Qd sediaitjega ministr»a 1. SiManji mirilstri. Mor:i, kdter<i rzscsava že meseco naSo trobrut¦sVo nain državo in jo peha z železno nasiluo postio v ue/adovcljo vseli slojev, je sedanja dcmoki-yitio.no soeijalistiftna vlada. Saj uimamD v ce1;.. Jugoslaviji trezno, pnmetno m nesebifiiiL mislocegu človoka, ki nc bi vzd hnil pri sponunii jn pogledu na delovanje sedanje vlade: Oh ta naša sodanja vlada, da bi ]o že pometle Skuraj volitvo! Ta upravičeno pobožna želja o odstranitvi sedanje vlade izvira iz nebroj javno vidnih priinaujkljajev, nodostatkov i:i nereda, ki ima svoj izvor v iiedelavnosti, brezbrižnosti in strankarski zagrizenosti sertanje vlade. Celih devet mmistrov sedanje beograške vlade se vozari neprestano po Jugoslaviji, Dunaju, Pragi ia Parizu. Izgleda res pri nas,, kakor da bi bile zeležnice lo za ministre; vsi drugi potnikiso pa železniškemu ininistru g. Draškovjču deveta brign, ker vedno ustavJjti promct po cele dneve. Rjvzni lifciti nam poročajo, da 8000 za Jugoslavijo napolnjenih vagonov nc niore naproj. Ako bi so odpeljalo to blago na pristojna mesta po naši domo/ini, bi imeli vsaj za silo: soli, moke, obleke, obutvi in kuriva. NaS železniški minister pa rajši tulita, kako bi vozil po želexnioi žitct v Avstrijo in Francijo, mesto, da bi zaropolal z rainistrsko odloCnostjo in poskrbei, da se porazpelje po Jugoslaviji onih 8000 vagonov. Ako še bode dolgo ministroval g. Draškovič pri naSih žeie/nicah, se kmalu nikdo n<5' bo več zanašal na železuicf, ampak rajši na voz in na lastne poge. Drug tak tovariš g. Draškoviča je naš finanoni minister, ki ureja M mesece in mesece našo denarno vprašanje, pa smo še vedno tam, kjer smo bili v prvih dneh naSega ujedinjenja. Ne! Sedaj je slabSo v tem oziru! Fmančno niinistrstvo vidi in pozna le kmeia, katei-ega vodno hujšc privija z raznimi previsokimt davlri. Mesece in mesece že gruntajo ti gospodje pri linanSni mizi v Beogradu: Kako bi obdacili raz«e — neiVojne vojne dobiCkarje? Doslej še niso tozadevno skleiiUi nie zakonsko veljavnega, Kako pa tu<ti? Saj je, venrtar sedem od sedanjih ministrov velekapitalistov {vojni tlobičkarji). Kjer gre, da se odcre kmeta potom da-vkov, imajo gospodje linanfiniki takoj as razpola^o dovolj postav; da milostno ohdačijo yojne dobifikarje, pa si belijo glave meseee in mosece, <la bi ne všcipaili kacega preraastnega kapitalista preve5 t živo. Kmot se torej jezi in huduje upvav'&edo nad to goapodo v Beogradu. dn prihpdniega župana«[.jjiidskih šol nam ne prikrojijo za kmefike raz- mere in poti*ebe, glavno šolsko'vprašanje naše sedan- je vlade je: Kako iztrebiti vorouk iz šol in odsirauiti križ! ; Da bi se pa ti gospodje sedanji beograjski vladarji pri vsej svoji brezbrižnostl in nedelavnosti za dobrobit uaroda iii države, kiju') nczadovoljnosii in nezau[)anji!, ki ga uživajo od srrara Ijudstva, obdržaii pri vlodnerau krrnilu, mislijo in se trudijo: K"ko bi prikrojjli novi volilni red, da bi bil v prid derao kratom in socijalistom. Edina skrb in delo, ki ga oj-ažarno pri sedanji vladi je: Izvesti volitve v. svoj strankarski prid in dobiček. Kakor že omeujcno, ga ni pri nas človeka, ki bi se ne pritoževal nad sedanjo vlado. Da bi ti ljudje gospodovali in gospodarili še tudi po volitvah, tega si ne želi nikdo — najmanj pa naš kmet, ki mora nositi noznosna od sedanje vlade mu naložena bremena. 2. Prihodnji župani. Podlaga vsake države so občine. Te resaico so se začeli zavedati tudi naši \ladni demokrati iu boci- jalisti: Njih prvi volilni cilj je razpisati občinske vo- litve in spraviti na c:elo našun občinara same demo-  krate in socijaliste. Glavni namen sedanjih vladuih  kfogov je: Iz naših obeinski:i zastopov pognati vse  pristaše Kmečke: zveze in jili: nadomestiti z dsmokra- ti (liberalci in samostojneži)4«,-.sociialisti.  Naše ljudstvo sedaj samo vidi in Suti, kako zna-  jo vladati naši demokrati in socijalisti v Beogradu.  Kako bi še le bilo, ako bi zagospodovali in zagospo- darili ti Jjudje in njih pristaši prav v temeljni pod- ln^:i vsake države v — naših obfiinah. Pod sedanjo demokratično socijalistično državno vlado nedostoja najpotrebnejšega in povsod nered: pod demokratično socijalistično občinsko vlado pa bi menda ne imeli niftesar za pod zob, ampak samo strankarski prepir. Kmetje! Sedanji demokratično socijalistični rninistri v Beogradu gradijo most od sedanjega nedelavnega in vse graje vrednega ministra do demokratično socijalističnega župana v' kmečki, občini, ki bi bil le deraokrat (liberalec, samostojnež) ali socijalni deuiokrat in druzega nič. Demokrati in soeijalisti kmeta dovolj izsesavajo potom drzave, da bi ga pa še tudi potom občine, to bi bilo neznosno. Vendar naše krščanrko slovensko Ijudstvo pozna demokrate in socijaliste i^'a sedanje viade; ne bo jim prepustilo nikdar in nikoh vajeti v občiirah. Kmetje, občinske volitve so pred durmi. Občina je podlaga državi. Ako bodo tvorili to državno pod< lago-občine naši možje od Kmečke zvoze, potem bo tudi nova in bodoča vlada v Beogradu vlada de!a naSili :no^ za dobrobit in povzdigo kmetskega stafu. Ai.o so nam izpulili začasno demokrali in soci^ jaiisti dvžavne vajeti, no bodo nain občinskili!