TRST, sobota 1. decembra 1956 Leto XII. - Št. 273 (3501) PMi.JRSKI DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94.638, 93 808. 37-338 Pred napovedjo neslavnega umika iz ustvarjajo Angleži novo žarišče spora Egipta v Siriji Pineau in Lloyd sta se sporazumela o „programu umika14? - Turčija za povezavo bagdadskega pakta z NATO - Obsedno stanje v severnih pokrajinah Iraka zaradi demonstracij proti vladi - Izjave sirskega zunanjega ministra - Moskovski komentarji VVASHINGTON, 1. — Norveški zunanji minister Lan-•*! ki je prišel v AVashington, je izjavil da upa, da bo brionski zunanji minister Lloyd v ponedeljek lahko sporočil ) spodnji zbornici točen dan, do katerega se bodo angleško “»ncoske čete umaknile iz Egipta. PARIZ, 30. — V poučenih *fogih izjavljajo, da je francoska vlada na svoji seji v scodo določila način za po-!f°.pni umik francoskih čet iz “Sip ta. O tem umiku se je jjanes francoski zunanji minister Pineau razgovarjal v *0reign Officeu v Londonu z Angleškim zunanjim ministrom Selwynom Lloydom. V Ponedeljek bo objavljena skup-?? francosko-angleškg izjava, J1 haj bi po zatrjevanju opazovalcev jasno določila dan, 'o bodo francosko - angleške Cde zapustile egiptovsko o-‘emlje, in to verjetno sredi Poeembra. V Parizu zatrjujejo, da se "ogoji za umije uresničujejo, m sicer: . v Sile OZN bodo čez dva Ovna dosegle število, ki jim 0 omogočilo, da izpolnjujejo Vpje naloge. Njihova učinko-host bo tedaj zadostna, «za-'° da jim franeosko-britanske a*e lahko prepustijo svoje ■Pesto«. 2. Hammarskjoeld je dobil glavne skupščine OZN vsa pooblastila za usposobljenje 'rekopa za plovbo. V ta na- o>en Je zagotovljeno sodelo- ^PJe ZDA in drugih držav, akor Holandske Nemčije in “anske. Za očiščenje prekosi bodo na razpolago važna j.edstva. Baje so v teku tu-Q?J>°gajanja, da v okrilju .uporabijo francoska in fl-fleška tehnična sredstva pri ^enju prekopa. ^ Parizu zatrjujejo, da se ogleška in francoska vlada .^ja odločili za umik iz E-i.Pta samo zaradi tega, da dobili petrolej iz ZDA. DANES 2di se — ponavljamo: zdi — da sta se včeraj ■deau in Lloyd v Londo-zmenila, za datum dojenega umika čet iz E-spta. Pravijo, da se bo to c“°dil° čez dva tedna. Francki vladi se očitno mudi: .»Pad je doživel neuspeh r ni imel učinka na voj-v Alžiru, ker Naser ni v)rv'el- Londonska vlada pa Pr dobila — kolikor ga že Ij* " od ZDA jamstvo, da Po umiku spor med Lon-“nom in Washingtonom Jjdpravljen in da bosta vo- do ?a dg - a skupno politiko glede Jdditve vprašanja Sueške-Prekopa in glede nafte ■j," ysem Srednjem vzhodu. v? jamstvo ni samo v pred-^ajšnji izjavi ZDA o ,ydpori bagdadskega pakta, rajsnji ..■dveč tudi v skupnih skle- Menderesa in Butlerja i, Londonu, saj sta Angliji .in Turčija hkrati čla-atlantskega in bag-adskega pakta, poteza z umikom je na-w(jena proti sovjetskemu Pdvu na srednjem vzho-3 hkrati pa proti enotno-3 arabskih držav, ki jih ločiti, če jih že ne wej° pritegniti v razširil1 bagdadski pakt, kot v edlaga Menderes. Kako v,.,, končno s sovjetskim jPiivom. je danes težko re-i0' Kar pa lahko z gotovostih, trdimo, je to, da se bo ?°večai Jat ameriški vpliv, s .aterim so se morali spriditi Angleži v vseh dr- Jah, ki so jih pred vojno jj aorovali med Libijo in ».7?i.iskim zalivom. Fran- °dzi Pa bodo v glavnem po iz Egipta s svojim Jdivom na Srednjem vzho- jj Pri kraju. Takšno je de-kj s.ko stanje, ker vzroki, h. jih sedaj navajajo za h^k in ki jih v današnjih tJddihh objavljamo, so le hbalni. « « • tj^aihmarskjoeld ni pove-v * ®it takšnega, kar ne bi v.,,aclnjem tednu vedel že Pravijo namreč, da bo ta umik «predvsem omogočil nalogo arabskih držav, ki nasprotujejo sovjetskemu prodoru na Srednji vzhod«. Turčija ne bi hotela samo okrepiti pač pa tudi razširiti bagdadski pakt s pristopom ZDA. Turški zunanji minister Menderes, ki je te dni bil v Parizu, včeraj pa je prispel na razgovore v London, je mnenja, da bi z okrepitvijo tega pakta lahko pritegnili tudi druge države in bi tako »preprečili, da iščejo prijateljstvo in podporo v Sovjetski zvezi«. Zato so v Londonu in Ankari s posebnim zadovoljstvom sprejeli izjavo ameriškega državnega departmaja, ki ponavlja podporo ZDA bagdadskemu paktu, čeprav ne mislijo ZDA za sedaj še vstopiti v ta pakt. Angleško-turški razgovori o Srednjem vzhodu, zlasti pa o Siriji, so se v Londonu začeli danes zjutraj in se nadaljevali med kosilom, ki ga je Selwyn Lloyd priredil na čast turškemu zunanjemu ministru Menderesu. Popoldne Pa se je Lloyd sestal s Pi-neujem in mu poročal o razgovorih s turškimi predstavniki. Francosko-britanski razgovori so se končali nekaj čez polnoči in Pineau je takoj odpotoval z letalom v Pariz. Pred vstopom v letalo je Pineau zanikal vesti, da je francoska vlada sklenila brezpogojno umakniti čete iz Egipta v sredo. Pripomnil Je, da se je razgovarjal z angleško vlado o splošnem načrtu. »Seveda ne gre za dolgo angleško-francosko okupacijo Port Saida, je pripomnil Pineau, toda ne mislimo umakniti čet, ne da bi rešili nekatera politična vprašanja in ne da bi spoštovali nekatere vojaške previdnostne ukrepe.« Dodal je, da so danes govorili o številnih tehničnih vprašanjih in da bo poročal vladi ter je pripomnil: »To nam bo omogočilo, da zavzamemo skupno stališče o evakuaciji prekopa, kakor tudi o vsakem drugem vprašanju, ki bi nastalo v zvezi s Srednjim vzhodom.« Predstavnik Foreign Offi-cea je izjavil, da britanska vlada z zadovoljstvom sprejema zanimanje, ki so ga ZDA pokazale za »ozemeljsko nedotakljivost in politično neodvisnost držav, članic bagdadskega pakta«. Pri tem je poudaril, da je tudi Velika Britanija članica tega pakta, ki ima prav namen braniti ozemeljsko nedotakljivost in politično neodvisnost držav članic, in da je Anglija prav zaradi tega vstopila v ta pakt. Končno je še izjavil, da je Vplika Britanija vedno pripisovala veliko važnost ameriški podpori temu paktu. Kakor zatrjujejo v Londonu, namerava Turčija sprožiti na prihodnjem zasedanju sveta NATO v Parizu vprašanje formalne povezave med NATO in bagdadskim paktom. Menderes se je o tem že razgovarjal v Parizu in sedaj želi dobiti neposredne informacije o stališču Velike Britanije, ki je prav tako kakor Turčija, članica obeh paktov. Turško obrambno ministrstvo pa je danes objavilo izjavo. v kateri pravi, da je »namen nekaterih alarmantnih vesti tujih tiskovnih a-gencij in radijskih postaj ustvariti zmedo med javnim mnenjem«. Poročilo dodaja, da so turške oborožene sile sprejele »naravne in normalne previdnostne ukrepe zaradi sedanjih okoliščin, in to v korist narodne obrambe«. Bagdadski radio Pa je da. nes zatrjeval, da »zagovorniki prevratnih doktrin« skušajo povzročiti stavke in nerede v severnem Iraku, zlasti pa na petrolejskih področjih ob »irski meji. V štirih severnih pokrajinah so proglasili obsedno stanje; te pokrajine so: Mosul, ki meji s Sirijo in Turčijo, Erbil, ki meji s Turčijo in Iranom. Kirkuk in Sulemanya ob iranski meji. Proglas vojaškega poveljnika tega področja pravi, da bo vsakdo, ki bo ((deloval proti javnemu redu, prišel pred vo- jaška sodišča jn bo strogo kaznovan«. Kakor javlja kairski radio iz Bagdada, je med velikimi demonstracijami proti iraški vladi bilo ubitih 140 oseb in več sto ranjenih. Radio pripominja, da so demonstranti zahtevali odstop ministrskega predsednika Nuri el Saida, Medtem pa je sirski zunanji minister Šalah Bittar na včerajšnji tiskovni konferenci poudaril «lažnivost angleško-francosko-izraelske propagande ki skuša prikazati, da je Sirija postala sovjetska baza« Minister je med drugim izjavil: 1. Ce je Sirija dobila in dobiva orožje, je to v zvezi s starimi pogodbami, ki jih je podpisala z nekaterimi tujimi državami. 2. Sirija ni še odgovorila na protestno noto iraške vlade v zvezi s sirskimi obtožbami proti vla« di Nuri Saida. 3. V primeru napada na Sirijo »bomo mi zahtevali od vseh držav sveta politično in' vojaške pomoč«. 4. Napad na Egipt je bil izvršen brez vednosti 3DA, 5. Sirija še vedno misli na možnost francosko-angleško-iz-raelskega napada nanjo. 6, Sirija ne bo nikoli vstopila v bagdadski pakt tudi v primeru, če bi se ta pakt spremenil v islamski pakt. V. Na turško-sirski, sirsko-iraški in sirsko-izraelski meji Se zbirajo čete. 'Na koncu je Bittar izjavil, da je namen propagande angleških m francoskih voditeljev «zakrinkati zavlačevalno politiko napadalnih držav, da ne bi izvršile sklepov resolucije OZN o umiku čet iz Egipta, zakrinkati zaroto, ki sta jo pripravila proti Siriji predsednik Nuri Said in imperializem, in končno varati svetovno javno mnenje, da bi opravičili nov napad na Si^ rijo«. Sirski delegat v OZN Fariči Zeineddin pa je danes na tiskovni konferenci izjavil, da se francoske in izraelske čete skupno z angleškimi tehniki in oficirji zbirajo v Izraelu za napad na Sirijo. Dodal je, da je skoraj ena francoska divizija in več letal zbrana v bližini libanonske in sirske meje. Kar se tiče dobivanja orožja. je Zeineddin izjavil, da Siiija dobiva določeno količino orožja na podlagi pogodb k'i so bile sklenjene pred oktobrom. Med dobavitelji ni Sovjetska zveza. Sirija pa je kupila orožje od CSR, potem kc ji ga zahodne države niso hotele prodati. Moskovski radio je sinoči v komentarju o mednarodnem položaju poudaril, da Sovjetska zveza noče imeti na Srednjem vzhodu koncesij, vojaških baz ali kakih drugih političnih, gospodarskih ali vojaških privilegijev. Komentator je nato omenil Pineaujeve izjave v republiškem svetu o «sodelovanju med SZ in arabskimi državami, ki se je sedaj iz Egipta premaknilo v Sirijo«, in je dodal; »Nasprotno s tem, kar pravi Pineau, nima SZ nobenih ekspanzionističnih načrtov in želi ustvariti trden mir na Srednjem vzhodu. Toda to ne bo mogoče, dokler ne bosta Anglija in Francija :*s bflpta ]iC ,Svet: napadalci se iz nlK0 umaknili, tl ,arjeva vlada in Sovje-s® vedno ne dovolijo je"3«a opazovalcev. Pač pa Predmet komentarjev ‘‘eci; H ^narodnega tiska izjava Ce®a poveljnika NATO, stj®Jiškega generala Nor- a. ki je takoj po svn VC nastopu zagrozil Soborki zvezi z atomskimi jLv^mi, če bi napadla tQa°dno Evropo. A v Ev-sito ?e te atomske izjave raj ni nihče razveselil. Vje(.Pe samo zato, ker so-.l napad ni trenutno verjeten- Predvsem tH-V- ker take grožnje pre-5kLn.° Prevpijajo Hammar JPeidov glas. umaknili svojih čet iz Egipta.« Komentator je dalje obtožil Anglijo, Francijo in ZDA, da hujskajo Turčijo, Irak in Izrael, naj bi napadle Sirijo. Dalje je redio ohtožil te države, da podpirajo «turške imperialistične ambicije na arabskem vzhodu«. Pri tem je omenil, da je Turčija leta 1939 priključila Aleksandreto Kakor je znano, je spor med Turčijo in Sirijo zaradi Ale-ksandrete dolgo trajal. Radio je dodal: »Arabski tisk je večkrat ugotovil, da je udeležba Turčije v NATO in bagdadskem paktu tesno povezana z imperialističnimi ambicijami.« Agencija TASS pa poudarja v zvezi z ameriško izjavo o podpori bagdadskemu pak- tu, da ZDA «vodijo politiko I tičnimi in diplomatskimi splet-aktivne intervencije v notra- i kami. nje zadeve držav Bližnjega vzhoda z izgovorom obrambe ozemeljske nedotakljivosti in politične neodvisnosti članic bagdadskega pakta, čeprav teh držav nihče ne ogroža«. Na koncu pravi agencija, da izjava ameriške vlade »kaže odkrito protisirsko usmeritev v skladu z grožnjami in obrekovanj, ki jih proti Siriji vodi ves ameriški tisk«. Londonski dopisnik moskovske «Pravde» pa objavlja dopis, v katerem pravi, da angleški tisk vodi propagandistično kampanjo proti arabskim državam, predvsem pa proti Siriji in da ta kampanja poteka vzpored*) s poli- Z druge strani pa je iraška vlada posredovala v ZDA, da dobi nadaljnjo vojaško pomoč, ter je tudi ponovno pozvala ZDA, naj se vključijo v bagdadski pakt. «V Londonu, nadaljuje dopisnik, krožijo sedaj enake govorice, kakršne so krožile pred angleško-francosks-izra-elskim napadom na Egipt. Po teh govoricah so Izraelu in Iraku baje obljubili del ozemlja Sirije in Jordanije.« Na koncu pravi dopisnik, da vidi Velika Britanija v gonji proti Siriji priložnost, da doseže kak sporazum z 2^DA in da omili nasprotja, ki so nastala zaradi napada na Egipt. MMMARSKJOELnOVn POROČILO SKUPŠČINI OZN I) MADŽARSKI Tajništvo nima dovolj elementov za pripravo popolnega poročila Madžarska vlada ni še odgovorila na predlog za tajnikov prikod v Rndimpešto - ZDA napovedujejo za ponedeljek novo resolucijo NEW YORK, 30. — Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld je danes predložil glavni skupščini poročilo, v katerem pravi, da ni še dobil odgovora od madžarske vlade na svoj predlog, da bi prišel v Budimpešto. V svojem poročilu pravi Hammarskjoeld med drugim: «V trenutku, ko piše to poročilo, ni glavni tajnik še dobil nobenega odgovora madžarske vlade. Vendar pa je bil obveščen, da so v Budimpešti njegov predlog od 28. novembra dobili šele naslednjega dne«. Dalje pravi glavni tajnik, da bo poslal posameznim delegacijam besedilo odgovora, ki ga pričakuje iz Budimpešte. Zatem omenja, da je 16. novembra ustanovil skupino, ki mu je pomagala pri SEČNI, S AR AGAT IN MARTINO PRETRESAJO POLITIČNI Po Fanfanijevem stališču do vlade postaja tudi demokrščanska desnica bolj napadalna - Pred bližnjim uradnim obiskom Gronchija v Nemčiji (Od našega dopisnika) RIM, 30- — Predsednik republike Gronchi je danes zvečer sprejel ministrskega predsednika Segnija, podpredsednika Saragata ter zunanjega ministra Martina. Razgovarjal se je z njimi v zvezi s svojim bližnjim uradnim obiskom v Nemčiji. O istem predmetu sc se trije ministri razgovai-jali že prej sami na svojem sestanku, kjer pa .so obravnavali še razna druga vprašanja. Razpravljali so tudi o no. tranjem položaju. Ne da bi si delali za sedaj posebne skrbi, so Segni, išaragat in Martino vzeli na znanje položaj, ki je nastal z odnosi med večinsko stranko in vlado. Danes je glasilo KD napisalo, da namerava večinska stranka še nadalje podpirati vlado, čeprav bo opozarjala na tiste primere, ki niso čisto v skladu z njenim programom. To pisanje pomeni še enkrat potrditev domneve, da Fanfani dr.ži vlado pc svoji volji, ker se mu še ne zdi primeren trenutek, da bi jo vrgel. Zato tudi včerajšnja zaupnica v senatu nima kdo ve kakšne veljave. Vendar je Martino izjavil, da pri. čakuje zaupnico tudi v poslar*. ski zbornici ob debati o zunanji politiki. Vendar na dnevnem redu poslanske zbornice v bližni prihodnosti ni debate o zunanji politiki in tudi Martino bo dlje časa zaporedoma močno zadržan na raznih konferencah v inozemstvu. Stališče Fanfanija do vlade je dalo poguma tudi demo-krščanski desnici, da postaja bolj napadalna do vlade. Take je sprožil prvi lahek pa-pad na vlado Pella, ki je nedavno odložil predsedniško mesto v Evropski jeklarski in železarski skupnosti, da bi se Izjava ameriške vlade o petrolejski krizi SZ ponudila Franciji zvečanje dobav petroleja Upor na Kubi SANtIAGO (Kuba), 30. Skupine civilnih oseb so napadle policijske postaje in carinarnico v Santiagu. Pri ne-rec ih je bilo najmanj pet o-seb ubitih. Streli so se slišali še po šestih urah. Med jutra njimi spopadi so tudi zažgali glavni stan policije, ki eo ga plameni popolnoma uničili. V mesto so morali poslati vojaške okrepitve. Akcije upornikov pa so bile tudi v nekaterih drugih krajih. Gre za upornike, ki nasprotujejo vladi Fulgencia Batiste. KOPENHAGEN, 30. — Svet Socialistične internacionale je daney začel svoje delo, ki bo trajalo tri dni. WASHINGTON, 30. — Bela hiša je danes objavila sledeče sporočilo, ki napoveduje, da imaio ZDA namen aktivno poseči v reševanje sedanje petrolejske krize; »Po posvetovanju z državnim tajnikom in z namestnikom državnega tajnika in z odobritvijo predsednika Ei-senhovverja je ravnatelj mobilizacijskega urada za obrambo pozval danes namestnika državnega Rajnika, naj pooblasti 15 ameriških petrolejskih družb, da koordinirajo svoje dosedanje napore za načrt za prispevanje k rešitvi vprašanja oskrbe s petrolejem, ki je nastalo zaraci prekinitve plovbe po Sueškem prekopu in zaradi prenehanja delovanja številnih naftovodov na Srednjem vzhodu.« »Sedaj gre predvsem za vprašanje prevoza. Število razpoložljivih petrolejskih ladij za prevoz tega goriva ni zadostno, da bi lahKo obdržali potrošnjo petroleja na vsem svetu na normalni višini pomanjkanje teh ladij je tudi vzrok — čeprav je svetovna proizvodnja zacostna — tudi dejstvo, da se v sedanjih pogojih normalna proizvodnja ne more odvažati s petrolejskih področij na Srednjem vzhoču.« V Parizu pa se je zvedelo, da je Sovjetska zveza ponudila Franciji zvišanje svojih dobav petroleja od 350,000 ton na 650.000 ton v letu 1957 in na 875.000 ton v letu 1958 ter na 1.900.000 ton v letu 1959. Zatrjuje se, da je Francija sprejela ta predlog, ki ga je postavila sovjetska delegacija med francosko-sovjetskimi tr- govinskimi pogajanji, ki še trajajo in ki se tičejo obnovitve dogovora od 31. marca 1956. Zvedelo te je tudi, da ie francoska vlača predlagala romunski vladi, naj bi fran-cosko-romunski sporazum za prihodnje leto določal dobave 300 tisoč ton romunskega petroleja. Letna potrošnja petroleja v Franciji znaša približno 25 milijonov ton. lahko popolnoma posvetil notranjim problemom. Na današnji skupni seji komisij industrijskega in finančnega ministrstva, kjer se je razpravljalo o zakonskem predlogu, ki ga je že svoj čas predložil Togni. namreč za priznanje ah podaljšanje olajšav nekaterim industrijskim conam, je Pella zahteval, naj vlada čim-prej pojasni svojo industrijsko politiko. Dejal je, da ne nasprotuje priznanju olajšav določenim conam, vendar mo. ra biti to urejeno smotrno in ne tjavendan icot doslej. Pelli se je pridružiltudi podtajnik v finančnem nTmislrstvu, iibe-ralec Bozzi. V poslanski zbornici so poleg drugega tudi nadaljevali razpravo o predlogu poslanca Villa glede na vojne pokojnine. Predlog je doslej naletel na pozitivni sprejem pri večini poslancev. Naperjen pa je proti podtajniku za vojne pokojnine socialdemokratu Pre-tiju, ki si je sicer mnogo prizadeval, da zadevo vojnih pokojnin čimprej uredi, vendar pa sedaj lete nanj očitki nekorektnega poslovanja. Socialist Angelini je vložil na zakladnega ministra interpelacijo za popoln seznam vseh poslancev, ki prejemajo vojno pokojnino, obenem z označbo kategorije in pravice do spremljevalca. Senat je razpravljal tudi o zakonskem načrtu, ki je bil v poslanski zbornici že odobren in ki se nanaša na udeležbo žensk v sodstvu. Cl. 1 tega zakona določa, da so lahko tri od ljudskih sodnikov rednih porotnih ter prizivnih porotnih sodišč ženske. Povsod, kjer je prizivno sodišče, je ustanovljeno sodišče za mladoletne, ki ga sestavljajo en sodnik prizivnega sodišča, dva sodnika okrajnega sodišča ter dva državljana, en moški in ena ženska, ki sta dopolnila trideseto leto. Proti temu zakonu se je izrekel neodvisni senator De Marsico. Nasprotoval pa je temu zakonu tudi demokristjan De Pietro, ki se je pri glasovanju vzdržal, tako kot De Lu-ca. Monarhist Condorelli in demokristjan Monni sta glasovala pioti, za zakon pa so glasovale razne skupine centra in opozicije. Precej na dolgo je potem minister Cortese odgovarjal na vprašanja socialista Busonija in komunista Fortunatija v zvezi s tekočimi gorivi. Minister je odgovoril, da je do-slej 94.95 odstotka petroleja prihajalo s Srednjega vzhoda, ostalo pa iz ZDA. Venezuele in SZ. Petrolej s Srednjega vzho- da pa je bil spet razdeljen na 40.84 odst. iz Perzijskega zaliva. 19,40 odst. od oleodukta. di se konča v Sidonu, ter 33,85 odst. pri oleoduktih, ki se končajo v Bariasu in Tripoliju. Glede na ceno je poudaril, da še ni prišlo do povišanja. Sicer pa je vse odvisno od te ga, kako bodo poslovali razni mednarodni mehanizmi. Bu-soni se pa ni zadovoljil z odgovorom ministra ter navajal razne slabosti vlade v tem pogledu. Končno je treba po mnenju Busonija vladi očitati pomanjkanje odločnosti in e-nergije. ko bi morala nastopiti pri prijateljskih vladah, da bi bile Italiji prizanesene posledice njihove egiptovske aventure. A. P. PRVI SPORI z anglofrantoskimi MiCunovičev govor po moskovski televiziji MOSKVA, 30. — Jugoslo- vanski veleposlanik v Moskvi Veljko Mičunovič je govoril sinoči po televiziji moskovske postaje o 29. novembru, dnevu jugoslovanske republike. Seznanil je sovjetske poslušalce z zgodovino osvobodilne borbe jugoslovanskih narodov, z razvojem ljudske oblasti in z uspehi v dosedanji gradnji socializma v Jugoslaviji. Ko je govoril o ju-goslovansko-sovjetskih odnosih je poudaril, ča je vsestransko sodelovanje zadnji dve leti dalo velike rezultate. Mičunovič je omenil, da so načela, na katerih temeljijo prijateljski odnosi med SZ in Jugoslavijo, prišla posebno do izraza v beograjski deklaraciji in v deklaraciji obeh vlad, ki je bila podpisana letos v Moskvi. Po njegovih besedah je najboljše in najkonstruktivnejše pri sodelovanju med dvema državama to, da njihovo sodelovanje temelji na načelih popoine e-nakopravnosti in nevmesa Vanja v notranje zadeve. ((Sodelovanje med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, ie Mičunovič, se mora še razvijati v korist obeh držav in v korist ohranitve miru in splošnega napredka v svetu« sestavi poročila. V skupini sta norveški predstavnik Gunder, sen in kolumbijski predstavnik Camargo. Ta skupina je proučila informacije, s katerimi zdaj tajništvo razpolaga, in je ugotovila, da ti elementi niso zadostna podlaga za pripravo poročila, ter je mnenja, da se mora delo spopolniti z rezultati ((neposrednega opazovanja na Madžarskem«. Nato poudarja glavni tajnik Hammarskjoeld, da po njegovem mnenju vse do tedaj, do. kler ne bodo njegova pogajanja z madžarskimi oblastmi za njegovo potovanje v Budimpešto zaključena, bi ugotovitve na podlagi začasnega poročila bile brez vsakega o-pravičila. Ce bo torej skupščina upoštevala to poročilo, bo potrebno upoštevati dejstvo, da je potovanje glavnega tajnika v Budimpešto v čim krajšem času še vedno mogoče. Kar se tiče umika sovjetskih čet iz Madžarske, pravi Hammarskjoeld: »Glavni tajnik Organizacije združenih narodov nima nobene zanesljive informacije da bi bili storjeni u-krepi za prilagoditev sklepom glavne skupščine za umik čet«. Poročilo dodaja, da se je glavni tajnik predvsem trudil da dobi od madžarske vlade dovoljenje, da na Madžgrsko pošlje opazovalce, ki jih je on imenoval in ki naj bi izvedli preiskavo o tamkajšnjem položaju. «Glavni tajnik, pripominja poročilo, je ponudil svoj osebni prihod v Budimpešto, da bi se razgovarjal s tamkajšnjo vlado. Obveščen je bil, da madžarska vlada to vprašanje proučuje, in upa, da bo reakcija pozitivna, ter da bo lahko potoval v Budimpešto, kjer bo imel osebne stike«. Poročilo pravi dalje, da v primeru odhoda na Madžarsko namerava organizirati c-bisk tako, da ne bodo razpravljali samo o humanitarni pomoči, na katero se je ponudba prvotno nanašala, pač pa tudi o stališču, ki ga je madžarska vlada zavzela do resolucij OZN- Poročilu je priloženo pismo, ki ga je Hammarskjoeldu po-sial predsednik sovjetske de- BEOGRAD. 36. -- Sinoči je prispel v Beograd jugoslovanski veleposlanik v Atenah M. Mičunovič. Njegov prihod je v zvezi z obiskom predsednika grške vlade Karamanlis^, ki bo prispel 4. decemorn v Beograd. « lzl 1 /> ' 1 1 1 pt VUOUU 1I11V OV/V JCIJAV UP zaključi i£gacije v OZjg Kuznjecov in še daije omenja izjave sovjetskih in madžarskih delegatov v skupščini v zvezi z deportacijo madžarskih državljanov. To pismo pravi, da trditve o deportacijah «temelijo na obrezovalnih govoricah, katerih namen je varati javno mnenje«. Na koncu pravi glavni tajnik Hammarskjoeld, da posvetovalna skupina treh članov, ki ima nalogo izvesti NOVICE IZ MADŽARSKE Pogajanja delavskega sveta z vlado se bodo nadaljevala Delavski zastopniki vztrajajo pri zahtevi do lastnem časopisu - Število beguncev narastlo na 100.000, a rok za njihovo vrnitev je določen do 31. marca 1957 - Zahteve študentov: niti protirevolucije niti obnove starega režima BUDIMPEŠTA, 30. — Sele i njenega časopisa — kot poro-danes je javnost zvedela o iz- ča Reuter — je policija za- PORT SAID, 30. — Jugo-; slovanske enote, ki so včeraj prispele na treh jugoslovanskih ladjah v Port Said, je pozdravil general Burns, poveljnik oboroženih sil Združenih narodov, ki je skupno z britanskim generalom Stock-wellom, poveljnikom britan-sko-francoskih sil v Port Sab du, prišel na jugoslovansko ladjo. Poveljnik jugoslovanskega odreda polkovnik Rado-ševič je podal raport generalu Burnsu o številčnem stanju odreda in njegovi oborožitvi in ga je obvestil, da jugoslovanske enote ne sprejmejo britansko - francoskega predloga, da jugoslovanski odred začasno biva v taborišču, ki je obdan z žico in ki so ga pripravile britansko-fran-coske enote blizif Port Saida ter je izjavil, da bodo jugoslovanski vojaki ostali na svojih ladjah, dokler ne izkrcajo materiala. Stab jugoslovanskega odreda je prav tako odbil predlog, da pripadniki britan-sko-francoskih sil izkrcajo jugoslovansko orožje z ladij, in je sporočil, da bodo jugoslovanski vojaki sami izkrcali material, če se ne najde druga možnost. Medtem je na ladjo prispel zastopnik egiptovskih pristaniških delavcev, ki je izjavil, da so delavci pripravljeni izkrcati jugoslovanski material. S tem je zastopnik egiptovskih delavcev zanikal trditve francosko-bri-tanskega poveljstva, da pristaniški delavci nočejo delati za sile Združenih narodov. Pristaniški delavci so namreč odbili vsako delo za britanske in francoske sile. Danes zjutraj pa so delavci že začeli z izkrcavanjem jugoslnv. materiala. Pričakuje se. da bo material z jugoslovanskih ladij izkrcan v dveh dneh, tako da bo jugoslovanski odred s svojim orožjem odpotoval iz Port Saida v El Ar-lah v. nedeljo zjutraj. idu včerajšnjega dolgega raz. govora zastopnikov delavskega sveta za Budimpešto s predsednikom vlade Janošem Kadarjem. O razgovoru so namreč čelavski zastopniki poročali na triurnem sestanku predr-iavnikov delavskih odborov posameznih tovarn in podjetij Budimpešte. Kot poroča Reuter, so potekali razgovori s Kadarjem v mirnejšem in prisrčnejšem ozračju kot doslej, toda Kadar ni bistveno spremenil svojega stališča do delavskih zahtev: 1. Vprašanje spremembe dekreta o pristojnosti delavskih odborov, katerih ustanovitev so zahtevali celavci v vseh podjetjih in ustanovah in ne samo v tovarnah in rudnikih, ni bilo rešeno. Kadar je pristal le na to, da zadevo prouči poseben ministrski odbor in šele potem se bodo razgovori obnovili. 2- Na zahtevo zastopnikov delavskega sveta, da se mu dovoli objavljanje lastnega časopisa, ni dal Kadar načelno negativnega odgovora, vendar pa ni pristal na tiskanje takšnega časopisa v sedanjih razmerah. 3. Tudi delavski zastopniki po se s svoje strani pokazali popustljivejši in vprašanja osebnih stikov z deportiranim bivšim predsednikom Nagyjem niso sinoči v razgovoru s Kadarjem niti načeli. Na današnjem sestanku so izglasovali samo resolucijo, s katero se pozivajo delavci, naj ne kupujejo in tudi ne čitajo niti glasila nove madžarske socialistične delavske stranke niti glasila sindikatov, dokler jim vlada ne da dovoljenja za tiskanje lastnega časopisa. Razgovori s Kadarjem .se bodo nadaljevali sredi prihodnjega tedna Tiskarski material, ki je bil pripravljen za tiskanje ome- plenila v treh predelih Budimpešte. Revolucionarni vseučiliščni odbor in upravni odbor Zveze madžarskih študentov sta objavila skupno izjavo, v kateri ponovno poudarjata cu-ha svojega programa od 23. oktobra, predvsem pa naslednjih šest točk; 1. Smo proti obnavljanju desničarskega in levičarskega režima, t. j. proti kontrarevoluciji in proti obnovi Rakoši-jevega režima; 2. pogoj za red in mir je v prvi vrsti zadovoljitev ljudskih zahtev kakor tudi umik sovjetskih čet; 3. nova (ijavna sila«, ki naj zamenja bivšo razpuščeno policijo AVO, mora biti sestavljena iz delavcev, zastopnikov mladine, policije in vojske; 4. takojšnja izdelava novega gospodarskega programa, ki bo upošteval nacionalne možnosti in delavske interese. 5. avtonomija pouka na univerzah in 6. osvoboditev ter revizija postopka proti aretiranim študentom in profesorjem. Vsebino tega poziva je danes oddajal tudi beograjski radio, ki pa je poudaril, da so študenti zahtevali, naj se sovjetske čete umaknejo v svoje baze, da bi se moglo začeti s pogajanji za njihov u-mik iz Madžarske; študenti so tudi zahtevali pogajanja s Ka-darjevo vlado. Poročali smo že o posebnem dekretu vlade, na podlagi katerega ne bo nihče preganjan ker je brez dovoljenja zbežal :z Madžarske od 23. oktobra dalje, če se prostovoljno vrne do 31. decembra letos. Danes je predsednik prezidija ljudske republike Madžarske gornji odlok podpisal in objavil, toda v spremenjeni obliki. Na podlagi tega definitivnega odloka je rok za prostovoljno vrnitev podaljšan za tri mesece, t. j. do 31. marca 1957. Število takih oseb, ki so zbežale samo v Avstrijo, znaša po današnjem dnevu ze 100.000. Toda iz Pariza poročajo, da je skupina madžarskih beguncev prejela z Dunaja obvestilo o izjavi nekega madžarskega revolucionarnega odbora, ki ga je baje oddajala neka tajna madžarska postaja in v katerem je rečeno, naj se noben begunec ne vrne, dokler so pa Madžarskem sovjetske čete in dokler ne pride ponovno na vlado Imre Nagy, češ da je Kačarjev poziv sarto past, v katero naj bi se ujeli tisti madžarski begunci, ki so iz tehtnih vzrokov pobegnili, da bi se izognili aretacijam in deportacijam v Sovjetsko zvezo. Z Dunaja poročajo, da prihajajo iz Madžarske vesti o premikih govjetskih čet v razna večja mesta po vsej Madžarski. kjer s; čete nameravajo nastaniti čez zimo. Toda ti premiki se tako izvajajo, da bi prebivalstvo navzočnost sovjetskih čet čim manj opazilo. Večje koncentracije čet so opazili sedaj samo v Budimpešti in vzdolž avstrijske meje. Reuter pa objavlja zanimivo, toda malo verjetno vest, da je čelavski svet v Miskolcu proglasil v severni Madžarski celo pokrajino za neodvisno republiko, ki ne priznava oblasti Kadar-jeve vlade. Ko so to sporočili sovjetskemu poveljniku, je ta baje odgovoril: «To se me ne tiče. dokler pustite moje vojake pri miru.« Iz Stockholma pa poročajo, da je sedem letošnjih Nobelovih nagrajencev poslalo Bul-ganinu protestno brzojavko, v kateri zahtevajo takojšen umik sovjetskih čet preiskavo o položaju na Madžarskem, sedaj proučuje ms. terial, ki ga ima na razpolago tajništvo OZN-Današnja seja skupščine je bila kratka. Govorili so samo predstavniki Bele Rusije, Paragvaja in Irske. Po preči-tanju poročila Hammarskjoel-da o Madžarski je predsedniK cdložil sejo na ponedeljek. Madžarski zunanji minister Korvath je sporočil, da bo go. voril v ponedeljek in istega ane bo ameriška delegacija predložila novo resolucijo v zvezi z Madžarsko- V svoji resoluciji bo ameriška delegacija ponovno zahtevala, naj se pošljejo politični opazovalci OZN na Madžarsko ((ali pa v sosedne države«, da poročajo skupščini o položaju na Madžarskem. Včeraj popoldne pa je med drugimi govoril med splošno debato iranski delegat Ente-2am, ki je poudarjal, da je bagdadski pakt inštrument miru z izključno obrambnimi nameni. Poudaril je, da je potrebno najti rešitev za sueško in palestinsko vprašanje v realističnim duhu, po umiku tujih čet iz Egipta. Dodal je, da je potrebno zbližati narode Azije in Afrike z narodi Zahoda in dejal, da prvi potrebujejo kapital in tehniko iz Zahoda, ta pa potrebuje surovine iz malo industrializiranih celin. «Iran, je zaključil Entezam. lahko služi pri tem kot most«. 0 Cuenlaievih razgovorih zNehrujem NOVI DELHI. 30. — Predsednik kitajske vlade Cuenlaj in predsednik indijske vlade Nehru sta se danes tri ure razgovarjala o mednarodnem položaju. To je bil ze drugi razgovor med obema državnikoma po Cuenlajevem prihodu v Novi Delhi. Govori se, da se bosta Cuenlaj n Nehru po Nehrujevem potovanju v ZDA ponovno sestala konec decembra. Današnjemu razgovoru je prisostvoval tudi kitajski ministrski podpredsednik Ho Lung. Politični opazovalci so mnenja, da sta oba državnika govorila o sledečih zadevah: 1. kitajsko stališče o rešitvi formoškega vprašanja po Čuen-lajevi izjavi, da bi bila Kitajska pripravljena ponuditi generalu Cangkajšku visoko mesto v pekinški vladi. 2. Perspektive za sprejem Kitajske v OZN in ponudbe, ki bi jih Kitajska bila pripravljena sprejeti, da prispeva k odstranitvi ameriškega nasprotovanja. Ker se bo Nehru čez Kitajske v OZN in pobude, nekaj dni sestal z Eisen-howerjem. bo verjetno tedaj skušal ugotoviti, kakšno je Cuenlajevo stališče glede morebitne izpustitve A-meričanov, ki so še zaprti na Kitajskem, to vprašanje je bilo do sedaj ena glavnih ovir za ureditev odnosov med ZDA in Kitajsko. 3. Položaj v jugozahodni A-ziji, zlasti pa v Kambodži in Severnem Vietnamu. S tem v zvezi ugotavljajo, da je Cuenlaj poudaril, da želi Kitajska imeti prijateljske odnoee z azijskimi državami, zlasti pa s svojimi sosedi na podlagi petih načel miroljubne koeksistence. 4. Položaj na Srednjem vzhodu in možnost skupnih pobud Indije in Kitajske, da se doseže popoln umik tujih čet iz Egipta. Nehru pa vsekakor želi. da se rešitev za Srednji vzhod najde s pomočjo Združenih narodov. Ker Kitajska ni zastopana v OZN, bo morda njena vloga v tem, da bo moralno podpirala Indijo od zunaj. 5. Vprašanja Nepala in Tibeta so tesno povezana. Ko so Kitajci zasedli Tibet leta 1950, je Indija protestirala, toda končno je sprejela izvršeno dejstvo, s tem da Kitajska priznava poseben interes Indije za Nepal in da ne bo skušala razširiti svojega vpliva na to državo. je Morje podrlo zaščitni nasip ROV IGO, 30. — Doni ob 7-30 razburkano morje podrlo zaščitni nasip pred ribiško vasjo Pilo na skrajnem koncu padske delte. Morje je vdrlo proti vasi, ki je oddaljena od nasipa en kilometer, skozi tri odprtine, ki merijo skupaj 320 m. Višina pode znaša poldrugi meter. Cez tisoč pet sto oseb so morali od. seliti; k sreči ni bilp smrtnih žrtev. Materialna škoda je o-gromna. Obstaja tudi nevarnost, da voda spodnese od zunanje strani nasipe ob Padu, ki je že tako narasel. Od vsepovsod poročajo o slabem vremenu, vetru in padavinah. Zaradi snega je ie tudi mnogo prelazov postalo neprehodnih. Sneg je marsikje dosegel že precejšnjo višino; tako poročajo iz Porrette Terme, da je v Casteluccio di Porretta (800 m vii.) že 60 cm snega. Zaprti so tudi prelazi v Alpah. Italijanske in švicarske, železnice so se tudi letos sporazumele, da bodo pravaiali avtomobile z vlaki skozi predore. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 5,3, nai-nižja 3,7. zračni tlak 1006,3 raste. veter 56 km s sunki 95 km na uro. vlasia 53 odst., nebo po-oblačeno. morje razburkano. tem. peratura morja 11. j/ J mm m Silili mi nii 'mm D !11||!!| 1 Wi S pi J t ip,lVwA 0 J\_ j Danes, sobota, I. decembra Eligil. šk.. Božena , Sonce vz.de ob 7.25 in zatone Ob 16 23. Dolž na dneva 8.j8 LdW vz!de Ob 6.24 m zatone ob is.«. Jutri, NEDELJA, 2 decembra "™,J< Tihomir STALIŠČE NOVE DZ DO ZAHTEV GOSPODARSKE KONZULTE Za izboljšanje gospodarskega položaja so potrebni nujni in načrtni ukrepi Delavska zbornica poudarja, da bo mogoče le z enotnim nastopom vseh gospodarstvenikov in delavstva kaj doseči od rimskih birokratov Tudi nova Delavska zbornica je zavzela svoje stališče do sklepov, ki so bili sprejeti na zadnjem zasedanju pokrajinske gospodarske konzul-te trgovinske zbornice. Nova DZ je izdala v zvezi s tem poročilo, v katerem pravi, da je kot sindikalna organizacija delavcev še posebno občutljiva za vprašanja krajevnega gospodarskega in socialnega življenja ter da zato popolnoma odobrava odkrito sodbo, ki jo je izrekel o resnem gospodarskem položaju predsednik trgovinske zbornice na zasedanju konzulte. Razredna organizacija delavcev ie zaradi svojega tesnega stika z vsakodnevno stvarnostjo ugotovila, da je pomanjkanje jasne perspektive pri gospodarski politiki za Trst stalno slabšalo gospodarski položaj pri nas, kar je poslabšalo tudi gmotni položaj delavstva. Zato je DZ večkrat zahtevala uveljavljenje ukrepov, ki bi najbolj omogočili izhod iz sedanje krize ki škoduje bodočnosti našega mesta in vsem gospodarskim in proizvodnim kategorijam. Stališče, ki ga je zavzela do položaja v tržaškem gospodarstvu pokrajinska gospodarska konzulta, potrjuje razna opozorila sindikalne organizacije na resnost gospodarskega položaja m na njegovo stalno slabšanje. Se prej pa so potrdili pravilnost _ opozo; ril sindikata razni stečaji, ki so prizadeli krajevna podjetja, kar je imelo za posledico brezposelnost njihovih delavcev in uslužbencev. Med temi podjetji so: tovarna testenin, Kraftmetal, Citeci, Tržaška steklarna, gradbeno podjetje Maionica itd. K temu je treba prišteti še ladjedelnico Sv. Roka in delavce, ki so jih poslali v «barako» v ladjedelnici Sv. Marka, Pozivi, ki so jih doslej naslovili razni gospodarski krogi na vlado, so naleteli vedno na gluha ušesa. Nujnost izboljšanja gospodarstva v našem mestu in interesi prebivalstva zahtevajo, da vlada darskim krogom v dosedanjih velikih protestnih manifestacijah. Nova Delavska zbornica CGIL poudarja svojo akcijo, v obrambo tržaškega gospodarstva in, izražajoč čustva delavcev, poziva k čim tesnejši povezavi vseh gospodarskih kategorij v Trstu. Le s takšnim enotnim nastopom se bodo nekateri birokratje in vlada prepričali, da vsi Tržačani zahtevajo, da se končno pripravi organski načrt za razcvet našega mesta. Obnovljena proga Trst • Egipt Egipčanska pomorska družba «MISR» je obnovila svojo progo med Trstom in Egip- tom. Ze pred dnevi je iz Trsta odplula ladja »Star of Alexandria», včeraj pa je odplula iz pristanišča 6.000-ton-ska ladja «Star of Luxor», ki je pripeljala v Trst bombaž, riž in razno blago. Tudi ladja «Ismailia» je odplula proti Aleksandriji, kjer bodo nanjo naložili egipčansko blago namenjeno v Trst. Ladja «E1 Nil», ki je vozila na progi Trst-Suez-Pakistan_ in ki je bila v začetku sueške krize v Indiji, je že odplula na progi okrog Afrike in bo tako prispela v Trst. Nemška pomorska družba «Hansa» je odločila, da bo okrog 18. ali 20. decembra odplula njena 2.500-tonska ladja' «Imkenturm», katero sedaj popravljajo v Tržaškem arzenalu, proti Rdečemu morju okrog Afrike. Podjetje Mell znižalo število napovedanih odpustov Včeraj so se na Zvezi in-dustrijcev nadaljevala pogajanji glede odpustov v podjetju Mell. Kot je znano, je podjetje zaradi ukinitve trgovinskega oddelka nameravalo odpustiti 19 uslužbencev. Po daljših pogajanjih so se sporazumeli, da se število odpustov zniža. Tako bodo odpustili 6 delavcev takoj, 4 delavce bodo odpustili 15. decembra, 3 delavci bodo dobivali plačo iz dopolnilne blagajne, 3 uradnike pa bodo premestili v drug oddelek podjetja. Sestanek za tisk in propagando nove Delavske zbornice CGll V ponedeljek ob 18. uri bo v Ul. Zonta 2 drugo zasedanje za tisk in propagando nove Delavske zbornice CGIL. tNamestnik tajnika osrednje komisije za tisk in propagando CGIL Gian Luigi Bragan-tin bo govoril o usmeritvi in pobudah sindikalnega tiska v sedanjem položaju. Zasedanja se bodo udeležili sindikalni aktivisti in raznašalci sindikalnega tiska. Vstop samo z vabilom in vsi prizadeti, ki ga še niso /dobili, ga lahko nrevzamejo na uradu za tisk DZ. PO PODATKIH ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE INPS UPOKOJENCI IN INVA POVPREČNO 11.000 Na našem področju je okoli 15.000 upokojencev in 7.500 invalidov Nujna preureditev celotnega sistema socialnega zavarovanja Preteklega oktobra je minister za delo in za socialno zavarovanje Vigorelli izjavil na konferenci na sedežu tržaške sekcije PSDI, ča osebno pripravlja zakonski osnutek za preureditev socialnega zavarovanja, za povišanje pokojnin INPS, za večjo pomoč tuberkuloznim delavcem itd. Vsa ta vprašanja zanimajo milijone italijanskih delavcev, ki so zapravili vse svoje življenje v velikih in malih tovarnah, v obrtniških delavnicah, v pristaniščih, v velikih in malih trgovskih podjetjih, skratka na najrazličnejših delovnih mestih. Kot je znano, so predvsem pokojnine in in-' ' jih izplačuje upošteva te pozive in .pri- | INpg neznatne in' ne zagotovo — oa imesnir l vijo Up0jcojencu ali invalidu najosnovnejših življenjskih sredstev. Pri tem pa moramo pravi načrt za uresničenje tr žaških zahtev s konkretno gospodarsko politiko za izboljšanje tukajšnjega položaja. Sedaj ko se zaradi zaprtja Sueškega prekopa kriza še posebno občuti in ima hude posledice za gospodarske kro-ge, posebno pa še za delavce, je nujno, da vsi glasno protestiramo proti tistim, ki niso kljub vsem obljubam in zvenečim besedam nič storili, da bi se Trstu zagotovila sredstva za njegovo gospodarsko obnovo, Tržačani so že večkrat nakazali potrebne ukrepe, to je potrebo po ustanovitvi integralne proste cone, po krepitvi tržaškega pomorstva, po izboljšanju železniških in cest-nih zvez itd. Vsi tržaški de-lavci so se pri podpiranju teh zahtev pridružili gospo- omeniti še dejstvo, da _ ima večina upokojencev in invalidov INPS tuči ženo in da mora zato borna pokojnina ali invalidnina preživljati v največ primerih dve osebi. Tudi na našem področju je na tisoče teh' upokojencev in invalidov, ki pričakujejo, da se bo obljuba ministra Vigo-rellija čimprej uresničila in vsaj delno omilila njihovo sedanje revno gmotno stanje. Da bi lahko objavili točne podatke, koliko je teh oseb na našem področju in koliko dobivajo povprečno mesečno, smo zaprosili tržaško ravnateljstvo INPS za podatke, ki nam jih je tudi ljubeznivo dalo na razpolago. Pokrajinski odbor INAM zahteva spopolnitev zdravniške komisije Komisija je zaradi imenovanja njenega predsednika po glavnem ravnaleljslvu INAM izgubila svoj arbitražni značaj Čeprav smo dobili od ravnateljstva INPS podrobne podatke za letošnje mesece od januarja do septembra, vendar menimo, da bi bila objava vseh teh podatkov dolgočasna in se bomo zato o-mejili samo na meseca januar in september. Sicer pa moramo omeniti, da je za vse omenjene mesece število u-pokojencev in invalidov skoraj enako in da gre za razliko samo nekaj cesetin enot. V mesecu januarju letos je bilo na našem področju skupno 15.203 upokojencev INPS. V omenjenem mesecu so jim izplačali skupno 1 milijardo 781 milijonov 728.000 lir pokojnin. Povprečno je vsak u-pokojenec dobil 11.717 lir pokojnine. Toda to je povprečje. Na žalost pa je na tisoče teh upokojencev, ki dobivajo pokojnine od 4000 do 8000 lir mesečno. Te kategorije so v največji stiski, ker jim to ne zadostuje niti za najbolj skromno prehrano. Septembra meseca pa se je povprečje celo za nekaj sto lir znižalo. V tem mesecu je bilo na našem področju skupno 15.111 upokojencev INPS. Skupno so jim izplačali 1 milijardo 721 milijonov 138650 lir, ali povprečno 11.389 lir na vsakega upokojenca. Do teh malih razlik pride zaradi spremembe v strukturi upokojencev oziroma z vpisom, -a v-in vm kate. novih in črtanjem umrlih. T°-1 gorijo naj pridejo na sedež da razlika je sKoraj r.eznat- zcjrugen j a na Trgu Oberdan 8 Mož se je včeraj ponesrečil med delom, in sicer v Ses-ljanu, kjer je bil zaposlen na račun nekega podjetja z Reške ceste. Stal je na 3 m visokem odru in kar naenkrat, sam ne ve kako, se je znašel na tleh. Spočetka je mislil, da ne bo nič hudega, a poldrugo uro kasneje se je zaradi hudih bolečin sklenil zateči v bolnišnico. Žrtev nezgode na delu je včeraj popoldne postal tudi 31-letni Bruno Maraspin, stanujoč v begunskem taborišču pri Križu. Mož je bil zaposlen v ladjedelnici Sv. Marka in malo pred 16. uro mu je priletel na nogo precejšen kos železa, ki je padel s tovora, ki ga je prenašal žerjav. Delavec je od bolečin zakričal in ker so prisotni takoj uvideli, da ne bo šlo brez zdravniške pomoči, so mu priporočili, da bi odšel v bolnišnico, kar je storil z delodajalčevim avtom, O V ponedeljek bo seja tržaškega pokrajinskega sveta, na kateri bodo poleg nekih novih vprašanj, nadaljevali z razpravljanjem o vprašanjih, ki so bila že na dnevnem redu prejšnje seje. O Nacionalno združenje vojnih civilnih žrtev^ vabi vse svoje brezposelne člane, ki so STATISTIČNI PODATKI TRGOVINSKE ZBORNICE V SEPTEMBRU PADEC PRODAJ NA DROBNO V tem mesecu so registrirali v našem mestu 18.181 brezposelnih, kor je za 1157 brezposelnih več kot leto prej Glede poslovanja INAM se lavno mnenje sedaj najbolj zanima, kako je s prosto izbiro zdravnika. Pokrajinski odbor INAM pa je te dni na pobudo nekaterih njegovih članov načel tudi vprašanje zdravniških razsodb v sPorlit' ki nastajajo med,,zavodA1?„ ' zavarovanci. Ti člani odbo, ki predstavljajo v njem CGLL, so predložili resolucijo, v kateri pravijo, da je bila zdravniška arbitražna komisijai na podlagi okrožnice glavnega ravnateljstva INAM z dne 4. septembra 1951. prvotno sestavljena iz pokrajinskege zdravnika ali njegovega P oblaščenca, ki je koI"'a'l' predsedoval; iz načelnika zdravstvene službe pokrajinskega sedeža zavarovalnega zavoda in iz zdravnika, ki ga je izbral zavarovanec. ‘Na podlagi določbe visokega komisariata za zdravstvo in higieno — pravi nadalje resolucija — ni smel pokrajinski zdravnik več opravljati omenjene funkcije in si je zarad: tega glavno ravnateljstvo INAM pridržalo pravico, imenovati predsednika komisije. Zaradi takšne ureditve je komisija zgubila značaj arbitražne ustanove, ki je najbolj prikladna za zaščito interesov zavarovancev, ter je tudi v interesu INAM samega. Zaradi tega zahteva pokrajinski odbor INAM v Tistu. naj glavno ravnateljstvo po-novno vzpostavi arbitražni značaj komisije ter naj poskrbi, da ji bo predsedoval drug zdravstveni funkcionar, čigar imenovanje visoki komisariat dopušča. V pričakovanju te rešitve zahteva od-bor. naj se takoj spremeni sestava sedanje zdravniške arbitražne komisije, ker so se vsa ta leta nad njenim delovanjem stalno pritoževali, ker je izrekala razsodbe, ki so bile vedno neugodne za prizadete zavarovance. Zato naj se za sedaj poveri predsedstvo komisije zdravniku, ki ga bo določila pokrajinska zdravniška zbornica. Predlagano resolucijo je po- krajinski odbor INAM po izčrpni diskusiji soglasno odobril. Delavci Sv. Roka pošljejo v Rim delegacijo Včeraj so se delavci ladjedelnice Sv. Roka v Miljah zbrali na skupščini in razpravljali o položaju v ladjedelnici. Delavcem je predstavnik notranje komisije struje EIOM poročal najprej o razgovorih delavskih predstavnikov z ravnateljstvom CRDA in dejal, da je to ravnateljstvo končno uradno potrdilo, da ne bodo nikomur oddali ladjedelnice. Hkrati pa si bodo tudi prizadevali dobiti nova naročila, medtem pa bodo, poskrbeli tudi produktivno zaposlitev za delavce, ki so sedaj v ladjedelnici brez dela. Po poročilu in diskusiji so delavci izvolili delegacijo, ki pojde v Rim, da obvesti osrednje oblasti o položaju in da jim izroči tudi konkretne predloge za njegovo zboljšanje. V delegacijo so doslej imenovali Gastona Milla m Petra Panzero, eno mesto pa so pustili na razpolago predstavniku druge sindikalne organizacije, ker se vsi delavci zavedajo, da je potreben enoten nastop. Stroške za potovanje delegacije v Rim bodo delavci krili s prostovoljnimi prispevki nabiralne akcije. Osrednje vodstvo FIOM so zaprosili, naj se domeni z ministrom Vigorellijem in predsednikom Fascettijem, kdaj lahko sprejmeta delegacijo. Medtem bodo izdelali spomenico s konkretnimi predlogi za obnovo ladjedelnice, ki jo bodo morali potrditi najprej delavci na novi skupščini. Tqi spomenico bodo nato predložili ministru za delo, predsedniku IRI Eascettiju, predstavnikom drugih pristojnih oblasti in parlamentarcem. Občinski odbornik Millo pa bo na prihodnji seji občinskega sveta v Miljah predložil resolucijo v zvezi s položajem v ladjedelnici. na in vidi se. c a so pokojnine vedno enake. Ugotovljeno je tudi, da se te pokojnine n so spremenile že več let, kljub temu, da so življenjski stroški vedno večji. Isto velja seveda tudi za invalide. Letos januarja je bilo na področju 7613 invalidov INPS, ki so dobili skupno 843 milijonov 518.650 lir invalidnine, ali povprečno po 11.000 lir na osebo. V septembru pa je bilo skupno 7662 invalidov, ki so c obili skupno 849 milijonov 404.200 lir, ali povprečno po 11.000 lir na osebo. Gornji podatki nam najbolj nazorno dokazujejo, kako je nujna preureditev celotnega sistema socialnega zavarovanja in še posebno, kako je nujno povišanje pokojnin in invalidnin. Vsak nadaljnji komentar po objavi gornjih podatkov bi bil odveč. Usoden oadec Nekaj minut pred 20. uro so morali bolničarji Rdečega križa oditi z rešilnim avtom po 75-letno Mananno Luis vd. Paron iz Ul. Rigutti, katero so naložili na nosilnico in jo odpeljali v bolnišnico. Ze bolničarji so ugotovili, da je stanje ženske precej resno in ker ji je dežurni zdravnik ugotovil precejšnjo rano s podplutbo na desni ttrani glave in tudi možganski pretres, so jo premestili na dru-g, kirurški oedelek, kjer jo je tamkajšnje osebje sprejelo v svoje varstvo. Vseeno pa so ti zdravniki pridržali prognozo Njena 40-letna hči Roma Paron vd. Depangher, stanujoča prav tako v Ul. Rigutti ki jo je spremila v bolnišnico, je izjavila, da je ob povratku domov našla mater na tleh pred hišo, v kateri stanujeta. Po njenem mnenju je mati nerodno padla in udarila z glavo ob trdi tlak ter obležala. k razdelitvi darilnih paketov ustanove «Pontificia opera di assistenza». Ocločno stališče tržaške pokrajinske gospodarske konzulate in zlaeti govor predsednika tržaške trgovinske zbornice je še vedno v ospredju tržaškega javnega mnenja, saj gre za vprašanja, ki zanimajo vse prebivalce brez izjeme. Omenjeni govor pa poleg tega predstavlja pomembno novost, saj se je prvikrat v povojni tržaški zgodovini jasno in odločno uprl predstavnik vsega tržaškega gospodarskega življenja zavlačevanju in nezanimanju rimskih vladnih krogov. Do protesta v tako ostri obliki je nujno moralo priti, saj postaja tržaški gospodarski položaj stalno slabši, kar se odraža v prvi vreti na življenjski ravni prebivalstva, zadeva pa tudi vse podjetnike. V tej zvezi so zanimivi nekateri podatki o stanju tržaškega gospodarstva, katere zbirajo uradni organi in ki jih objavlja v rednem mesečnem biltenu trgovinska zbornica. Po teh podatkih je v septembru tržaška trgovina na drobno zabeležila ponoven padec prodaj ter na notranjem trgu ni vladalo pravo zanimanje. Edino izboljšanje so zabeležile papirnice zaradi otvoritve šolskega leta. trgovine z oblačili in obutvijo pa so prodale določene količine sezonskega blaga. Iz tega razloga je kroženje blaga zabeležilo višji ritem samo v papirnicah, normalen v prodajalnah obutve in oblačil, v vseh ostalih sektorjih pa se je ritem znižal. Značilno je, ca so v septembru — kljub ugodni turistični dejavnosti — zabeležili znižanje potrošnje tobaka in meea, saj so prodali 5.5 odstotka tobačni izdelkov manj kot v istem mesecu preteklega leta in se je znižala potrošnja mesa v isti primerjavi kar za 12 odstotkov. Prav tako porazni so tudi podatki o zaposlenosti, saj je bilo v omenjenem mesecu zaposlenih 88.665 oseb, kar je res za nekaj sto oseb več kot v istem mesecu preteklega leta, toda za nekaj tisoč o-seb manj kot v najugodnejšem povojnem razdobju. Pri tem pa je treba še u-poštevati, da število prebival stva stalno rasie in da je žl velo v septembru v naši coni 311.569 oseb, medtem ko lani še ni c o seglo 300.000. Razumljivo je. da v takih pogojih raste brezposelnost in so v septembru registrirali 18.181 brezposelnih, torej 1157 brezposelnih več kot v septembru 1955. To niso edini podatki, ki govore o postopnem, vendar pa vztrajnem poslabšanju stanja tržaškega gospodarstva. Prav tako govore o gospodarski krizi podatki znižanih plačil za davek na poslovni promet, o izredno številnih meničnih protestih, stečajih itd. Po mnenju trgovinske zbornice se položaj ne more popraviti sam od sebe brez od-1 ločnih in učinkovitih vladnih ukrepov, saj je italijanska državna ureditev centralizirana in se lahko le malo napravi brez odobritve centralnih oblasti. To je očitno za vse zahteve tržaških gospodarskih krogov, katerih ni mogoče uresničiti brez podpore Rima. Vendar pa v praksi kaže, da se vprašanj ne samo ne rešuje, temveč da lahko pri nekaterih sektorjih pričakujemo celo poslabšanje. Predvsem gre za pomorstvo, glede katerega nenadna vladna naglica za sklenitev konvencij z družbami PIN ne o-beta nig dobrega. Zelo pest mistično ko izzvenele tudi izjave ministra za mornarico, da bo novi zakon zahteval določene žrtve, ker država ne more več v tako veliki meri podpirati pomorskih družb. Pogajanja o vprašanju pokojnin tiskarjev Včeraj so se na ministrstvu za delo v Rimu sestali predstavniki založnikov in sindikatov tiskarskih delavcev in proučili vprašanje dopolnila pokojnin tiskarjev dnevnikov. Po daljših razgovorih so se sporazumeli, da bosta sestavili obe stranki skupen osnutek, ki ga bodo nato predložili ministrstvu za delo. Telefolo ze Dunaj Direkcija za pošto in telefon sporoča, da je bila vzpostavljena fototelegrafska zveza z Dunajem. Takse za foto-telegrame iz Trsta do Dunaja veljajo za slike do 120 kvadratnih centimetrov 22,10 zlatih švicarskih frankov in do 234 kvadratnih centimetrov 26,90 zlatih švicarskih frankov. še nepojasnjena nezgoda Včeraj okoli 14.40 so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 11-letnega Roberta Se-gantija iz Ul. Battera, katerega so zdravniki zaradi možganskega pretresa kot posledice hudega udarca na glavi, nujno sprejeli n« nevrološkem oddelku. Kaj se je pripetilo otroku, ni znal nihče obrazložiti. O-trok namreč ne govori in bolničarji Rdečega križa so povedali le. da to ga našli že v takem stanju v nekem baru Ulice Zorutti, od koder so jih telefonsko poklicali. Naravno je, da so o zadevi obvestili tudi policijske organe, ki so takoj uvedli preiskavo. Do sedaj še ni znanega nič uracnega, vendar kaže, da sta otroka pripeljala v bar dva mladeniča, ki sta prosila, da bi poklicali rešilni avto. Kasneje je v isti bar stopila neka ženska, ki je izjavila, da je na lastne o-či videla, kako se je otrok o-prijel stranice nekega tovornika v teku in nato nerodno padel na tla. Policija še nadaljuje preiskavo, da ugotovi vzroke otrokovih hudih poškodb. O pogozdovanju Da bi se tudi otroci naučili spoštovati in ceniti gozd ter polagoma spoznali njegovo vrednost, organizirajo v Italiji vsako leto tako imenovani «Praznik drevja«. Ob tej priliki šolarji posadijo mlada drevesca. Letos tega praznika, ki bi moral biti pred nekaj dnevi, ni bilo zaradi slabega vremena. O gozdovih in pogozdovanju je pri nas premalo govora in se o tem tudi prav malo piše, verjetno zaradi tega, ker je na našem ozemlju malo gozdov. Zdi se pa nam, da bi prav zaradi tega morali posvečati temu vprašanju večjo pažnjo, saj se vsi dobro zavedamo, kakšne važnosti so gozdovi za splošno gospodarstvo, posebno pa za naše kmetijstvo. Gozdno bogastvo je bilo tudi pri nas hudo prizadeto med zadnjo vojno. Pomislimo samo, kako so bili uničeni Bošket, borovec ob bazovski cesti ter borovec nad Boljun-cem, ki so ga posekali Nemci. Po vojni pa večkrat povzročijo škodo v gozdovih večji ali manjši požari. Škodo v gozdovih ne moremo popraviti v enem letu; v najboljšem primeru je potrebnih vsaj 10 do 15 let. Zato je treba skrbeti za pogozdovanje goličav in obnovo poškodovanih gozdov. Na našem področju pa je zaradi geoloških in klimatskih razmer pogozdovanje precej otežkočeno. Mimogrede naj omenimo, da povzroča borovcu precejšnjo škodo tudi borov prelec, ki pa ga zadnja leta naši kmetje uspešno uničujejo. Precej škode, ki bi bila v drugih krajih neznatna, pa povzročajo tudi ljudje, ki kradejo v gozdovih drva za kurjavo, ker nimajo gozda ali pa ne morejo, oziroma nočejo kupovati drv za svoje potrebe. Od konca zadnje vojne .ie bilo med pogozdovanjem na našem ozemlju posajenih približno 3 in pol milijona drevesc. Gozdni odsek pri ravnateljstvu za kmetijstvo namerava pospešiti pogozdovanje; zaradi tega bodo vsako leto posadili približno 5.000 drevesc. Zdaj na primer pogozdujejo hrib Sv. Mihaela nad Boljuncem. Zal pa se prime v prvem letu saditve komaj 10 do 20 odstot. posajenih drevesc. Ko drevesca nekoliko zrastejo jim ne škodujejo več tako suša. burja in vremenske neprilike. Pred časom smo objavili kritični članek o načinu pogozdovanja na našem področju. Pri tem bi radi samo omenili, da drugod, posebno na Krasu onstran meje, se pri pogozdovanju držijo pravila, da najbolj uspeva in da je za naše kraje tudi najbolj primeren mešan gozd. IZPRED KAZERSKEEA NA KONEC LETA ODLOŽENA RAZPRAVA PROTI DELAVCEM IN SINDIKALISTOM Včeraj so zaslišali več prič, ki so v glavnem potrdile, da ni bilo govora o nedovoljeni manifestaciji ali drugih prekrških Nezgodi na delu V prvih popoldanskih urah so morali sprejeti na ortopedskem oddelku bolnišnice, kamor se je zatekel z rešilnim avtom Rdečega križa, 31-let-nega Ermenegilda Toloja iz Cerovelj št. 38. Po mnenju zdravnikov, ki so mu med bežnim pregledom ugotovili poleg številnih prask po levi nogi tudi zlom, bi moral Toloj okrevati v enem mesecu. Seveča bo moral ves ta čas držati nogo v mavcu Tudi včerajšnjo razpravo proti sindikalnim voditeljem in delavcem, ki so obtoženi, da to organizirali ali se udeležili nedovoljene manifestacije ali celo, da so žalili in napadli policijske organe, so odložili na 28 t m. čopoldne. Sicer je proces praktično končan, kajti obtožence so zaslišali že med prvo razpravo 17. oktobra letos, včeraj pa so prišle na vrsto priče. Na prihodnji razpravi pa bodo spregovorili državni tožilec in zagovorniki, nakar bo lahko sodišče izreklo razsodbo Kakor je znano, je ta razprava odmev velike, skoraj dva meteca trajajoče stavke električnih varilcev ladjedelnice Sv. Marka, ki se je končala s sindikalnim zborovanjem na Trgu Venezia. Zborovanje sta organizirala oba tržaška sindikata, ki sta določila tudi govornike. Za novo Delavsko zbornico CGIL sta govorila Radich in Tomi-nez, za Delavsko zbornico pa Cosulich in Pinguentini, ki je imel od vseh najbolj oster go. vor. Po končanem zborovanju vo se delavci razšli in del množice se je odpravil po nabrežju, Trgu Unita in Borznem trgu proti comu. Toda tu je delavce čakala policija z rdečimi jeepi in seveda z — borbeno vnemo. Po treh znakih trobente so jeepi stopili v akcijo in nastal je kaos, ker je pač vsak tekel, kamor se mu je zdelo, da ni nevarnosti. Seveda je prišlo tudi do sporadičnih napadov, ker so se morali nič hudega sluteči delavci braniti pred u-darci s tolkali. Ko je bil Borzni trg izpraznjen, se je zvečelo, da je r.ekaj ranjencev in tudi nekaj aretiranih oseb. Posledica tega je bila prijava sodišču dr. Paola Seme, 43-letnega Marcella Ghersini- (je uradno odsoten), so preči- ja, 50-letnega Antonia Cato-nara, 51-letnega Edoarda Fael-lija 47-letnega Rodolfa Va-lentija, 53-letnega Remigia Rosina, 41-letnega Luigija Mucchiuta, 33-letnega Luigija Zolija, 29-letnega Silvia Lau-rija, 21-letnega Josipa Hrovata in 27-letnega Fabia Mul-lerja. Ze na zadnji razpravi so morali zaslišani policijski a-genti priznati, da nimajo dokazov o nedovoljeni manifestaciji. Njim se je zdelo, da je bila povorka, a v resnici so se čelavci le razhajali in šli proti domu. Ce je bilo sploh še treba dokazov, da ni bilo 25. junija lani, ko je pčišlo do policijskega napada, nobene manifestacije. razen seveda sindikalnega zborovanja na Trgu Venezia, ki je bilo policijsko dovoljeno, in da ni bilo niti organizirane povorke, so jih prinesle včerajšnje priče. Večina teh je bila na zborovanju, nekaj ljudi pa se je zna-šlo sredi skupinic, ki so se pomikale proti domu. Štefanija Sardoč na primer, ki je dobro poznala Zolija, je začudeno obstala, ko je opazi-la, da so mladeniča aretirali. Ona je čakala na filobus št. 10 in ko je opazila skupino ljudi, se je radovedno približala. Tedaj je opazila Zolija samega na pločniku in čeprav ni storil ničesar, ga je neki neznanec v civilu odpeljal na policijO. Dr. Giannini, ki je v času dogodkov vodil politični odsek kvesture in ki je sestavil poročilo, je izjavil predsedniku, da ni ničesar vic el in da je «raport» uredil na podlagi obvesti! bivšega vice-kvestorja in sedanjega tržaškega kvestorja De Nozza in drugih policijskih funkcionarjev. Ker kvestor De Nozza ___________________________ , tudi včeraj ni prišel na raz- podtajnika Delavske zveze, pravo kot je bil povabljen Razširitev območja prizivnega sodišča S kratko svečanostjo so včeraj proslavili na civilnem odseku razširitev območja tržaškega prizivnega sodišča, li kateremu so bili pred kratkim z ukazom pravosodnega ministra priključena sodišča Gorice, Vidma, Porčenona in Tolmeča. V prisotnosti prvega predsednika prizivnega sodišča dr. Concalva in glavnega državnega tožilca dr. Valleranija je prvi spregovoril in poudaril važnost tega ukrepa pred sednik tržaške odvetniške zbornice odv. Gasser, ki se je v svojem govoru zahvalil ministru Moru in vsem onim ki so s svojim delom pripomogli, da so se meje delovanja našega prizivnega sodišča razširile. Njemu sta s kratkim nagovorom sledila predstavnika sodne oblasti dr. Consalvo in dr. Vallerani in končno tudi predsednika go-riške in videmske odvetniške zbornice odv. Livi in Clari-cini. tali njegovo poročilo Obram ba se je namreč odpovedala njegovemu pričevanju, medtem ko je sodišče sicer za se-caj sprejelo predlog obrambe. vendar si je pridržalo pravico, da bi kvestorja pozneje poklicalo za morebitna pojasnila. Ostale priče so pojasnile, kako je prišlo do aretacij posameznih obtožencev in vsi so izrekli svoje začudenje, ker ni bilo zanje nobenega razloga. To so potrdili Mario Marcuzzi. Bruno Umek in Tito D’Amico za Laurija, Cas-son Oliviero in Fridrich Gio-vaaoi za Ghersinija, Silvij Si-movič za Valentija in Anton Naperotič za Zolija. Passin Sergio in Raffaele Passante rta spregovorila o aretaciji Mullerja, ki ni zakrivil ničesar, razen da je stal na pločniku Borznega trga. Za to je tudi dobil več udarcev po glavi, zaradi česar ga je moral Passante odpeljati s svojim avtom v bolnišnico. Ko je Passin s svojim prijateljem hotel v bolnišnici govoriti z Mullerjem mu je dežurni zdravnik zagotovil, da poškodbe sicer niso hude, vendar da je bolje, če nekoliko počiva. Se prej pa je Francesca Se-mili obrazložila sodnemu zboru, da je med povratkom z zborovanja srečala Catonara ki jo je povabil, da bi ga spremljala na kvesturo, kjer je hotel protestirati zaradi a-retacije delavcev in brutalnega napada policije. Med potjo sta pri kvesturi srečala tudi Faellija, ki se jima je pridružil. Kakor smo že rekli, so razpravo odložili na 28. december, ko bo po vsej verjetnosti izrečena razsodba Preds. Gnezda, tož. Malte-se, zap. Rachelli, obramba OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POHOKE Dne 30. novembra se ie Trstu rodilo 8 otrok, porok ni bilo. umrlo pa )e 11 oseb. UMRLI SO: 79-letna Uršula Kraljič por. Bizjak 57-letni Guer. rino Presotto, 82-letna Ana Godina vd. Lukan. 55-letna Paoli-na Palma por. Primosich. 54-letna Angela Tonon por. Bearzi, 62-letni Davide Schivella. 83-let-nl Giovanni Marizza. 85-letna Marija Haslinger vd. Mikaučič, 66-1 etna Maria Caterina Pitaoco por. Spadaro. 66-letna Ida Pan-teghini. 91-letna Erminia Mandl vd. Arnstein. NOČNA SLUŽBA LEKARN Codermatz, Ul. Tor San Piero 2: De Colle. Ul. Revoltella 42: Depangher. Ul. S. Giusto 1; Alta Madonna del Mare. Largo Piave 2: Zanettl - Testa d*oro. Ul. Mazzini 43; Harabaglla v Barkov-ljah in Nicoli v Skedniu. SNG za Tržaško ozemlje Danes 1. decembra 1956 ob 20.30 v dvorani na stadionu «P r v i m a j«, Vrdelska cesta 7, Robert Anderson ČAJ IN SIMPATIJA Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 in eno uro pred začetkom predstave pri blagajni dvorane na stadionu. Jutri, 2. decembra 1956 ob 16.30 v Prosvetnem domu na OPČINAH Robert Anderson ČAJ IN SIMPATIJA V torek 4. t. m. ob 20.30 v kino dvorani v SKEDNJU ČAJ IN SIMPATIJA SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in SLOVEN-SKO-HRVATSKA LJUDSKA PROSVETA priredita jutri 2, dec. ob 16. uri v AVDITORIJU od 50-letnici smrti S. GreoorCiOa Na sporedu je; govor, recitacije, nas'op mladinskega pevskega zbora Glasbene Matice, pevskega zbora PD «Vesna», pevskega zbora PD «S. Škamperle« ter solistov, zbora in orkestra Glasbene Matice, ki bo izvajal Sattnerjevo kantato «Jeftejeva prisega« pod vodstvom prof. Oskarja Kjudra Vabimo k številni udeležbi! Vstopnice so v prodaji v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 in na sedežu SHLP, Dom pristaniških delavcev. DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV priredi v sredo, 5. dec. od 19. do 24. ure v dvorani na stadionu (Prvi maj«. MIKLAVŽEVANJE Darila sprejemajo v Ul Roma 15 ali pa pol ure pred začetkom na stadionu. Igra orkester »Morenas« Vabljeni! | olepaliSCa~) GLEDALIŠČE VERDI Danes ob 20.30 za 3!???e[jr reda A v parter m ln reda B za galerijo br«"lerki Bonpighijeve opere bo uprizorjena ob dvajset smrti avtorja. na. Pri gledališki blagaj.ni se daljine prodaja vstopnic. teatro nuovo Danes 30. t. m. ob 2100. Giovanninetti; «Hinavci». GLASBENA “ATICA , Starše, ki bi ^leh Dev:ki svoje otroke v vaie zbor. obveščamo, da so vsak petek ob 18.15 uri Man(;a Glasbene Matice. UL "movneza 29 pod vodstvom strokovna učitelja. SOBOTA, 1. decembra 1956 TRST POSTAJA A 11.30 Zabavna *Ja^*Lj,Mar Predavanje; 12.10 Za kulture; nekaj; 12.45 V svetu 01m„ 12.55 Kmečka godba. 1J-« „r. piiski dnevnik nato Pestra . na glasba: 14.00 Or kes‘‘LDevke'. talnv: 14.45 Ritmične v. i Zgodovinski posnetki pevcev; 16.00 Utrinki l. s^e in znanosti: 16.15 lene sijv- 15 15 Zgodovinski ted- nih nike in znanosti: r”1-1 ‘"J”moti-rapsodije: 16.30 Slovenski vi: 17.00 Plesna čajanka. lJj0 Mahler: Pesem zemlje; TVl■$ 7.00. 7.15. 13.30. 14.15 15.00. 22.00. ,, 6.30, poročila v italijanščini. 12.30. 19.45 23.00. , hi vame: 5.00-6.15 Spored iz LWli 6.15 Jutranja glasba: Ii^eset Spored iz Ljubljane: 7"ltranje minut ritma; 7-35 Tri^d^go popevke; 7.45 Koledar: 11 13.45 Za Spored iz Ljubljane: *-»iVij*- konec tedna: ritem: _ 14.20 ^a- n.ie ob našem morju: ‘4. .. bavna glasba: 14.40 Mb^vico0re^ dranskih obal: 15.00-17.00 S ^ iz Ljubljane: 17.00 Ritmi 1 -gg. pevke: 17.25 Lahka glasba.^ .ggO 19.30 Spored iz Ljubljane: „3(jO Poje Renato Rascel: 20.uu- Spored iz Ljubljane. SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 »^ Poročila ' ob 5.00. 6 °°;,., no. 13.00. 1500. 17.00 19.00 11.00 Igra kvintet Jožeta piča; 11.15 Dober dan. “ijjO (Vlado Firm: Dve zgodbi), -gi Slovenske narodne V . pjefi-Danila Bučarja in Cir*1* \o- .lja; 12.00 Jan Hugo Vaclav ^g risek: Simfonija v D-dufd- jj Kokošja kuga: 12.40 Odlon»k' ^ operet Emmerich-a Kalrnai .j vaja The Tonhalle ckeste g Zuericha: 13.15 Igra kvrnj® >r\. Avsenika: 13.30 Od arije d?.,,,!; do ............................ I 15.40 Nove knjige: 16.00 jg arije ,tei; je: 14.35 Želeli ste NAMIZNI BELEŽNI KOLEDAR DIJAŠKE MATICE za leto 1957 je izšel —o— Praktični koledar spada na pisalno mizo vsakega Slovenca ! ' Razna obvestila OBČNI ZBOR SPDT V torek 4. dec. ob 20.30 bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15-11., redni občni zbor SPDT. Tržaški filatelistični klub «L. Košir«. Kakor vsako nedeljo, tako bo tudi jutri, 2. t, m. na sedežu kluba. Ulica Roma 15-11., sestanek od 10. do 12. ure. Člani, ki še niso prevzeli všeh zadnjih novosti, naj se zglasilo pri blaga Iniku kluba med sestankom. [tržaški tko ———————— J Les Lesni trg v zadnjem tednu ni zabeležil večjih izz>rememb in še vedno prevladuje živahno povpraševanje na notranjem italijanskem trgu. ki je nekoliko obsežnejše kot y istem razdobju preteklih let. Očitno gre za odraz splošne mednarodne koniuntk. ture m za delno pomanjkanje blaga dežel Izvoznic. Pri lesu avstrijskega izvora se zaradi tega kaželo stalne težnle po višjah cenaih in so v zadnjem tednu že zabeležili povišanje za okrog 100 lir. Na cene zlasti vpliva dejstvo, da manjka predvsem kvalitetno blago, katerega zlasti iščejo mediteranski kupci. Po nekaterih poročilih se vrti cena avstri iškega tombanta O/III okrog 27.500 lir za kubični meter franco mej d neocarinjeno blago. Položai jugoslovanskega lesa se nt bistveno izpremenil in So kup. čiie redke zaradi ostre razlike v cenah, ki Je po mnenju tržaških operaterjev previsoka. V tej zvezi so zanimive nekatere vesti, da se predvidevajo nekatere izpremembe izvoznih cen, kllub temu da na mednarodnem odv. Pogassi, P, Sardos in trRU Vlada velika konjunktura Berton. I Na splošno vlada prepričanje. da bodo cene v prihodnosti še občutno narasle sai le sueška kriza povzročila, da obsežna področja niso mogla normalno kupovati lesa In se ie tam že občutilo pomanjkanle Kriza se bo prej ali slej rešila in takrat bo nujno prišlo do večiega povpraševanja. Kava Tudi pri kavi so vedno moč nejše tendence po dvigu cen In to zaradi slabe letine v Braziliji. kot tudi zaradi sueške krize, ki je preprečila dovoz kave Iz Arabije in drugih dežel onstran Sueškega prekopa. V Trstu je notranji trg zelo živahen zaradi obsežnejših nabav v okviru italijanskega trga Redke pa so kopčiie z avstrijskimi uvozniki, ki razpolagajo z. zadovolllvimi zalogami. Praktično tudi ni kupčil z Jugoslavijo. Valute Dolar £DA 635,25. švicarski frank 148. funt šterlimg 1630. francoski frank 153,50. nemška marka 148,50, avstrijski šiling 22,87, španska pezeta 12.75, dinar 0,80. Zlato: šterllng 7075-7155 niarengo 5500-5600, čisto zlato 742. ' 1IUVC *-------- 4*7 ne uganke: 17.30 Zabavpa^l plesna glasba: 18.15 P0'f„og je-zbor «Svobode» Laško: 'Ldadb' zikovn: pogovori: 18.45 s* bel domačih avtorjev igra an= dJ; Spase Milutinoviča iz Se,Jr3iuc 20.00 Veseli večer: 21.00 za ples in razvedrilo. TELEVIZIJA ve, 17.30 Film: «Serif»: 'J?-?5 2j.i5 ati; 21.15 Rascel la nujt. Bernard Shaw: «Vaškaid)^^^ Exceis>or. 15.30: »Mladina 01 J. prihodnosti«. R. Wag»er- VVoodvvacd. »line*' Fenlce. 15.30: «Orjak iz H. Bogart, J. Sterling £(-Nazionale. 15.30: «Ka®beDonc vi«. S. Ha.vden, V. De ^V.gtia-Filodrammatico. 16.00: “f1, go«. A. Ladd, R. Podest3- ,e Supcrcinema. 16.00. »KoPS”*^; zabava«, J. Matz. R- A-Arcobaleno. 16.00: «SantiaZ°". Ladd, R Podesta. __________ t C- Astra Rojan. 16.00: »Rom37”-Chaplin. ctk Capitol, 15.30: ((Mož s s|V“ leko«, G. Peck. J. Jotieoeti«' Cristallo. 16.00: ((Rdečelase » re». J. Pavne. R. 'm3' Grattacielo. 16.00; “Veliki 11(*. nevri«. M. Morgan. G ^ Ajp, Alabarda. 16.00: «Zaročenec I’. Sinatra. D. Revno*®-* ♦ Ariston. 16.00: ((Napol'ta'‘e par. Far VVestu«. R. Tavlor. b. ker. Armonia, mokresa«, j dum, — u-Aurora. 16.OO: ((Branim šuGrett1-bežen«, M. Caroi. G. r* n» Garibaldi. 16.00: «Pustolove g. Bahamih« Y. De Ga • Ideale! 16.00: »Rdeči oC«*n*‘ Wayne, L. Bacall. Impcro. 18.00: . »Tihi svet)*- ^iP Italia. 16.00: »Zgodbe >‘refn- žen«, A. Hepburn. J- wo°d. „ m 5*7 S. Marco. 16 00: “David '"jrd. sabea«, G. Peck. S. ”Alain^' Kino ob morju. 16.00: «A (t1, S. Ha.vden, A. M. Alberie Moderno. 16.00: »Kraljevi „11. strelec«. R. Tavlor. K. N .^i-Savona. 16.00: «Na dnu c n ce«, V. Johnson. R. R°J?i r'3' Viale. 1600: »Džungla na gu«. T. Curtis. E. Borgnn^,.,.* Vltt. Veneto. 15 15: »Ni P R. Calhoun. P. Laurie. A' Belvedere. 15.30: “P^nlrjl -jet. Haski«. A. Baxter. J ,“,bez«d>' Marconi. 16.00: «Druga Uu“ J. VVvman. R. Hudson. 0jaK3" Massimo. 16.00: «Bil sem M Dokument, film o svet 0 K Novo cine. 16 00: »Zabava« ney. to noč«. D. Kave, G ‘ rgo<»' Odeon. 16.00: ((Kraljica m* A. Francioli J More:>u .^jc*. Radio. 16.00: «Zaseda sto . L. Darnell. D. Robertson-.{ad’ Skedenj. 18 00: «Trije Ah1'1 v Parizu«. a. 15.00: «5 strelov '3 n£. =sa», J Lund. D ZAHVALA itv3' Vsem, ki so z nami s0^ jet3 vali ob bridki izgubi . nepozabnega moža ib IVANA RUSTJE p se iskreno zahvaljujeb'n_|(.ern sebna zahvala dar na K3' cvetja ter vsem, ki s? ^porn1' terikoli način počastili blagega pokojnika ter » mili na zadnji poti. ,e«>fA DRUŽINA HUS Trst, 1.XII.1956 I DRUGI KONGRES AZIJSKE SOCIALISTIČNE KONFERENCE Kje je socialistična doslednost ? Svet je pričakoval, da bo orugi kongres azijske socialistične konference dal predvsem jasen odgovor- na dve v*liki vprašanji: najprej, kaks-je stališče azijskih socialistov do agresije, zlasti ko leto grozi vzpostaviti stare kolonialne oblike dominacije; po diugi plati pa, kakšno je stališče azijskih socialistov do vPrašanja uresničenja socializ-s procesom gospodarske-razvoja. Jasno stališče tako glede prvega kakor dru-Bega vprašanja bi privedlo do diferenciacije v zvezi z zapletenimi stališči druge internacionale in bi dalo azijskim socialističnim strankam načelno cthovo za preraščanje v sploš-l# ljudska množična gibanja. 2ll pa kongres azijskih socialistov ni dal jasnega odgovo-r* niti na prvo niti na dru-M osnovno vprašanje. Pričakovanje jasnega odgovora je bilo upravičeno v toliko, ker se je kongres vršil Prve dni novembra, ko je svetovna kriza bila na vrhuncu, la ker so od poslednjega kon-Sresa pretekla več kot tri lete, in ker so konkretne izkušnje politike gospodarskega razvoja nudile zadostno osnovo za jasnejše oblikovanje socialističnega stališča. Kljub temu pa je kongres Predstavljal pomembno manifestacijo moči. Predvsem se družina azijskih socialistov stalno širi. Poleg dosedanjih elanov — Izraela, Pakistana, Indije, Burme, Malaje, Kambodže, Indonezije in Japonske ~~ je kongres sprejel tudi nove člane — cejlonsko Freedom party Sri Lanka, nepalski kongres in vietnamsko socia-Itatično stranko — zasedanju Pa je prisostvovalo nad dvaj-set bratskih delegacij, med katerimi tudi delegacija SZ-in Zveze komunistov Jugoslavije in opazovalcev .z raznih delov sveta. Dejstvo, da so socialistične stranke da-®es vladajoče stranke v štirih od enajstih dežel članic — 'j Burmi, na Cejlonu, v Kambodži in Izraelu — in da so Vsaj v dveh drugih deželah — j®diji in Indoneziji — socialistične stranke glavne opozij-cijske stranke, dokazuje, da 'Utajo socialisti pomembno vlogo v današnjem političnem ‘ivljenju Azije. Kongres je na prvem zasedanju sprejel ustanovno listi-Uo konference, ki pa, zaradi Uazadostno razčiščenih pogledov o osnovnih vprašanjih, ki 'f°ie pred azijskimi socialisti, U* prekorači okvira zahtev po krepitvi odnošajev med socia-'stičnimi strankami Azije, tež-Ujo za koordinacijo politike po sPorazumni poti, vzpostavljala stikov s socialističnimi gi-anji v ostalih delih sveta in Podobne organizacijske obli-medtem ko ostajajo še nadalje . odprta bistvena vpra-**nja. stalisce kongresa do poslednjih dogodkov Ena od osnovnih postavk jteijskih socialistov je bila v ‘m, da vzpostavljanje socia-hstičnih vlad pomeni odstra-Uitev vojne nevarnosti in na-Pada kot sredstva zunanje p°litike, kakor tudi uresmee-Vanje dejanske gospodarske enakosti in individualne svo-b°de. Dogodki na Bližnjem Vrhodu — kjer sta bili zapleteni kot napadalki dve deželi s socialistično vlado; Izrael 'n Francija — kakor tudi do- ®°dki na Madžarskem, kjei te neka velesila intervenirala 2 oboroženo silo v notranje tedeve druge dežele, ki se *toatra za socialistično, so pa tehtevali od socialistov, da Ucdvoumno jasno precizirajo Sv°je stališče do agresije kot *tedstva politike. Toda ni šlo le za definicijo jjtelišča, ampak prav tako tu-_l za sprejemanje ukrepov za ■-feprečevanje agresije. Spričo ^nliščine pa, da kongres ni . k kos tem vprašanjem, je to nujne posledice tudi na ^otno ostalo njegovo delo. Ko je zavzel stališče do na-?8da na Bližnjem vzhodu, ka-,0t tudi do dogodkov na Maorskem, je pri tem pomemb-0 vlogo igralo tudi dejstvo, h je izraelska socialistična ranka Mapaj, član 'azijske *®c'alistične konference. Iznal-0 delegacijo je vodil biv-Predsednik vlade Moše Sa-* ki je svojo argumentacijo ?rl na tezo, da med uobramb-'Ui nopadomi) Izraela in «po-»**ni neupravičeno agresijo» nn*Hje in Francije ni nikakrš-* logične povezanosti, in je , Ihiačil agresijo svoje vlade , korak samoobrambe in je ‘Uično dejal: «Ce se nam - °re kaj očitati, tedaj je edi- zove Izrael na prekinitev o-gnja in na umik svojih čet znotraj meja določenih po premirju, in dejal, da bi bila dolžnost konference edino v tem, da vpliva na obe stranki — Izrael in Egipt, da bi prišlo do obojestranske sporazumne rešitve. Z .drugimi besedami; konferenca bi morala potrditi plodove napada. Kljub temu, da so nekatere delegacije — zlasti pakistanska in indonezijska — odločno vztrajale na polni odgovornosti izraelske socialistične stranke za napad, je vendarle zmagala teza o potiebi razlikovanja med i AMERIŠKA DEMOKRACIJA Z NEKOLIKO BOLJ KRITIČNEGA ZORISCA Tri značilne kongresne ustanove ki gredo preko ustavnih določil Po končanem snemanju novega lilma »Speči princ*, v katerem Je Marylin Monroe igrala skupno z Laurencom Olivierom v Londonu, se Je s svojim možem, ameriškim komediografom Millerjem vrnila v ZDA. Urednik «New York Timesa« John Oacs je pred kratkim zapisal: »V kolikor je hladna vojna postajala bolj ostra, tem močnejši je postajal pritisk na državljanske svobode. Ublažitev hladne vojne je morda začasno varljiva, toda zmanjšanje mednarodne napetosti je vplivalo tudi na zmanjšanje notranje napetosti. Potemtakem bi neradna obnovitev hladne vojne, ki bi zavzela prejšnjo ostrost mogla zelo naglo oživeti stari notranji pritisk (v ZDA op. ur.)». Ce trenutno stanje mednarodnih odnosov dejansko pomeni vračanje na dobo hladne vojne in če bo v tem primeru prišlo do ustreznih posledic tudi v notranjem življe nju v ZDA, je nemogoče prerokovati. Vendar bi lahko iz vsega tega potegnili dva zaključka. Prvič: demokratizacija ni le problem vzhodnoevropskih držav, ampak tudi njihovega po- tencialnega nasprotnika zapad- nega sveta. Razdelitev sveta na bloke in izredno ostra hladna vojna sta vplivali na u-stvarjanje težke notranje atmosfere v vseh glavnih deželah sveta in tudi v vseh tistih deželah, ki so od teh tako ali drugače odvisne. Drugič; McCarthyjeva doba «lova na čarovnice« je minila. Redko kdo bi mogel danes pričakovati, da bi se mogel ta pojav povrniti v svoji prvotni obliki in ostrosti. «Toda vprašanje še vedno obstaja, kajti primeri ostrega in nepravičnega ravnanja proti posameznikom se nadaljujejo« pravi tajnik in blagajnik največje ameriške sindikalne organizacije AFL-CIO Schnitzler. Vse do leta 1884 v ZDA niso imeli zakona, ki bi določal pogoje za sprejem v državno službo. Tedaj pa je bila osnovana zvezna komisija za civilno službo, ki je izdala odloč- ZNANSTVENIK GERNSBACK SE JE ZAMISLIL NAD »KRITIČNIMI* KOVINAMI V skorajšnji bodočnosti bo človek moral po surovine na sosedno luno Znanstvenik, ki je napovedal televizijo, radar in številna tehnična odkritja naše dobe, je že prikazal, kako bodo živeli rudarji na luni Čimbolj se svet industrializira, tembolj , troši rudna bogastva in tem večje je število kovin, ki se označujejo kot «kritične» kovine ker so njihove surovinske zaloge omejene in bodo zato v kratkem izčrpane. V bodoče bodo morali metalurgi odkriti nove izvore teh kovin, ker bo sicer v svetovni industrijski proizvodnji prišlo do neozdravljive krize. uresničile. Tako je Gernsback že leta 1910 napovedal odkritje televizije in v grobih potezah celo opisal princip delovanja televizijskih sprejemnikov in oddajnih postaj. Okoli leta 1920 je Gernsback napovedal tudi druge znanstvene dosežke, med katerimi radar. Razmišljajoč o problemu preskrbe svetovne industrije s « kritičnimi» kovinami, je Gernsback prišel do zaključ-Nad tem vprašanjem se je i ka, da se bodo morali meta-preB’kratkim zamislil tudi‘tna-1 lurgi v bodoče lotiti izkoriščani učenjak Hugo Gernsback, ki I nja zalog na našem najbliž-ga poznamo kot enega najbolj I njem sosedu — na luni. Gerns-navdušenih ameriških pionir- back je prepričan, da bodo jev astronavtike.'V svoji večletni karieri znanstvenika in populizatorja te znanosti je Gernsback objavil več znanstvenih prognoz, ki so se v prvi poleti na luno z možnostjo vrnitve na Zemljo u-resničeni že čez 25 ali najkasneje čez 50 let. Gernsback je , že pred petnajstimi leti pisal prvem trenutku zdele utopi- o umetnih satelitih in precej stične, ki so se pa pozneje podrobno orisal načela, kako Oton Župančič; ZBRANO DELO Prva knjiga je izšla te dni v Državni založbi Slovenije 1o ’u>, kel to, da želimo živeti On je konferenci odre- Pravico do tega, da po- Prejeli smo EENa DANES - št. 146, za ^‘°ber 1956 - Izdaja Zveza noskih društev Jugoslavije . eg' senius 4’36”2, Lauer 4 4 ’ Cann 4’49"2. Bruce, Campbe ’ Kuznetcov, Johnson, '®: Cinemascope Wamercolor »TUJE Nastopata GREER GARSON in DANA ANDREAS