli so s stavko putilovskih delavcev v Petrogradu 17. februarja (po ruskem koledarju). 85. februarja je zajelo revolucionarno gibanje ves Petrograd, Ž7. februarja so se petrograjske čete uprle in prešle na stran uporniškega ljudstva. Do večera jih je [Ji ll morali plačati odkupnino — o-krog s milijardi rubljev. Zemljo so morali jemati v zakup pod najtežjimi pogoji, v glavnem podobnimi kolonatu, kot ga žal še vedno poznamo pri nas. V Rusiji so l. 1903. našteli okrog 10 milijonov kmetij, od tega je bilo 3.5 milijona kmetov brez lastne vprežne živine, ki’ so se vdinjali baronom kot kmečki delavci. Po odpravi tlačanstva se je začel razvijati industrijski kapi tar ližem v Rusiji precej naglo. Od l. 1865. do 1890. se je povečalo število delavcev v velikih podjetjih od 706.000 na 1J33.000, do konca Preteklega stoletja pa na S,79t.000. Položaj delavoev je bil nenavadno težaven. Delovni dan je trajal najmanj dva/najst ur, v tekstilni Industriji pa tudi štirinajst do Petnajst ur. Zelo razširjeno je bilo delovno izkoriščanje otrok. Mezda je bila skrajno nizka — Povprečno 7 do 8 rubljev na mv soc. Socialnega zavarovanja »t bilo. Ta položaj je rodil močno delavsko gibanje, ki se je »časoma vedno trdneje organiziralo. To gibanje se je širilo In doseglo prvi Vrhunto l. 1905. v decembrski re-Voluriji, ki jo je carska oblast v krvi zadušila. Stolipinova policijska vlada, ki je uporu sledila, ni dala ljudstvu drugega kot knue to in vešala, zato je neizmerno Povečala ljudsko ogorčenje, M »e razvilo v pravo revolucionarno tfbanje po streljanju erožništva *ki delavce ob Leni v Sibiriji 4* aprila 191t — na ljubo angleškim kapitalistom, lastnikom lenshih “latih rudnikov. Število stavku-lotih v političnih protestnih stavkah je doseglo 300.000. bilo 60.000. Februarslca mtšCan-sko demokratična revolucija, naperjena proti carskemu absolutizmu je zmagala. Carja ni bilo več. Vstajo v Petrogradu je vodil Molotov. Toda medtem ko se je ljudstvo borilo na barikadah, so meščanske in veleposestniške stranke ustanovile začasno vlado in svojo oblast vzporedno t oblastjo delavskih in vojaških Sovjetov. Začasna vlada je kot predstavnik veleposestnikov in kapitalistov izjavila, da bo nadaljevala vojno rala po eni plati Izogniti, da M izključno posvetila samo or-'hizacTjskJ1 specializaciji indu-IJe, po drugi pa, da bi se od-■Ijila od praktične realnosti s eglobokhnl teorijami. Prva ^žnoet bi pomenila konec Aka-biije kot znanstvene ustanove, 11'ta bi pa povzročila, da bi po-5’ft akademija v bistvu neko-[lba za državo. Včasih so potreb-■ 'eta, da se more neka znan-^na teorije oceniti v svoji pravi **lnosti Im da se uresničijo nje-1 Praktične možnosti. Maxwello-’ teorija elekt>»magnetlčniih va-v P- pr. je bila formulirana leta 60 a je našla praktično Izvedbo •hodernem radiu Sele ob koncu 6'«tJa. Idejo atomskega jedra brv, zaslutil že Nevvton. Atom-10 strukturo je odkril Beq.jersll petdesetimi Isti, toda Sele ^ee se nam je posrečilo spozna-bravi pomen atomske energije. Jsga m lahko razvidi, zakaj se J" bačrt oslanj« '.at nujnost teo-"ttsga raziskovanja prav tako kakor na realističnih problemih, ki jih stavlja Sovjetska država...* Nato navaja petletni načrt, ki upošteva prav tako teoretični študij kakor tudi praktično izvedbo znanstvenih Izsledkov, probleme ln vprašanja, ki jih postavlja posameznim vedam. «Vsa znanstvena raziskovanja akademije temeljijo na filozof ič-nih nač.Tih in spoznanjih, ki jih imenujemo dialektiko in historični materializem in ki so utemeljeni v naukih Manca, Engelsa, Lenina in Stalina.* Raziskovanja se raztezajo vse od filozof je in logike, matematike (všteta je tudi visoka matematika, verjetnostmi račun, integral ln diferencial), preko astronomije ln fizike, teoretične in praktične, kemije, biokemije (raziskovanje ko-loidov), biolo-gije in fiziologije, psihologij«, zgodovine in zcmlje-p'sa pa tja do raziskovanja rudninskih ležišč, praktičnih poizkusov s koristnimi rastlinami In žival”'1- kakor tudi do problemov moderne tehnike, strojev in industrijskih možnosti. Upoštevana so prav tako raziskovanja v pravu in v socialnih znanostih. j Za ta načrt ao predvidene velike, ogromne vaote, ustanovitev novih obsežnih zavodov in ustanov, laboratorijev Jn zvCedam. Izvedba tega načrta bo pomenila se neviden rwrifth znanosti, kakor ga ne poznajo nikjflr drugod na svetu... (Po listu ve zadrugi, ki ju je fašizem uničiI V Solkanu deluje tvrdka Cro-cetti, kj ima razen mizarske delavnice tudi svojo žago. V podjetju je danes zaposlenih okrog 20 domačih delavcev, kadar dela s polno paro, jih je okoli 35. Ce bi pa podjetje obratovalo v polni meri, bi bilo v njem dela dovolj za 150 ljudi. Taka je slika današnjega gospodarskega položaja v Solkanu in obenem dokaz, kako se sedanja uprava zanima za dvig gospodarstva v goriški deželi. Kjer je sedaj tp podjetje. Je bila 1898. leta ustanovljena prva solkanska mizarska zadruga. U-stanovili so jo sami domačini. Spočetka je bilo 7 članov, pa so se pozneje znatno pomnožili. Med ustanovitelji so bili Bratuš, Kor- 95 milijonov rubljev za razvoj ukrajinske umetirsti Državna bilanca določa 95 milijonov rubljev za razvoj ukrajinske narodne umetnosti, tako da presega za 12 milijonov znesek, ki je bil določen v ta namen lani. To je del izdatkov, ki jih predvideva petletni načrt za razvoj ukrajinske naredne umetnosti. V teku petletke bodo obnovili vsa gledališča in vse umetnostne ustanove, ki so jih uničili hitler-jevci. Sedaj je v Ukrajini 359 umetnostnih ustanov, v letu 1950 pe jih bo 659. Nova poslopja, ki bodo služila za gledališča, gradijo v Kijevu, Vinici, Rovnu, Stalinu, Poltavl itd. Da bi ugodili kulturnim potrebam kolhoznikov, gradijo gledališča v glavnih krajih posameznih okrajev. Posebno pažnjo posvečajo razvoju umetnosti v zahodnih zakarpatskih pokrajinah, kjer število šol za umetnost stalno narašča. šič, Lužnik, Lorencut, ki so že pomrli, edino Ličen je še ostal. Ko so začeli, so dobili nekaj podpore od države. Dobavila jim je stroje, prostore pa. jim je odstopil neki Lenassi, trgovec iz Goriče. Zadruga je leta 1915. pogorela. Vojna je uničila vse, stroje in les. Nekaj mesecev kasneje so delavnico obnovili zopet pod Le-nassijevo streho. V prvi zadrugi so imeli stroje na parni pogon. Ko so se po požaru preselili k Soči, so pogon preuredili na vodno silo. Spričo težkih gospodarskih razmer in krize je zadruga propadla. Lastnik poslopja -je umrl in hišo daroval goriški občini. Ta jo je prodala Crocettlju in Culo-tu zadruga pa je ostala na cesti. Novi lastniki so ustanovili privat no podjetje. Zanimivo je, da so 1. 1927., ko je bilo poslopje z vse mi napravami vred odtujeno, izkopih zanj sramotno nizko ceno, kf ni dospela niti do 100.000 lir. Druga zadruga, ki je tudi že propadla. Je bila ostanovljena 1919. leta. Bila je to «Prokt!vna zadruga solkanskih mizarjev*. Delavnice je imela v gradu in je štela 42 članov. Dobro je delala, toda splošna kriza je tudi njo kmalu pokopala. Konkurenca italijanskih tvrdk je bila velika in na naših tleh so še posebej pospeševali vso proizvodnjo italijanskega izvora. Razen tega so bile razne takse, da so mladi zadrug, jemale sapo. Člani so sami spre videli, da za zadrugo n| obstoja ter so jo kratko malo likvidirali. Tako so se morali kasneje vsi obrtniki" zaradi lažje dobave surovin tesneje povezati in so si u-stanovili svoje Združenje mizarskih obrtnikov, ki še danev živi In deluje, kakor more in zna. Nihče pa v Solkanu ne more pozabit", da je propasti obeh za drug kriva fašistična Italija. Ko so ju uničili, so nastopili najtežji časi za naše Solkance. Pomanjkanje in revščina sta jih prisilila, da so se odseljevali. Mnogo jih je odšlo v Ameriko, v Jugoslavijo in drugam. Sedaj samo še komaj čakajo, da bodo rešeni, da jim bo zasijale nova zarja svobode in gospodarskega procvita v Jugoslaviji. Njih neposredni in veliki cilj pa je, da s pomočjo ljudske oblasti ustanovijo svojo veliko mizarsko zadrugo. A. Z. kmetijah pa stolpi iz litega betona. Tudi na Primorskem bi se morali po tem ravnati. Krma v slogih V zadnjem času smo čuli o nekih novih načinih kisanja krme, brez stolpov, brez jam. Lepa stvar in po ceni. Imenitno bi bilo zares, ko bi lahko izhajali brez drage zidave silosa. Po Italiji dela močno propagando neki Falav.gna s svojim patentom: Ponuja velike lesene obode, približno meter visoke in s premerom okoli štirih metrov. Nekaj visokih drogov zabije v zemljo okoli oboda, v obod natlači drobno zrezano zeleno krmo, ko doseže krma rob oboda, ga potegne meter višje ob pokončnih drogovih, ga zopet napolni ter zopet dvigne in tako zmerom višje. Nazadnje stoji pred nami visok zaokrožen stog stlačene in zbite, drobno zrezane krme, ki dobi navrh še leseno kapo. Na Nizozemskem delajo podobne stoge s travo. Ponekod delajo take stoge brez oboda. Zlasti v Ameriki. Uspeh takega kisanja k~me je odvisen od množine vlage v krmi, od stlačenosti stoga in od oboda pokrova, ki naj prepreči dostop zraka v stog, stog sam pa stiska. Najnavadnejši silos je zasipni-ca, 2 do 3 m širok, prav toliko globok jarek. Po potrebi še obit z deskami ter s trdno zbito ilovico na dnu. V vseh teh silosih se krma do-b~o sk!sa. Uspeh je odvisen od tega, kako smo zrak iztisnili iz krme in kako smo mu preprečili dostop, bodisi z vrha ali s strani. In pa seveda, da se voda ne zbira na dnu, da se krma ne namaka v njej. Najboljšo kislo krmo z najmanj izgube dob'mo v betonskih stolpih in jamah. Največ se pa krme pokvari v zasipnicah. ln kdor nima nn silosa ne stoga ? Letos raste po naših njivah obilo zelene koruze. Sejali so jo, da naša živina ne bo lačna, ko nam je letina sena tako močno odpovedala. Zato je treba to koruzo posebej pripraviti. Kmetovalci vprašujejo, kako bodo najbolj koristno in gospodarsko shranili to koruzo čez zimo, kajti v zelenem stanju vse je ne bodo pokrmili in tega tudi ne želijo. Lahko njemu, ki ima silos, pa naj bo kakršen koli. Zrezal bo zeleno koruzo prav na drobno, 8 do 12 mm. Včasih smo jo rezali 5 cm v dolžino, sedaj pa čim drob-neje, tem bolje. Krepko jo bomo natlačili v siles in dobro pokrili, kakor je že po večini vsem znano. Kdor silosa nima, stoji pred vprašan tem: Ali naj zeleno krmo Obesi v kozolec in posuši, ali naj se loti kisanja v manj prikladnih zasipnicah ali »togih? Kdor niti kozolca nima, pa se muči a vprašanjem, kako bo krmo splon lahko posušil. O teh vprašanjih se lit *s pomen. mo. O tem smo si na jasnem, d* l nekega posebnega novega načina kisanja krme ni. So'le neka nova gledišča glede kisanja. Najvažnejše smo že omenili: Reži krmo čimbolj na kratko! ■ I Krmilna vrednost skisane krme Nadalje je s poskusi točno dokazano: Skisana koruza, izgub' komaj 4.01% suhe snovi; na P°" lju sušena pa 15.12%. Skisana koruza, pravilno pokladana, se P®" polnoma izrabi. Krmilna vrednost kisle koruze s 40 arov površine je enaka vrednosti suhe koruze s 60 arov. Iz tega sledi, da je celo kisanje krme v zasilnih silosih, v aa-sipnicah, boljše kot sušenje ne krme. Vsekakor je zas'Pn'cf boljša od stoga,- ako nimamo vseh ^ zgoraj opisanih naprav za zlaganje stoga. Sicer je mogoče stog napraviti tudi b-ez oboda in stiskalnic, toda izgube bodo v takem stogu zelo občutne, pokvarilo se bo mnogo krme. Zasip-nico si pa prav dobro in brez —-datkov vsakdo lahko izkoplje Svoj čas smo videli nekje v inozemstvu zasipnico, kjer so kisal v njej cele vagone krompirja ** pitanje prašičev. In ni bila z deskami cbita, le dobro stlačena dnu in ob stenah. V ilovnati zemlji bo malenkost napraviti prikladno zasipnico. Težje bo 7 peščeni alj peščenoilnati zemlJ1' kjer se stene podsipavajo. Vsekakor pa pazi, da izkoplji zasipnico na takem kraju, da J® voda ne bo zamakala ali da taln® voda ne bo pronicala vanjo! P®” vršlna zasipnice bodi čim manjša, da bo dostop zraka č'm težji-Zasipn'ca bodi torej raje ožja, P* globlja! Kdor krme sploh ne more sušiti, bodisi ker nima kozolca, b®" d"si da je vreme že prehladno, da se zelena krma dovolj hitro Pe suši, ta je naravnost prisiljen, d* s' napravi zasilni silos, najbolj® torej zasipnico. Je torej dovolj načinov za P®" polm uporabo zelene krme, ki f(' daj s« raste na polju in ki je v*® ne bomo mogli v zelenem stanju pokrmiti. Ni treba, da nam P1"®" pade niti kg zelene krme. Kd®r je ne more skisati v solidnih sta*" nth silosih, jo bo skisal pač v **' silnih jamah ali pa v najslabš®'* primeru jo bo posušil. V tem W meru bo pridobil odlično krm11' ki bo po krmilni vrednosti vedno dosegla navadno travnišK0 seno, zlasti letošnje, ki je sestavljeno iz samih travniških zeli, 1® iz trave ne. Pi fath lesi tipi tet Ni *» d n tobi kot («p fr Zt tfc bva Post N, Salii 'ote: Ni tein tega % tepu »ra bva. trii Gam teli, io “0 0 kjer N Iz teo« '•M telo tei. 10 tein ‘ha tedn 1*4 N, Za V Obilnega sena menda še zlepa ne bo *»( Saj je letošnja prva košnja na zunaj izgledala prav tako, kakor navadno igleda otava. Same rože in plevel, trav pa malo ali nič. Najboljše seno dajejo le najboljše naše trave, kakor je to zlati oves, bilnica, pahovka, latovka in pasje trave. Je pa že lani oslabela naša travniška ruša zaradi hude suše in namesto da si je letos spomladi opomogla, kakor bi se zgodilo od izdatni moči, je zaradi ponovne suše propadla še ona ruša, kar je je ostalo od lani. Upamo si celo trditi, da tudi prihodnje leto ne bo obilnega sena, pa čeprav bo dosti dežja. Le krepko dušično gnojenje in' izdatna moča bi počasi pomladila travniško ruso, ki je zaradi teh dveh zaporednih suš skoraj izhirala. S tem dejstvom računajmo že da- Dve suhi leti sta nam podali dovolj otipljiv dokaz, da so tudi v naši deželi kmetom silosi potrebni. Mars"kdo, ki je doslej omalovaževal ali celo po strani gledal, češ zopet neke nepotrebne novotarije, se je lahko temeljito prepričal o koristnosti teh kmetijskih naprav. Res je, da je kisla krma lani in da bo tudi letos re- šila marsikateri goveji hl®v' Marsikateri rep bi bil m or® pod nož, če kmetija ne bi im®1® silosa. Prepričani smo, da so 7® kmetovalci, ki imajo silos, z nj1*® sedaj sila zadovoljni. Lepo bi br lo, da sporočijo svoje zadovoljstvo tudi drugim kmetovalceh1’ da kaj napišejo o lastnih izkU.’ njah s kisanjem krme lani letos. Njihove izkušnje bodo m®'’" sikomu v spodbudo in posnemam O uspeljih jn neuspehih naj P. poročajo tudi vsi oni kmetovalca ki bodo letos kisali krmo v zaajj nih jamah, v zasipnicah. Vse * bo zanimivo in za našo prak*® neprecenljive vrednosti. Ni več potrebno hvaliti ki®1^ krme. Naš kmetovalec se Je j sam prepričal o njeni vredno* • To spoznanje je najboljši P°r\b da se bo kisanje krme pri nas P®" splošilo, in vemo, da bo prišel ko bomo množično pristopil! k V davi silosov, tako da pri nas 0 bo kmetije brez vzornega g11®1 šča In brez ustreznega silosa. J* se bo to zgodilo, tedaj naša živ* ne bo več tako na milost ln n®’^. lost prepuščena muhastemu 7*^ menu kakor danes. Inž. S- lrat Sl- % tein Serj, •a« j Ut % N, S V, % K S % K k Nn tet. «( 'k N IIIUOD UVOZNI IZVOZNI ZAVOD ZADRUGA Z O. Z. TRST Ul. Torre Blanca 8-tir PRODAJA NA DEBELO premoga, vseh vrst lesa, cementa, bavksita i t. d. KUPUJE stroje, tehnične predmete, kemikalije in drugo Trgovina s čevlji n Fiorenti na II Ul. Tarabochia2 Velika Izbira Jesenskih modelov za moSke, lanske In otroke Postrežba točna I Cene solidne 1 TRGOVINA ČEVLJEV REBEC Dospela {e nova politika najmodernejših damskih, motkih in otroikih čevljev TRST, Passo Goldoni 1 CENE ZMERNE Preden se odločite za nakup === KRZNA obiščite tvrdko C. ALBERTI TRST - ulica deli« Torri 2 Pristno vipavsko vino, kraškl teran, mrzla in topla iedila dobite vedno po najugodnejših cenah pri 99 JCŠKU 44 (preje gostilničar na Greti) UL Moliti a Venfo 5 C pazi na St. 5) VINO SLADKO Črno in belo M. LOVRINOVIČ-LAURINI - TRST „Molo Venezia" Rlva Gulil l/d in ulica Tarabocchla 7 ZADRUGA PRODAJALCEV V \ NETEKOCIH GORILNIH SNOVI TRST - ul. Mazzini 6 ii* 0' K UVAŽA-IZVAZA KRZNARIJA ŽIVALSKE KO“ZE NAKUPUJE VSAKOVRSTNE MNOŽINE ŽIVALSKIH KOŽ PO NAJVIŠJI CENI I L I O T T O in to koše kun, podlasic, srebrnih, ainjlh, platinskih, rdečih lisic, bizonov, veveric, penianer Prodaja vsakovrstne krsaeae plašče po nnjpovoljnejšlh cenah TRST, ulica Trento 11* Telefon 29-374