279. številka. Ljubljana, v torek 5. decembra. XV. leto, 1882. Izhaja, vsak dan «te*er, izimii nedelje in praxnike, ter velja po poiti prejemam za avstrij sk o-ogerske dežele za v*e leto 16 gld., za pol leta 8 pld., la Betri leta 4 gld., za jeden mese« X gld. 40 kr. — Za !,jnbljano brez pošiljanja na dom za ▼■• leto 1» gld.. za četrt leta • gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pnfiiljanje na dom računa t« po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četn leta. — Za tuje deiele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po & kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če *e trikrat aH večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in upravni&tvo je v Ljnbljani v Frana Kolmana biai .Gledališka stolba". Dpravniitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne atvari. 1 LJubljani, 5. docembra. Danes preneha odmor v našem parlamentarnem življenji, danes zbero se poslanci vseh v državnem zboru zastopanih kronovin v zimsko zasedanje. Bržkone utegne to zasedanje biti zadnje na podlagi prejšnjega volilnega reda — vsaj Čuje se mnogo glasov, ki govore v tem smislu — in domneva ter z večjo ali manjšo gotovostjo poskuša se prorokovati, da se po tem zasedanji razpusti državni zbor ter na podlagi volilne reforme razpišejo nove volitve, pri katerih bodo uže „petakarji" imeli priliko, posluževati se svoje volilne pravice in tako kolikor toliko uplivati na naše parlamentarno življenje. Je li na govorieth in časnikarskih vestih o razpuščenji državnega zbora in razpisu novih volitev kaj istinitega, kdo bi to trdil, osobito ako se pomisli, da grof Taafle v jednakih zadevah nij tolike hitrosti, da bi imeli uzrok pritoževati se mi Slovenci, ki uže toliko časa pričakujemo razpust deželnega zbora kranjskega tako željno, kakor zidovi svojega Mesija uli lahkoživni dedič smrt svojega imovitega strijca — to pa je gotovo, da sedanji po pretesnem poprejšnjem volilnem redu sestavljeni državni zbor dolgotrajen ne bode, in da državni poslanci zlasti v tem zimskem zasedanji ne bodo posebno dolgo vkupe. A kljunu tej domnevane} ali istinitej kratkosti utegne zimsko zasedanje državnega zbora biti zanimivo v maisikaterem oziru. Ne le, da bode prvikrat v javnost se pokazal Coroninijev klub, ki je bil povod tolikim kombinacijam, ne le, da se bode stoprav sedaj nedvojbeno razvidelo, kdo so njegovi člani, kolika je njegova privlačna sila, koliko pod imenom „Wildeu poznatih državnih poslancev je združil pod svojo zastavo, koliko pa jih odkrhnil od združene levice, kolik sploh bode njegov upliv v zbornici, — je tudi gradivo, ki nakopičeno čaka rešitve, izdatno in smejo se pričakovati živahne debate. Razen budgeta razpravljati je še o mnogih gospodarstvenih vprašanjih in o materijalu, zaostalem še od zadnje sesije. Rediti treba načrt zakona o združevanji zemljišč, glede katerega obstoji še nekoliko diference mej gospodsko zbornico in zbornico poslancev, na dnevni red pride poročilo o uravnavi krošnjarenja, upeljava borsnega davka in novela obrtne reforme, na katere poslednje konečo ugodno rešitev zaupno gledajo vsi obrtniki, pričakovaje od nje zboljšanja svojega zares žalostnega stanja. V gOSpodskej zbornici pride na vrsto novela k šolskej postavi, ki bode, kakor se čuje, če bi levičarji še tako nasprotovali, vender vzprijeta po večini, ki je desnici na vsak način na razpolaganje in tako rešeno vprašannje, ki je jedna glavnih terjatev konservativcev in njih političnih zaveznikov. Tudi mnogo drugih predlogov prišlo bo v parlamentarno obravnavanje, v obče bode dela dovolj, preostajalo tedaj ne bode časa za levičarjev znane tirade in za njihovo dosedanjo taktiko zavlačevanj') in zaviranja, to tem menj, ker so skoraj vse predloge, vsa vprašanja le gospodarskega, nepolitičnega zadržaja in se tikajo v prvej vrsti blagostanja državljanov. Z ozirom na navedeni program, kateri imajo zvršiti državni poslanci, katerega pa utegne še vlada pomnožiti za nekoliko gmotnih vprašanj se tikajočih točk, obeta danes pričeto zasedanje državnega zbora imeti koristne in važne nasledke za državljane. Spe-cijelno mi Slovenci imeli bi mnogo vročih želj na srci, bodisi v gmotnem, bodi-si v narodnostnem oziru, mnogo tudi britkih pritožeb. Naši poslanci, katerih imamo prilično število, bodo gotovo pri vsakej priliki vestni tolmači naših teženj in /'ihtevanj in skušali nam v zvezi z severnimi brati izvojevati vsaj nekoliko mrvie raz bogato obloženo parlamentarno mizo. V tej uadi zaupno pozdravljamo novo sesijo državnega zbora. Politični razgled. HJotranje dežele. V Ljubljani 5. decembra. Avtonomisti pridobe zopet jeden glas v državnem sodišči. Na posebno prošnjo ministra Zemialko vvskega je namreč Nj. Veličanstvo z ozirom na njegovo bolehno stanje odvzelo mu posel sodnika pri državnem sodišči. Ker pa se baron Zie-mialkovvski skoro celih deset let nij udeleževal obravnav državnega sodišča, pridobila bode torej ta rezignacija federalistom nov glas, „ Vaterland4* dobil je od grofa llolt«'ii \* arta naslednje pismo: „N. Fr. Presse" prinaša v tri cele predale izpolnujočem uvodnem članku svojega vče-rajfinega jutranjega lista novico, da hočem izstopiti iz državne zbornice ter prevzeti posel deželnega namestnika. Zal mi je, da sem primoran uničiti ves efekt na to naslanjajočih se premišljevanj, izjavljajo, daje rečena novica popolnem izmišljena, in da je bila visoka vlada vsled mojih informacij, katere so vsaj v tem slučaji zanesljivejše kot one „N. Fr. Presse", s to vestjo bš tako osupnjena, kakor jaz sam." Pod predsedstvom grofa Ilohenvvarta delujoči šOtfllni homtllJon predložil bode vladi v nekolikih dneh svoje prvo poročilo. S tem. kar ta ko-misijon za sedaj predlaga, prihranilo bi se, kakor se čuje, pri državne j upravi vsako leto vsega vkup 1,300.000 gld. Naučno m i n i s te r s t v o poslalo je vsem deželnim šolskim svetom naredbo, mimerjeno proti <»l»r«'iii4-ii<'iiju &ol«k€> mladine. To gimnazijah naj bi se, nko mogoče, jezikoslovni predmeti poučevali po jednein in istem učitelji. Na jeden dan naj bi se nikdar več kot jedna pismena naloga ne davala in uročevala. Za učenje na domu zadostovale naj bi pri učencih srednje nadarjenosti dve do tri ure na dan. V u a t ij <> cir/ave. v Iz (!rncj(ore. Muhamedanski i/seljenci v Baru in Uleinji pritožili so se pri zastopnikih vlastij v Skadru glede dohodkov svojih hiš, ki je imajo v rečenih mestih. Črnogorska vlada je na dotično vprašanje odgovorila, da so muhamedanci, ki so se izselili, vsako leto prihajali na svoj prejšnji dom, da so naredili račune s svojimi zakupniki, sedaj pa na jedenkrat zahtevajo, da se naj jim zakupnina uročuje v Skadra, kar bi prouzročevalo mnogo težav in sitnostij. Dotični muhamedanci pa zaradi tega nočejo več prihiijati na svoj dom, ker se boje kazni za izgrede in nemire, ki so jih počenjali na črnogorsko-albanskej meji. Minister notranjih zadev črnogorskih ima v svojih rokah dokaze, da so omenjeni muhamedanski izseljenci zares storili razne zločine. LISTEK. Natalija. (Poslovenila Janja Miklavčić.) (Dalje.) Deset let pozneje. I. Dve dami sta šetali na Ševeningskem obrežji; bilo je predpoludnem in topliški gostje bili so še v lahkih jutranjih opravah. Lehki veterc, pihljajoč sem od morja, je nekako okrepčevalno uplival na šetalce; jutranje nebo pooblačilo se je kmalu z lahkimi oblački, znamenje, da pride mala nevihta. Sprehajajoči se dami bili sta v živem pogovoru. Prva v priprostej črnej obleki, druga pa lehko poletno opravljena in nekoliko starejša nego prva. Dasi nij bila bolehna, bila je vender nenavadno bleda in njene oči izruzovale so hudo notranjo bolest, tako, da je činil njen obraz lep kontrast s skoro otroško veselostjo mlajše njene tovaršice. „ Tedaj kot nevestico te zopet po dolgem času vidim, Vera!u reče starejša z ljubeznjivim svojimi glasom. „Da, draga Lujiza — kot nevesto! Kako se vendar človek spremeni v teku let. V mladosti svo-jej — ne smeji se, kmalu imam 22 let — menila sem vedno, kako hudo mora to biti, da je vsa naša sreča ali tuga odvisna od jednega človeka; a sedaj sem tako mirna in zadovoljna, nič se ne bojim, tako iz srca mu vse zaupam!44 „Istinito? — Nič čuda tudi! Imaš pa tudi poroštvo v srečen zakon. Kar ti je v tvojej mladosti strahu napravljalo, bil je moj vzgled; tisi pa dobro volila in Bog te bo blagoslovil, kakor te je pokojni papa, izročivši te uže v prvej mladosti Pavlu — a jaz sem kaznovana!" „0 Lujiza, ne obtožuj Be tako! Tvoj dolg je uže davno poravnan, — a pokora Še vedno trpi. Ne bo-li nikdar bolje?" „Božja volja naj se apolni, Vera!" nO kako jaz zaničujem moža, ki te je storil, nesrečno, ki ti pridržuje tvojega otroka. Ubogo dete, kako te bo pogrešalo in žalovalo po materi, koje nij nikdar poznalo." Priporočila sem jo njeni nebeški materi; ona jo bode čuvala, vodila, ker je jaz ne morem u. Kako vendar mora biti tvoja vera utrjena in tvoje zaupanje, da moreš s tako rahlo čutečim srcem, kot je tvoje, pretrpeti toliko bolečin!" „Daj, ljuba Vera, da govorive o čem drugem. Moja osoda je prebridka, povej mi rajši o tvojej sreči! — Ali je rodbina njegova zadovoljna z že-nitvijo?" „Da, — a samo brat Jurij, njegova soproga in ljubeznjiva Ilenrijeta — Meta ne; a te tudi nij vprašal, mati pa je uže davno umrla. Zbog njene smrti nijsem prav nič žalostna, Lujiza! Akopram nij lepo, a odkrito ti povem, da sem se vedno bala tašče!" „Saj nijso vse take, ko kneginja Dalmatchine!" „Bog nas varuj jednacega! Lujiza, misli si, koliko je bilo moje iznenađenje, ko pridem z Angle- Francoski listi razpravljajo ono točko angleškega prestolnega govora, ki govori o odnosa.)ih mej Anglijo in Francijo, ter so z njo po polnem zadovoljni. — President Grevy vzprejel je zadnje dni deputacijo „Trades Union" s ko, ki ima namen zidati tunel pod Canal la Min-ctae-om. Vodje deputacije izrazili so svoje veselje radi srčnega vzprejema v vseh stanovih francoskega ljudstva ter so dejali, da bodo nesli s seboj najlepšo misel o francoskem značaji. Predsednik Gre v y zahvalil se je deputaciji ter rekel, da ne najde pro jekt kanalskega tunela v Franciji nobenega upora. Anglija da ima pričeti delovauje; ako misli, da je za njo bolje, da ostane izolirana, je ona v tej zadevi najboljši sodnik. To je jedini odgovor, kojega more dati deputaciji. V nedeljo se je deputacija zopet vrnila v London. O zadnjej ministerskej krizi na Turškem in o zaporu Fuad paše dobil je „Daily News" sledeče poročilo: Fuad paša, Namyk paša, H usred, adju-tant sultanov, Kiamil paša, celo nadevuuh Beh-ram aga in minister Said paša so obtoženi, da so se udeležili zarote, ki je imela namen odstaviti sul-taua, ga na potu v mošejo prijeti ter njega mlajšega brata R a š i d a postaviti na prestol. Ta obtožba se naslanja ua ta-le dogodek. Pretečeno sredo povabil je bil Fuad paša mnogo oseb, mej temi več višjih častnikov na diuer. Po jedi izrekel je misel, da se mora nekaj zgoditi, da se zapreči propad države. Kakor vedo vsi gostje, so bremena ljudstva neprenosljiva in nered se povsod vedno bolj širi. Turčija da je v resnici na robu propada; sultan ima nesposobne svetovalce okrog sebe. Ne bi li bilo mogoče, pravi Fuad, sultanu svetovati, da se poprime drugačnih sredstev? Fuad predlaga, naj se poda vse omizje k sultanu kot deputacija Mozlimov da mu razloži sedanji položaj ter ga nagovori odpustiti vse zunanje sovete. Ako sultau ne bi hotel poslušati njih svetov, naj bi vsi demisijonirali z izgovorom, da jih nij volja pripomagati pri razkosavanji države. Ti predlogi so gostom dopadali, jeden izmej njih pa jih je ovadil vojnemu ministru Osman paši, nasprotniku Fuadovemu, kateri je dal naglo zapreti vse na-vzočne osebe. Fuad dejal je pri zadnjem izpraševanji, da rad umrje, ako ve, da bo njegove ideje dosegle sultanovo uho ter se z njimi reši on in dežela. ) Iz seje mestnega zbora ljubljanskega dne 1. decembra. (Konec.) Mestni odbornik g. Potočnik poroča (nemški) v imenu stavbenega odseka o oddaji gradnje Resljeve ceste in kanala. Poročevalec pravi, da je mestni zbor v seji 21. septembra t. 1. sklenil, naj ee odda delo na podlagi proračuna, katerega pa naj stavbeni urad na novo napravi. V sprejetem predlogu nij izrečeno, ali naj se delo odda po jednotnih cenah ali po skupnej (pavšalnej) svoti. Mestni magistrat je potem delo razpisal po jednotnih cenah. Oglasili so se trije podjetniki, a na ponudbo g. Fale-schinija se nij oziralo, ker je bila najvišja. Ostali podjetniki so bili gg. Btavbeni mojster Filip Zupančič in inženir Tomek, katera sta hotela delo prevzeti za 14.017 gld. in pa kranjska stavbena družba, katera je hotela za delo 14.42G gld., tedaj za 400 gl. več. A magistratni odsek je sklenil, da se ne vzprejme nobena teh ponudeb in se razpiše delo še jedenkrat po skupnej (pavšalnej) svoti. Pri drugej dražbi uložila je kranjska stavbena družba ponudbo, da prevzame delo za pavšalno svoto 13.175 gld. Podjetnika gg. Zupančič in Tomek pa nijsta uložila po pavšalnej svoti nikake ponudbe, ampak poslala samo izjavo, da nij na korist mestne blagajnice, ako se delo odda po pavšalnej svoti, nego da je pravilno, ako se ostane pri jednotnih cenah. Ker se je vršila prva dražba povsem redno in ni; bilo niti najmaujše formalne napake, ker se je spisal in podpisal v prvej družbi uže od dotiČnikov zapisnik, tedaj ne stavita podjetnika gg. Zupančič iii Tomek nikake ponudbe več, nego upata, da bode mestni magistrat opustil oddajo po pavšalnih svotah in ostal pri oddaji po prvem razpisu po jednotnih cenah. Poročevalec skuša potem nekaj dokazivati, kakor da bi postopanje magistratnega stavbenega urada, da je razpisal dražbo po jednotnih cenah, ne bilo popolnem pravilno in da bi jo moral v smislu sklepov mestnega zbora razpisati po pavšalnih svotah. KoneČno poročevalec g. Potočnik nasvetuje, ker je bila kranjska stavbena družba jedina pouudnica pri razpisu po pavšalnej svoti, in je nje ponudba v primeri s ponudbo podjetnikov gg. Zupančiča in Tomeka po jednotnih cenah za 842 gld. cenejša, naj se delo izroči kranjskej stavbenej družbi. Župan g. Grasselli opomni, da je stavbeni urad popolnem pravilno ravnal, razpisavši dražbo po jednotnih cenah, kajti stavbeni odsek, oziroma nje gov poročevalec gosp. Potočnik nij dal stavbenemu uradu v tej zadevi nikakeršnih določnih ukazov. Magistratni odsek pa je potem skleuil, da se delo odda po pavšalnih svotah. Mestni odbornik g. 1. Hribar izjavi, da se ne more dosti načuditi trditvi poročevalca stavbe nega odseka, da bi se smelo delo oddati izrecno le po pavšalnej svoti, tem bolj, ker mu je bil dotični zapisnik seje mestnega zbora na razpolaganje, v ka stavbena družba ne more znati, koliko bode večjih stroškov, to včasih prečrtajo tudi izredni slučaji in govornik pravi, da bi opozarjal samo na dela pri mestnej klavnici, katera so mnogo več veljala, nego je bilo preračunjeno. Govornik konečno nasvetuje, naj se delo odda, kar je povsem pravilno, po jednotnih cenah, tedaj podjetnikoma, katera sta stavila najceneje pogoje pri dražbi, gg. Zupančiču in Tomeku. Dr. Suppan je popolnem prepričan, da je magistratni odsek imel pravico oddati delo ali ne pri prvej dražbi in da je imel gotovo tehtne uzroke, da je razpisal drugo dražbo, kar je pa za mestni zbor vse jedno. Dr. Suppan pritrjuje nasvetom stavbenega odseka, v obče pa meni, da kolikor se on ve spominjati, da so se zmirora oddajala dela pri mestnem magistratu po pavšalnih cenah. Župan gospod Grasselli naglasa, da magistratni odsek zarati tega nij ravnal inkorektno, ker je zavrgel izid prve dražbe; to se jednako godi po vsem svetu. Mestni odbornik dr. Z ar u i k-pravi, da mora toplo podpirati predlog g. Hribarja, ki ga je dobro in obširno utemeljil. Inženirji mestni in državni jednoglasno trdijo, da se v obče vsa javna dela od-dajejo le po jednotnih cenah, kar najbolj ugaja koristi oddajateljev. To je tudi mestni Btavbeni urad privelo do tega, da je licitacijo razpisal po jednotnih cenah, ker je hotel mestu s tem koristiti. Ofert gg. Zupančiča in Tomeka bil je tedaj popolnem pravilno predložen, kajti oziral se je po razpisu mestnega magistrata le ua jednotne cene in tudi v tem smislu stavil ponudbo. Vse drugače pa je ponudila kranjska stavbena družba. Ponudila je delo po jednotnih cenah prevzeti, konečno pa Bi je tudi pustila na koncu ponudbe vratica odprta s tem, da je rekla, da prevzame delo tudi po pavšalnej svoti. Magistratni od- terem nič tega zapisanega nij. Da so nekateri go-1 Bek pa je preobrnil prejšni razpis magistrata po jednot- spodje v magistratnem odseku bili te misli, katero danes brani gospod poročevalec, to nij merodajno. Prvi razpis stavbenega urada bil je popolnem pravilen, razpisal je dražbo po jednotnih cenah, in tega kot merodajnega razpisa ima se držati tudi mestni zbor. Povsod bi se bilo delo oddalo pri prvej dražbi tistemu podjetniku, kateri je stavil za zvršitev najcenejšo ponudbo, in to sta bila gotovo gg. Zupančič in Tomek. Kako je prišel magistratni odsek do tega, da je mogel določni razpis mestnega magistrata preklicati, to pravi govornik, mu je neum-ljivo. Gg. Zupančič in Tomek zanašala sta se na razpis mestnega magistrata, tedaj sta popolnem korektno stavila ponudbo le po jednotnih cenah in rekla: za teliko ga prevzameva. A stavbena družba pustila je neka vratica v svojej ponudbi odprta, češ, ako ne po jednotnih cenah, prevzamemo delo tudi po pavšalnej svoti. Če se trdi, da bi bilo delo po pavšalnej svoti ceneje, to nij res, in ne morem se dosti načuditi, da čujem to trditev od strani, katera ozbiljno hoče veljati za strokovnjaško, kajti to je vender abecednikom stavbarske vednosti znano, da vsaka stavba oddana po pavšalnej svoti velja dosti več in se skoro redno izvrši dosti slabeje. Tudi nih cenah in sklenil, naj se sedaj razpiše delo po pavšalnej svoti. Tako postopanje je po vsej pravici razžalilo gg. Zupančiča in Tomeka, kajti akoravno ima mestni magistrat pravico pridržano v razpisu, da oddaje delo, komur hoče, vendar nijma moralne pravice postopati tako, knkor se je ravnalo o tem slučaji. Pa tudi iz mestnega in obrtnega stališča, pravi govornik, ne more pritrditi nasvetom stavbenega odseka. Znano je, da je vprašanje malih obrtnikov sedaj na dnevnem redu in da se skuša postavnim potom olajšati njih res bedno stanje. V prvej vrsti se zahteva, naj vsak, kdor hoče izvrševati kako obrt, prinese dokaz ali spričalo zmožnosti (Befahigungs-nachvveis). Uže iz tega uzroka, pravi govornik, mora kot zastopnik velike večine svojih volilcev obrtnikov zagovarjati načelo, da se vsaj od mestne občine oddajajo dela le pravim obrtnikom, kateri so svojo obrt redno priučili, da ne bodo izvrševala dela akcijska društva, to je bogataši, kateri si osnujejo danes stavbeno društvo, jutri tiskarno, ali kako drugo obrtno podjetje, in da bi se s kapitalom potem brez zmožnosti tri in slačil mali obrtnik. To načelo pripoznal je uže ves pravi obrtniški stan v Avstriji, sosebno naglašal je to veliki obrt- škega, kjer sem dve leti opravljala službo pomožne učiteljice, hoteč tu jednako službo sprejeti, — a mestu tega — narekuje mi ljubeznjivi moj varuh bvojo ponudbo! On je pač malo prestar za me — a naj bo, saj sem jaz mnogo pametnejša nego moje vrstnice, kaj ne da, Lodojska?" ,,Vsaj skusila si več od marsikatere!" „Sedaj ti moram pa še nekaj sporočiti — Pavi mi je naročil. — Midva nehčeva, da bi ti še dalje služila; vem, da boš to storila, dasiravno imaš dobro pri baroninji. Prišla bodeš tedaj k nama, li-ne? Bodi si svesta, da ti bodeva skazala vso skrb in ljubezen, kojo ti popolnem zaslužiš!" Lujiza odmaje z glavo: „Ne, ljuba Vera, pri čemer je sedaj, — tako naj ostane. Zadovoljna sem popolnem v sedanjem svojem stanji. Gospa Ten Berghe ima me jako rada in obljubila sem jej bas včeraj, naznanivši jej tvojo poroko, da je ne zapustim." „0 Lujiza, vendar ne boš tujej gospej rajše ustrezala nego svojej sestri?" „Ne, nikakor ljuba Vera! — A kdo ve, ne bi-li s časom postala jaz tvojej hiši mrzka, nadležna tašča?" „Lodojska, ne šali se s tako resnimi rečmi. Oj, kako varanega se bo Pavi čutil. Take lepe načrte sva kovala; v novej obitelji izbrala sva ti uže sobo!" „ Pogosto vaju bodem obiskala — a stanovala ne bodem pri vama! Boljše je tako. Ali se morebiti sramuješ služeče svoje sestre?" .,Kaj še! A vendar se mi tako čudna zdi misel: kneginja Dalmatchine, tovaršica holandske baroninje !u „Le umiri se sestrica radi tega, ker jaz uže od časa, kar si ti dovršila svoje studije — bivam pri gospej Ten Berghe le kot prijateljica!" „Kdo ve*? Pred svetom si le to, kar se vidi!" „Ljuba moja — i kaj mene briga ves svet?" „Grdi mož, da more to gledati mirnim očesom!" nNe, tiho Vera! Premisli, da sem vedno še njegova soproga!" „Ali pa baroninja ve\ da je nje družbovnica — kneginja?" „Ne, tajnost je dobro hranjena!" „Tukaj morebiti, — a v Leyden-u ne, kjer je vsakomu znana. A povej vendar, nijsi-li v vseh teh letih ničesa čula o njem, o Nataliji?" „Da! Potajnej poti dopisuj evi si s kamornico moje BvakinjeP elagije. A vzlic temu uže dve leti nijsem ničesa pozvedela o Nataliji. Bolezen jo je baje zelo vzela". „In kje je kamornica?w „Ne vem li-je umrla ali šla proč. Bog ve?" — Trenotek sta postali; solnce se je baš pokazalo mej oblaki in ognjeno se zarilo po morskih valovih. „Kako lepo!" vzklikne Vera, „kakor pozlačeno je morje!" .Podoba našega Življenja! Pri pogledu na morje — kdo ne misli na večnost?" „ A večnost ne pozna spremembe luči s temo to," pristavi Vera. „In tudi ne viharjev," vzdihne Lujiza. (Dalje prih.) niški shod na Dunaji in tudi kranjsko obrtno društvo naglašalo je to določilo kot najbolj potrebno, da se vzprejme v obrtno postavo. Mestni zbor ljubljanski, kot javna korporacija, pa ima skrbeti za to, da se mala obrtuija, ki je v obče pripoznano naj potreb-nejši faktor v državnem življenji, po velikem kapitalu ne ubija in še bolj uničuje ko do sedaj. Zastopnikom ljubljanskega mesta gre gotovo velika Bkrb za male obrtnike. Izmej dveh, katerih ponudbe so se vzele v poštev, ima dokaz zmožnosti samo g. Zupančič, kateri je izprašan stavbeni moj ster v Ljubljani, pri kranjskej stavbenej družbi pa nij nobenega izprašancga stavbenega mojstra. A tudi z narodnega stališča, pravi dr. Zarnik, ne bode nikdar glasoval za kranjsko stavbeno družbo, kajti nje voditelji in velika večina delničarjev so hudi nasprotniki narodne stranke, kajti peku g. Jenku, kateri je skupil preje pri stavbenej družbi do 1000 gl. za kruh, odreklo je društvo nakup kruha in to samo zaradi tega, ker je značajni pek g. Jenko pri volitvah glasoval za narodne kandidate.*) Za tako društvo, konča dr. Zarnik, bi jaz nikdar ne glaso val in toplo podpiram predlog g. Hribarja. Mestni odbornik g. Kušar nasvetuje, ker se je oglasil pri drugej dražbi samo jeden ponudnik naj se delo razpiše na novo še tretjič in odda po jednotnih cenah. Navzočni mestni inženir g. W agn er po županu g. GraBselliju v sejo pozvan, da pove svoje mnenje, izjavi, da je mnogo koristneje, delo razpisati po jednotnih cenah, uže zaradi natančneje kontrole. Dr. vitez Bleiweis-Trsteniški podpira predlog g. Kušarja, kajti zidanje nij tako nujno in • po zimi se itak zidati ne more. Sklene se konec debate. Predloga gg. Kušarja in Hribarja se ne vzprejmeta. Predno se glasuje o predlogu, naj se delo odda stavbeni družbi, opomni g. dr. vitez Bleiweis-Trsteniški, da menda vendar gospodje odborniki, kateri so delničarji kranjske stavbene družbe, ne bodo glasovali. G. Lukman odgovori, da zastopniki vsacega delniškega društva so le upravni odborniki. Ako ima kdo kako delnico stavbenega društva, ne bode ga to motilo glasovati, kakor mu drago. Pri glasovanji vzprejme Be potem predlog stavbenega odseka, da se odda delo stavbenej družbi. Dr. Zarnik objavi svoj protest zoper ta sklep in sicer z narodnega in obrtnega stališča, ker pod-kopava male obrtnike, g. Hribar s finančnega stališča, ker bi bilo delo, po jednotnih cenah oddano, za mesto ceneje. Potem se seja sklene. dne 9. t. m., to je prihodujo soboto v hiši št. 107 Tolminu. Glavni namen tega društva je sicer le čitanje slovenskih časopisov in podučljivih koristnih knjig. Udov šteje do sedaj društvo le majhno šte-vdo, nadejati se je pa, da jih pozneje več pristopi. Tedaj zopet jeden napredek za narodno stvar. Priporočamo mladim fantom in možem, pristopiti k temu društvu, ker tukaj jim je prilika dana brati časopise in knjige za prav' majhno plačilo. — (Premembe v ljubljanskej škofiji.) Go8p. Matija Absec postavljen je administratorjem župnije v Hotiču, gosp. Martin Poč, župnik v Loškem Potoku kot kurat v Šturije. Prestavljeni so naslednji gg. župni koperatorji: Jerše Alojzij iz Poljan na Trato; Regen Josip iz Preserja v Poljane; Aljančič Valentin iz Preddvora v Žmartin pri Kra-nji; Rožič Alojzij iz Cerkeli v Preddvor; Zdražba Ivan iz Vrhnike v Cerklje; Potočnik Toma iz Borovnice na Vrhniko ; Ferčej Matej iz Zagorja v Št. Rupreht; Zcrec Fran iz Begunj v Zagorje. Umrl je gosp. Andrej Waland, kuratni beneficijat v Kamniku in Kaliforniji. Povsod imel je Živinorejo v največjem obsežku; pred nekoliko tedni kupit je veliko rancu u za 450.000 dolarjev in ravno se pogajal, da kupi vso živinorejo Cattle-Matodors Dunphv-a v San Francisco, ko ga je prihitela smrt. *) Tudi drugemu narodnemu peku, g. Potočniku, odpovedala je stavbena družba naročila za kruli, ker je naroden. Domače stvari. — (Venerino prehajanje mimosolnca jutri 6. t. m.) preračunil in popisal je gosp. prof. M. Vod n S ek v „Ljubljanskem Zvonu" jako na-tanjčno. Temu popisu povzamemo baš za Ljubljano izračunjene podatke: »Vsa prikazen bode sploh trajala 6 ur{{31'6 m. Ladija, ki bi stala 48° 44' južne Sir jave in 89° 2' vzhodne dolgosti od Greenwicha, zagledala bi prva na vsej zemlji Venero stopati pred zahajajoče solnce; v tem trenutku bode ura v Ljubljani kazala 2 uri 46 m. 26 sek.; za 10 m. 48 sek. pozneje t. j. ob 2 uri 57 m. 14 sek. se bode tudi v Ljub ljani videla Venera ob Bolnčnem robu. Ker solnce šejle jedno uro pozneje zahaja, bodemo se v naših krajih te prikazni lehko nagledali, ako bode le vreme po tem. Treba je pa za to opazovanje daljnogleda, ker s prostimi očmi se omenjena pika le težko zapazi". — (Velik požar) bil je včeraj zvečer na Gorenjskem. Mej 6. in 7. uro videl se je močen žar na nebu za Šmarno goro. Danes se govori, da je bil požar v Šentjurji pri Kranji; gotovih poročil pa še nijmamo. — (Iz Tolmina) se nam piše: V Tolminu ustanovili so mladi fantje in možje „rokodelsko bralno društvo1*, katero ima svoj prvi občni zbor Telegrama „Slovenskomu Narodu1: Dunaj 5. decembra. Zbornici poslancev predložil je finančni minister Dunajevski bud-get za 1. 1883, po katerem se kaže primanjkljaj v znesku 31 e/io milijonov. V daljšem expose izpeljuje finančni minister, da je pri man j kij a j za 7 Vio milijonov manjši nego 1. 1882. Dohodki posrednih in neposrednih davkov v prvih devetih mesecih 1882. 1. so za 8 3/io milijonov večji, nego v prejšnjem letu. Vsled jako ugodnih ostankov v blagajnicah bilo je yladi možno 14 2/10 milijonov nepokritih kreditov poravnati iz blagajničnih ostatkov. S povišanjem carine na kavo pomnožil si je državni zaklad izdatno svoje dohodke, bremena konsumentov pa se nijso povišala. Minister konstatuje, da so se zboljšale gospodarstvene razmere, v čemer bode tudi vlada v svojih predlogah krepko pripomagala, naznanja predloge o delniških društvih, o rudniškem zakonu (Berggesetz), o podedovanji pri kmetskih posestvih, o varstvu gozdov, zakon o zavarovanji proti nezgodam (Unfallversicherungsgesetz). Minister konstatuje, da ako se odračunijo potroški za nove železniške zgradbe, za okupacijo in oni 5 y2 milijoni, ki so za investiranja stavljeni mej rednimi potrebščinami — upravnega deficita nij prav nič. V očigled dohodkov, ki v proračunu za 1882. 1. nijso bili vzeti v poštev, zlasti da so davki in pristojbine dale več dohodkov in pričakovaje, da bodo v novembru in decembru dohodki v istej razmeri dohajali, bode možno, ako ne nastopijo izredni slučaji, pokriti velik del primanjkljaja za 1883. 1. z gotovinami iz blagajnic, ne dotaknivši se normalnega stanja v blagajnicah. Državni kredit bode se tedaj upotrebljeval skoro le za železniške zgradbe in za izdatke za Tirolsko, ki so pa v najblažjem pomenu besede le investiranja. Dunaj 5. decembra. Taaffe prečita ex-pose* o škodah po povodnji v Tirolskej in Ko-roškej. Dunajevski utemeljuje proračun za 1883. Odračunivši 20 milijonov za železnične zgradbe in pet milijonov za investiranja, poravnajo se izdatki po dohodkih. Minister naznanja gospodarstvene predloge o podedovanji pri kmetskih posestvih, o rudniških bratovščinah (Bruder-kassen)f o varstvu gozdov, o jamstvu pri ne zgodah v obrtniških podjetjih in zakon o delniških društvih. Predloži postavo o obdačenji delniških društev, o rentnem davku, o osobnem dohodninskem davku in o uravnavi pridobnin-skega davka. Resume bil je s priznanjem vzprijet. Zahvala. Akademično društvo „Slovenija" na Dunaji nameravalo je meseca oktobra t. 1. v korist svoje društvene knjižnice napraviti efektno loterijo. Komaj da so vrle naše narodnjakinje in uarod-njaci začuli v daljni domovini o tem podjetji, uže so nam poslali mnogo lepih dobitkov in gotovine za napravo loterije. V ta namen so darovali: č. gdna. Zofija Vesel-ova in Terezija Sterle-tova iz Starega Trga pri Rakeku: 12 krasno pletenih denarnic, 2 spletenki za vizitke, 1 podlago k svetilnici, 1 krasno vezani komad poezij Carmen Sylve; č. gdna. M. Švigl-ova iz Sevščeka pri Begunjah: 5 gld.; č. gdna. Dragotina Dereani-jeva iz Žužemberka: 3 pleteoe smodkarnice, 1 čitalno znamko, 1 fotoskop; — na dalje č. gospodje: stud. agr. g. Jurij Kraigher: umetno smodkarnico, dijaško pipo, denarnico iz juhte; Btud. jur. g. Anton Mah-kovec: krasen album za fotografije, črnilnik iz kristalnega stekla, nožič s slonokoščenim držajem; stud. med. g. Julij Dereani: S. Gregorčič-eve pesni, 50 viržink; stud. jur. g. Alojz Goljevšček 2 gld.; drd. jur. g. Ed. Volčič: 1 lepo vezan komad Razlagove pesmarice in 3 druge kujige; stud. jur. g. A. L. 1 gld. Ker nam je visoko c. kr. finančno mioisterstvo prošnjo za dovoljenje naprave loterije odbilo, obrnil je odbor dotična darila v smislu blagih dobrotnikov na ta na« in v prid društveni knjižnici, da so se darila razpečala, ter čisti dohodek porabil' knjižnici v korist. Na dalje ao darovali za knjižnico samo: č. gosp. Janko Pajek, profesor v Brnu, 150 knjig; Č. gosp. Baudouin-de-Courtenay, vseučeliščni profesor v Kazanu: jedno knjigo; Č. gosp. Josip Š uman, profesor na Dnnaji: jedno knjigo (Code Napoleon); si. Matica hrvatska: 7 knjig; stud. jur. gosp. Alojz Goljevšček: 3 knjige; Janko Babnik, stud. jur.: 5 knjig. Podpisani odbor spolnjuje s tem svojo najpri-jetnejšo dolžnost, ako izreka v imenu društva vsem blagim dobrotnicam in dobrotnikom prisrčno zahvalo, ter si končno še dovoljuje pristaviti uljudno prošnjo, naj bi slovensko občinstvo svojih prijaznih simpatij našemu društvu tudi v prihodnje ne odtegnilo. Na Dunaji 2. decembra 1882. V imenu odbora: Razne vesti. * (Največji posestnik na svetu) umrl je nedavno v Nevadi. Bil je to Amerikanec, irskega pokolenja, ki je prišel 1. 1844 v Kalifornijo in se naselil v St. .lose. Urmši zapustil je 200.000 aerev (1 aere = 07 orala) v Nevadi, 6 milijonov aerov v 1) urami i, Mehiki in ogromna zemljišča v Arizoni Radoslav Pukl, predseduik. Ivan Lončar, tajnik. Miroslav Ploi, knjižničar. Meteorologično poročilo. A. V LJubljani: Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v m m. 1. decembra Ob Ivi ijatrij ob 2. ari popilidn« ob 9. vi tirfer 731-03 mm. 729-20 mm. 728\r>5 mm. 1 — 2 0° C + 0 6° C — 1-2° C slabotna burja ilabottn nliud ilabottn uhod »blatno oblačno oblačno 000 mm. 2. decembra ob 7. ari ijitraj "b 2. uri popolodn« •b J. nri vtitr 728-20 mm. 72920 mm. 731 91 mm. — 1-8»C + 02° C — 20° C — ilabottn ju_"tz.i lio.l ilabottn ju^oiahod ilabottn nhod oblačno oblačno oblačno 3-90 mm. Biiega. 3. decembra ob 7. ari ijntraj •b 2. uri popoladn« ob J. nri vtitr 734-rJOmm. 734"7imm. 73417 mm. — 9-4« C — 3-4» C — G6°C brei-utrije ilabottn jigoubod | slaboten jogoiabod jasno jamo juao 0 00 mm. 4. decembra ob 7. nri ijtttraj ob 1. nri popoladn« ob 7. nri vtitr 78027 mm. 726 87 mm. 723'81 mm. - 5-6oc!,l,kkot" ubod 4- l-o*C .,,,bot,en. * Ijagoiahod . 1.4oC|.,l,bot" ' jngouhod oblačno oblačno oblačno 15*50u. su. in d. B. V Avstriji sploh: Zračni pritisk je zopet za spoznanje pal in sicer močneje na vzhodu kot na zahodu; večji razločki mej maksimom in minimom prejšnjih dni bo bo vsled tega zravna.1' Vetrovi bo postali zopet nekoliko močnejši in so so zasukali od Bevera in vzhoda proti jugu in zahodu. Temperatura je povsod močno pala in stala zelo *vd aormalom; razločki mej maksimom in minimom h<» lul- zelo neznatni. Nebo je bilo sicer precej nestanovitno, vendar je bilo večinoma popolnem oblačno. Vreme je bilo zelo spremenljivo, v južnih in zahodnih krajih deževno, sicer pa sneženo. JD-u-nsoslra, "borza, dne 5. decembra. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... 76 gld Srehrna renta .... ..... 77 „ Zlata renta........ . • 94 , 5°/0 marčna renta......... 91 „ Akcije narodne banke....... 827 , Kreditne akcije...... . 293 „ London . ..... . . 119 „ Srebro .... ....... — , Napol. ........... 9 „ C. kr. cekini.......... 5 - 75 30 60 50 '20 kr 47 V, 64 35 75 60 Nemške marke ..... .58 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 11 7 Državne srečke iz 1. 1864. . 100 „ 170 4'/0 avstr. zlata renta, davka prosta . . 94 Ogrska zlata renta 6°/....... 119 „ — n 4»/....... 86 . 76 B papirna renta 5°/0 . . . . 84 5'/0 štajerske zemljišč, odvez. oblig. . . 104 Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 114 Zemlj. obč. avstr. 4,/«0/0 zlati zast. listi . 118 Prior, oblig Elizabetine zapad, železnice 98 Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 Kreditne srečke.....100 gld. 174 Riidolfove srečke..... 10 „ 18 Akcije anglo-avBtr. banke . . 120 „ 121 Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . . 219 75 90 50 75 50 75 75 75 5 mc. lepo nabrane ovčje volne | proda J. Krefl, v Braslovčah pri Št. 9187. (760) Razpis ustanove. S prvim tečajem tekočega Šolskega leta razpi suje se ustanova, katero je umrli zdravnik Pavi Weraun osnoval za medicince v znesku letnih 320 gld. Pravico do te ustanove imajo ubogi, posebno iz kmetskega stanu rojeni dijaki medicine na c. kr vseučilišči na Dunaj!, kateri so v fari Škocjanski na dolenjem Kranjskem rojen: ter slovenskega jezika v besedi in pismu zmožni; ako nij sposobnih pro 8ilcev iz fare &kocijanske, ozirati se je najprej Dta prosilce iz okolica c. kr. okrajnega glavarstva Ki Skega in naposled na prosilce s Kranjskega sploh. Pogoji Uživanju ustanove so ti, da mora uživalec pridno obiskovati kirurgiško-m''dieiriska predavanja, dobro opravljati predpisane preskušnje ter svoje studije posvetiti tudi homeopatiji. Vsak prosilec za to ustanovo mora svojej prošnji pridejati reverz, v katerem se zavezuje, da bode )0 zvršenih študijah in nartjenih strogih preskuš-njah zdravniško prakso vsaj pet let opravljal v deželi Kranjski in sicer zunaj mesta Ljubljane. Prosilci za to ustanovo morajo svoje prošnje, v katerih jim je tudi omeniti, če sami, ali njih bratje in sestre uže uživajo kako ustanovo ali kako drugačno podporo, s priloženim rojslvenim listom, UboŽnim spričevalom in spričevalom o stavljenih kozah, potem s pridejanitni spričevali o učnem na (756—2) I pfedku y »Zadnjih dveh tečajih in s priložeuim zgoraj Celji. j omenjenim reverzom, po dekanatu medicinske fakul- IBiIini in gotova pomoč boleznim v želodci in njih posledicam. Vzdržanje zdravja obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavijenje, kajti to j c glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti. Najboljše cfo/nač« .vi'*'«lstvt»m da se prebavtjenje uravna, da se pravo mešanje kn'i doseže, da se odstranijo sprijeni in slabi deli krvi, je užo več let splošno znani in priljubljeni dr. Rosov zdravilni balzam. Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zeliH jako skrbno, vpliva uspešne pri vseh težavah pri prebarljenji, osobito pri slabem apetitu, napelji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjvnji, krvnem natoku, hemerojidih, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napruvlja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvr-Blnega vpliva je zd:ii gotovo in priznano 'iutlsk«» itomačv ■»•#'<•*/,»•# ro postal in se splošno razširil. Na stotine pisem v priznanje je na razgled pi i prav I jenih. Razpošilja se na frankirane dopise na vse kraje proti* postnemu povzetju svote. Za februvarja u/.e brezmirnimi uoćini. ,dr. RoBOveffa zdra- Vaše blagorodje! Čutim se dolžne;;'!*, da Vam izrečem najboljšo zahvalo boleham na želodenej bolečini, zjedinjeno z neapetitnosljo in Obiskal sem uže mnogo zdravnikov brez uspeha. Le po moči vilnega balzama" sem zopet opomogel, vplival je čudovito. Vsi moji znanci v tem kraji morejo to pričati in se čudijo n:id mojim apetitom. Do zdaj sem si naročil tretjo stekienico pri gospodu Neueteinu v Piankengasse. Prosim Vas, da to moje spričalo po resnici objavite. So jedeakrat presrčno zahvalo, Spoštovanjem vrtar v Gorenjem Sv. Vidu pri Dunaji, Auerholgasse 2. W Svarjenje! ~W Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. t. gg. naročnike, naj povsodi izrecno «!«*. Kohov zdravilni lmlxt»m iz lekarne E. Fraajnerja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo zdravilni balzam, in ne izrecno dr. Eosovega zdravilnega balzama. Pravi dr. Rosov zdravilni balzam dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca IS. i i »^icrjii. lekarna „k črnemu orlu" v Pragi, Ecke der Spornergasse Nr. 205—3. V Ljubljani: G. Piccoli. lekar; VPJ. Mayr, lekar; Jos. Svoboda, lekar 5 J. pl. Trnkoczv, lekar. V Novem mestu: Dom. Rizzoli. lekar. VKameniku: Joa. Močnik, lekar. V Kranj i: K. Šavnik, lekar. Vae lekarne in večje trgovine z materijalnim blagom v Avstro-Ogevskej imajo zalogo tega zdravilnega balzama. Isto tam: Praško vseobčno domače mašilo, gotovo in izkušeno zdravilo zoper prisad, rane in nlesa. Dobro rabi zoper prisad, ustavljanje mleka in če postajejo ženske prsi trde, kadar se otrok odstavi; zoper abscese, krvava ulesa, gnojne mozoljčke, orinnsti tur; zoper zanohtnico ali takozvanega črva na prstih; zoper obustavljanje, otekline, bezgavke, izrastke, morsko kost; zoper oteklino po pretitajenji in po putiki; zoper ponavljajoč se piisad v udih na nogi, v kolenih, rokali in lediji, če se noge potč in zoper kuija očesa; če roke pokajo in zoper kitam podobne razpokline; /oper oteklino, kadar je koga pičil mrčes; zoper stare rane in take, ki se gnoje; zoper raka, ranjene noge, vnetje kožice na kosteh itd. Vsak prisad, oteklina, ukoščenje, napihnenje se kmalu ozdravi; kjer seje pa pričelo uže gnojiti, ule i/;sesa v kratkem in brez bolečin ozdravi. V iKtitljirah pa 23 in ter. (142—15) Mii- Ifalzaiu za uho. ks \f. «\. Sfcušeno in po mnozih poskusili kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani (jj^ffctivi^ ui po njem se dobi popolno uže zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gid. av. velj. Tli I "a™ m m rt — .O S ]«'prescžno zoper neslast do jedi, slabi želodec, smrdečo sapo, napihnenje, kislo podiranje, ščipanje^ katar v želodci, zgagdp da se ne nareja pesek in pfteno in slez, zoper zlatenico, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v želodci, preobložeoje želodca z Jedjo ali pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo. 01 JI Vil fl /m lo^ ji : Lekar C. Rrady9 Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane lMmT~ iti *»*. bfi rt b t i te mm *S * rt £ 1. i 3 8 i H a 9 13 - •c -S a s a _ u t; iS. %■ s • n S o o 'O o £>^-ve ima ser^^o: V Ljubljani: lekarna Oabriel Piccoli, na dnns'hkei cesti; lekarna Josip Svoboda, na Pie'iiiiiovem tr^n. VNovem mesnu: 1 kaina Dom. Rizzoli; lekpina Josip Bergmann. V Postoj ni: Anion Leban. V Gorici: lekarna A. de G i ron col i. V Ajdovščini: lekarna Michael Gn~l ieluio. V Cetji: lekar J. Kieii'ei'nchmieil. VII ran j: lek r Drii(j. Šavnik. V Kamniku: Irkar Josip Močni!;. V Radovljici: lekar A. Roblel V Sežani: lekar Ph. RitscheL VČrnomlii: 'ckar Ivan B laž e k. mr Svaritev! Ker se v zadnjem Času naš fz- delek posnemlie in ponareja, zato prosimo, naj se kupi'je samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marij inceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenieo vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentroplen — r>rady & Dosinl — Apoiheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marij inceljske matere bo?.je, mora biti poleg te podobe utisneno sodni jsko spravljeno •v»i,nIv«,iio zn:tuit»nje in zavoj mora biti zapečaten z našim varNlveiilm kuhuic-iijcni. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nemaju teh znakom istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodmjski kaznovalni izdelovalci in prodajalci. (487—65) I * i*i vodilji. Kupčij a. i volno in tapiserij skim blagom in predi v Ljubljani, židovske ulice hiš. št. 1, Marije Drenik, na tržaskej razstavi odlikovana s srebrno medalijo priporoča svojo bogato zalogo: vozilj (štikarij) pričetih in izdelanih, za vezanje predtiskano omizno in drugo platenino; volno, preje, svile, koralde; vsakovrstno blago in orodje za vezanje, pletenje, vezenje in šivanje; volnate rute, nogovice, modrce, trakove: zrealano, uanjato in drugo galanterijsko blago. l?o«£i*<*T>iii > rahovi s /lat i m i in srebrnimi napisi, predtiakarlje, kakor tudi vsako drugo čast. naročilo izvršuje se takoj. (743 — 4) t t t : !!Za Miklavževa in Božična darila!! priporočam svoje lastne tovarniške izdelke, vse najfinejše pozlačene in pošiljam naznačeno blago vse h pruviiui c. kr. cekini pozlačeno, da se ne da ločiti od pravega zlata. "U"rra.a. T7-erIžicct za gospodo.............3 gld. 50 kr. TTrzia, verižica za gospe.............4„ — „ G-SLrn.itm.rsL g"u.m.To za gospode...........1 » 80 » <3-ctrri.it-u.ro, g-o.m.t> za gospč............2 ,, 20 „ Garnitura, obstoječa iz Toroše in 2 -va.la.stn.o-v, najnovejše baze......................3 „ 50 „ 2>Tsi.ro3s:-vice za gospč...............3» — „ I'rstccn.l od pravega Gkaratnega zlata z diamanti iz Sumatre, neločljivo od pravih diamantov, po 5, 6, 7, 8, 9 in 10 gld. (Pri prstanih naj se s papirnatim trakom naznani obsežnost prsta.) Vso se pošilja s poštnim povzetjem. Ako se denar z nakaznico naprej pošlje — frauco. Grarantu po se za pet leti (755—2) Eksportna trgovina, v Pragi — Weinberge, Češko. Koresponduje Be: slovensko, nemško, francosko, angleško iu ogersko. Izdatelj in odgovorni urednik Makso A r rn i č. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". 033317