TfZZS** lito 1X1. itCV. 58. v umnom, i ptfflt i. marta iszb. Ceno Din r fahaja vuk dao popoldDe, lz»zemii oedelje to praznik«. - Interatl đo 80 petit * *_ Dinu do 100 vrst 2.50 Din, *eeji inierati petit vrtU 4- Din. Popast po dogo?om Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« telja letno v Jugoslaviji 24a— Din, ta imaemsUo «30.- Din. OpraTatitro: KnafloTa utlća It 8, prftiitfe. — Telefon 2304. Uredništvo: Knafiova ulica St S. L nadstropie. — Telefon 2034. Sumliiva naglica s proračunom Vladno većino zasfopajo v skupščini 3 radikalni postanci. -Vlada boce spraviti proračun pod streho že jutri. - Debata o finančnem zakonu bo burna Beograd, 9. mare a. Na včerajšnji popoldanski seji Narodne skupščine, ki je trajala pozno v noč, je vladna večina najprej adkronila zahtevo KDK po vzpastavitvi poštne direkcije v Splitu. V razgovoru s poslanci je minister po-Ste Vlajko Kocić izjavil, da bo kmaiu prišla na vrsto tuđi poštna direkcija v Ljubljani, kjer bo ostal samo inspektorat, podrejen poštni direkciji v Zagrebu aii pa direktno ministrstvu. Ob 7. zvečer je pričela ra-zprava o proračunu. Vladna večina je po krajši debati sprejela proračun ministrstva za promet in ministrstva post. Dasiravno je znano, da je proračun prometnega tntnistrstva izredne važnosti, tako z ozirom na obupne razm-ere, ki vladajo na železnicah, kakor tuđi z ozirom na novo trasirane prosre. je vladna večina 61a preko vsega tega in brez temeljitih razprav, ki bi bile v interesu izboliša-itfa našega prometa nujno potrebne, sprejela predloženi proračun. Ob 1. zju-traj je pričela debata o proračunu ministrstva za pošte in je vladna večina po kratki debati sprejela tuđi ta proračun. Narodna skupščina je bila skoraj prazna, ker vladna večina sploh ne kaže nikakecra zanimanja za proračunsko debato, KDK pa je že pred pričet-korn debate zapustila sejo. Ekspoze poštnega ministra Po spreietju proračuna prometnega mi* nistrstva je takoj pričela rasprava o proračunu ministrsrva za pošte. Poštni mini-«ier VlajRo Kocić je podal kratek ekspoze, v katerem je povdarjal, da je v splošnem stamje naših post zadovoljivo. Naglašal je veliko važnost pošmih ustanov v gospodar-skern rn kulturnem življenju ter povdarjal, da »i ministrstvo prizadeva. da kar naj-bolj ustreže vse.n zahtevam in potrebam. Nameraval je prvotno znižati nekatere poštne tarife, venda-r pa je moral to tia-mero spričo narašćajočih izdatkov opustiti. Pošta je ena najboli aktivnih državnih pod-JetiJ. Proračun predvideva* 135 milijonov čistega dobička. Ministrstvo ie v minulem letu delalo na to, da bi dobili vsi poštni uradi svoje lastne prostore. V ta namen je bik) potom Poštne hranilnice zsrajenih mnogo poslopij in se bo ta praksa nadalje-vala tuđi v prihodnjem letu. Telefonski pTom-et stalno naraSča in ie rato nastala tuđi potreba moderniziranja ©bstoječih naprav. Avtomatskc telefonske centrale so bile doslej montirane v Ljubljani In Novem Sadu, montažna dela pa so ▼ teku tuđi v Mariboru, Zagrebu in Sara-fevu. Jugoslavija ima direktne telefonske yveze z Madžarsko, Rumunijo, Avstriio, ĆeSkosIovaško in Nemčijo. v kratkem pa bo orvorjena tud* direktna rveza s Curi-botn in Parizom. Posebno pozornost posveča ministrstvo Poštni hranilnici, ki se zelo zadovoljivo razvija. Vlage so z-našale v pretek em letu 662 milijonov. celokupni promet 46 milijard, čisti dobiček pa 29 rnilijonov Din. V debati sta govorila samo posl. Čeda ICo-kanović in dr. Tirpanjanin, na kar je ve-dma ob navzočnosti komaj par poslancev pToračun s^rejela. Zopet incident radi zapisnika — Beojcrad, 9. marca. Današnja seja Narodne skupščine je pričela sele ob V2II. Pri čitanju zapisnika je prišlo zno-va do prerekanja med KDK in vladno većino, ker tuđi danes v zapisniku ni zabeleženo, da je KDK zapustila sejo. Med čitanjem zapisnika je g. Radić za-klical: Sramota, sprejemate proračun ob navzočnosti 12 poslancev. Vladno većino zastopajo 3 postanci Nato Je prišel v razpravo nufrri pred-k>g KDK, ki ga je stav U posl. dr. Ma-Ček glede reorganizacije ministrstva za Šume in rudnike. Predlog predvideva razbremenitev ministrsva s tem, da se prenese uprava občinskih in drugih javnih gozdnih posestev na prvotne lastnike, dočrm tri država še naprej vršila Ie nadzorstvo. V debati so poslanci dr. Maček. Palović in Metfkaš uteme-lievali predloj?, ki bi ga bila vla-dna većina brez dvoma odklonila, Če bi po nemarnosti svojih poslancev ne prišla v skrajno mučen položaj. Ko je prišlo do glasovanja, so bili namreč v skupščini od vladne većine navzoč] samo trije radikalt, od demokratov pa sploh nobeden. Minister Mijovič je v imenu vlade izjavil da spreime nujnost pred-loga ter pripomnil, da lahko prvi del predioga, ki govori 0 prenosu uprave na občine in privatne lastnike. takoj izvede dočrm prosi za izvedbo drugega dela predloga, ki se nanaša na preved-bo uradništva za podaljšanje roka. — Predlog je bil nato od navzočih poslancev soglasno sprejet in seja zaključena. Lkvidacija kmetijskih dolgov Na popoldanski seji bo prišel v raz-pravo predlog radikala Nastasa Pet-roviča in zemljoradnika Tupanjanina, ki zahtevata, naj se njunim predlogom o likvidaciji kmetijskih dolgov prizna nujnost. Debata bo bržkone zelo vi-harna, ker nameravata oba oštro napasti vlado, ki zavlačuje rešitev tega vprašanja. Strašno se jim mudi Na današnji večerni seji hoče vlada spraviti pod streho proračun ministrstva za poljedelstvo in proračun ministrstva za šume in rude. Vladna večina upa. da bo s sedanjo prakso že jutri absolvirala vse proračune tako, da bi preostal samo še finančni zakon. Ker je pripravila KDK za finančni zakon ćelo vrsto novih predlogov, se bo debata bržkone precej zavlekla. V vladnih krogih se zatrjuje, da se bodo v tem slučaju vršile seje Narodne skupščine nepretrgoma, s cimer hoče vladna večina bržkone poslance tako izmučiti, da bi končno opustili vsak odpor. Seja vodstva demokratske stranke — Beograd, 9. marca. Med seio Narodne skupščine se je vršila v demokratskem klubu seja vodstva demokratske stranke. G. Davidović se radi bolezni seie ni ude-ležil. Na tej seji je vodstvo demokratske stranke razpravljalo o kandidaturi za me-sto skupščinskega podpredsednika. Dose-danii podpredsednik dr. Pera Marković je z vstopom v vlado naravnost odstopil kot podpredsednik. Mesto je bilo najprvo ponuđeno 2iki Rafajloviću, ki pa je to od-klonil Končno se je vodstvo stranke zedi-nilo na terno-predlog, v katerem so poslanci Agatonović, Dukanac in Kujundžić. I7med teh treh kandidatov bo popoldne g. Davidović izbral kandidata, za katerega bo glasovala nato vladna večina. Prehrana pasivnih krajev Slovenija ne dobi nič. — Beograd, 9. marca. Ministrski svet je imel vceraj popoldne in zvečer v ministrski sobi Narodne skupščine sejo, na kateri je razpravljal o izvršitvi zakona o prehrani pasivnih krajev. Po referatu ministra za socijalno politiko Čede Radovića je ministrski svet izdelal pravilnik gle le razdelitve podpore, ki jo predvideva zakon. Pravilnik je bil v načelu sprejet, definitivna redakcija pa bo izvršena sele na današji seji. Po informacijah iz vladnih krogov dob« kra|rujevsko okrožje 6 milijonov, užiško 55, mostarsko 7, travniško 5, vrbovsko 5, biha-sko 4, tuzlansko 2 milijona Din, sarajevska oblast pa 140 vagonov konize. Pravilnik predvideva poseben odbor trgovcev izvozni-kov v Beogradu, ki bodo dobavljali hrano, potrebno za gladujoie pokrajine. V poedinih oblasteh bodo snovani posebni odbori, ki bodo po navodilih ministra za socijalnv politiko razdeljevali podpore. V glavnem pa bo vodil akcijo Rdeči križ. Slovenija ne bo dobila ničesar. - «-* :fii M TANGERSKO VPRAŠANJE — Rim, 9. marca. Francoski in Spanski poslanik sta danes izročila Mussoliniju ena-ko se glase^i noti. v kateri vabita Italijo na konferenco, ki se bo vršila zametkom aprila v Parizu, na kateri se bo ob godelovanju Anglije razpravljalo 0 reviziji tangerskega statuta. RADEK ARETTRAN — VaršaTa. 9. marca. Casopisne vesti da je bil Radek aretiran, ko je hotel iz Smo-lenska pobegniti preko meje, se potrjujejo. Dva tabora v Narodni skupščini AUajši radikalni in demokratski poslanci odobravajo, starefši in treznejši pa obsojajo hegemonistični režim« — Laži in intrige edino orožje režimovcev- — April prinese važne izpremembe« — Beograd, 9. marca. V zadnjem ča* su je opažati v Narodni skupščini raz» delitev v dva tabora pri presojanju po* Htične situacije. V enem taboru so oni. ki zagovarjajo sedanji sistem in nada* ljevanje Vukičevičevega režima. V tem taboru so v glavnem vodilni politiki demokratskega kluba in radikali okrog g. Vukičcviča, večinoma mladi poslan* ci, ki so bili izvoljeni sele pri zadnjih volitvah. V drugem taboru so pa sta* rejši politiki, resni Ijudje, ki smatrajo v presojanju političnega položaja po* polno spremembo sistema in režima za ncobhodno potrebno. Vukičevičcvci s** prav dobro zave» dajo, da jim grozi največja nevarnost s strani KDK. Zato se poslužujcjo vseh sredstev, da bi KDK in njene vo' ditelje čim bolj diskreditirali. V ta na* men rabijo predvsem vsa" zlobna pod* tikanja g. Radiću in Pribičeviču. Tako so hoteli izkoristiti tuđi za včeraj na* povedani sestanek med gg. Radićem in predsednikom češkoslovaške dclegaci* je za zbližanje med Jugoslavijo in Če* škoslovaško dr. Uhlifem. G. Radič je povabil dr. Uhlira na kosilo, toda ra* dikali so ga okupirali in tako dolgo za* drževali, da ni prišel na kosilo, mar već se je sestal z g. Radićem sele pozneje. Vukičevičevci pa so hoteli iz tega ko« vati kapital ter so širili vesti, ćeš. da se dr. Uhlif ni hotel sestati z g. Ra* dičem. Še bolj netaktno so nastopili reži* movci na včerajšnji seji Narodne skup* ščine, ko so g. Rač.ću podtikali, da je obdolžil Srbijo kot povzročiteljico sve* tovne vojne. Starejsi in resni politiki so to postopanje vladnih krogov javno in pstro obsojali in odklanjajo taktiko, ki ji dajejo ton mladi in neizkušeni začetniki okrog g. Vukičevica. G. Vukičevič je bil snoči v Topoli. kjer je bil sprejet od kralja v avdijen* ci. Ko se je zvečer vrnil, je začela nje* gova okolica takoj širiti vesti, da je položaj vlade čvrst in da je za vsak slučaj osigurana inicijativa za vsako bodočo kombinattjo radikalni stranki in g. Vukičeviču. Toda tuđi najožji pristaši g. Vukičevica tem vestern ne verjamejo več tako, kakor so jim v za* četku. Vaš dopisnik se ie z ozirom na te vesti obrnil na uslednega radikalskega voditelja, ki mu je izjavil: Sedaj ne gre več za vlado in o simpatijah in antipa-tijah do poedincev ali poedinih strank, marvec za temelje, na katerih sloni naša država* Gre za popolnoma nov sistem vladanja, povsem drugačen, nego je sedanji. V ospredje sili revizija ustave in temeljita decenrral:zacija uprave. ki jo upravičeno zahtevajo vsi prečan-ski kraji. zlasti kar se tiče decentralizacije financiranja. Naravno je. da mo-rajo pri tem velikem delu sodelovati vsi deli naše države brez izjeme. Takih problemov sedanja vlada ne more resiti. Zato tuđi ne priđe več v poštev razDoloienje in nerazpoloženje napram poedincem in vse mahinacije, ki spada-jo v zgodovino sistematičnega nasilja sedanje vlade, ki bi hotela podajsati življenje sedanjemu sistemu absolutne-ga vladanja iz Beograda. Mesec april bo mesec velikih rzprememb ne samo v vrem^nskem, marveč še v mnogo većji meri v političnem oziru. Fašizem postaja vedno bolj predrzen Zatiranje slovanskega življa v Italiji se intenzivno nadaljuje. — Figarji se trkajo na jonaška prsa in napoveđujejo osrobojc- nje Dalmacije. — Gorica, 9. marca. Dočim se ▼ Bet^ra-du in Rimu pripravljajo na obnovo j>ogajanj za ureditev vseh še neurejenih vpra^anj med obema državama, je pričel fašizem Se hujše preganjali naše rojake v Julijski BeneČiji. Iz državnih sluzb so ie davno odstranjeni vsi ^tnjerodci*:, sedaj pa so prišla na vrsto tuđi privatna podjetja. Slovenskim pod-jeljem je že davno onemogoČen obstoj in so s tem seveda izgubili vsako zavetje oni, ki doslej še vedno nišo klonili. Vsi državni uradniki, v kolikor nišo bili odpusčent, eo premeščeni v južne pokrajine, slovensko «olstvo je popolnoma izginilo. Italijani so pc >osvobojenju< zaprli 7 slovenskih srednjih in 651 osnovnih šol tako, da slovenska deca sploh nima pouka v svojem jeziku, a fašizem ji hoče zabraniti ćelo doma uporabo materinega jezika. Oni Rim, ki se povsod drugod postavlja na neko višje stališče in zahteva rase posebne pravice, v Italiji ni nalel niti besedice v obrambo slovenskega duhovnika. In tako je tuđi iz cerkve že davno izginila slovenska beseda. Nedavno se je vršila v Rimu pod pred-sedstvom generalnega tajnika fašist ične stranke konferenca vseh pokrajinskih tajni-kov, na kateri so bile določene nada! ine smernice za iztrebljenje vseh tujerodcev. Uspehi te najnovejše akcije s<» vedno bolj kažejo. Ker ni več društev, ki bi jih mogel faSizem razpitščati, se je lotil posameznikov, katerim hoče z raznimi šikanami življenje tako zagrrenili, da jih prežene z rodne grude ali pa gospodarsko uniČi. Drznost fašizma pa ne pozna nobenih mej. V Trstu je bil osnovan poseben >prostovolj-ni borbeni oddelekc, ki ima nalogo vršiti propagando tuđi v neitalijanski Dalmaciji. Iz Trsta so za ćeli pošiljati dalmatinskim Ita-lijanom letake in brošure, v katerih jih pozi vajo, naj vztrajajo v borbi, ker ni več da-leč odrešenje. Te dni je bil izdan letak, ki so ga pod-pisali borci z Vittori Venetta, dalmatinski begunci iD D'Annunzijevi legionarji, f kateri naglašajo, da so na drugi obali Jadrana ostanki cesarstva, ki ga je uničilo zmago-no«no italijansko orožje. »puščajo ▼ divjaske represalije proti Italijanom, dočim si Slo-vani v Italiji uzurpirajo pravice i talijanskih državi ja nov in te preobjedajo italijanskega kruha ter pripravljajo zarote m teptajo ita-lijansko gostoljubnost Toda mi borno ponovno pognali preko meje Boroeviceve vojake, ne borno jim dali kruha, marvec jim borno dali preskusiti svinca. Zemlja italijan- skih muifenikov se ne bo dala ve$ Izkori-ščati. Proglas poziva italijanske Ituđente, naj se pripravljajo na borbo. Italijanske delavce opozarja na strahote, katerim je ispostavljeno delavstvo v Jugoslaviji in jih poziva, naj ne sodelujejo s temi iadajaloj. Lastnike par-uikov pa poziva proglas, naj izpuste iz službe vse Jugoslovene. Proglas končuje z apelom, naj vse, kar misli italijansko, vodi naj-odločnejso borbo proti Jugoslovenom in to do zadnje kaplje krvi. ItalijansUa zastava bo v kratkem zmagonosno zaplapolala in ni več dalec čas, ko bo osvobojena tuđi Dalmacija. Ljubljanska raca v zagrebških listih O seji Zbornice TOI, ki je ni bilo. Današnji »Jutarnji liste prinaša iz Ljubljane datirano vt?st, da je imela Zbornica TOI včeraj sejo, na kateri ie med drugim razpraivljala o zavarovanju delav-cev. Stavljen pa je bil baje tuđi predlog glede osuovanja novega lista, ki nai bi zastopal interese slovenskih gospodarskih krogov, vendar pi po informacijah »Jutarnjega lista« v tem oziru še ni bil spreLiet noben sklep. »Jutarnji list« komentira to vest kat doka^, da slovenski gospodarski krogi ne najdeio zadostne zascite v tako zvanem velikem slovenskem tisku, ki Je popolnoma strankarski in ki se baš iz stra-rrkarskih razlogov nag;i»a tja, kier naj-de večje &evilo valilcev. Delstvo je. da se včeraj sploh ni vr5!. la nobena se^a Zbornice TOI niti ne nje-nega načdstva. Ver j« bil i>redsednik g. Jelačin r>o naiih mfarmacijah v Beogradu, Seia Zborn-ice TOI bo Sele v četrtek 19 trn. Zđi se, da je ljubljanski poročevalec »Ju. tarnjega lislac zasTec2oval s svojo vestjo povsem dn*ge nam-ene, kakor pa točno in-farmiranje javnost. FRANCOSKO-AMERISKA POGODBA — 9ewr*rk, 9. marca. Senat J* odobri! nedavno eklenjeno razsodiS^no pogodbo med Francijo in A me riko, ki bo sedaj predložena predsedniku Coolidgeu v podpi«. S tem so omogoČena pokajanja Amerike z Anglijn. Japaonsko. Italijo in NeooČijo, ki se bodo priče U v kratkem. Iz ljubljanske kronike Afera Ivana Klemcnčiča. — Aretacije številnih beračev. Policijski nadzornik g. Za.ideia ie - današnjim dnem zaključil podrobne poizveJ-be glede afere ko^evskega restavrir^r i Ivana Klemenčiča, ki ie obdolžen 'in.irske-ga nabada na poštno ambulanco do'cn^ke-ga vlaka. Včeraj je bil g. nadrernik na IVf-du in v Radovljicl kjer je zasl;<;i' TinD^s osebe, ki so podale pojasnila x3m>sio n-for.nacije g!ede delovanja Ivana ^lfm:n-čiča, ko je ta blval na Blcdu in po/:njj» i;a Lescah, kjer je skupno z nekim L; b'ian^ .-nom vodi! lesrto trgovino Sam K"-mfnC:i5 ie vodH /elo slabo krjigovodsr\?o 0 svojih poslih. Kakor se je ugotovilo, je bil r>d nje* ga v naiem vzeti hotel «Tr^t» v K)5evi» aktiven. EkrsleJ nišo bile nobjne dr:i« esebe aretirane. Pri dosedanjih zao, je rhvanec« toliko obtežilnega materi a.a. (Ja bo unral pa mnenju kriminalistov konino Klenienč^ kloniti in priznati sv-ti zltK:i:i. • Mestna občJna sk-is.i *■ pomoCiD ^o*ic\ie zajeziti beračenje po me>;:i. P?t»K ie že od lickdaj dan bč'nZev. Sv.>: *as s.i nnr?ireĆ rresmi očetie doloĆiH. J^ smeio »fvr.i ne* Mifu ob petkih h(»o!*.I oJ hiše <1o hi?c ter prositi mil.iščine. i'.i privilegij pa ?o v^i-v.il: samo rojen Ljub^anlani. Ljubljanski b^r^Či, ki se vedno «ii:c.eD na to svo.o Jtaio pravico, su pr-v Cjccrčem. ker r.n sk.išrtio sedaj u p:jmci> krati;;. Vsi ijub-i^'^ki irguvci so namreč v s-r.vu sklepa z^uniCtLD občnetJ zbo.a tr,,ov.ske^a Tr"-Jiija pripravljeni prispevati gotov znesele mestnemu magistratu za mestne uboge, sa-mo da se odpravi nadležno beracenje. L;ubljans-ka policija zadnii čas strogo v*il na. berače in ni dneva, —8.026 (8.011). London 277.12— 277.92 (277.52). Newyork 56 77— 56.97 (56.R7). Pariz 222.77-224.77 (223.77). Prasra 168.15—168.95 (168.55). Milan 0— 300.72. EfekM: Ce!'«1ca 164—0. LhiMjaTtsict Kreditna 135—0, PraStediona 8«O—0, Kreditni zavod 155—0 Vevčc 135—0. Ru5e 261 -280, Stavbna 56—^. SeSir 125—0, INOZEMSKE BORZE. — Cnrlti. Beograd 9 13375. Duna^ 73AK Berlin 124.20. Prajra t5.%. Milan 27.45, Pa-riz 20.43, oLndon 25.3425, Ncwyork 519-501 Stran 2 •SLOVENSKI N A R O D» Ot 9. marca 1928. Ste* 58 SLS v obrambi svoje podle preteklosti w «Slovenčev» pamflet na slovenske naprednjake. — Kdo fe iida-jal slovenski narod habsbnrškemti režimu? — Klerikalni vojni hujskaci in denuncijanti, — AK }e res kkrikafizem odrdtil tlo- venski narod? Radikalni cl ijalki klub >Slovenski jug« je izdal brošuro, v kateri dokazuje lko<1-Ijivost zveze 8 klerikalci za radikalno stranko, kakor smo zvedeli iz beograjskeg.i >Vremena«, kjer se zaradi nje razburja đr. Rnvnihar, in iz danaSnjega >S1ovencac, ki je l'otl naslovom »Pamflete v resnici objavil pamflet ra SDS. Znano je, da Jn radikalni i'rja'ški klub >^*ovenski juge ie pri z-iin'ih vtli*vah za-g.rpjl odklonilno stahšde naprat'i zvt-zi f klerikalci, in mano je tuđi, da zastopa enako stalisče, rnzen dr. Ravniarjft, tuđi većina slovenskih radikalov, zlasti pa ona skupina, ki se zbira okoli dr. Sajovica in njegovega lista, kočevske »Samouprave«. Povsem naravno je, da skuSa ta struja uve-ljaviti svoje mnenje v radikalni stranki, ki je zaradi zveze s klerikalci povsem umevno izgubila zelo mnogo na ugledu med na-prednimi Slovenci, med katerimi se zaradi te zveze ni mogla uveljaviti po svoji želji. Ne spuščamo se v vsebino te brošure; raz-burjenje, ki ga je pov7xočila v klerikalnih in gotovih radikalnih krogih, pa nam služi sa dokaz, da je vsekakor zadela v živo. Posebno je morala zadeti v živo naše kle-rikalce, ki zlivajo v današnjem >Sloveneuc iz svojih obilnih zalog gnojnico na slt^en-i«ke naprednjake, katerim oČitajo svoje lastne grehe po zglpdu tatu, ki vpije >Primite tatu !<. Naj navedemo samo nekaj primerov ii >Slovenfpve< kloake za boljše razumevanje klerikalne >poštenosti< in »moralnosti«. >Slovener< označuje slovenske naprednjake kot >!ibera?no - nemškutarsko družbo, ki je imela n^kdaj edino nalogo z Dunaja. da izdaja slovenski narod habsburSkemu vsenemSkemu invazijskemu režimu,« da se je »slovenski liberalizem ves srecen poČutil 3e v družbi buržujske nemskutarske družbe in da ni imel slajšega občutka, kakor ce je mogel svoj lasten rod, svoje lastno poreklo pred tujeem zatajiti, svoj narod izdajati io rau škodovati«. Slovensko narodno - napredno stranko sta pred vojno redila đr. Ivan Tavčar in Ivan liribar. Dr. Ivan Favcar je bil eden najodličnejsih slovenskih pisateljev, in z gornjimi svojimi trditvami blati klerikalna hijena njegov spomin, ki bo vedno ostal svetel v zgodovini slovenskega naroda, ka kor ga je hotel blatiti tuđi tak rat, ko je pred vojno denunciral ojegovo soproga, se-danjo Častno dvorno damo in častno me-sčanko ljubljansko gospo Franjo, ker je potovala z »Ljubljanskim Zvonom« v Beograd in bila sprejeta ter odlikovana od pokoj nega kralja Petra »Slovenec« jo je v začetku vojne ćelo pozival, naj vrne pode-ljeni ji red sv. Save.. Drugi voditelj teda-nje narodno - napredne stranke je bil bivši ljubljanski župan in poznejši jtigroslovenski poslanik v Pragi g. Ivan Hribar, ki ga je de-nunciral »Slovenec« zaradi njegovih potovanj v Rusijo in mu ponovno očital njegova pan-slavistična stremljenja, zaradi katerih je bil med vojno po nemali klerikalni zaslugi interniran. G. Ivan HHbar je danes *lao radikalne stranke in zdi se nam. dm bi naj-laije poTedal. ▼ koliko je resnieen »Sloven-Čev« pamflet glede ne k da nje narodu* - napredne stranke. Da osvežimo nekoliko pozabljenje o vlogi, ki jo je igrala SLS pred vojno in ki bi jo danes rada zatajila z izmišljen i mi napadi na slovensko naprednjake, naj nave-dtmo, da je »Slovenec« dne 27. julija 1. 1914 objavil pesem, ki ima med drugimi tele vrze: >S kanoni vas potdrtTlmo, vi Srbi, dom hlađen vam postavimo ob vrbi ... . .- '■ f i V imenu božjem priđe k vam armada pogledat, kaj se sveti tam % Belgrada. n J NoŽnicam me? izderemo ^ bliska vi, & n & da prestol vam operemo krvavi.c Itd. itd. Istega dne je plsal «S1ovenec»: «C« Je kdaj kaka vojna bili pravična, je vojna piott Srbiji, tej sramotni državL ki živ) tamo od umora, sleparije Id verolomst 'a Ta d.zava mora biti ponižana. to je očitno zasra-rmiie. H napoveduje prapad in Pogtn, da. ćelo po Avstriji sami §!rl duha upornosti in izdaistva Doigo časa It čuti ves svet. da lc votna neizogibna.» In ist! vino zoper zaklete so-vražnHce samega Jeznsa. pričwn€ega v za-kramentu Ihibeznl. — Možie. lenko vzvi^en, kako svet, k?ko Bocu dooadlilv Ie boi v kateresa ste pokličanl! Z varrri ie pravica. z vami ie bog gospodar voiskinih trum!» In tajništvo je razposlak) tedai okrožni-co na svoje zaupnike. ki fih ie prosilo za poroćlla, ali se v ojihovem kraju op^žajo pojavi velesrbstva odnosno protiavstrUslva. kdo ie naročnik naprednih listov međ nji-nrf .Slovenskeea Naroda» in «Učite1iskega tovariša» in v katerih javnih lokalih so ti hsti na razpolago cProsimo za najnujnei^' odjro-ror na ta-rpraSania. da bo^-vedelo strankino vodstvo v pravem času okreniti vsa potrebna sredstva,* pravi na koncu ta klerikalna okrožnica. «Domovi«na ie v ne-varnosti, tedai vsi možje na krov! Vse za vero. dom. cesar ja!» To je samo neka? primerov frmed ne-Stetih, ki pa že dovolj jasno kažeio. kdo ie slovenski narod izdaial hahsbnrškemu vse--tem^Vr»mu invazi'skemu režimu. Tsti liudie, ki so tedai vodili SLS, Jo Se danes vodijo Kakor so takrat prejraniali slovenske naprednjake, prav tako fih š> danes po Istih ntetodah. samo z drugim! sredstvi. Ce bi se vse zsodilo v pretek!fh časih po klerikalni želiah, bi danes sJoven-skega naroda več ne bilo. Večina mož, katerih mrena so zabeležena v zgodovini slovenskega naroda in ki v resnici neka' po-menijo, je rzsla iz prorik!erikalneKa tabora in če bi njih ne bilo, bi tuđi slovenskeza naroda ne bilo oziroma bi vsa; ne stal na sedanii kulturni visini. Toliko za enkrat na danaSnii «Sloven-čev» pamflet. Ce želi klerikalno glasilo, borno lahko navedli Se več zgledov \t ae-la klerfkalizma za slovensko liudsr^o. Pisane z^odbe iz naših krajev Dvojni tif na progi Zagreb-Beograd. — Mati abila lastno hčer-ko. — Pustolovščine mlade Celjanke-morfinistke. — Ncvaren pustolovec pred sodiščem. i 2e dolgo se je v merodajnih krogfh ' razpravljalo o zgradbi drugega tira na progi Zagreb— Beograd, ki ma kot ena naših najvažnejših mednarodnih prog tuđi naj več ji promet. Na val na tei pro-gi je izredno velik in še vedno narašča, a stara proga ie v tako slabem stanju, da so želenziške nesreće skoraj na dnevnem redu. Radi velikega prometa je tuđi popravljanje proge v večjem ob-segu skoraj nemogoče ker bi moral sicer promet popolnoma zastati. Zato se je prometno ministrstvo končno od-ločilo. da zgradi na tej progi dvojni tir. Gradbena dela so razdeljena med beo-grajsko in zagrebško železniško direkcijo. Beograjska direkcija bo gradila progo od Bograda do Sravonskegfc Broda, zagrebška pa od Broda do Novske. Od Novske dal>e sta predviđeni dve novi progi in sicer ena preko Siska, druga pa preko Dugega sela. Prvotno projektirana proga Zagreb—Novska je bila opušćena iz raznih tehničnih raz-logov. Na progi med Novsko in Brodom so dela pričela že koncem minu-lega meseca. Zaposlenih je zaenkrat 2.500 delavcev. ki kopljejo temelje in dovažajo gramoz za novo progo. Ce ne bodo nastopile kake nepredviđene ovi-re, bo po mnenju strokovnjakov ta del proge zgrajen do konca letošnjega leta. Tuđi v beograjski direkciji so že pri-čelt z delom in je doslei izdelanih 40 kilomerrov nasipa. Tračnice in drugi za novo progo potrebni materijal bo mijiistrstvo dobavilo na račun repara- cij iz Nejnčije. Ko bo nova proga dovršena, bo temeljito popravljena seda-nja proga, na kar bo promet med Zagrebom in Beogradom zelo olajšan. Nujno potebno pa bi bilo, da se podvoji tir tuđi na progi Zagreb—Zidanimost. kjer je sedaj promet najbolj otežkočen baš vsled tega, ker se mora vršiti v obeh srnereh samo na enem tir u. Pretresljiva rodbinska tragedija se je te dni odigrala v selu Vrsi, občina Bugojno v Hercegovini. V sehi živita že priletna zakonca Bečirov in sicer 751etni Hajdarović Mustafa Beči rov in njegova 701etna žena Ema. Pri njima je stanovala tuđi njuna hčerka Zujka. ki je bila poročena z nekim Husom Milano-vićem. Med starimi in mladimi pa ni bilo posebne harmonije, lasti tast in zet se nikakor ništa sporazumela in bila sta si često v laseh. Pretekle dn» sta se zapet sprla. Med prepirom )e Bećirov navalil na svojega zeta in med obema >e nastaJ hud pretep. Med tem je prihite-lala Zujka in hotela je razstavrti moža in očeta. V prepir se je vmešala tuđi njena mati. ki je z nožem v roki navalila na svojega zeta. Ta ji je nož takoj izvil iz rok in ga vrgel na tla. Toda med tem. ko sta se zet rn tast Se nadalje preoirala, je Bečirova skrivoma nož in odšla za svojo hčerko. ki je zapustila prepirajoča se moža. Zunaj je naletela na svojo hcerko in ne da bi črhnila besedioo, n je zasadila nož v srce. Nesrečna hčerka, ki je bila pole« tega Se v blago slovi jenem stanja, je bila takoj mrtva. Orožniki so aretirali oba stara Bečirova in Ju izročili sodiSču. Tako je rodbinska tragedija spravila v prerani grob mlado ženo, ki je poleg tega zapustila dvoje otrok, a stara Bečirova sta morala v zatonu svojega Življenja v zapor. • Ze včeraj smo med dnevniral vest- mi poročali, da je novosadska policija are ti rala in izgnala neko Slove nko, ki si je na vsak način hoteja pribaviti več« >o količino morfija. Ore za Celjanko Frančiško Rupanovo, o čije avarrturab prinašajo novosadski listi za ni mi ve podrobnosti. Na policiji je Rupanova. ki je hčerka sodn-ka Rupana iz Celja, pri-povedovala svojo burno in pestro zgo-dovino. Kot 161etna mladenka je pobeg-nila od doma. Mikal jo je svet, zlasti pa jo je veselil poklič artistke. V na-daljnih letih je potova'a po Nemčiji. Angliji, Franciji. Italiji, Avstriji in Egiptu, bila je tuđi na daljnem vzhodu. na Kttajskem, na Japonskem. v Indiji itd. Nastopala ie v razlićnih kabaretih in varijetejih kot plesalka in artisrka, na-stopila je v Tokiu, Carigradu, Kairu in drugod. V Turčiji se je seznanila z nekim moškim, ki je bil hud morfinist. Upala je, da ga ozdravi in resi tega omamnega strupa, toda zgodilo se je baš obratno. Postala je sama strastna morfinistinja in sploh brez morfija ni mogla živeti. Zato je odšla na daljni vzhod. kjer je kupčija s temi opojnimi sredstvi svobodna. Nato se ie vrnila v Evropo. Odšla je na Dunaj, kjer jo je leci] sloviti dunajski profesor VVagner-Jauregg. Obljubil ji je. da io popolnoma ozdravi. Toda brez moriija ni mogla živeti. Prišla je tuđi v Jugoslavijo in se nastanila v Zagrebu toda policija io je izgnala. V Novem Sadu je pohajala okoli zdravnikov in moledova'a. da ji zapišejo morfij. Naletela je pa povsod na gluha ušesa, pač pa so ji zdravniki vbrizgali več injekcij, ki naj bi učinko-vale proti zahtevi telesa po morfiju. Rupanova je bila tuđi v raznih lekar-nah in si je skušala s ponarejenimi recepti pridobki morfij. Pri njej je policija našla več doz morfija. P^ zaslišanju je bila mlada slovenska pustolovka izgnana v Celje. • Pred zagrebškim senatom se je te dni zagovarjal nevaren in drzen pu* stolovec. Gre za 27sletnega mehanika Rudolfa Vodopivca, rodom iz Sarajeva, a po narodnosti Slovenca. Vodopivec je uganjal svoje pustolovščine Širom Jugoslavije, zlasti pa v Sloveniji, tako n. pr. v Rogaški Slatini, v Celju in Ljubljani, potem v Splitu in drugje. Nastopal je kot rojen hohštapler in se običajno izdajal za bogatega trgovca ali lastnika kakega velepodjetja. Zani« miv je zlasti trik,,ki se ga je poslužil lani v Zagrebu in tako opcharil nekega šoferja za 5000 Din. Tik prt d Arkovo tvornico v Zagrebu je Vodopivec se* cei v takso in naročil šoteriu, naj ga pelje v Rogaško Slatino. Izdal se je za brata zagrebškega veleindustrijca g. Arka. Sofer je res nasedel in ga peljal v Rogaško Slatino. Račun za vožnjo je znašal okoli 5000 Din, ki jih pa šofer ni videl. Rmahi po tej avanturi je bil Vodopivec prijet. V zaporu so prišle na dan še druge zanimlvosti. Tako je pjiicija ugotovila, da se je Vodopivec v '"elju izdajal za lastnika žage v Sa* rajevu in najel nektGa šo*crja, ki ga je v družbi veselih deklet odpeljal v Ljubljane Sofer je menil, da ima epravka z boljšim gospodom in je vso pot sam plačeval vso «ceho». Tako so se vozili iz Celja v Ljubljano in nazaj. V Celju je Vodopivec .zjavil šoferju, da mora telefonirati v Liubljano. Sel ie k telefonu, toda šofer ga ni videl več V Rogaški Slatini se je Vodopivec •£.dajal za zastopnika Foidovih avto* mobilov in je raznim oscbani na ta način izvabil okoli 5000 Din. V Splitu je zopet nastopal kot častnik. pri Taz» nih krojačih je nar >čil več oficirskih ur.iform, ki jih je sicer pre\zel, toda plačal ni. Hotelirju hotela «Baikan» je natvezil, da mu bo privedtl 2ve»sketa kal-rarnega zblizanla. Gospa 1\ Gospodinova je prodavala v sloveoskem, dovoi) gla-ctttem. a seveda z bolgarsfc:mt končnicami in naglasj prepoje-nem jeziku o bugarski ženi. nj enem življenju, »trem'ienju, lastnostih ter o vpraša-nu novega žen&tva vobče. Ogromne tvari-ne kajpada ni mogoče obđcla-ti v kra&em predavanju Oospt Je podala zek> Meahio m opnirnsiičfK), tzvečme čisto lirsko sUko BoJgarske, a sifto. ki vei« kooćno za vsa-ko slovanjko ienstve. SvoiMi trđtcv oi mogla podpreoi i (krčazi, niti s statistiko, niti z literaturo ali vsaj s slikam. Prav lopo pa ie nagtaiaia, da Je prva naioga današnje žent vobče: preponti narode z etiko toi nu-roi i ubijem. 2ela je Jako toplo priznanje. G. operni tenor G. Gospodinov je ie ja. ko mlad pevec, ki svoiih pevskih ¥.v&\ v Rimu ni dovršil ter se mora se boriti s teh* mko pe«]a. Ima gotov prav prijeten, velik glas, mnoso čirstva in mnogo najboljie volje. Nk odru Je še popom začetnik, Je tud; kot koticertni pevec novioec, ki se mora Se učiti, da bo ustrezal zahte\'am seriozne kri. tfke. Zapel k 11 bolgarskih narodnih pesmi v priredbi D. Hristova, Spasova, Krsteva in Mihajlova, a vse na enoličen način, ju-naško in dramatski, tako da je boja impo nirai s silo lepega glasu, nego z lepoto po-dajanja. Prvi de4 njegovega koncerta je učinkoval zato boli mo.noioi>ski; v drugem delu pa sta Krstev s »Cavda^ voivodo« m Hristov z »Mikele bajovi« rJimično in mo tivično močno ugajala. Zadnjo pesem je pevec ćelo ponoviL Publika je podietnemu pevcu po vsaki točki živahno pioskala. Z odlično spret-no*tk» je pevca spremljal g. kapelnik Ba. latka. Fr. G. Bolgarska žena Gospa Vanjka Gospodinova Je sin oči predavala o bolgarski ženi. Poveda'a je o nji, da Je zvesta silno marljiva, v svoji IHDkornos-ti naravnost suženjske narave. a polna stremljenja po višfri kulturi in civili, zaciji. Deklice po osnovnih §o!ah so mar-ijivetjSe od dečkov, po učheljiSčih pa tuđi nadkriliulejo moške tovarile Lkiejstvujejo s eBo-garke na raznih poljih, tikli v dru-Stvih m se bore za večjo socijalno svo. bodo. Novi čas ni ostaj brez rlih vplivov na značaj in nravnost bolgarskega ženstva, ki pa se je većinoma z lažnim trudom in talen-tom dvtsnilo v svoji srčni in imrstveni prosvetiijenosti ter se pridružuje moderni Evropejici v borbi za svobodo Predavate^jica IM ni povedala ničesaT o bolgarskih pisacrab-Ija m^d narodom, koliko je delavnih ženskih dru&iev i. dr. Berlinski mese^nft »Die Frai»«, organ Zveze nenrških ženskih dru-štev, pa ie pri-nesel v letožnji Januarski števHci veleza-nimiv članek Bo'garke H. Grančarove »Modedame und Arbeitstier — bulgaribcht Frauemypet^, ki bi zanknal na.se ženstvo in spada urdi v slovenske ženske liste. O priliki 50Jetnice boćarske državne svobode naj posnamemo iz njega Ie nekaj sitavkov: Bolgarska mes^ajika sodcbnos'ii se ravna strogo po modnih muhah, se oblači po pariški modi ter je spreiela »pobič-jo glavo« šc hkreie in st)e\snloka oku&na, praktična, individualna, je nevažno, da je. '« moderna, čeprav Se tako draga. Zakau kar ie modno, je Bođgarki lepo in modnosti pri-naša meščanka vs« žrtve. Zato je v me-ščanskem budgetu (bogatink in srednjih stajiov) na 1. mestu oblcka, obmev in pe. rilo, na 2. hrana, na 3. stanovanje, na 4. vse ostalo. Zato bolgarska meščanka raj-§i satna kuha in pospravija, se muči z ne-praknčnimi sredstvi in orodji, nego da bi se odrekla — modi, eleganci... In v rod. bini meščartstva je prva Žena, drugi je mož in šeie zadn-ji so otroci. Za Veliko noč mora biti meščanska Bolzarka »nova«. Čudovito ie baje, da zna brti ceilo Bol-garka zelo omeđenih denarnih sređstev Lako elegantno oblečena, kakor Parižanka, ki sta li v modi vzgled. Boigarka pa ie vzic sv-o^i modnosti dobra mati (dasi je v rodbini prva?), piše Grančarova; čedna, vestna go&podlnja. Se. veda so tuđi izieme kakor povsod. Moderne vzgojne metode pa sti umevaitja, a tem več imaio Iju-bez«i za ročna dela. 2al, da mesčanke za. r,«majTJajo krasne tfcrodn« vzorce ter se oklepajo franeoskih medelov, ki so zato včasih manje oleusni, a tem draiji. Toda to mučno delo se spi ah ne izplslavni 25. feKruarja. Dani* mir. DANAŠNJE PRIRED1TVE. Drama; «Danes bočno tiči». Opera: Zaprto. Kino Matica: «Tlač*nU. Kino Dvor: €§\cjk na frontfr* *'%* DEŽURNE LEKARNE. Danes: Piccoli, LXrnaj->^a cesta; Bakar« ćić, Karlovska cesta. — Iz sekcije ZSS (Službeno.) Z* tek* me 11. t. m. se delegiralo: ign&će Ulrijc ob 10. Ilirija rez. — Hermes rez g Ahčan. ob 14. Ilirija : Hernres g Sneler. ob 15 40 Pru morje : Slavi ja q Vodišek; iqri*če Primor« ja ob 10. Primorje rez. : Slavijt rez. go^p. Cimperman. — Tajnik. Prosveta OtroŠka predstava pri izredno inltm nih cenah bo v ljubljanski drami v nedeljo popoldne ob> 15 Vpr.zon se po enotnih cc« »ah od 10 Din navzdol mladiuska igra «Pe* pelka ali stekleni čeve4jček». Pretlprodaja pri dnc%-ni blagajni v operi. «Zmago\'alka oceana* se po je v Ijuh« ljanski operi v nedeljo popoldnc eh 15. kot ljudska predstava pri zni/an.h cenah. Za* sedha običajna, opereto dirigira ravnatelj g. Polič, Opozarfamo na jutrišnjo dijasko pred* stavo, ki st vrši v ljubljanski drami popol« dne ob 15. Vprizori se Ibsenova drama • Divja raca» v režiji a. Milama SJ:rr»mš.ka. Pred predstavo govori g. prof. Kohler o lišenu kot dramatiku. Predstava se vrši v proslavo stoletnice rojstva Henrika Ibsena. Operni orkester. izdamo Domnožen, frvaja v poncdeliek dne \2. t. m. v Uiiionu orkestralni del Jos. B. Foersterjevih štirih iimakov in Vit. Novaka: Treh pesmi. Oboie stn dali^i skladbi, ki uživati v českem glasbencm svetu velik sloves. Pri nas sta Še neznani in se izvaiata na pone-deljkove.n konc-ertu orvič! Rostandova heroična komedija »Cy-rano de Bergerac« se vDrizori po daljšem presledku zopet v nedel>o 11. t. m. Komedija je dos-eirla svoječasno dostoien uspeh in predstavlja brez dvoma naiodličnej^o ko-mediio Francozov zadnieea časa V glavnih vlocah nastopaio: Cvrano — Levar, Rok-sana — Nablocka. Kristian — Dreno\ec, Le Bret — Kralj, Razuencau — Lioah. Dgutche — Grezorin Liza — Medvedova. V osta-km sodeluie ves dramski ansambel. Kome-diia Je nanovo inscenirana do osnutkih sce-no^rafa V*avi>otiča. Vrši se za oremierskl abonrrta. Opozarjamo na nocoBnJl prvi ^amo-stofnl ko"certni nastop zasrebikeea tri a r Ljubljrni. Koncert s-e vr^i v F iharmonL'm dvorani s sledečim sp.oredom: Smetala Trio. v G.mol. Op. 15. Dvofak: Trio v B-duru. Op. 21 in Novak Tria quasi una bal-lata. Bogato izbran in izredno pester komorni program izvaia umetniSka trojica: Primarius Karlo Sancin. gosli, Marsič (klavir) in Matz (čelo). Komorni trio uživa v jugoslovenksih g-Iasbensh krog h največji ugled vsled svojeg? umetniške«a delova-nja in izvršenoga podavanja Primarius Sancin je ljubljanskim koncertnim krog-oin di>ber in ljub znance. Ln prepričani smo. da posveti naša publika vso svojo pozornost današnjemu komornemu večeru. Začetek točno ob 20. uri. Pred^rod?ja vstopnic «* Matični krriisarni. Gospodarstvo —X Carinski dohodkl od 20. do 29. fe-beraria so znaSali 47.807 615 Din. Od tega odpade na carinarnico v Beocradu d'.narjcv 10,863.450, v Zagrebu 13.316.944. v Novem Sadu 7.943.222. v Ljubiianl 8.519.058, v Dubrovniku 3.236.74,3. v Skooliu 2.ri centralni direkciii državnih železnic, marveč bodo posredovale pri njih vse žeiezniške direkciie. Vse direkcije dobe dobavne pogoje, ki jih bodo dajale interesentom na VDoded. Interesentom ne bo treba rx>tovatf v BeoCTad. marveč bodo lahko stavili oomidbe naibMžii diTekdji. Generalna direkciia bo soreiemala ponudbe od Železniških direkcii. S tem bo omoKočeno vsakemu interesentu sodelovanie pri lici-taciiah brez oosebn h s'roskov obenem bodo pa iTklm^ene zlorabe, ki so bile do-slej med profesiionalni.ni beograjskimi U-citanti na dnevnem redu. —Z Dobave. Direkciia državnih ž>!eznte v Ljubljani spreiema do 20. marca t. 1. po-nudbe glede dobave 150U komadov naluć-nikov. — Predmetni pocoii so na vpogled pri Kradbenem oddelku te direkciie. — Direkcija državnih železnic v Subotici spre-jema do 14. marca t. 1. Donudbe elede dobave jeklenih vrvi. — Direkcija državnt»;a ndn ka v Brezi spreverra do 20. marca t 1. ponudbe elede dobave 30.000 kz .noke '.a dclov koles. — Vršile se bodo nasledr^e ofertalrte licitacile; Dne 28. marca t. 1. rW ministrsrvu voiske in mornarice odelenje *.\ mornarico v Zemunu dede dobave I2.OJ0 ton premota: do 29. marca t. 1. pa glede dobave 600 ton olia. — Dne 29. marca t. L pri komandi vrbaske divtziiske obiasti t Banjaluki elede dobave Pttroleia. ^ E>n« 29. marca t I. ori direkciii državnih želer-nlc v Zagrebu glede dobave 10.000 pisanih cunj za disčenie. — Predmetni osrlasi z na* tančnej.si.Tii podatki so v Pisarni Zbornice za trgovino, obrt ici industriio v Lmbliaffl interesentom na vrx>zled. — Dne 27 marca t 1. se bo vršila pri direkciH drfavnh *v Ifrnic v Ln:bl:arti ofertalna licltadia tfede dobave 5C..000 komadov tračne Žeblev 'rt 1500 komadov ?»doik. — Predmetni pogoji so na vpogled pri gradbe&ein oUcknju tt direkuj«. Stev. 58 •SLOVENSKI NAROD» dne * morct 192a Stran 3. Dnevne vesti. — Davek n« samce In rodbne brez Otrok. Poročali smo že, da je sprožil rrnni-ster narodnega zdravja dr. Popović kočljivo vprašanje o davku na samce m rodbine brez otrok. Stvar sicer Se ni dozorela in zaenkrat se prizadetim Še ni treba bati, da jih država obdavči, vendar pa m izklju-Čeno, da dobimo v doglednem času ta nova davčna bremena, kajti naša država se z davki v&dno rada požuri. Nastane vprašanje, kako pridek) samci in rodbine brer otrok do tega, da bi morali plačevati posebne davke. Država pravi, da je treba skrbetii za potomstvo, da nataliteta ne sme podati im da ie dolžnost državlianov dati državi čim več. zdravih in krepkih otrok, To je vse lepo m nihče ne more ugovarjati, da ne potrebujemo zdrave, za delo sposobne in dobro vzgojene mladine, toda siliti ljudi z davčnim vijakom. da imato čim več otrok in da se ženijo ne glede na vse po-misleke, ki so pogosto zelo tehtni. se da samo tam, kjer država skrbi, da se morejo državljani s poštenim delom vsai skrorrrno preživljati. Pri nas pa vidimo, da je brez-poselnost od dne do dne večja, da morajo t trebuhom za kruhom in da se vlada za važne socijalne probleme sploh ne zmeni. Najprej poskrbeti, da bodo mogli liudje ži-veti, potem tih pa prisilite, da se žertijo in množe. Pritiskati na samce in rodbine brez otrok v takih razmerah, kakor vladajo zdaj fwi nas, bi pa pomenilo tirati že itak do skrajnosti obubožano ljudstvo v še večjo bedo. — Nagrade za fzteiianfe davkov t Slo-Tenijl. Kakor čujemo, so se te dni razdelile v smislu odredbe finančnega ministrstva nagrade med ne1e slavai prosvet-ru svet razpravljal o novem ućnern pro Sić.mu za srednje Sale. — ZlvaJske kožne bolezni ▼ mariborski oblasti. V mariborski oblasti je bilo 5. t. m. pet slučajev svinjske kuge m trije steklme. — Iz »Uradneca Usta«. »Uradni list« Št. 23 7 dne 8. t. m. objavlja dopolnitev k tarifi o pobiranju taks za pregled in Žigo-sanje .ner in merilnih priprav ter pravilnik o zavarovanju dnevničarjev, zaposlenih v državni službi po čl. 130 zakona o civilnih ura-dnikiii i-n ostalih državnih usluž-bencih. — Propadanje nasesa kmetljstva. Kako daleč je spravila brezglava davčna politika našega kmeta, pnčajp dražbe, ki se od dne dc dlie bolj množe. V vsakem »Uradnem listu« je objavljena ćela vrsta dražbenih oklicev, kar je najboljSj dokaz, da naše kmetijstvo sistematično propada. Zaduji »Uradni list« objavlja zopet 15 dražbenih oklicev. — Podržavljenje rlclnalnib teUzo«c. V drugi polovici tekočega meseca s? bodo naoalievala pogajanja mod pro-Tte'nim mi-mstrstvom in lastniki vicinalnji žeieznic giede odkupa. Pogajanja so se &r-Ze a t* pred mesed, pa so bila prekini-^*, ker ml-nistrstvo ni moglo pristati na pretirane za-h:eve lastnikov vicinalnfjt ždezn.c. — Pozni so se spomnill. Poliedel. min je skleniio zbrati podatke o prehrani pre-bivalstva naše države, v prvi vrsti * količini žita, ki ga porabimo i »ma. V pogledu statistike so naša mitiisr-siva *plc*h zelo ma!« .Tama. Ze od postanka cr^ave bi bilo treba voditi točno statistiko o vseh pa nogah gospodarskega m soci.a'nega 2:v-Umi ja, kajti brez točnih statis'Jčnih podat-ko\ ni mogoče proučiti nobsueiu gospodarskega in socijalnega problema. Naša n;i-n^trstva se pa očividno ne zivedaio, ko hkega pornena je statistika in zato priha-iajo Sele zdaj z idejami, ki hi se morate že Upvno uresničiti. — Vest o velikih potreslo, ki iih je na* povedal Pera Manojlovič, je vzbudiia med beograjskhn listom izjavo, v kateri pravi, presenečenje Upravnik seizmol«>škesa zavoda Velenko Mihajlović ie posial vsem beogrdjskim listom izvajo. v kateri prav,, di na ozemlju naše države ne bo nobene-^a onih potresov, ki jih napuveduje Manojlu-vić. Vsako razburjenje je po M.hailu/;ćcm mnenju odveč Ce sploh mor«: kdo nhpove-dati potresne katastrofe, so poklicani v to v prvi vrsti seizmologi, ki pa v tem pri-meru ne vedo ničesar o kakih vcil'h po* tresih. — Bolgarska vlada je dovolila udele-žencem letošnjega mbljanskega velesejma. ki se bo vršii od 2 do 11. iunija, 50% popust na vseh svojih železnicah. To velja tuđi za interesente, kt potujejo iz Turčije preko Bol ga rije na naše ozemlie. Olajsava velja za dohod na velesejem od 17 maja do 7 junija t 1„ za povratek pa od 5. junija do 18 iunija t. 1 — Kožni sejem v Ljubljanf na veleselma se ponovi dne 20 marca t. 1 Interesenti naj pošljejo na naslov »Divia koža«, Ljubljana, kože vseh vrst diviačine. dobro sušene in neustrojene do 15. marca. — Sestanek Triglavanov. V soboto dne 10. marca ob priliki »Triglavanskega plesa« v MariboTU ob 5. uri popoldne plenarn-i sestanek aktivnih Triglavanov in stareš n v Grajski kleti _ Odbor 230n — Vreme In zračni promet. Zračni promet na progi Zagreb - Beograd nima sre-če z vremenom V sredo ie prispel avijon iz Beograda ob pol 3. in se ie 2e ob 3. vr-nfl v Beograd Včeraj je bila tako gosta megla. da aeroplana ob 12. še ni bilo iz Beograda — Posrne znamke za zračni promet. Poštno ministrstvo izda v kratkem nove znamke, na katerih bo aviiatični znak v obliki aeroplana Te marke bodo nekoliko dražje Pozneje prkleio v promet posebne vrste 7namke za pošiljke z aeroplani. — Samomor starega bosanske«a odvet-nlka. V nedelio se fe ustrelil v Banjaluk? eden naistareigih bosanskih odvetnikov Josip Bakir, ki ie b?l svoičas zelo bo?;at ?n ugleden mož Pred vojno Ie spadala nie-crova rodbma med nahiff!eo>ieT5e v Bosni Toda u soda Baioru ni bfla nakloniena. Vse nremoženie ie Ime? v gotovini in sicer v bankrtvcih kf so po vojni ?zjru!v*1i vrednost Nato mu je zbolel in umri sfn. Mater je sinova smrt tako potrla, da se ji je zmešalo in da je skočila v Kulpo. Tako ie o^tal Ba-ior sam i-n da bo gesreča Se večja, ga je zadela kap tako, da mu je polovica telesa otrpnila. Zadnje čaše je živci v veliki bedi. Spo min na srečne čaše in beda sta ga gna-la v s»Tirt. Star je bil 65 let. Iz Ljubljane — Na akademijo v proslavo prezldenta dr. Masarvka, ki se bo vršila hitri v soboto 10. t m. v veliki dvorani Kazine, opozan* jamo naše občinsrvo in ie vabimo, da se Ie v čimvečjem Številu udeleži. Začetek je točno ob pol 21. Vstopnine ni, sprejemajo pa se v pokritje stroškov prostovoljni pri-spevki. Po/ končanem spo redu prosta zabava. Sodeluje pri prireditvi sloveči pevski zbor g. prof Emila A d a m i č a, obstoječ iz gojenk in goiencev obeh učite!riSč. kar ie z ozirom na to, da ta zbor že dolgo tu na-stopil, atrakciia prve vrste. —Ij Beda Bosancev. V Lintriiano priha-lak> zadnje dni mnogi Bosanci, da dobe pri nas delo in košček kruha. Toda sedaj je mrtva sezona m še mnogi dornačini .norajo stradati in prezebavati. Ljubljanska policija ima mnogo posla s sestradanimt Bosanci. Dan za dnem prlhajajo Bosanci na policijo pred dežurnega uradnika ter ga solznih oči prosijo, naj jim vsaj izda prisilni potni list da se morejo vrtim v svoj rojstni kraj, kjer jih caka še večia beda. Prtpovethijeio, da so doma čuli, kako se lahko dobro zasluži v Sloveniji, a sedaj v4diio sami. da rudi tu ni zaslužka Te dni je policiia s prisilnim potnhu listom odpravila fe 10 nesrečnih Bo^ancev. __tj Vreme. Ponoći fai danes zhttraj Je moćno deževalo. Vreme je drugače nestalno. Barometer še ve dišal po lizalu. Odpeliali so sa z rešinim vozom v bolnico. Pravijo da se je hotel zastrupiti, a se m-u je Hzol razlii. —Ij Drobiž policijske kronike. Od vče. raj do danes je policija pri jela in zaprla 7 oseb* po večini berače. Prijavljena ni bila TKrbena tarvifia. policiji pa ie bila prijavljena grda oskrumba 12-letne deklice po neznanem zločincu Policiji sta bili prijavljeni dve mamjšn go^iu^iiji, 1 slučaj kaljenja nočnega miru. 1 pretep v javnem lokaiu, 1 lastnik psa radi pasjega koTMumaca in 10 vozjnikov oziroma avtomobHistov radi pre. stopkov cestnopoliciiskega reda. — Ij Nogavice razne vrte v relikt Iz-biri kupite najceneje pri Dobelcu. Pred ŠkoHjo. 35-T Iz Celja —c Umri ie v celjski lavnl bolnid poSt-ni uradrrik g. Ivo Florjančič v starosti 56 let N. v m. p.! —c Celjsko pevsko drtfStvo fma danes v petek zvečer v društvenih prostorih v Narodnem domu vajo mešanega zbora. Pevci se na i iste polnoštevilno udeleže. —c Elektrifikacija celjske okolice. Te đrri se je vrŠMa ko-m'sija v vaseh Poluie hi Zgrjrnja Hudinja glede elektrifikacije. Te vaši se namerava elektrificirati. Počas! bo ćela okolica dobila zaželieni tok. Elektrike željno pričakujejo tuđi vaši Lisce in Ostrožno. —c Deložacija. V četTtek dopoldne se Je vršila v Prešemovf ulici v Kandušerjevi hčši deložacija neke stranke. Zbralo se ie precej radovednežev, ker so deložacfie V Celju doslej boli nenavadne. Pohišrvo je stalo na ulici. —c Stavbno fibanje. Kakor ču i em o, namerava neka stranka še tekom tega leta sezi-dati stanovanisko hišo na stavbišču na Kralja Petra cesti, kjer je mesnica mesarja Gorenjaka. V ta namen ie že kupila po-rrebno stavbišče od dosedanjejra lastnika Sokol — Seja zbora župnih načelnikom ie sklica na za soboto 17. marca t 1. ob 17. v Kra-gujevcu v Sokolskem domu. Dnevni red te seje bo sledeči: 1. Poročilo načekiikov JSS. 2. Volitev načelnika in tren namestnikov; vo'itev načelnice tn tren namestnic; vo-litev izpraševaltie komisije za Savezne prednjačke izpite; volitev tekmovalne prizivne komisije. 3. Cas prednjaških tečajev za člane in članice leta 1928. 4. Prenos se-deža Saveza v Beograd. 5. Predloc za pokrajinski zlet v Mariboru leta 1926. Slučajnosti. — Klub Sokolov narodnih poslancev. Kot je ie znana, so se združiti narodni po-slanci, član-i sokolaskih društev. v poseben klub z nam eno m, da nasštopajo v Narodni skupščini složno v zadevah, ki se nana-šajo na Sokoistvo. Clani tega khiba nai so vsi narodni poslaiici - Sokoli brez razlike na politično pripadnost. Klub ie konstituiran takole. predsednik dr. Ivan Ribar, podpredsednik dr. Srdjan Bndisavljević, tajnik dr. Ljudevit Pivko; med član i odbora Pa so še: dr. Kramer, dr. Žeriav. d-r. Orga AndjettnoviĆ, Veljko Orgurović, Branković, Popović, Metikoš. dr. Voi. Besarović, dr. Nikola Dragrčevič in ostali Sokoli - poslan-ci. — Klub je že začel uspešno vršiti stavljeno si nalogo in je v stalnih strk* s sta-rešrnsrvotn JSS. — Prenos sedefa stareSlitstva JSS. Iz LJnbDane v Beoarad. Ta točka Ie radi na dmevnem redu 9. glavne skupščine JSS^ ki se bo vršila 18. marca t. I. v Kragujevcu. Vprašanje prenosa starešinstva JSS v Beo-STad ie postalo namreč aktualno x ozirom na Jugoslovenski sokolski sabor, ki se bo vršil pnhodnje Ieto m ki Hna rzreči kon-čno odločitev. Po razpoloienjn. kl vlada o tem prašanju v jugoslovenskih sokolskih Župah, bo ostat sedež starešrnsrva JSS gotovo še nadaljno dobo petih let v Ljubljani. Najbogatejša rodbina na svetu Stari Vanderbflt Je začel iz nlč, a zđaf znaia premoženje njegovih potomcev 111 milifard dinarjeT. — Primer žilavosti in pod-^ jelnosti AmeričanoT. AmerfSka listi poročajo, da je Van-derbihova rodbina najbogatejŠa na svetu, kajti njeno premoženje znaša 400 milijonov ang^eških funtov (akrog 111 milijard Din). Ko je ležal pred 80. leti Cornmodore Vanderbilt na smrtni postelji, je lahko mirno zri na svoj uspeh v kopičenju bogastva, kakršnega svet doslej še ni vrdel. Niti bližajoča se smrt ni mogrla oslabiti njegove satnozavesti, kajti mož je tik pred srnrtjo izjavil svojim sorođnikom. stojećim okrog smrtne postelje: Zaslužil sem vsako Ieto svojega življenja en milijon do'arjev in najbolj me veseli, da je imek) prebival-stvo Zedinjenih držav od tega zasluika trikrat večjo korist. Pred 82 leti je bil rojen v državi Island Cornelius Vanderbilt kot sin siromašnih roditeljev. Cakalo ga je težko delo, kajti njegov očn si je moral v po-tu svojega obraza služiti kruh. Dočim je prodajal njegov veliki tekmec v go-nji za dolarjem John Jacob Astor nem-ške glasbene instrumente, da bi s po-stranskim zaslužkom razširil svojo malo trgovino s kožuhovinami, je bil Cornelius zadovoljen, če je mogel zaslužiti dnevno nekaj centov s tem, da je oral na sosedni farmi, nosil prtljago in pri- ; jel za vsako delo samo da se je mogel j skromno preživljati. Toda kljub bedi je \ mladi Vanderbilt že kot dećek hrepenel po bogastvu. Bil je tako marljiv in var-čen, da si je kmalu prihranil toliko de-naria, da je kupil za 100 dolarjev malo ladjo. s katero je prevažal živila in pot-nike med državama Island in Newyork. S tem uspehom je bil tako zadovoljen, da si je izbral ženo, ki mu je pridno pomagala služiti denar. Kmalu je postal lastnik hotela v New Jerseyu in v banki je imel že 2000 funtov. Njegovo premoženje je naglo nara-ščalo, ker je s prevažanjem potnikov in blaga dobro zaslužil. Cez nekaj let se je po Newyorku govorilo, da ima Cornelius Vanderbilt, potomec stare danske rodbine, že nad četrt milijona dolarjev. Milijoni so se kar sami kor>i-čili. L. 1846 je imel že 66 ladii in samo od ene pomorske pro^e je imel 200.000 letnih dohodkov. Poleg tega je dobro investiral svoj kapital v ameriških železnicah in ko je pred smrtjo seštel svoje tx>gastvo, je videl. da laliko zapusti svojemu sinu \Villiamu Henryju 75 milijonov. Za« im ivo je, da srečni dedič ogrom-nega premoženja do svojih 50 let ni kazal nobenega razumevanja za pridobivanje bogastva. Ko se je Iiotel poroCiti s siromašno hčerko nekega župnika iz Brcx>klyna proti volji svojega <>četa, je nastopil oče energično nroti sinovi že-nit\i. če§, da kot navadni uradnik^ ne bo mogel preživljati svoje žene. Sve-toval mu je, naj se posveti gospodar^t-vu in izgirblieni sin ie delal ćo\zo vrsto let na pos^st\-u svojega očeta. predno je slednji spoznal, da je tuđi sin pndje-ten. WiHiam Henry je podedoval po svojem oćeru vse tipične lastnosti onih amenških rrrliio-narjev. ki so v mladosti trdo derali in večkrat tud: stradali. Toda CorneMusu se ni niti sanialo, da bo njegrov sin podvojil v neka i ^et h milijone. katere mu ie zamistil. Wil^am je znal tako snretno naložiti svoi kapital da je pred smrtjo zapustil svojemu najstarejšemu sinm Corneliu \2 miP/o-nov. drugemu sinu VVtiramu 11,400 0^X1, ostalim otrokom po 2 milijona. svoji ženi pa letno rento v znesku 40.000 funtov. Toda bogastvo mu ni prineslo sreče. Nckoč je izjavil, da ni ime! v življenju nebenega srečneea dne, odkar je zapustil svojo farmp. 200 milijonov de-la človeku tol'ko skrbi da za zabavo in razvedrilo nima časa. Zato ie pred smrtjo razdelil bogastvo med svoje otroke, da bi ne imeH prevelikih skrbi. Tuđi njegov sin Cornelius je bil zelo podjeten in kmalu je narasla njegova dedšeJna na 20 milijonov funtov. Polovico je zapustil svojemu drugomu sinu Alfredu. Prvorojeni sin Cornelius, ki se je oženil s siromašnim dtrklctom, je dobil samo 300.000, toda brat se ga je usmilil in mu je dal še 1,200.000. Minilo je skoraj 100 let. odkar je prvi Cornehus Vanderbilt prihranil 1000 funtov, ki jih je moral zaslužiti v potu svojega obraza. Zdaj znaša premoženje rodbine Vanderbalt 400 milijonov funtov. V Newyorku imajo Vanderbil-tovi krasno palačo, k* je stala nad 2 milijona funtov in ki ima krasen vrt, za katerega je potrošila rodbina 70.000 funtov. Dunajčani se ne zanimajo za' Bakerjevo Kakor znano, nastopa v Johann-Straussovem gledalištu na Dunaju že več dmi slovita plesalka Joscfina Ba-kerjeva. In dočim se je poprej na Dunaju za in proti nastopu Bakerjeve vodila srdita borba, ni zdaj v avsiri'ski prestoliic za gostovanje temnopolte plesalke nobenega zanimanja. Revija je bila sicer prvi dan prav dobro ob-iskana, gledaiišče ćelo razprodano. To je bila pa tuđi največja kupčija. k< jo je gledališče z Bakerjevo napravilo. Dunajčani se presneto malo zmenijo za nastope mtilatke pa magari da pleše naga. To je tuđi razumljivo, kajti cene so pretirane in zato si lahko ogledajo revr'e samo kapitalisti. Gledalište je samo napol razprodano in dunajski listi so si edini v tem, da gre revija z Bakerjevo prav slabo. Ce je gledalište aktivno, k zelo dvomlji-vo, kajti stroški so ogromni. Samo Baker jeva prejema za večer 400 dolarjev, za vsak« svoj nastop v kakem nočnem lokalu pa še 800 šilingov. Pa tuđi noč-na gostovanja mulatke ne vlečejo ve^. Edini, ki ima od prireditve dobiček, je direktor Miiller, ki prejema dnevno 3000 šilingov odškodnine za svoje gle-dališče. Smrt Karia Nolla V soboto je v Pragi umri eden naj» boljših in najnadarjenejših češkoslo« vaških dramskih in filmskih igralcev, Karl Noll, ki je z velikih uspehom igral glavno vlogo v filmu «Dobri vo* jak Svejk* in «Svejk na frontU. Z nje» govo smrtjo je zadela češkoslovaško dramsko umetnost, zlasti pa češkoslo« vaško filmsko industrijo, ki se je bas zadnja leta začela lepo razvijati, hud udarec. Pogreb pokojnika je bil v po» nedeljek. Udeležili so se polnoštevilno gledališki in filmski igraći, dalje se* nator Pichl in poslanec Klofač. V ime* nu Burianovega Divadla, čigar član je bil pokojni, se je v toplih bese dati od njega poslovil režiser Jan Svitak. Trtn pio so upepelili v krematoriju. — Film «£vejk na fronti* baš te dni predvaja kino «Dvor». Idealni hotel Marka Twalna Povodom nedavnega potovanja po Evropi se je sloviti ameriški humorist Mark Twain ustavil tuđi v Londonu« kler je ložiral v hotelu »Cecil«. Ravnatelj je bil s slovitim gostom zelo uljuđen ki hite) mu je razkazovati vse hotelske prostore, povdarjaioč, da je hotel zelo moderno urejen in opremljen z vsem potrebnim komfortom. Zato ie upal, da se bo odlični gost v teh prostorih prav dobro počutil. Mark» Twain pa ni bil tega nrnenja. »Zelo čedno.« je rekel. »Toda s ho^eJom v Oklahami, kjer sem se naravnost imerritno počutil. se ne da primerjati.« Ravnatelj ga je začuđeno pogkđaL Mark Twain je ■pa nadaljeval: »Veste, že pravila, ki so nabita v doti&iem hotelu, mu dajejo nekaj prikupljivega in domaćega, tako da se ćlovek poćuti kakor doma. Tako je bilo n. pr. tu napisano: Morsko travo žimnic ne smete uporabljati kot to-bak! Potniki, ki ležejo v čevljih ali v škomjih v posteljo, plačajo posebno doklado V slučaju, da bi v sobi deže-valo, je pripravljen v omari dežnik, ki je gObtu vedno na razpolago. Uva udarca na vrata pomenita, da je bil v hotelu izvršen timor. Tuđi prosimo, da ne streljate na slugo, če takoj ne priđe!« »Da, da,« je končal Mark Tvvain, *to Je bil res idealen hotclček.« Ravnatelj je kar okamenel začudenja. Mark Tvvain ga ie pa prijazno potrepljal po ranii in pripomnil: »Potolažite se, draju prijatelj. Upam, da postane tuđi tu prikup-Ijivo in domače. če ostanem delj ča.Mi pri vas.« Senzacijonalna aretacija v Atenah Te dni je bil aretiran v Atenah Ai* glež John Gondolfin Bennett, bivši major angleške armade, sorodnik lorda Derlvja in bivši osebni tajnik lorda Curzona za časa lausannske konferen* ce. Bennett je osumljen ponarejanja uradnih listin in sokrivde pri zatio* netni smrti ravnatelja zemljiškcga ka» tastra v Kavalli. Bennett je ravnatelj angleško*ame» riške družbe, ki je je ustanovil z na* menom, da pribori lastninske pravice bivšega sultana Abdula Hamida na gr* &kem ozemlju. Imetje bivšega sultana na grškem ozemlju se ceni na 80 mili* jonov dolarjev. Že poprej so bili areti* rani nekateri uradniki omenjene druž* be, ki so ponaredili zemljiške knjige v Kavalli. Kot Curzonov tajnik je Ben« nett izposloval klavzulo glede sultano* vih posestev na Grškem, ki jo je hotel zdaj uveljaviti. V zvezi s to afero je bajc tuđi zagonetna smrt ravnatelja zemljiškega katastra v Kavalli, ki so ga našli v ječi mrtvega. Grške oblasti so odredile strogo preiskavo. Slon obsojen na smrt Švicarski Hsti poročajo, da je bila te dni izrečena v Bashi smrtna obsod-ba nad skmom. Kaj je zagrcšil ta drugače miroijubni orjak, da so ga obsoUi-li na smrt? V tamošnjem zoološkem vrtu so imeli slona po imenu Jony. Orjak je bil sicer udomaćen, toda zadnja leta je često rogoviKl in postal je ne-varen. Tako je leta \923 pobesnel in zgrabil strežaja, ki ga je krmil, in ga s tako silo treščil v zid, da je bil nesreO-než takoj mrtev. Takrat so Jonvju prizanesli. Toda slon si je izbral drugo žrtev. Zopet je bil strežaj, katerega je slon pohodil z vso težo svojega telesa in ga usmrtil. Upra\Tii svet zoolo§kega vrta je nato nad slonom proglasil smrtno obsodbo. V'torek zjutraj so slona nstrdili. Krogia mu je prebila čelo in tako ne bo mogel več rogoviliti in ubijati strežajev. Stran i, •SLOVENSKI NAROD, dne 9. marca 1928. Stev. 58 ***r SolOurz: šBoljševiški vohun — ,«4 me ni nihče drugi klical? — Blackmoore je mislil pri tem na Mac Leana. — Ne. Načelnik se Je obrnil in odšel. . Cez dvajset minut je videl ravnatelj Balckmoorove pisarne, da se je vrniš Šef v svoj kabinet ves nervozen in obu-pan. Uradnikova radovednost je bila tako velika, da je nekaj časa poslusal kako hodi načelnik nervozno ek> kabinetu, potem je pa stopil k vratom in na-stavil uho na ključavnico. Šef je jeovoril sam s seboj, toda ravnatelj ni razumel nobene besede. Iz kabineta so odmevali samo težki koraki. Nervozna hoja po kabinetu je pri-ČeJa. da je izgubil železni mož že vso energijo in da sam ne ve. kako najti iz« hod iz zadate. Pisarniški ravnatelj se je čudil, da je šef naenkrat izgubil glavo. Pozttal ga je dolga leta kot moža želez-ne volje in neverjetne samozavesti. Blackmooru so zadali globok rano na najbolj občutljivem kraju. Dali so mu namreč razumeri, da vladni krogi ne za-upajo već njegovemu načinu borbe z Mordetom. Odkrito so mu ocrtali vse nedostatke, ćelo tište, ki jih je sam najbolj tajil in skrivah Vlada je zahtevala, naj spravi to mučno afero čim prej pod streho. Pa ne samo to. Zdelo se je. da namerava sama poseči vmes in napraviti konec raznim govoricam s tem, da vme obtožbo proti Mordetu kot brez-predmetno. Blackmoore je čutil pri tem moč Bartolsove roke. Skratka. načelniku policijskega departementa so hoteli zadrgniti vrat. ki jim ga je v svoji naivnosti sam nastavih Blackmoore se je slednjič ustavil pri oknu. Povesil je glavo in se zagledal v tla. Kdo ga je prav za prav izdal? Kdo ga je očrnil pri vladi? Njegovi uslužbenci, ljudje, ki jim ni storil nič žalega, ki so se mu v obraz vedrio prilizovati? Tom Harrys? AH pa je sam vsega kriv? Kdo ve. Razne domneve so mu šle na živce, ker so se mu zdele pravilne. Čudno. Vse se mu je zdelo zdaj pravilno, vse mu je postalo naenkrat jasno. Pustolovčevo pismo je imelo v sebi nekaj resnice, ker je govorilo o tajnih sovražnikih, ki pazijo na vsak Black-moorov korak. Blackmooru je bilo žal, da si je z Mordetovo afero tako belil glavo. Saj bi bil lahko že prej vedeh da si s tem ne bo utrdil položaja. Zdaj je bilo jasno, da ga hočejo izpodriniti, da so mu zrasli drugi čez glavo. Samo dejstvo, da se bo moral umak-niti in prepustiti svoje mesto drugemu še ni bilo tako tragično, karti to je bila naravna posledica neuspeha v Morde-ovi aferi. PaČ pa je Blackmoora hudo zadeia vest, da priđe na njegovo mesto Tom Harrys, ki ga Blackmoore kot človeka in uradnika ni posebno cenil. Naenkrat mu je postalo jasno, da sa hočejo ne le ponižati. marveč tuđi smrtno razžaliti. In ta zavest mu je bila ne-pretirani vestnosti ni pravočasno zava-znosna. Zdaj je bilo jasno, da Si y svoji roval hrbta in da so ga izpodrinili njegovi lastni pomočniki. To Spoznanje je vpilvalo nanj tako porazno, da je omahnil v naslanjač. Preveliko zaupanje in vera v Toma Harrysa ga je pripravila ob karijero. Tom Harrys je že dolgo čakal na ugodno priliko. Mordetova afera je prišla kot nalaŠČ. Harrys je z njeno pomočje iz-podnesel Blackmooru noge. Bil je Bar-tolsov pomočniK. To spoznaje je prišlo žal prepozno. Mr. Blackmoore je opazil, da so postala očala potna in da iih je treba obrisati. Mehanično ie snei očala in tedaj se je ustavil njegov pogled na polnem košu papirjau rz katerega je molela kuverta z originalnim pečatom. Utopljenec se lovi tuđi za bilko, če ni druge pomoći. Blackmoore si je znova nataknil očala in potegnil iz koša kuverto, da bi še enkrat prečital pismo. Toda kuverta je bila prazna. Pisma ni bilo nikjer. Začel je hrskati po košu in zmeta! iz njega ves papir. O pismu ni bilo duha ne sluha. Blackmoore je obstal kakor vkopan. Saj je vendar lastnoročno vrgel pismo v koš. Vzel ga je Harrysu iz rok. Vrata pisarne so se zapirala z dvojno patentno ključavnico. Ključe je imel vedno pri sebi. — Ne, ni mogoče... pismo mora ležati nekje med papirjem. Izkljuceno je, da bi izginilo. Začel je znova hrskati po papirju, pregledal in obrnil je vsak listič posebej. Cez deset minut je obrnil zadnjega in globoko vzdihnih Pisma ni bilo nikjer. Skrbno je pregledal pisalni stroj, pogledal je v omaro in pod njo, pre-iskal je vse kotičke. prebrskal ves kabinet, toda pisma ni bilo nikjer. Pot mu je obi iva! čelo in napeti je moral vse sile, da ni začel obupno kričati. Vrnil se je h kuverti. Ogledoval jo je in obračal toda bila je prazna... Pismo je brez sledu izginilo. Naenkrat je začutil Blackmoore potrebo, da bi se na ves glas zasmejal. Da, smejati se je hotel, obup mu je stiska! srce in vendar se mu je zdelo, da bi si s smehom olajšal gorje. Čudno. So Ijudje. ki se na ves glas krohočejo. T ŽICOM o oajboljše, najtrajnefše zato ' oajcenejše! kadar jim srce krvavi in bi bile solze bolj naravne nego smeh. Izginilo je. Bilo je ukradeno. Kdo ga je ukradel? To vprašanje je elektriziralo Black-moorove možgane. Z obema rok ama se je prijel za glavo in si mel z dlanmi Čelo. Naenkrat se mu je zazdelo, da ga nekdo gleda, da ga opazujejo. Skočil je k vratom in iih naglo od-prh In tedaj je ves presenećen obstal na pragu, kajti slišal je, kako je njegov u radnik v zadnjem hipu odskočil od vrat XVIII. — Se preveč dobrega. še preveč, dragi Georg. Rojeni ste na srečnem planetu detektivov. Kar sem jaz dolge mesece zaman lovil. ste ujeli vi namah. Samo zadrgnili ste mrežo, pa je bil plen vvaših rokah. Mac Lean je sedel na preprogi, ka-dil cigareto in se smejal zardelemu Ge-orgu v obraz. — Že od ranega jutra sem tu v San Luisu in sam sem že marsikaj videl. Po vsem tem. kar ste mi povedali. vidim zelo jasno. Torej se njegova milost res peča tu z dobrodeinostjo! Imenitno! Poleg tega pa deluje s svojim štabom za blagor Zed:njenih držav za kar prej-me zasluženo nagrado. Hahaha! Račun bo zelo dolg, mož ima že preveč masla na glavi! Prijatelj Robin mi prinese legitimacijo, da bom smel z varni v tovarno gospoda Wooda. sam si pa preskrbim dostop tuđi v druge tovarne. A vi, dragi prijatelj, pojdite z menoj in mi skrivaj pokažete ljudi, ki zahajajc v palačo njegove milosti. Dejali ste, da sta v VVoodovi tovarni dva taka tička. Mor-da izslediva v drugih tovarnah še ostale, — Rad grem z vami, dragi Mac Lean, — je dejal Georg, — toda doslej mi Še niste omenili, kako se godi miss Luisi, dasi dobro veste, kako nestrpno prićakujem vesti o ubogi sestrični. — Priznam, da zaslužim vaše očit-ke, — je odgovoril Mac Lean, — toda povem vam lahko samo to, da se godi miss Luisi dobro, da jo je đr. Prati imenitno skril----------- — Imenitno skril, pravite? Bože moj! Kaj ji je zopet pretila nevarnost? Ta prokleti dr. Mordet jo še vedno pre-ganja? — Potolažite se. — mu je prigovar-jal Mac Lean. — Rabil sem besede Ur. Prarta. ki res čuva in skriva miss Luiso kakor zmaj pravljično princeso. Toda zagotavijam vas, da ni nikjer tako var-na, kakor pod strogim zdravniko\ im nadzorstvom. V zahvalo za važne no-vice, ki ste mi iih povedali, vam moram priznati, da sem tuđi jaz storil nekaj za vas. Dr. Ibrahim Mordet j; že v mojih rokah in samo pest je treba stisniti. pa bo konec njegove slave. — Stisnite io, hitro jo stisnite, da vam ne uide, kakor je ušel Blackmooru iz Canon City! — je vzkliknil Georg. — Potrpite, prijatelj, igra še ni napredovala tako daleč. da bi mogel na-povedati protivniku mat ter zavzeti pri tem s kraljem štab in glavne kraljico. Vi se stopili tem lopovom v San Luisu pošteno na prste. Za to važno delo vas caka bogata nagrada. Toda glejte, tu prihaja naJ. prijatelj Robin in prinaša legitimacije. Czz cetrt ure od-idemo. Čez dobro uro sta stopila na dvo-rišče VVoodove tovarne dva mladeniča v delavskih suknjičih. kakor da priha-jata z dela v mestu. Napotila sta se naravnost v de'avni.^. Večerja v vili profesorja Robina je bila zelo animirana. Mac Lean je za-baval s salonskimi dovtipi vso družbo. Gospa Robinova je poznala duhovitega Mac Leana že davno. Ljubila ga je kot lastnega sina in zdaj, ko je bil tako pri« jazen z Georgom, ga je imela še bolj rada. In vendar jo je spravU ta dobrodušni Mac Lean po večerji v slabo voljo, ker ji je povedal, da mora Ueorg drugo jutro odpotuvati. — Odpotovati moram, pravite? Za« kaj mi pa niste že prej povedali? — je vprašal Georg začuđeno. — Da. odpotovati morate nazaj na zapad, dragi prijatelj ker je vaše cklo tu konCano. Danes dopoldne ste mi pokazali toliko sumljivih elementov, da jim moramo posvetiti vso pozornost. Vas pa potrebujem Jrugje. Navodila vam dam pred odhodom. Ždaj pa dv:g-nimo ćase. da napijemo uspehu iu slo-vesu. Mr. Robin je bil o Mac Leanovih načrtih poučen in zato gostov ni zadr-ževal. Georg se je iskreno zahvalil za gostoljubnost in ko k poljubi! dobrodušni dami roko, ga je pnjela gospa Robin za glavo in poljubila na čelo. re-koč: — Poslavljam se od vas, drasri Geore. kot od sina upam pa, da ne za vedno. Obljubite mi. da se vrnete k nam, čim bo mogoče. — Radevolje obljubim in srečen bom. če bom mogel izpolniti to obljubo. Mr. Robin je spremil gosta v Georuo-vo sobo. Mac Lean se je za trenutek opravi-čil. da napiše pismo. Mr. Robin in Georjj sta se ta čas tiho posjovarjala. Pismo ni bilo dolgo. kmulu jja je Mac Lean vtaknil v kuverto in zaj>c-čatil. Namesto imena je označil na kuverti samo farmo in hišno številko. Chinoferrin" kina*vmo z železom. najučinkovitejte sre čenj« dragih kovm, Ljublja« na V1L Sv Jemeia cesta št. 8 Na splošno željo še danes ob 4. ii pol 6. uri. Večerne predstave odpadejo vsltd konccrtal Hitite, đa ne zamudite! Ogromen uspeh! Danes zadnjikrat! Publika je enoglasna v sodbi, da so tlaCani najboljši ruskosnemški film te sezije. V glavnih vlogah MONA MARIŠ, HEINRICH GEORGE. OSKAR HOMOLKA, MARRY HAHN in drugi zvezdniki «L*te» Vsakdo si naj ogleda ta divni spored] Rezervirajte si takoj potrebne vstopnice! Telefon 2124 ELITNI KINO MATICA LJUBLJANSKI ZVON je izdal JUBILEJNI ZBORNIK za petdcsctletnico OTONA 2UPANČIČA Uredil Fr. Atbrecht. 121 sfrani in 8 slik v bakrotisku. Zbornik obsega 10 člankov, ki so jih »pisali Fr. Albrecht, B Borko, Iv. Rozman, Jos. Vidmar, Miran Jare, Ivan Lah, Janko Glaser, A Debeljak in Janko Šlebinger in ki osvetijuje z raznih strani pesnikovo življenja in de# lovanje Pridejana so zanitniva pisma Dragotina Ketteja, Ivana Cankarja in Jos. Muraa Zupanćiću — Slike kažejo pesnika, njegove starše, ženo, t družino, rojstni kraj in rojstno hišo Knjiga velja hroširana Din 42.—, v platno vezana Din 56.—, post* nina Din 3.—. — Naroča se v KNJIGARNI TISKOVNE ZADRUGE V LJUBLJANI Prešernova ulica 54, ali njeni podružnici v Mariboru, Aleksan* druva cesta 13. ZADRUŽNA HRANILKICA reg. pos* in gosp. zadruga z o. z. v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta 19 Podeljtue vsakovrtne kredite, eskomUru menlce, inkasira fakture tei Izvrću ie ražen deviznih In valutnih vse - vbanćnr ^troko spada o^e oosle - • ^ Spretema nranllne /loge oa knttitce alt v tekoCeir r^ćono ter Ih brestuie do dotjovoro aai ugodne e