ft 246 tŠf^fm viitiiM Kni :vmtun ia mil v Trstu« v petek 13. novembra 1925. Posamezna številka 20 cent« L&š^ffc a. ^Hjnp^ Licej„^v — m ccto Uto L 60. 9 K, rmt. — -.Mlađtva ia upnrr« At. 11-57. cDINOST Posamezne ttevilke v Trate in okolici po 20 cent — 0$Uii se »ttrne^o ▼ iirokosii «nc kolone (73 mm.) — Ogtui trgove«? in obrtnikov mm po 50 OBrt-osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.20, ogla« denanrife mm po L Z—. Mali ofiasi po 30 cest besed«. napMof pa L naročnina in reklamacije se poSflfafo itkUntos upravi FAmstl, ▼ Trah* ntto« sr. Franćiika Asiškega 30 L nad. — Talelon nedaOlfs in uprave tUSI, Državna politika In narodna volla V svoiern odgovoru na mterpelacijl po,!, dr* Žerjava to dr.ja 5a,enakega khd>a je nister za vnanje atvan dr. NinČlc ogovoril v narodili skup«™, da mai m bila dana možnost za oficijelno posredovanje pri italijanski vladi, ker mu nobeno načelo mednarodnega prava im nobena mednarodna pc^odba ne cfaiata pravice do takega posredovanja. Kar se tiče posredovanja radi tržaških dotr-dkov, ni mogel nihče, kdor je količkaj pc.C 'ćen v prakso mednarodnih odnosajev pričakovati, da bi dr. Nrnčtć odgovori drugače Odgovoril ie, kakor mu velevaj« tradicije in načela /.a meddržavno občevanje. Ninčićev odgovor jc ludi v skladu s smernicami vnanje politike sedanje JU" gc^lavenske vlade napram drugim 'državam in Ludi napram Italiji V tej smeri je bil prikrojen odgovor ministra Ninčića. Ugotavljamo tu, da je tudi ljubljansko Sklicanje poslanske zbornice Zoprnega MtstilonKMniSfl m ttmflvnl seli - Firtoflccom etoflto o ntfarib | RIM, 12. Kompetentne oblasti so te dni zbornico. «OemoM pravi, ikrhvvo orončevale v«e okoliščine, idi so ne bodo nikdar pozabili, da s< marljivo proučevale v avezi z nameravanim atentatom na ministrskega predsednika z dne 4. rrovem- da laso popo- laii v prvi vrsti odgovorni za nameravan atentat na Musaofittfja. Ne samo to. Po- . i »• • ;________1 Katastrofalna povoctenj ¥ Prekmurju Prebivalstvo brez streti« — Železniška proga do 2 m pod vodo — iavottMa v ie«e?;nilkii» vagenMi — Ogromna Ikoda — PiJ^nlrfl v pcmoini akd|l bra. UižDtovile so, da bi jzvr|enemu aten- po!ari — tako nadaljuje imenovani list — tatu na Mussolanija imel lediti poskus'so oni, k* so vodifc proh fašizmu najbolj oborožene vstaje v Italiji. I^vjo kampanjo. Ia Preiskovalni sodnik comm. Marcian-c, ki'Avventin, obžalujejo «zločinski atentat, ki vodi zasliševanje poslanca Zaarfoooija, ge-' je bil orga*»ziraiy>roti muretrskemu pred-nerala Capello in drugih obtožencev radi; sedmaku Mussobrajt^- namaravanega atentata, je imenoval za Nadalje: lfudstvc v začetku brez vsake taktiko, toda n» ostanemo nespremenljivo ponsoči neiz-prosni pmtš njim. Predao se otvori parlament, bo«no poikazaii l^idstvu, kdo .so popedari. T"^ Sstiamb^v^ liberalci se vračajo, da bi podpirali fajistovsko vlatdo. Mi jih c-dklan-jomo, ker rue vemo, kaj naj bi počeK s temiJ msrtvafcif». Krai|evska dvojica zapustila S. Rossore ter odpotov ait v Rim Ni V. kraH ki kralpca sta zapustila S. Roseore ter sta ob 13.26 odpotovala v Rim. Spoosenik padfon vofakem ženijskih čet Ob priliki rtestnetfa dne kraljice matere d&e 20. novembra, bo v Rimu odkril spe^-memk pacHim ivojakom ženijskih čet. Cd- »n odobravalo reakcijo od strani ju^oslo- stoionaslednikovi priči bosta fui>gK*ala kHitju bodo prisostvovali kraH MURSKA SOBOTA, 12. (Izv.) V mestu ne more nihče na cesto. Delavci so pri-^pedi v svrho rešilne akcije s posebnim vlakom preko Veržeja in Betincev. Štiri hiše so se zrušile. Veliko živine je poginilo in vse poljske pridelke je vo«da odplavila. Popiava obsega več kvadratnih kilometrov. Zvečer ob S. uri se je še-le posrečilo omejiti poplavo. Iz Ptiaja so se pripeljali na pomoč pijo-nirji. Po nesreči presenečeni ljudje so ostali brez oMeke in so st poiskali napol nagi venskega iavnega mnenja Ravttoi itaHiar ?ki tisk sc vedno in ob vsa^i priliki sklicuje na italijansko javno mnenje, na razpoloženje svojih mas. S tem hoče reči, da je tudi narodno javno mnenje. volja naroda, soodlocilna komponenta državne politike. Prav to stališče zastopamo im vedn& in dosledno. Nas ce- mar»al Diaz in veliki admiral Thaon & Revel. Uradf senata so sklicani za nedeljo ob 16. v svrho prouče v anj>a zakonskih načrtov glede tiska in odpuščanja državmhi uradnikov. Danes zjutraj je Muss-oMni imel daljšo konferenco z notranjim ministrom on. Fe-derzonijem in s praivo&odnkn ministrom terirm conseo je, da do res prijateljskih ■ on ROCOcMn. Razpravljali so o prihodnjem Okhiošajev, do trajnega in solidnega nrru zbornice. Sklenjeno ie 'bilo, da se med državaRni ne more priti, če ne pTid-ć c^vori zbornica v sredo, 18. t. m., ob 15. da ^'ru la sporazuma med tozadevnimi narodi. To resnica potrjuje tudi silna reakcija jaw/?v"a mnenja, v Jugoslaviji radi dogodkov v Trstu. Potrdil pa jo je tudi ć'plc-raatski zastopnik Italije, general Bodrero, s i?v.r¥jhn korakom pri jngcslcvenskem ministru za vnanje sti.«ari, ko je izrekel, ako sa tozadevne vesti Vesnične, svoje. iin. Za soboto je sklican ministrski svet. Na ministrski, seji bo Mu as o! mi podal daljše poročilo o zunaiiji politiki. Na prvi seji zbornice bo vlada predložna zakonske načrte glede ukrepov proti političnim izseljencem. glecie oblasti m funkcij ministrskega predsednika, in glede pravnega priznanja delavskih sindikatov. Farinacc'jevo gladilo «Cremona Nuova» BERLIN, 12. Nemški nacijotnalisti se mrzhčno pripravljajo na borbo proti lo-carnskem paktu. V pondeljek prične v Berlinu - konges nemško-nacijonalne stranke. Za ta dan so sklicali nacionalisti in pristaši nemške ljudske stranke vsa patrijo-tična udruženja v Lustgarten, kjer se bodo vršile protestne manifestacije proti looarn-skemu paktu. Razumljivo je, da bodo tem berlinskim manifestacijam sledile enake protestne manifestacije v ostalih nemških m z stih. Spričo teh priprav so voditelji stare kon- obžatc /anje radri izgredov v Trstu. Zakaj; se zopet bavi s popolari, ki so se odločili, ie storil ta korak? Da niso bili ti izgredi J da zapustijo Aventin in da se podajo o le načela zaščite narodnih manjšin, marveč ogrožajo tudi prijateljsko razmerje med obema državama, oziroma zagrajajro poti do takega prijateljstva. Želeli bi bili, da bi bil minister Ninčič naglasi! z vsem poudarkom, da je treba upoštevati javno mnenje tudi na jngoslovenski strani. kakor ga uvažu-jejo na italijanski v vprašanjih politike napram naši narodni manjšini. Seveda je tu vprašanje. aLi so, kar se danes označa kak* javno mnenje v Italiji, resnična vclia in čustvovanje širokih plasti italijanskega nareda. Ali tako ugibanje, četudi opravičeno, bi bilo danes za nas brezkoristno, ker moramo računati s tem, kar ie, s tem, kar se nam dejanski' predstavlja kot izraz čustev italijanskega naroda. Istotako bi morali tudi tu v Italiji računati z javnim mnenjem na jugoslovenski straaii, ne glede na oblike, v katerih se uveljavlsja. Tak poudarek bi bili želeli v odgovoru ministra Ninčiča, ker bi bil s tem podčrtal veliko misel in neoporečno resnico, neogibni pogoj za res prijateljske odr.r šaje med državama. Pod nobenim režimom ne sme in ne more iti državna politika mfmo ali preko jarvnega mnenja, ker io daja še le potrebno sankcijo državni ptflltikii. In tu moremo naglasiti samozavestno, da smo bili mi vedno lojalno pripravljeni, da kakor slovanska skrbna v Italiji sodelujemo za prijateljstvo med obema državama. Vsakemu razsodnemu pol'tiku mora biti jasno, da bi ravno pravdno in debrohotno postopanje z našo narodno manjšino najizdatnejše prispevalo k dosegi tega cilja! zavetja v železniških vagonih. Tud$ iz ostalih krajev prihajajo cbupni kliei na pomoč. 2 km železniške proge je voda ra-zdrla. Postaja v Murski Soboti je m člani ^ tudi poplavljena. v[acjc • | PTUJ, 12. (Izv.) Pri Možgancih je pro- __. . . i vc«Ja pretrgala železniško prego Poshmik Avezsaa* se je v tast} j na ^ me»tifc. Od Ptuja do Velike Nede^e Italijanski posianšk Avezzana v Parizu: je gkoro vse pod vodo. Škoda na polju je je v znak ogorčenja proti nameravanemu!neprecenljiva. atentatu na Mussolij>ifa zaprosil, da se ga j Pri Ljutomeru je železniška proga pol. ca in Grajana. Med Mursko Soboto in Ho-sprejme v rimski fa£ij. Njegova prošnja je • jnetra pc-d vedo. Prometne težkoče so zelo j basom je železniška uprava dala podreti bila ugodreo rešena. Pcleg barona Avezza- velike. Tudi cestne in železniške zgradbe | proigo, da se je tenko omogočil cdtok vode. ne sta bila sprejeta tv taštj tudi poslaniška niso mogle vzdržati navala vode, ki je podrla z velikansko silo. Od Ormoža do Ljutomera teče po četi doiini obsežna reka. MARIBOR, 12. (Uv.) Na^botj prizadeti so naslednji okraji: Murska Sobota, Ljutomer, Lendava, Ptuj, v Mariboru levi in desni breg, Celje, Šmarje in Prevaije. Najhujša nesreča je zasdela Mursko Soboto, potem Ljutomer, kjer je okoli 40 hiš ogroženih, ker leže večinoma gk>boko pod vodo. Te hšše bodo morali ljudje evakuirati. Rešilna akcija se je povsod že pričela. V Prekmurju in zlasti okoK Murske Sobote je ogroženih nad 300 hiš, resno po^ škodovanih pa fh. je 150, katere treba evakuirati. Prizadetih je okoli 1000 ljudi. Ne-kaj hiš se je podrlo, velikanska je škoda na živini, svinjini in na perutnini. V Murski SoHoti so spravili 150 družin v vagone na koJkx*voru. V tem mestu so irlice 1 m globoko pod vodo, drugod dosega voda tudi 2 m. Vsled poplave so vsa komunikacijska sredstva pretrgana. Iz Ptuja je prispel v Mursko Scboto oddelek pionirjev s 25 pontoni. Med Ptujem in Ormožem ter drugod je železniška pro-^a na več krajih poškodovana Z*to je železniška uprava pozvala svoje delavce, da stokJe-ktjejo pri reševalni akciji. Poplava je velika tudi v'ckofcci Ptuja, kjer sta prestopila bregove potoka Pe^ni- svetnika Summcmte in Bordonaro. De Pinedo prc^sien za rim^ega Energičen nastop lusosl. »lsfle v fti^u meščana Danes je riW« gu^-ern^ sen. Cremo-j zavoda SV, ?sro«9lt?ia nesi progiastl letaiea De Piieda za nm- a ***** 9kega meščana. Tozadevne ceremonije so' BEOGRAD, 12. (Jrv.) Jugoslovenskavla-se izvrši'e na Kapotolu cb jyris«t!»osli mi-j da je pooblastila svojega poslanika pri Kvi-nistrskega predseduifka Mussolinija, pred-1 ri»ak«, Antcnijevilča, da intervenira pri sednika senata Tittc lija, predsednika ! italijanski ailadi za zaščit»ot pTioti odredbatn zbornice Casertana, ministrov in drugih \ Vatikana glede zavoda sv. Jeronima. Ako številnih državnih funkcionarjev. Senator Cremonesi je imel na De Pineda daljši na-govAor, nakar mu je >»r>ćil zlato medaljo. Ofsniiva nemških nacUonallstov proti locarnskemu paktu Hemikl radjonollstl proti stališču ne zapusti v najkrajšem času od Vatikana iinenovana uprava tega zavoda svojega mesta ter ga izroči jugoslovenskemu poslaniku v Rimu, ima poslanik Antonijevič vila ista klerikalna stranka, dasi pod drugim predseHrstvom; komentiralo se je to kot znak, da hoče vlada izjesti pomirjenje in sporazum s Poljsko. Toda ko so se obnovila gospodarska pogajanja s Poljaki v prijetnem švicarskem mestecu L u ganu, so kmalu situacijska poročila postajala neugodnejša in naposled se je konferenca razšla popolnoma brezuspešno, da, celo s slabšimi rezultati nego kopenhagen-ska, ker se niti prvotni spora zim ni potrdil. Vrh tega se je konferenca končala, ne da bi se kaj sklenilo o njenem nadaljevanju in kakor se razvidi iz izjav vodilnih libav- nalogo, da zakteva od italijanske vlade, da ^ litik za nadaljevanje ne obstoja nariravl s nnmorio noliCl-t red v za vcsTti i _ . _______l _ i-.____i • nemške vlade napram razorožitveni noti PARIZ, 12. Nemški poslanik v. Hoesch je dane« dopoldne izročil zunanjemu ministru Briiandu nemški odgovor na zadnjo noto poslaničke konference. Včeraj se fe vršila v Berlinu konferenca ministrskih predsednikov vseh dežel, ki se je bavila s to noto. Vsi ministrski predsedniki so jo soglasno odobrili. Postopanje državne ~ ^ , _ „ _ povzročilo nekako nerazpoloženje. V zvezi oafcavko, s tem so tudS napadi tv nearvsfko-nacijonal- napravi s pomočjo policije red v za in izroči ključe jugoslovenskemu poslani ku pri Vatikanu, driu. Smodlaki. nikako razpoloženje, osobito ne na litavski strani. V Luganu se je razpravljalo v prvi vrsti Vladni krogi zatrjujejo, da ni izključen Q kako ^^ cJ ^ ^^ -A- n<4n»nm4-trA t- rv Ir.f 0 in TTi i/*l • . . * . 1 radi nasilne odstavitve rektorja in pendrek tor j a zavoda sv. Jeronima odpoklic jifgoslovenskega poslanika pri Vatikanu, s črmer se bi pretrgali d'plomatski odnošaji med Jugoslavijo in Vatikanom. Minister Vuklčzuič dsmlsilonlral radi nesoglasij v vladi glede prosvetne politike ^_________________________ BEOGRAD, 12. (Izv.) Danes dopoldne je viade°pa je v vojaškah lJogih! podal mmister za prosveto Vukičevič svojo " " m ' ker se je v radikćilskem klubu servativne stranke potom Wolffovega bi-: nem tigku ^ vUdi Vr na zadnjo razo-rožitveno noto poslanšške konference rezultat zadnjih pogajanj s francosko in an-1 gleško vlado. Tudi vprašamju stališča biižno 300 pristašev__________110 in tudi več plermčev in veleposestnikov!, ki generala v. SeeckU se je dosegel spora-so do sedaj podpirali nemško nacionalno zum, ki upošteva obojestranske želje, ne litavske meje, zlasti poštni', brzojavni in osebni promet iz Vilne ob Njemnu do Memla (Klajpede) in pa kako urediti vprašanje konzulatov. Poljska želi te stvari urediti tako, da bi »vendarle že enkrat nehalo abnormalno stanje, ki vlada še ve/no na meji med Litvo in Poljsko, ki se nahajata formalno tudi danes še v vojnem stanju. Litva pa se trdovratno upira vsakršnemu poskusu) zbližanja med obema drža\ a-ma v političnem oziru, ker zahteva kot predpogoj, da privioli Varšava v spremembo mejne črte. Litva stoji na stališču, da je „ , ... . - 1 j - \'l1\ ' ««»fut u it. aiu/i «ra »lausi. pc^avd odpor proti njegovi šolski pohtikL. | ^^ Ie nekatere tehnične strani prome-Tej demisiji pripisu^o politični krogi ta na Njcmnu ^^ pbvljenja lesa, globlji nego zgolj resortm pomen m ne iz- zata se trdovraino uptra poljskim zahte vam glede direktne konzularne zaščite in direktnega železniškega prometa, ker bi to po nienem naziranju pomenilo popuščanje v politični strani srpora. Seveda Litva tudi sedaj zvrača vso krivdo na Poljake. Da je sploh pričela poga- stranko Kake posledice bo imela ta izjava, ni da bi bil s tam tangiran prestiž generala v. Seeckta v državni bramibi. . __ . Predsednik državnega zbora Loebe je mogoče zaenkrat se predvidevati. Vendar | sporočil, da se bo državni zbor sestal nai-pa nudi jasno sliko krize, kš jo preživljajo 19, t. m. Vatikan proti Pragih RIM, 12. Vatikanski organ «Osservato-<"e Romano» ostro napada volilni govor tehoslovaškega zunanjega ministra doktor-^Reneša, ki je .govoril o potrebi ločitve cerkve od države in o nedotakljivosti Jana tiusa. Vatikansko glasilo tolmači Beneše-vo zahtevo po ločitvi cerkve cd države v smafu, Pomeni ta zahteva izropanje cerkvenih posestev. List trdi, da se je ceh oslo vaška iv lada poslužila heretika (Husa za prot katoliške propagando. Neurje v Toscani FIRENZE. 12. Zadnje dni je nad vso To-scano divjale vehko neurje. Radi neprestanega dežja je reka Arno silno nara-tla iz Marma di Carrara poročajo, da je ne-JTthta popclnoma razrušila most, ki vodi v kico. Skoda je velikanska. V Viareggiu so Vsrkani va^ovri poškodovdi glavmi sve-Včeraj popoldne je veter v Prima-vaiie v rimski okolici odnesel petnajstim hfšsm str^fae. Človeških žrtev ' ker so bi» ljudje na poiju. desničarske stranke. Poslednje so razdeljene v tri tabore. Prvi zahteva ratifikacijo locarnske pogodbe, drugi hoče, da se garancijska pogodba odkloni, tretji pa zahteva, da se pogajanja za ratifikacijo pogodbe toliko časa odložijo, dokler se ne vidijo njene posledice v zasedenem ozemlju Po-renja. Medtem pa širi nemško-nacijonalna in ljudska stranka letake, ki pozivljejo držam-ljane, da odklonijo locarniski pakt, prvič, ker onemogoča nepristransko preiskavo glede vojne odgovornosti, drugič, ker se prostovoljno iti za vedno odreka zasedenim nemškim ozemljem, in tretjič, ker bi bila Nemčija prisiljena vstopiti v Društva narodov, ne da bi za to dobila potrebnih Nizozemsko po4a&fttro pri Vatikanu ukinjeno * BERLIN, IZ Iz Haaga poročajo; Zbornica je z 52 gascuri proti 42 sprejela predlog, da se odpravi nizozemsko poslaništvo pri Vatikanu. Radi tega ie četvorica katoliških ministrov podala ostavko. ključujejo možnosti demisije celokupne vlade. Nioocj ob 6. uri je bil sprejet Pašič v av-dtjenci pri kralju, kjer je ostal do pol 8. tre. Kakor se zatrjuje, bo na podlagi te avdijence Pašič jutri pozval Vukičeviča, da umakne svojo demisijo. Ako Vukičevič! janja, temu je bil oćividno glavni vzrok rta to ne bo pristal, se pričakuje razširitev dejstvo, da je Litva dolžna izvesti določbe vladne krize. glede tranzitnega prometa v luki Klajpedi, SDS bojketira parlament ki ji je bila izročena v upravo in se je v ta „p^n.n .-i- -j vr . - namen morala pogajati s Poljsko. BEOGRAD, 12. (Izv.) Na včerajšnji seji ^ , „ . 1 .t; - um 1 ^ ■ • j . lako ostane tedar se vedno neresen nar. sikupščane je btl radt nekega incidenta ' s predsedujočim skupščinskim jx>dpredseci- nikotn Subotičem Svetozar Pribičevič iz- spor med Litvo in Poljsko, spor, ki nima večjega pomena le radi tega, ker je Litva je v znak protesta radi tega ukrepa proti -Pribičeviču poslanska skupina samostojnih demokratov sklenila bojkotirati nar. skup- ščino za čas Pribičetvičeve izključitve. Visokošolski štrajk tudi v Beogradu BEOGRAD, 12. V znak solidarnosti s tovariši zagrebške in ljubljanske univerze so beograjski visokošolci danes stopili v doma pa bi mogla postati opasna v zvezi z vnanjepolitično poostritvi jo na vzhodu. Nesreča na pro£ BEOGRAD, 12. Včeraj popoldne ob 5.1 proti postopanju zagrebške policije, urt sta pri Zemunu na progi proti Vinkov-! Volitve v belgijske pokrajinske svete Napredek socijalist o v in flamskih separatistov. BR0ŠELJ, 12. V nedelo so se vršile v vsej 3elgiji volitve v pokrajinske svete. Zasesti je bilo 680 sedežev v dosedanjih 9 pokraj:nah in 6 v novoosvobojenem distriktu Eupen-Malme- cem trčila tovorna vlaka. Večji del vagonov je bilo prevrnjenih s tira, človeških žrtev pa ni bilo. stavko v protest proti aretiranju študentov du. Skupaj torej 686. Po prvih vesleh so tudi '1 -i ' te volitve potrdile razvoj na levo, ki se je po- katflfcpri volitvah v poslansko zbornico 5. apri- gar^rfj. Kot članica Dn^tva narodov ne j »teSS^J^^S^k .To*^! bi JNemcija imela pravice braniti nemške ( verzi. Točno ob 10. so vsi ai ' »manjšine v inozemstvu. Nadalje odreka lo-: predavalne dvorane, tako da v par minutah ni ni TakV5idakademiki .zapustili car#ski pakt Nemčiji pravico do kolonij, i bilo nobenega dijaka več na u^ve™^"izpred "ki jih je izgubila na podlagi versailleske i univerze so je dijaki mirno razšli. Prišlo ni do pogodbe. Nadalje bi se utegnilo zgoditi, da BobeneS* incident^__ ;bi bila Nemčija prisiljena predati Franciji svoje na/večje junake izza svetovne vojne, med temi tudi Hindenburga, da se obsodi. S temi gesli vršijo nacij omaki posebno uspešno propagando na dežeH, kjer je vpliv demokratskega tiska skoraj neznaten. «Z ognjem se igrajo — pravi «Vossir sche Zeitung» — in ta igra je tem nespa-metnejša, v kolikor nemški nacijonakri; določbah prav dobro poznajo sedanji gospodarski slučaju p položaj Nemčije.* ^dedičev. Spremembe ▼ ruskem dednem pravit MOSKVA, 12. Osrednji vseruski izvršilni odbor je uvedel več sprememb k civilnemu zakoniku. V prvi vrati so bile odpravljene nekatere omejitve pravice podedovan^ med testi posebno člen, ki je določal, da se memejo podedovati le svote, ki ne presegaj 10000 rMjev. Po novih pripada dedšdna državi le v neuspeh poUsko-lltevskm posojanj i^r^^MM^^ VARŠAVA, 12. Poročilo, da so se pogajanja med zastopniki' Poljske in Litve v Luganu prekinila brez uspeha, je prišlo vendarle nekoliko »nepričakovano. Zaka* j razpoložen,e ljudstva, ampak tudi iz pozitivnih prvi del pogajanj med obema, doslej ^ P^fc-ih razlogo^ Pdcmmiskim svetom pri- ^IncnTIprt^ državama ki se je vršil S^^vtot^^ ^^^^ v Kopenhagnu, je vendarle končal vsaj z tudi flamski «fronti9tii Volitve v belgijske pokrajinske svete so pomembne ne samo, ker so merilo za trenutno delnim uspehom m doseglo se je takrat soglasje med obema delegacijama v celi vrsti gospodarakih problemov. Ostale so neurejene nekatere točke, za katere de- vincijske avtonomije tudi sodelovanje pri u,pra-in sodstvu. Najvažnejše pa je, da ti sveti volijo iz svojih vrst en del zastopnikov v bel-giskem zgornjem domu. Dosedanji provincijski sveti so bili izvol ni leta 1921. Od 680 mandatov je pripadalo kato- legati niso imeli dovolj pooJblaistil; zato se,,iko™. socijalistom 207 Ifberalcem 133 in je konferenca prekinila z določitvijo, da' ma5$im ^kci am T Uu10Ji ipotom direktnih volitev, dočim jih 9 presojalo dejstvo, da je novo vlado sesta* j provincijskih svetov izbere izmed sebe 40 V «EDINOST» V Trstu,, dne 13. oovsa^ra 1925. rftmi od 3 do 6 sorazmerno s Številom prebivalstva v posameznih provincah. Teh 133 senatorjev izvoli s kooptacijo Se nada^nrh 20 članov zgornje zbornice. Tako se je pripetilo, da so letošnje volitve v poslansko zbornico prinesle zmago levice, dočim se je obnova senata iz vr Sil a še v »t are m duhu. Provincijske senat one «o namreč voliK še pokrajinski sveti iz leta 1921. in sicer: 21 katolikov, 1*2 socialistov in 7 liberalcev. Nedeifske volitve so znatno okrepile vpliv •ocffaliatov. Do praktične veljave pride to oia-fcanje zlasti pri prvi obnovi senata, ki bo bolj na levo orijentiran kot današnji. Do te eventualnosti utegne priti kmalu. Poullet-Vander-veldsjva vlada se gotovo ne bo obotavljala razpustiti zgornio zbornico, če ji bo ta delala teži ve. Iz Maroka LONDON, 11. «StLnday Times- poroča p Tangerja, da so tja prfcšli z&stcupniki Abd-el-Krkna, da se pogajajo za mir. «Hcwyork Herald* par poroča, da je v isti m&sLji prišel v Tanker tudi angleški stotnik Gardmer. _ Ceremonij« za podpis locarnskega pakta v Londonv LOf^DON, 12. Britanca iviada je razposlala italijanskemu, francoskemu, belgijskemu in nemškemu ministrskemu predsedniku vabilo, da se 1. decembra udeležijo svečanih ceremonij v Londonu za podpis locamskega garancijskega pakta. Program svečanosti bo dbjavlien danes zvečer. Po podpisu pakta bosta kralj in kraljica prirecKAa v Icražjevi palači banket na čast inozemskim delegatom. V občinski Mši pa se bo na čast gostom vršil slavnosten obed. PKlB^li VESTI svojem stanovanju prea-ezal z brrvno britvico žile na obeh zapestjih. Bolestno stokanje Lau-rencichevo fe privabilo negovo žena. ki bila Brezuspešno pedtIKtsiile Vsi italijanski listi prinaša-jo poroh čilo agencije Štefani o dogodkih po raznih krajih Jugoslavije, ki so sledili opustošenju našega lista. Dogodki so znam in smo poročali o njih. V tem rimskem poročilu nas ; ki je podal nesrečnemu pleskarju prvo pomoč, * ' ■ ' 17 J----A ——---- J-1----— mestno bolnišnico. spomnila glavnih partij umetnic velikega slovesa... Dokazala je, da poseduje najboljši alt, in opamo, da bomo zopet uživali ob njenem petfn,» (Voće dl Gorizia, A. B.) Goričani, ne z«nmfite izrednega užitka, ki se vam nudi. mogoče bolje, da bi se dalo na razpolago našim kmetovalcem več vrst prvovrstnega se-.mena in, kar je tudi >ako važno, cena naj bi bila mnogo nižja (čeprav se prihrani s sesalnim stro em na:manf dobro polovico semena. Mogoče se je hotelo na ta način izogniti zlorabam, a na drugi strani visoke cene ub:ja rtli manj-nas. Ustanovili smo si društvo ^Mladina« ki ša razlika napram onim, ki se uporablja« v obstoji iz samih mladin članov in članic. Izvo- Fnrlaniji. Na isti način se je postopalo tudi pn lili smo si odbor in napravili program za delo- ora,Hl P*«*33« se \e ugotovilo, kateri vzo-vanie. Imamo svojo čitalnico in vsak teden rec ietza na»« Ti poizkusi so pa zvezani predavanje. Dvakrat na teden smo začeli z dra-!z velikimi strošk:, zato naj prevzame pokra-matskhni vajami. Naročili smo se vsi na «Naš ?,na preizkušnjo in uporabi naj tudi le- čolnič®. Društvo stoji na jasnih načelih in ima i Jpsnje praktično setev s stro?i kot osnovo. — poino energije. Želimo mu vstrajcega procvita. j plccr ** bo. trteba posluževati zopet zadrug, Tako dobesedno piše «Naš čolnič. Vpraša-'j" so blIe ln bodo našemu narodu edino m mo «Naš čolni č», da nam poroča kaj natančne?-!*k(?nčl10 pribežališče za samoohranitev. Kjer pa m.dteo, v Vsa prestrašena ■»šr -?a o tem drnStvu. ker „i Bovtaai <, ^ je obvezala za silo možu rane, nato je hitela telefonirat na rešilno postajo. Km a ki potem je prihitel na Bce mesta zdravnik rešilne posta e, prepeljati v jo kake komplikacije, bo Lau- nato ga je dal pr< A.ko ne nastopijo rencich okreval > 3 tednih. — Napoleonova rezgodn. 66-letni težak Napoleon ZanuiLi. stanu,oč v ulici Rigutti, št. 7, ;e bil sinoči žrtev itade nezgode. Ko je okoli 22. ure šel po trgu Garibaldi, mu je pridrvel naproti enovprežen voz, ki ga je, predno se je mož dobro zavedel nevarnosti, šiloma podrl na tla. Zanutti je obležal s krvavim obratom, a zanima le dejstvo, da se «Edmost» zopet stavi v zvezo z italijansko opozicijo s tem, da se naš Ust označa kot *giornale slavo da opposizione». Očividno je, da je to le nov poizkus, da bi se napad na naš list vključil v sistem reakcije fašizma proti opoziciji. Mi smo zavrnili že take poizkuse v polemiki proti «Popolo d: Trieste», kjer smo naglasili, da nismo in nočemo biti n kaka * stranka > v političnem življenju Italije in nerodni voznik se ni zmenil za to, temveč re da dosledno temu nimamo nikakili stikov oddrdra! dalje s svojim kaleslj«m in izginU. z nobeno stranko. Naša naloga ni - in|Zanutiiju sta pomagala na noge dva orožnika, z nuueiiu sii ■ sirom& ^tretmo pomoč. K sreči ni za- stavljali ali odstavliah vlade Mara naloga doba hudih po-shodh. ;z}w3pii ^ je 2 veliko bun-more biti in -je edine ta: c a branimo \ ko pod levim očesom in močno krvavečo rano rese naše narodne manjšine pred vsako | na nosu Okreval bo v kakih 10 dneh. krivico, napram vsakomur in tudi napram! Orožn:ki zasledujejo nerodnega voznika, j.----1---opozicije. G ^-s»pocije naj si za-j —Otrok se oparii. Včeraj pcedpoidne je mati strankam pomnijo ------ — ----, » - t vladno ne opofziciionalno glasilo, marveč stanujočega v Čarboli zgorni št. 462, ki je bil " ' _ - . _ . -v v + - • 1___1 ___ __ __ _____! L ^ - 1 Vama - O pomnijo enkrat z^i vselej: mi nismo ne .prenesla v bolnišn»rco l-let»ega Petra Leme, »rl -s A r, o no r-T\r>7 i ciion al no le glasilo Slovanov v Italiji. V taki opozi- budo opatjea po^ra^h deHh^ telesa. 2ena kakor sme proti sedanji' vladi, s-mo biU poveda'a da je Peterček predstnočnjim koje KaKOfl- P W1 H ' v nefii kratki odsotnosti ?ztikal po ognjišču, tudi proti prejšnjim vladam, pa naj so ^ že imenovale Bo-nomo, Nit t i al" Fa^ Srričo teh dejstev res ni legalno od. strani ^ 1 prevrnil lonec vrele kave ter sc pri tem oparil. rac a., se ^ z^ravjti najmanj 14 dni. italijanskega tiska in agencij, aa zopet m zopet prihajajo s poizkusi, da bi nas spravili v zvezo z opozicijo in s tem — v tem grmu tiči zajec — opravičili zadnji napad na naš list. Tudi tu penavliamo, kar smo rekli že predvčerajšnjim, da je ves trud zaman, da bi se opravičilo, kar je neopravičljivo. _ Go- Rožpr*r#a prati Cosldfichu Včeraj se je proces pax>.ti Collarichu in n ego-, vi to-pi bistveno končal. Državni pravdnik in branitelji £o — kakor znano — dovršili svojo težko nalogo; sedaj ima o besed-o le še porotniki, katerih razsodba bo dala dramatičnemu procesu tako napeto pričakovani epiiog. To se bo zgodilo najbrž že jutri. Ob otvoritvi včera^n> razprave ',e predsednik vprašal obtožence, ako imajo še kaj pri- tc a prav nič ne vemo. Svo>e bralce ie pa res -. -. . , imenitno potegnil: Mi vemo samo, da je imelo .kapitala za parurno uporabo na leto — sa^je pred a vanje Bralno in pevsko druitvo «Rom-;> ,ltak ne fanetovalcu ampak tudi ob- 7 - - ! cmi m posebno državi v viliko korist. PRODA s« več tisoč rubl do 'i5.10; nove* po 30 frankov od 95.— do W — f funt itetlkig od 121.50 do 122.—, POROČNA SOSA, nova, masivna, naročen^ za 3000.— se proda za L 2200.— Mizar, So-litario 2, vrata 9. 157» DVE HISF se prodata pove upravništvo. v Bark ovija h. Nasiov 157S PRODAJALNA *estvin in blag* z dvema praznima »obaraa in dekretom 9« odda v sredini Škcdnia. Kobec. 1580 Znanost In umetnost — Popravek. V včerajšnji oceni C, Barisono-▼ega koncerta so se vrinile nel>ube tiskovne pomote. Na mesto «če t ud i ne morejo ti stari megleni tipi sonatne dobe čuta...», na) se čita: «Četudi ne morejo ti stari, megleni tipi sonatne oblike vzdramiti v poslušalcu današnje do-\KIROMANT v ulici Pieta 12, vrata 6, pove be čuta umetniškega povzemanfa,...*, j srečo, preteklost »n bodočnost življenja. Na drugem mestu zopet naj se glasi: «Mo- 1581 zart, ki je kot šestletni čudežni deček prirejal UCITELJI3ČNIK, ki je končal tokninsko učiteljišče, 20 let star, išče primerno službo. Na* slov pri upravništvu. težko pridobljeni letošnji visoki pridelek (teran). Ferfol'a'je hodil od gostilne do gostilne ;:n ponujal krčmariem s^oo vinsko kapJjo, pri čemer pa si imel sreče. Zato je bdi tembolj vzradoščen , ko ga j« nagovoril na ulici čedno Trst, Via SSL Marlari 6, teL 34-31. PEKOVSKEGA učeaca, krepkega, sprejme takoj Viktor Jeičič, pekama, Do6ra*£e l05f Ajdovsčioa. 156*" {prej Via Saccbil T#Wion 27-&1. \m>/.- izvoz. Velika »alogn pap&ia za zavf)anie, pisalnega i t. d. papirnatih viečic ter valčkov raznih velikosti lastnega Izdelka. 51 ZAHVALA - Podpisani cdb' t Dijaške kuhinje v rici se najprisrčnejše zah Manutu, stavbenemu me tako hitro in izvrstno preureditev pru^u- j £arke DeJ Monte Pojasnii - dal^e. da je njegov rov za dijaško kuhinjo. Da se \ saj nekoliko | tovaris in obtoženec Czerny tedaj ustrelil le oddolži za njegove žrtve pri cenah in nje- eni;rat in sicer v zrak; na očeta Del Montove govem zanimanju in prizadevanju za kuhi-' da ni nihče stre'.al. toplo ivaliuje g. Izidorju pomnili. Na io vprašanje se \e prvi odzval ob--stru v Gor;ci za .toženec Smo^rs, ki [e cenovno zatrjeval po- l^Lir, ' rotnikom, da je nedolžen pri umoru gost-hu- prosio- no1 , p^ac«?! A ČEHOSLOVAŠKA NARODNA BANKA. ¥iira^ izdajati bankovce, katen bodo dolunar, Trst, Via Uj»o Polono It. " na Vojšč.co, kjer sta tako; sklenila k^či^o. i po®4av»o ^iaičtlno sredstvo. Ta pravica ji je bila J ** ,---. V ^z^-r, .. -- Domenjeno je bilo, da pripeke Ferf^fa v četr-! ^o^otena za dobo 15 let. Poleg izdajama ban-j tetk 8 iil letMKjega terana po 400 Hr hl k >"eliki: jtovcev se bo bantca čehosiovaska narodna j pošti Kakor je bilo domenjeno, tako se je tudi .banka tudi z v*emi iinančmmi posh, s katerimi j zgodil® ise bavilo drugt podobni zav^d:. Danita je pwe- ' V čeVrtek je neznanec že čakal pred pošto! obve*«. bo vzdrževala stalnost čeho- na Ferfoljo, ki je bil ves zadovoljen, da se mu flovaške valute. ^ /e posrečilo prodati vino po razmeroma ugod-. Banka se ustanovi kort delis&ca družba z ni ceni. Tu pa mu prične neznanec .pripovedo- glavnico 12 miU>onov amer*$k*h dolarjev ki bo vati da se je spri s svojim družabnikom, ker ej razdeljena v 120.000 dek»c po 100 dolar?ev.| za vino preveč obtjubil in da je zato ori«oran i Eno tretjiao t-e svotc založi država, kateri se odpeljati vino v drugo klet. Nato je lioral pe-! namesto ^).0C0 delmc ena sama splosna; l ati Ferfola vino v. ulico sv. Antona, v klet delnica. bratov Abuja, kjer so sode Uprazaili, nakar;.. Pn podp»sovan>u delmc je bi'a svota 12 mi sta sc Ferfolja in neznanec povrnila v gostilno nasproti goriški pošti, ker bi^se morala izvršiti obračun in plačilo. T« se je neznanec opravičil, da mora za kip na pošto in da se S33 it JU i vseoi govcni zanimanju njiC1, ga odiX)r prav toplo priporoča goriškem Slo\encem. GsLbcr Gorfifee Dijpške kubir.je. Kot žrtev usodne nezgode je končala živetf danes popoldne ii.onoV I£l&3 je raznesla vest, da bo delniška glavnica banke j ^BfS^SJ^ VCih. rMEMM^ veoja ne^o 12 milijonov. Žalosti potrta sestra Josspina Mrhar, tudi Najveće svote je podjpisala Živnc^tenska j v imenu ostaKh sorodnikov, javlja to vest vsem prevzela nad 30.000 delnic prijateljem in znancem. — Pogreb nepozatm« tako? Dovrne FeHola >e potrpežljivo čaka^ in.banJta, katera je prevzela nad 30.000 delnic prnat* _ __, . Sa, ^neznanca ni hotSTb^od nikoder.! po 100 dolarjev t. j. več nego eno četrtino vse-1 polojmce se bi„ vrSd ■v M t m. ob-X Ko je pozneje Ferfolia wde 1, da je neznanec! ga delniškega kapitala nove čehoslovaske na- uri popoldne iz hise žalosti Skorkl a Sv. PeUt prodal vino bratom Abira po 2 liri liter, ?e z j rodile banke.__št. 85 . ^ ?6j grozo mznal. da je n«edel premetenemu sle- j „ p Po^reiio podjetje Zimolo. Corso V. E. 111/41 parju. Vendar upamo, da bo tudi gon-ska var-. M«^f^f^ffffj 5^Ulflfll nostna oblast toliko premetena, da iztakne j ^^feSIJ gja 14< V •ebllilll^ii ^^M-^emčM&i 7 a mim ie j>cos:l za besedo obtoženec B s n, i . . - _A i--- e prisegala ^'o;e tri nesrečne otroke, da premetenega sleparja ter mupre^bi zar je-j ki je spoznal Collaricha šele par dni pred repar-Sikim napadom nn Del Montevo, in sicer pri Sv. _ «Istarska Riječ, zaplen|cna. Zadnja! Jakobu. V imenu svjhh ot^ok: ki so brez mate. številka -htareke Rijeci ie bila zaplenje-j f«;j« P'™1 da bl mu Dlh Prizalies- na. Informirali srno se v uredništvu našega obtožencc Czerny je v imenu svojih istrskega glasila o vzrokih te zaplembe, i dvch Qlr(>k prosi] porotnike usmil enja, češ da "fcda prefektura ni še poslala tozadevnega je je nesr€čna usoda kriva, da je padel na odloka. Radi tega bonu; obvestili čitatelje na nizao stopn;'o člove&ke družbe, o vzrokih zaplembe v eni prihodnjih šte- Nato je vstal v svoid kletki Collarich, ki je v-jllr 1 i podal predsedniku pismo, ki naj bi dokazalo, . , - . . . , - • - j da ie bV- jetn k Catnich iudi po umoru Ritter-Premoga ne tuka.^ tr^vmsk. umv«. « ^ kotvtevc član Collaiicheve tolpe. Na Včeraj popoldne ,e bil promoviran na trgovski j predsednikai sc ;e Collarich nasmeh- nil in rekel proti porotnikom: «Ne, nimam ničesar pripomn ti. Čakam le vašo razsodbo « Obtoženec Nordio, ki je zadnji dobil besedo po izpitu z dobrim uip hom. Novemu doktoriu iskrene čestitke. — Slov. akad. dr. ♦Balkana, Dp^žttfsne vasti — < Uizi$&». Danes samo moška vaja cb 20.15, V nedelo seja ob 11. uri. — Ta.nik. — «G;talnica-. Nogometna skupina, danes dne 13. t. m. od 2 do 4 trenaža na igrišču ♦ Adri'e», — Mandolinistična skupina jutri dne 14. t. m. iočno ob 7 zvečer običajaa vaia. Opozar se tem potom vsi oni, ki so v posesti društvenega išlruiEfcnta a ne mislijo vec svirati, naj ga prinesejo jutri tekom va v društvene prostore. — Načelništvo. je zatre val porotnikom, da je nedolžen in za'o ie prepričan, da mu njihova s»odba ne bo delala krivice. , Ker ni nihče več prosil za besedo, \e predsednik nato prekinil razpravo. S tužniin srcem naznanjam v svojem in vseh svojcev imenu, da je moj predragi oie JAKOB NED^ISiCilC star 67 iet odšel v večnost. Pogreb predragega se bo vršil iz ul. Morelli št. 36 v soboto 14. t. m. ob 2. uri pop. Dr. Peter Medvešček. C30R1CA, 12. novembra 192o. Iz tržaške p@kra!ine — Iz Sežane. Kakor je že cenjenim čitateljem znano iz dopisov v «Edinosti» z dne * 9. 10. t. 1., so 'bili trgovci in gostilničarji1 e govo lopestvo zasluženo plačilo, katerega ni; hotel on dati Ferfolji za n'»egov kraški teran, j Ta in nešteto drugah podobnih slučajev pa aa^ i bodo našemu ljudstvu v svarilo, da ne bodo; še nadalje • lahkoverno nasedali na limaaice! sladkobesednih neznancev, dočim so napram svo'i«a 1'udem skrajno nezaupni. — S Kra#a. ^Nekaj o žitni bitki.) Teoretičnim predavanjem o žitni bitki na spložno, slede sedaj tudi po Prasu prakHČni poiackusi, na kak način in kaka vrsta žita naj se seje, da bodo tudi za nas us.©chr kmeiovaaia popolnej-, ši Žal, da se ni odzvalo klicu žitne bitke, vsaj j M@iso!lf6 ffliiteirsSs in stanje našega kmeta vsaj nekoliko izboljša. —! Je pač pri mnogih kmetovalcih še vedno v krvi konaervatizem, ki brani zastarele stvari, a se mora končno vendar le vdati napredujočemu in iznajdljivemu duhu. Seveda ni, da bi takoj odobravali vsako novo stvar, predno -----— —------- ni li mogoče kvar- se praktično ne preizJcusij na, V gotovih ozirih je torej ••• •II sirors&a imrm ••• •to v Hruševjii odda na dražbo mleko za leto 1926 dne količino 10-15 UH, v KUIVTU, ^ kooservatizem nflvembra 1925 dnevno dober jez, ki zabranjuje posebno sedat, zadiha . nOVemDra uucviiu leta divji val razaih forH, ki so tesno svezane .hI. — Vsi oni, kateri nameravajo prevzeti z modo in še čim drugim, na kar se čitatel;i j m|eic0> naj se pismeno javijo pri načelstvu •Edinosti« lahko sami spomnijo, če vestno sle-j zadmee do 20. 11. 1925. (760) našemu listu. j ___________ vpeljave ; 62 plačuje Alojzij P09H, Plazza GaUboifi! z prvo nadstropje Pazite na naslov! Pazite na navslof — Predsednik. — S-ećaiešolsko VČ 'tženje Danes ob 20' fektu dr. Avlami 9 protestom naperjenim poI1avlja sedaj zopet v času pivih mesC > a v DKD Prisotnos odbornikov obvezna, proti postopanju od strani užitnmskega žiine bitke. Le v nekaierih vaseh se je ^te ; podjetja iiz Trsta. Novi komisar g. Picvano, ' ki je bil imenovan preeni( da bi slišali od mene nekoliko zelo važnih besed?» je vprašal. «Gotovo,» se je glasil takojšnji odgovor. »Dobro torej,* je nadaljeval kapitan.» Začel bom s tem, da vam neka; zaupam. V krogih britiake in ameriške ta^ne službe prevladuje da s£tušajo dokumente rodajalske vsebine ki so izredno velike važnosti, spraviti v Evropo potom nekoga na tem parniku^® Jocelyn Tbew. ki je imel na sebi svilaio spaino obleko, je skočil s po^eJfe in obsedel na njeni stranici. ki »e bil sam mož razvitega okusa, je z vidnim odobravanjem opazoval osumlj«aćev*> noćno opravo. «To je izredno zanimivo,, j« .Zelo prijazno je od vas #»pod kaprtan, da ste mi pritfi to P®^™4,* .. . ,_ j,. določen nainan. !4o»a doižnoat^ vam poraniti, da ao «e aa te? pob po^vje nenavadna okoličine. Napram nrfba potmkoen n dovo- Jocelyn Thew je pritisnil na okrogli roča| pri umivalniku in spustil v slednjega nekoliko mrzle vode. Potem si je s konci prstov mel «Da,» je rekel, «zdi se mi, da sem vzbujen. povejte mi kaj o tej vaši svobodnosti, gospod kapitan!» . , -Za začetek bomo preiskali vašo kabino ia prtljago! Ta stvar se bo vršila pod mo/ra nadzorstvom. Vaš veliki kovček je bd že prinesen iz skladišča in je adaj zimaj na hodniku , «Do3deva se mi,» je re^el Jocelyn, se«deč ita-kor tiger, ki namerava planiti na svojo žrtev (kot sc je gospod Dix pozneje izrazil) *da sta n>a!o predolgo poslučali tistega tepca Craws* najboljše vrste, izšlo iz dobre šole. Operne ^i'deVete'zjutraj, ko ga ie vzbudilo iz span*a l^enK> »dai ta^ s^bodo, o partije fe pela tako izborno, da nas ie ^ no trkanje na vrata. N«n**o da bi vstopil i prfysnph časih niti sanjaj asm« v -Nisem pooblaščen, da bi razpravljal o viru. iz katerega so prišle moje informacije,« K ^Z kel kapitan. «!Morem vam samo naznaniii svo| namen in izraziti upanje, da se ne ivv^c protw vili.» -Bilo bi samo zapravijanre e^rgije. če bi 34 protiv«! kapitanu parnika «1 nj^o^utu moštvu,« je rekel JocelyK s sarkazmom, -istočasno na^grenke^ protestiram proti temu, da bi se dotikali mojih »tva«. Vsaka prečkava, ki se vam zdi potrebna, bolahko i^r^ena v Dverpoolu od strani carinskih uradnikov, kakor je navada. Jaz smatram tn vaš vstop v mojo kabino na širokem morju in vaš tvoje-voljni namen se seznaniti z mojimi stvarna* za veliko in nezaslišano zasramovanje.*