Pavlami »tanko v onavi SHS. Gif Posamezna štev. 1 krono. 218. štev. V Uubllanl, v sredo 22. septembra 1920. Leto SV. tečaja rasen nedelj En praznikov usek dan ©b 1©. ur3 dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 65 mm po K 1-50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2 . Pri večjem naročilu popust. Silili diesiio iugoslov. socijaSno■denmkratlžne stranke. II lisi ■■■—IHl 1 iiiiiiiTirTinMMlMnMBnBMBHMMMfflBIlIMMtii1 'ilkili i 111 ilirffff1—'" 1 Telefonska št. Sl 2. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240. za pol leta K 120, za feirt loto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Amerika K 300. Reklamacije za list so poštnine proste. Upravništvo ic v Ljubljani Frančiškanska ulica št. GL, Učiteljska tiskarna. Avstrija se želi pogajati zaradi Koroške. Dunaj, 21. Naš izvestitelj doznava iz dobro informiranih krogov, da dunajska vlada zopet resno misli na direktna pogajanja z Jugoslavijo glede Koroške. Tak namen je namreč pred meseci že obstojal, a se takrat ni izvedel, ker se je na podlagi izvestnih obljub pričakovalo, da bo plebiscit kljub vsemu ugodno izpadel za Avstrijo. Danes pa, po dosedanjem razvoju dogodkov na Koroškem v dunajskih vladnih krogih nihče več ne dvomi, da izpade plebiscit v coni A v prilog Ltgo-slaviji. Tudi glede oone B s Celovcem vred se vsled došlih poročil porajajo resne skrbi. Ker pričakuje dunajska vlada od direktnih pogajanj glede Koroške več dobička, kakor od plebiscita in ker želi tudi iz gospodarskih razlogov ostati v dobrih odnošajih z Belgradom, je po dobljenih informacijah sklenila, da v najkrajšem času predloži belgrajski vladi načrt, po katerem naj bi se glede sporne Koroške dosegel sporazum. Pred pogajanji z Italijo. Zagreb, 21. „Riječ“ poroča iz Belgrada, da bo minister za 2unanje stvari v kratkem odpotoval na sestanek z italijanskimi delegati. Nikola Pašič ne bo odpotoval k tem pogajanjem, ker želi sodelovati y volilnem boju radikalne stranke. Rim, 21. Italijanski minister za zunanje posle grof Sforza je izjavil pred odsekom za zunanje posle, da je namen vlade, rešiti jadransko vprašanje v direktnih pogajanjih z Jugoslavijo; to pot sta predlagala LIoyd George in Millerand Razkol v radikalni stranki. Protič proti Vesniču. Zagreb, .21, .^Novosti? poročajo iz Belgrada, da je“ med Stojanom Protičem in ministrom za konstituanto Markovičem došlo do spora in da je dr. Markovič izstopil iz uredništva ..Samouprave''. Stojan Protič je v nedeljski ..Samoupravi" priobčil članek, v katerem napada sedanjo vlado in ministrskega predsednika ter očita vladi, da vlada reakcionarno. Končno napada tudi ministra za konstituanto dr. Markoviča radi zakona o uredbah, po katerem naj bi se oblast parlamenta prenesla na vlado. O tem predlogu pravi Stojan Protič, da zasluži zgražanje ter imenuje ministrskega predsednika in ministra za konstituanto slabiče. V parlamentarnih krogih sodijo, kakor poroča list, da namerava Stojan Protič Izzvati krizo vlade in vreči ministrskega predsednika dr. Ves-niča. Del radikalne stranke ima baje namen, dessouirati sedanjo vlado pred ljudstvom. Vzrok temu so v prvi vrsti volitve, kakor tudi pridobiti Stojanu Protiču zaupanje. Millerand sprejel kandidaturo. pariz, 20. Agence Havas poroča, da iriinistrski predsednik Millerand sprejme kandidaturo za predsedništvo francoske republike. Delna demobilizacija na Poljskem. London, 21. Poljski viri poročajo, da je vojni minister odredil delno demobilizacijo, ker je z gotovostjo upati na uspeh pogajanj v Rigi in na skorajšnji mir. Zločinstvo Denjikina in Petljure. Moskva, 21. Dopisnik „Daily Heralda", ki je prepotoval Ukrajino, poroča svojemu listu, da je pri pogromih, katere so uprizorile Denjiki-nave in Petljurine čete, našlo smrt 200.000 Judov. Ukrajina se nahaja v tako groznem položaju, kakor na primer Nemčija po tridesetletni vojni. Naša socijalna politika. MEJA PRI BAKRU ZAPRTA. Zagreb. 21. (Uradno.) Do nadall-ne vladne odredbe te prepovedan vsak prehod demarkacijske črte pri Bakru s katerekoli strani. Obmejne oblasti imaio navodila, nal vsak poizkus prekoračenja demarkacijske črje preprečijo, četudi s silo. (Opomba LDU.: Kakor znano, se je na Reki poiavila črna kuga in so bili doslei že 4 smrtni slučaji.) BALKANSKA ENTENTA. Berlin, 21. »Vossische Zeitung« iavlia iz Kodania: Kakor doznava »Politiken« iz Londona, se bodo vršila tamkai začetkom meseca oktobra važna posvetovanja med romunskim ministrom za zunanje posle, bolgarskim ministrskim predsednikom in Lloyd Georgeom, kateri je močno interesiran na stvoritvi balkanske entente, ki bo obstojala iz Bolgarije. Romunije in Grške. | DOLOČITEV MEJE Z BOLGARIJO Belgrad. 20. Bolgarsko-iugoslo-venska razmeiitvena komisija bo v kratkem pričela postavljati meinike v obliki piramid. Meinike bo postavila od Dežčanog Kladenca do Donave naša država, od Dežčanog Kladenca do Tombe ter na točki, kier se stekafo grška, naša In bolgarska meia. pa bolgarska država na svoie stroške. BRIAND ZOPET V OSPREDJU. Pariz. 21. Računa se splošno s kabinetom Briand. ki ga vsi meščanski listi pozdravliaio. NAPORI FRANCIJE. LDU Dunai. 21. Listi javliaio Iz Pariza, da ie Francija sklenila, da izstopi Iz zveze narodov, če bi za sprejem Nemčiie. v zvezo narodov glasovale dve tretjini zastopnikov. Ko so oo preobratu vstopili v UubKansko in belgraisko vlado tudi zastopniki organiziranega delavstva, so napeli prav vse moči. da uredita vsai nekai liainuineiših socialnopolitičnih zadev, za katere prejšnja monarhija ni imela nrav nobenega smisla in nobene volte. Noč in dan so delali naši zastopniki v vladi, da uveljavita vsai naiootrebneiše naredbe in priznati moramo tudi. da so izbojevali marsikaj. Tako smo dobili že v J*™"1 mesecih oo polomu enotno bolniško blagaino za vso Slovenilo, uredili smo nadaline izplačevanje invalidnin podoor ustanovili državno posredovalnico za delo in vpeljali Podnoro za brezposelne, ustanovili oblačunt- SV M l/An UU»~ /1.. c„ om/ilfemie stanovanjske bede se nam Da vsled odoora merodaitmh faktoTiev ni Posrečila) itd. Z eno besedo. s ponosom smemo zreti na one mesece, ko smo sodelovali v ljubljanski ali pa belgraiski vladi, kajti z mirno vestio lahko rečemo, da ie vse obsežno socialno politično delo. M se ie izvršilo po prevratu v korist revnih sloiev. izvršila naša stranka in samo naša stranka. ■■ Ko so Da orišle oozneie naše meščanske stranke zonet do korajže In so začele vedno boli ovirati naše ustvarjajoče delo. smo se seveda Dostavili od meščanske gospode in prepustili državni voz niei. Od tedai naprej vlada povsod samo mrtvilo Dobivamo poverjenike in ministre vseh barv in vseh programov. edini so si menda edinole v enem ciliu. to ie y tem. da ubiieio vsako resno socialno politično delo. Reči moramo, da smo v tem oziru med modernimi državami prav na zadniem mestu, prekosita nas morda edinole še naiboli nazadnjaške oriientalske države. Odkar ie zapustila naša stranka vladne palače v Liubl1ani in Belgradu. nismo dobili niti ene resne socialno politične odredbe več. čeprav živlienle na vseli koncih in krajih kar kriči po niili. Se vedno ie popolnoma nerešeno stanovanjsko. ooselsko in viničarsko vprašanje, nihče sc ne briga za moderna delavska zavarovanja (bolniško brezposelno, starostno in invalidno) itd. Z eno besedo: v Ljubljani in po drugih pokrajinskih glavnih mestih vzdržujeta tajkozvaua socialna poverjeništva, v Belgradu Da celo ministrstvo za socialno politiko, o kakem resnem ib velikopoteznem socialno političnem delu pa m ne duha ne sluha, še več. različne politične stranke uganimo s temi resnimi zadevami ceta popolnoma navadno strankarsko demagogijo (dokaz: Gosarjeva stanovamska naredba.) Delavstvo &ca prepiranja in omalovaževanja svoiih nalperečel-ših živlienskih vpraša ni ne veg trnelo. Mi odločno zahtevamo od naših socialnih poverjenikov in ministrov. da prenehajo z dosedanjim slenomišeniem in zapostavljanjem svoiih lastnih resortov in da začneta vendarle ze enkrat s sistematičnim delom, ki nai po vrsti in korenito reši namuineiša socialno politična ca. Tozadevni načrti so.že davno gotovi, ministrstvo ie sklicalo nred meseci celo posebno enketo v to svrho. vršili so se razgovori pr! poverjeništvu za socialno skrb. rešitve pa ni od nikoder. Kdo sedi na * teh načrtih? Mi naiodločneiše protestiramo proti temu nečnvenemu zavlačevanju in zapostavljanju nal-važneiše socialno politične inštitu-ciie. ki bi bila tolikega pomena delavstvo. Vsa naša socialna politika ie danes brez sistema, brez načrta. Merodajni faktorji se love za mnenri. sklicuieio enkete In razgovore. nočeta pa vstvariti onega foruma. ki hi bil edino merodajen In edini legitimiran izdafatJ mnenia zainteresiranih krogov o raznih socialno političnih zadevah. Naša nai-odločneiša zahteva ie tedai. da se nemudoma osnuie ta institucija. Druga naša zahteva ie. da se čim oreie uredi sistematično posre-dovatile dela za vso državo, ker edinole tedai bo imela ta Institucija živliensko moč. Tudi ti načrti so bale že izdelani, rešitve pa od nikoder nj. Med tem pa vlada na delavnem trgu večia anarhiia. na eni strani se ooiaviia vedno obuoneiša brezposelnost. ki tlači delavne mezde, na drugi strani pa primanjkuje delavcev v najvažnejših strokah in zaostaja zato delo. To ie zadeva, ki le eminentne važnosti ne le za delavstvo samo., ampak za vse naše razorano narodiio gospodarstvo. Pred kratkim smo brali, da ie osnovala nemška Avstriia velikooot&zno tozadevno InštJtuoMo. ki ie razširila svol delokrog tudi na druge evropske države. ori nas ne moreta ali nočeta urediti tega vorašama niti za lastno državo. V zvezi s posredovaniem dela ie seveda tudi zavarovanje za brezposelnost in podpora za brezposelne. Tretia neodložljiva socialno politična zadeva te temeljita reforma vsega bolniškega zavarovanja, k! ga ta raztegniti Čim nreie na vse ne-imovite delavne sloie prebivalstva. Brezpogojno le treba tukal streti ves odpor meščanskih strank in preskrbeti reveža za slučai bolezni. Ena naivažnefšib zahtev ie pa ureditev stanovanjskega vprašania. Nal ostaneio diosedanie naredbe. čeprav bi želeli še marsikatero izboli-šnnie v korist brezstanovaulcev. a s papirnatimi naredbami te doseženega prekleto malo. Cel vagon na-redb še ne postavi ene nove hiše. mi na rabimo teh. ker vemo. da bji prišla rešitev iz sedanjega obupnega stania šele tedai. ko se začne zidati. Zidati ie treba, a ne po dr. Gosarjevem receptu, ki >e bil napisan le za »Večerni list«. K zidanju ie treba pritegniti državo, deželo, občine in militanarie. Treba le poseči do stavbnem materiialu. da ga ne bodo šnekulantie — izvažali in preskrbeti Potrebne kredite. Zidati le treba predvsem delavslca In mala uradniška stanovanla. ki bi odgovarjala vsem modernim hiehenskim zahte- vam. „ ,! To ie nar naivazneislh socialno političnih vprašani, ki nulno zahtevata rešitve. Naiodločneiše zahtevamo od raznih naših socialnih ministrov in poverjenikov, da iih ne vZa-mcio le v pretres, ampak da Uh tudi rešita. Dovoli imamo demagogije in slepomišenja, dovoli besedičenja in omalovaževanja, sedai zahtevamo deiani. Bomo videli, kal nam bo da- Z godil o se ie tako-le: Z ozirom na konferenco tzv. levice (komunistov). -ki se ie vršila v Karienu pri Pragi 5. septembra in ie sklenila, da se nai resolucije strankinega zbora giblieio v okviriti III. internacionale, vršilo se ie več sestankov desničarjev in centrumašev. ki so prišli do rezultata, da nai se strankin zbo-r za tri mesece odloži. V ta namen ie strankino vodstvo sklicalo v Prago na 14. septembra seta najširšega strankipeea izvrševalncga odbora, ki se ie imela končno veliavno izreči. Tei seii Da ie vseh sedem strani kinili ministrov (V. Tušar. G. Habr-man. dr. A, Meissner, dr. L Derer, dr. 1. Markovič, dr. L. Winter in V. Johani s) zaprosilo, da se jih odveže dolžnosti: biti še ministri. Pismo, ki so ga v svrho obrazložitve napisali, ie zelo značilno za naše razmere. V markantnih potezah DOiasnluieio. da Hm ni obstanka v vladi, ker iih »levloa« za hrbtom napada, sumniči, orav oo planu, ki ie nromišlten in ima izvestno metodo. Hočeta biti zonet svobodni možie ... Izvršcvalni odbor ie ugodil prošnji sodrugov ministrov, na kar !e sledila demisiia cele vlade. Preaident Masaryk ie obžahm srreiel detnisita na zoanie in imeno-t val — uradniško ministrstvo v nadl, da bode to usoelo v sedaniih razdrapanih političnih razmerah). Izvrše.valni odbor stranke ie nadalje sklenil, da se na zadnie dneve sentembra sklicani strankarski zbor odvodi do — decembra. Komunisti so sklicali na to novo zborovanie. kier so zahtevali, da se strankini zbor mora vršiti v dneh kot le Mk> določeno. Izvrševalni qd-bnr tim ie odgovori!. , da se iim. nel more ugoditi, ker oni pravzaprav niso več člani soc. dem. Stanke, ko so se u™sali v III. Internaciionalo . . . Na to pa ie sledilo nekaj, česar, nihče ni pričakoval, čez noč so komunisti ood vodstvom ravnatelia »Liudske tiskarne I. Skalek et Co.« nosi. Skalaka proglasili, da ie strankam tiskarna niili last — odstavili so nelktbe fuukciionarie — glavni urednik »Prava Lidu« s. Stivln ta odstopil. istotako izdaiateli s. Nemec ... In drugi dan ie izšlo »Pravo Lidu nod cenzuro komunista 01-brachta (Zemana), ki ie nedavno prišel iz Rusije... Tretji dan pa smio imeli dva izvoda »Pravo Lidu« — komunistično »Starč Pravo Lidu« in soc. dem. »Nove Pravo Lidu« ... Seveda le sedal vse v rokah sodnije v veliko veselie meščanskih Dditikov in časopisov. Četrti dan so komunisti napravili nuč v »Ljudski kniigami in založbi«, kier so odstavili vodta senatorja Svečenvia in druge, ki niso komunisti... Iz organizacij prihajata' izlave ogorčenja proti komunistom. Zlasti organizacije Plzeni. Vitkovice in Moravska Ostrava so silno ogorčene zoper komunistično nasilie. Po-ložai na nam šotah še ni lasen. Fakt fe. da tvori veliko večino v delavstvu socialno demokratično delavstvo hi da so komunisti le v ktadenskem reviriu. v Prag! in Brnu precei močni. Fakt ie. da velike in vplivne češke socidalne demokracije ni več. In fakt ie. da vriska kapitali-stovsko časopisje... O dališem poteku vam bom še sporočil. Srce na me boli. ko moram poročati take žalostne novice. Unarn. da bo kmalu boliše. ker ne morem verleti. da bi zavedno češko delavstvo moglo v sp reta ti povoteza vstop v 111. Iuteruacitanalo. Nemški neodvisni — Crisoien, Dittman in drugi — so nač'tako iasno.povedali, da so pogoii III. Internacionale za razsodnega socialista nesprejemljivi, Vsaka politična stranka se mora ravnati po lastnih razmerah. In ie izkliučeno. da bi bila nična politika u* zahtevamo, ie. da se osnuie delavska zbor či- la meščanska gospoda vsai volitvami. pred Razkol v sccijalni demokraciji. Praga. 18. sept. Ko sem ,odposlal zadnji dopis iz ge — naslovil sem ga: pred .nkkiim zborom — nisem slutil. je. česar smo se Vsi bali. Koimmisli j , . , so rczbiil dosedai enotno in čvrsto prava, ako M sledila diatatu iz Mo-oreanizhrsito češkcslovcnsko social- j slcvo. ker ti diktatorji poznalo lc Stran 2. Tudi francoski sodrugi. ki so orecei na levo oriientirani. odkla-rdaio 111. Internacionalo, dasl M vsi proletarci radi imeli eno Internaci-tonalo. ker ie prepotrebna v našib važnih dneh... m—« Ml UH mn in 1 ■ ■ i-r~i------------- FINANČNA KONFERENCA V BRUSLJU. Berlin. 21. Listi iavliaio iz Bazla: Po poročilih iz Pariza, bo bruseli-ska finančna konferenca, ki se lio otvofila 24. sent.. imela nastopni glavni program: Prvi trtie dnevi bodo posvečeni proučevaniu splošnega noložaia. nri čemer bodo zastopniki posameznih držav govorili vsak 25 minut o gospodarskera in političnem staniu svoie države. Od 28. sept. do 2. oktobra se bodo obravnavala ona finančna vnrašania. ki nai služiio kot podlaga finančni uorav! vseh držav. Dalje se bodo presoiali pismeni predlogi, ki so iih delegati prinesli s sebof in iih tu dalie obdelali, nri čemer unaio. priti do kakih zaključkov. RUSKO-POL.1SKA VOJNA. Varšava. 20. Pollska brz. agen-oiia priobču ie frontno poročilo z dne 20. t m. Naši oddelki se približujete reki Zbrudžu. pri čemer iih prebivalstvo veselo pozdravlia. Naša ko-nieoica. ki zaslediuie sovražnika, le zasedla Rowno. Severno od Pripjata so osvoiile naše čete Pružanv in Li-nowko Sovražnik naoada pri kraju Nowii dvor. Vsi napadi so bili krvavo odbiti. Utvanci zbiraio nove čete ob Marvchi. Potrjuje se prihod novih sovietsk’h divizii sibirske armade ob reki Niemnu. Varšava. 21. Frontno poročilo od 20. t. m.: V okrožiu Wolkwvsk se razviiaio boii pri Swisleczu. Pri Ha-liczu so naše čete zavzele nove postojanke. Ob Dniestru in ob obali Črnega moria ni b.prememb. Na Krimu se vrše srditi boii. in sioer pri Aleksandrovsku. UKRAJINSKO VOJNO POROČILO. Dunai, 21. Ukrajinski tiskovni urad Javlja lz Tamova od 20. t. ra.: Pod osebnim vodstvom vrhovnega poveljnika Pet-llure so ukrajinske čete zlomile odpor bolj-ševikov na črti HusIatyn-Kopyczynce-Wasylklwce-Skalat ob Zbrudžu. Ukrajinske prednje straž« se bližajo Kamenskemu Podolskemu, Id so ga zapustile boljševiSke čete. Bollševfld so pri Izpraznitvi mesta zapalUl vsa skladišča, ker zalog, vsled stavke ukrajinskih železničarjev niso mogli vzeti s seboj. GRŠKI IMPERIJA LIŽEM. London, 21. Po poročilih lz Carigrada se grške čete pripravljajo na odhod v Malo Azijo. Zasedle so še Adabazar. Turški nacionalisti se zbirajo pri Kara Hisserju. KRIZA NA TURŠKEM. London, 21. »Times« javljajo iz Carigrada, da so turški minister za trgovino 'n gospodarstvo, predsednik državnega sveta in šejk U Islam odstopiU, ker se ne strinjajo s počasnim postopanjem proti nacijo-nalistom. Sodijo, da je odstop velikega vezirja neizogiben. POTRES. LDU Washtngton, 21. Brezžična postala v Georgetovnu ie opazila močan potres v daljavi 3300 milj. Železničarska organizacija. Piše nam sotirug-žele^ničar: Žalostne so razmere, v katerih živimo. Naša trdna in v zmagah ter uspehih nreiskuš.ena organizacija le pala deloma v roke Hudem, ki nimar io nobene resnosti Js ki so se udinjali škodllivemu komunizmu. Na zndniem občnem zboru ie bila zavrnjena resoluciia Mariborčanov, kj in ie enajst odbornikov podpisalo in poslalo tako pokrajinskemu talni-šivu v vednost kot občnemu zboru v presojo. Resolucija se le glasila: Pokrajinskemu tajništvu v Ljubljani! Naznanjamo Vam: Podružnični odbor ie v svoii seii z dne 13. avgusta 1920 enoglasno sklenil: Z ozirom da društveno vodstvo ne upošteva sklepa konference od 4. julija 1920 na Zidanem mostu v tem. da se list »Uiedinienie« kot strokovno gla^lo uporabila v to. da se naoada J. S. D. S. in niene voditelje, oz. furikciionarie ter da tako strokovni tainik kot drugi odposlanci oentrale uporabliaio železničarske shode v to. da nanadajo soc. dem. stranko, odbor naiodločneie protestira proti tei taktgci. Pretežen del članov železničarske organizacije so tudi člani Jugoslovanske soc. dem. stranke. Da ne more k) trpeti, da se v od ntth vzdrževanem strokovnem listu napada stranko, h kateri oni sami politično pripadate. Odbor izlavlia. da. ako smatra vodstvo komunistične stranke za neobhodno potrebno napadati J. S. D. S., kar ie sicer s Proletarskega stališča vse obsodbe ter obžalovanja vredno, tedai se nai v to svrho poslužuje svoiega oolitične-ea časopisia. Člani iziavliato. da. ako bi se i nadalie ne hotelo navedenega upoštevati. tedai bi zamovlo tako po-stooanie imeti težke posledice za našo organizacijo. Preveč truda ie stalo naše stare bojevnike, da so si izgradili železničarsko organizacijo in nikakor ne bodo dopustili, da bi ista služila kot sredstvo in igrača raznim temnim elementom, ki nimaio ničesar skupnega z zavednim delovnim oiGleta-rtiatom. Snlošna železničarska organizacija za Jugoslavijo, krajna skupina v Mariboru. And. Bahun. s. r. Ako pomislimo, da se je občni zbor postavil na čisto orotistališče potem se vprašamo: kai za naorei? Jaz sem mnenja, da nai se snidejo v Liubliaui na konferenco vsi tisti. ki nismo zadovolini s komuni-stovsko organizacijo. Kdor te Istega mnenla kot sem iaz — orosim dopisov na uredništvo »Nanrel« pod naslov: Železničarska organizacija. Ko preditate »Naprej*4, ga oddajte VaSim prijateljem! LISTEK JI! sito". Francosko spisal Oaston Leroux. (Dalje.) — To le čudno, mi pravi, mislil sem. da je šel danes popoldne v Pariz! Hitro se obleče in se oboroži z revolver lem Stopila sva v galerik). I-arsan me vpraša: • — Kie ie? — V sobi edčne. Stangersonove. — In gdčna Stangersonova? Ni v svofi sobi. — Pojdiva tial — Ne hodite tia! Pri prvem ropotu bo oni pobegnil . . . tri pota ima za to . . . vrata. okno. budoar, kier so ženske . . . — Ustrelim ga ... — In če ga ne zadenete? Ce ga samo ranite? Pobegnil bi vseeno..s Gotovo ie na tud! sam oborožen... Ne. pustite mi vodstvo, odgovoren nai bom za vse... — Kakor vam drago, mi pravi ^ i?redno vliudnostio. Komunistična onemoglost. V Belgradu so bile volitve v mestni občinski svet seveda po srbskem volilnem redu, Id so za bili radikalci prikrojili zase, toda pri zadnjih volitvah se je posrečilo komunistom, ker so glasovali za nllh kandidate socijalni demokrati, da so dobili eno tretjino glasov hi po srbskem volilnem redu dobe, ker so med petimi strankami najmočnejši, dve tretjin! mandatov ter mesto župana In podžupana. Zgodba v Zagrebu jih Je Izučila in so misllU, da morajo biti v Belgradu boli previdni, kakor so bili Zagrebčani, ker se Jkn Je tožilo, da bi izgubili težko pot dobljene mandate. Prisegli so kljub načelu svojemu In niso mislili, da bo oblast našla izgovor, da jim ne da belgrajske občine v roke. Ifl kaj sedaj? Buržoazija ima policaje, žandar. je tožilo, da bi izgubili težko pridobljene čimer strahuje proletarijat, ki se imenuje socijalist ali komunist. In kaj bodo belgraj-ski komunisti sedaj počeli? Nič! Pridni bodo in vlado lopo ubogali; stiskali bodo pesti v — žepu in čakali , . . Zato res ne vemo, kakšen pomen ima ime komunist, ker razen imena Itak ne ostane nič. Ce bi se hoteli bojevati z ilegalnimi pomočki, tega ne bomo obešali na veliki zvon, ker s tern izročam brez potrebe orožje buržoaziji. Na naših komunistih torej ni prav nič komunističnega razen imena. Kršitev naf-glavneje točke Je že to, da se dajo voliti v razne korporacije, ko jim to njih program odločno prepoveduje, ker priznavajo s tem demokratizem in sodelovanje v vladnih organih. Drugi greh je, da so se podvrgli bur-žoazljski prisegi in s tem zatajili zopet del svoiega programa. Vrhutega pa bi v danih razmerah ne mogli n. pr. v posameznih občinah ničesar izrednega storiti za proleta-rijat. Ob prvi priliki bi že prišli v nasprotje z državo. Recimo, da bi komunisti dobili državno upravo v roke legalnim potom, pa smo radovedni, kako bi v majhni državici uveljavili novi družabni red? To ne bi bilo mogoče. Kar ni mogoče v občini, to tudi ni mogoče v majhni državi. Le v dveh državah je mogoče eksperimentirati s takimi poizkusi, in sicer v Rusiji in v Zedinjenih državah; v Rusiji, ker je politični indiferentizem množic velik, v Zedinjenih državah pa, čim bi se ta misel ukoreninila, ker je ta država precej popolna gospodarska celota, ki vzdržuje eventualno sama sebe. Komunisti v občini v Jugoslaviji pa ne tnoreio nič več storiti kot store socijalni demokrati. Buržoazija, če Ima količkaj sol! V glavi, mora priznat! naravno potrebo so-cijalističnega programa. Kako pa ml ta ptogram dosežemo, to je vprašanje razmer, razvoja in naše moči. Buržoazija dobro ve, kaj hoče socijalizem. Is ali se imenuje nasprotnik socijalist ali komunist, to je buržoaziji pač vseeno. V imenu komunist vidi ie pretvezo, da nastopa bolj nasil-no proti delavcem. In danes ni večjega zločina kot je ta, da se delavstvo v naj-kritičnejšem času cepi. Ako ie to osebam, ki hočejo igrati vlogo voditeljev, ni to mas! vseeno, šport, ki si ga lahko dovoljuje delavstvo v Nemčiji, ker šteje milijone, si ga mi nikakor ne moremo dovoljevati. In ako ne maramo obsolutizma od desne, tudi ne maramo diktature od leve. Kakor ni za rastlino vsako podrebje, tako ni ena in Ista taktika za vsako deželo. Mi socijalisti smo za zedinjenje vsega jugoslovanskega proletarijata, ker smo za zedinjenje proletarijata celega sveta. To je naš ideal. Ali dopuščati ne moremo, da bi se naš ideal zlorabljal. Hočemo bit! enaki med enakimi. Proletarijat prenaša diktaturo buržoazije težko, in se je hoče otresti, tako gotovo pa tudd noče diktature mu vsHjenlh voditeljev. Iz vsega tega je jasno, da s tem, če se prekrstimo, ne pridemo niti korak bližje cilju. To ve vsak proletarec bodisi v tovarni, rudniku ali na železnici. Tega pa ne morejo razumeti nekateri intelektualci, ki sede visoko na konju in se jim noge ne dotikajo blata. Omenim naj še, da je za uspešen boj zmožen le dobro situiran delavec, nikoli pa ne pričakujem uspeha od tako-zvanega lumpenproletarijata, ki ga hočejo ustvariti komunisti. Združimo torej skromne moči in potem je zmaga zagotovljena. A. B. Pristopa jte k izobraževalni organizaciji „Svoboda“. Polltltne vesti. Opozleljonalcl Češkoslov. soc. dem. stranke so nstanovIH svoj Ust. »Stare Pravo Lldu« poroča, da mu Je bUo po prizadevanju vodstva desničarske socialnodemokratske stranke prepovedano, nositi naslov »Stare Pravo Lldu«, osrednje glasilo češkoslovaške socialno - demokratske delavske stranke in da bo list od jutri Izhajal pod Imenom »Rude Pravo«. Uredništvo pripominja, da bodo težkoče, ki jih povzroča vlada, le še bolj okrepile odločnost onih, ki stoje za njim. + Prvi kongres češkoslovaških komunističnih kolonistov v Turkestanu Je poslal Leninu pozdravni brzojav. + Iz madžarskega proračuna. »Pravo Lidu« poroča iz Budimpešte, da znaša v madžarskem proračunu postavka za vojsko 4 in pol milijarde, za šolstvo pa — 200 milijonov. — Ni li to sUčno jugoslovanskemu proračunu. V obeh državah vladajo klerikalci in v obeh državah vedo klerikalci, kaj delajo. Izšolani ljudje gotovo ne hodijo klerikalcem na llm in nikdar ne verujejo cigankam in egiptovskim mašam, kakor neizšolani. Ako bi ljudstvo imelo dovolj dobrih šol, ne bi bilo nikjer več klerikalizma. To je klerikalcem dobro znano in zato so tako proti šolstvu. -P »Zveza, razpuščena. Poljska vlada je razpustila delavsko organizacijo »Zvezo«, najmočnejšo židovsko socijalistično organizacijo, ker Je nastopila v soglasju z Rusijo proti Poljski. •f Amerika proti Franciji. »Netie Freie Presse« poroča po newyorškein poročilu iz VVashingtona: Amerikanska vlada stoji na istem stališču kakor angleška, namreč da se je treba upreti francosko - belgijskemu sklepu, po katerem naj bi bila Nemčija izključena od diskusije o odškodnini. -h Pri zadnjih volitvah na Švedskem so dobiil konservativci 17 mandatov (šest dobljenih, eden izgubljen), obe kmečki or-ganizaciji 8 (2 dobljena), liberalci 12 (2 dobljena, 4 izgubljenih) in socijalni demokrati 27 (5 Izgubljenih); komunisti se volitev niso udeležili in če bi. se bili, bi imeli tistih pet mandatov, ki jih manjka socijalistom. -f Volitve na Švedskem. Od 230 mandatov v švedsko Drugo zbornico je sedaj 130 zasedenih. Konservativci so dobili 3o mandatov (12 dobljenih, 2 izgubljena), obe kmetiški organizaciji skupaj 14 (6 doblie-nih), liberalci 26 (4 dobljene, 13 izgubljenih), socijalisti 51 (3 dobljene, 9 izgubljenih) in levičarji (tretjeinternacijonalci) 0 (2 izgubljena). + Lloyd George blazni? V Londonu krožijo govorice, da trpi ministrski predsednik na težki duševni depresiji. In res: LIoyd George sc po svojem povratku z Švice še ni pokazal v javnosti, a v dnevnih vprašanjih ga zastopajo druge osebe tako Robert Horne, ki se pogaja z rudarji hi Bonar Law, kateri se peča z irskimi zadevami. To bi bilo res zabavno: Po De-schanclu še Lloyd George! Kaj se res prikazuje v diplomatskih krogih nova, še nepoznana bolezen, ki rije s svojimi mističnimi kremplji v možgane starih nesposobnih politikov? Na vsak način: g. jugoslovanski premier - minister Vesnič, zavarujte se ob pravem času, ker smo opazili nevarna znamenja! + Tako delajo I »Oberschlesische Landeszeitung« je prinesla člauek, v katerem je trdila, da so francoski vojaki v Ko-chlowitzu razdeljevali med poljske vsta-še ročne granate. List je nato pozval mednarodno komisijo, da preišče ta slučaj — kar se je tudi zgodilo, in sicer ob prisotnosti glavnega urednika. Ugotovili so, da je bila vest popolnoma resnična ta da se krivci kaznujejo, je mednarodna komisija prepovedala — izdajati »Oberschlesische Zcitung«! + Izključeni socijalisti v Newyorku. Lansko pomlad je mestni niujorški parlament izključil pet socljallstov. TI so bi)! I sedaj z ogromno večino proti skupni listi i vseh nasprotnikov zopet izvoljeni. ch Rdeča armada ni armada uporno-žev. Iz Budimpešte javljajo: Senat petorl-oe kraljevega (!) državnega sodišča v Budimpešti je izrekel sodbo, ki je načelnega pomena. Državno pravdništvo je obtožilo nekega strojnega ključarja, češ, da je vstopil v rdečo armado in ker je služila ta rdeča armada v prvi vrsti udušenju enega' družabnega razreda, je zakrivil obtoženec zločin (?) upornosti. Branitelj pa je uveljavil trditev, da so rabili rudeče vojake v varstvo dežele proti sovražniku, da torel niso nobeni ustaši. Sodni dvor je nato obtoženca oprostil. + Lenin o diktaturi proletarijata. Na velikem shodu, ki se je vršil 9. t. m. v Parizu, je referiral sodrug Frossard o potovanju v Rusijo in je omenil tudi Leninovo definicijo diktature proletarijata, ld Jo je po* dal Lenin v razgovoru s francoskimi so-drugi. Lenin je rekel: »Diktatura proletart-jata Je diktatura najbolj naprednega deta proletarijata nad brezpomembno maso ta nad najmanj naprednim delom proletarijata. Dnevne vesti. »Slovenec neorHateli resnice. Na naš članek o pokrajinskih av-tonomiiah nam »Slovenec« v današ-nii številki očita, da smo mi postali šele sedai pred volitvami avtonomisti. Taka trditev ie skraino predrzna, zakai takoi po prevratu smo mi prvi nagla šali. ko so merodajni krogi za-erovariali centralizem, da v naši državi centralizem ni mogoč in bi bi! kvaren za razvoi. Klerikalni in drugi listi so ponatisnili več naših člankov. ker sami niso imeli poguma. da bi zacovarialit to edino pravo stališče. Torai. zakai sedai prikrivate svoie fiearstvo z lažmi? Uboga para ti lavni nameščenci. 2e 14 dni smo neprestano brali po vseh meščanskih listih o »defiitivni« rešitvi uradniškega vprašanja, o kolosalnem povišanju plač in ljubljanski mesarji, trgovci in dr. so že na tihem sklepali tudi o svojem povišanju cen, a iz vsega groma in bliska se ni rodil niti ponižen dež, ampak priskutna megla. Klerikalno-liberalna gospoda je zopet enkrat prav po-štono potegnila to uradništvo, ki je drvelo do zadnjega časa slepo za njimi. Novo »povišanje« plač bo pokrilo komaj diferenco za povišanje tobaka. Pa naj kedo reče, da meščanske stranke ne skrbe za uradništvo. Rdečega carstva se silno boji obskurni »Večerni list.«- V snočnji številki ga slika tako, kakor star kmečki fajmošter peklo svojim marijinim devicam. Naj bo potolažen, naše delavstvo je toliko pametno, da za enkrat ne bo prenašalo »rdečega carstva« v Jugoslavtio, ker bo trenotno posvetilo vse svoje moč? v to, da iztrebi črno carstvo, kojega naj-potuhnjenejši glasnik je obskurni »Večerni list«. Torej le mirno kri. Ko sem se prepričal, da so vsa okna in vrata v obeh valeriiah dobro zaprta, postavim Friderika* Lar-sana na skalnem koncu prečne eale-riie. ored okno. ki ie bilo prel odprto. in ki sem era potem zaprl. Tredu rečem: — Na noben tjačin ne smete zapustiti tetra mesta, dokler vas ne pokličem ... Lahko bi stavil sto prot! eni. da bo pribežal sem proti temu oknu ter poizkušal tod ubežati, ko bo zasledovan, in sicer zato. ker le tukaj prišel ter si tudi na to stran pripravil izhod. Vaše mesto ie nevarno ... — Kai bodete vi? vpraša Fred. — Jaz bom skočil v sobo ter vam era prioodim nasproti. — Vzemite moi revolver, dajte meni svoio goriačo. — Hvala, pravim, vrl junak ste. Snreiel sem Fredov revolver. Sam bom tam z onim. kfi piše v sobi. in revolver mi Je bil nrav dobrodošel. Zapustil sem Freda na nJeeovem mestu nri oknu ter sem šel proti stanovaniu sra. Stansrersona. na desno srraisiko krilo. Stopal sem seveda še vedno kolikor moffoče tiho. Oče Jakob ie točno izvršil svoio nalove ter res gospodu samo rekel, nat se hitro obleče. Naelo sem obvestil ga. Stansrersona o vsem. kal se godli. Tudi on vzame svoi revolver. in tako smo bili vsi trile takol na to v valeriii. Vse to ie tralalo ko-mai deset minut, odkar sem videl neznanca pri pisalni mizi. G. Stan-gerson se ie hotel kar takoi vreči na morilca in im pobiti: zelo enostavno. res. Opozoril sem ga. aa lahko zgreši živega. ... Ko sem mm ooetovano da nievove hčerke ni v sobi. tei ti neposredno ne preti nobena nevarni se ie toliko pomiril, da mi ie pripustil ravnati po mojem načrtu. Naročim še očetu Jakobu in ga. Stangersonu. da ne prideta orei. preden ne kličem ali ne ustrelim: nato odpošliem očeta Jakoba, da se nai postavi ored okno na koncu desne galeriie (na vzhodni strani). Izbral sem to mesto za očeta Jakoba, ker sem si oredstavlial. da bo oolskušal morilec, orepoden iz sobe. bežati no valeri« oroti oknu. kjer te prišel: ko na bo pritekel do ogla prečne galerije. bo moral zagledati pred tem oknom Laraana na straH te* ho po- tem grallske vrata in tem tekel raie po desni galeriji na-orel Tam ga bo lahko prestregel na koncu galerije oče Jakob In mu za-branil. da ne bo mogel skočiti skoz to okoo v park. Tako vsal bi moral poizkušati pobegniti morilec v slučaju, če so mu namreč posameznosti znane, vsa okna so bila dobro zaorta oziroma zaklentena: vse sem naglo pregledal. Ko sem torei odločil očetu Jakobu n levov prostor ter ga tudi tam videl, sem prosil ga. Stangersona. da se le Dostavil Dred stonntice nedaleč od vrat v predsobo svoie hčerke. Vse ie kazalo, da bo poizkušal morilec bežati skoz predsobo In ne proti budoaniu. kier so ženske, in kamor so vrata gotovo zaklenjena. Mislim, da se ie umaknila Stan-gorsonova pred morilcem v budoar, ker ni hotela biti z niim skuoai. ko H ie napovedal svoi obisk. Nai bo že kakorkoli, gotovo mora priti v galeriio. kleir ga čakalo ori vseh mogočih izhodih moli ltudie. Ko pride iz predsobe v galerijo, zavleda im levi tik za seboi ga. Stau-gersona: obme se na desno proti nrečml grieriH. kter »1 te sploh tudi bes pripravit. Na križišču obril Organizacijski vestnik. Vestnik Mežica. Tukajšnja podružnica »Svobode« priredi v nedeljo, dne 26. septembra 1920 ob 3. uri popoldan v dvorani Konsum-nega društva za Slovenijo, gledališko predstavo, in sicer »Trije ptički«, veseloigra v dveh dejanjih, in burko »Kmet in fotograf«. Po predstavi bo prosta zabava z godbo, plesom, šaljivim ribolovom In konkurenco lepot. Vabi se vse somišljenike, tudi Iz okolice, da se te prireditve čl« ndjveč udeleže. — Odbor. lerii zapazi, ko* semj^ Drnred seboi tam na koncu desne valerlfe na očeta Jakoba. G. Stansrersou in laz Da Drideva za nllm Naš ie! Ne more nam več uiti!... Ta načrt se mi ie zdel nai-bollši. riaiboli gotov in naiboli pri-prost. Če bi mogli postaviti koga 'zmed nas nred vrata v budoariu zraven gosoodičine sobe. bi se marsikomu. ki dobro vsega ne premisli, zdelo umestneie zastaviti samo vrata v budoar in vrata v predsobo: a v budoar bi mogli priti Ie skoz salon. kamor so pa bila vrata proti galeriii od znotrai zaklenjena. Na ta način je bil ta načrt, na katerega bi prišel sicer vsak policiiski stražnik, neizvedljiv. Toda iaz. ki sem vse dobro premislil, moram i zla viti. da bi se vseeno odločil za svoi prvotni načrt, četudi bi bil vhod v salon od!-Dri: vsak drug načrt bi nas namreč v bolu z morilcem ločil, med tem ko te združil moi načrt nas vse na mestu..M sem va določil takorekoč matematično natančno. To mesto ie bilo križišče obeh galerii. (Dalje prihodnjič.) Stev. 218. NAPREJ. Stran 3. Dnaina kronika. Zadružna banka. Rok za prijavo siib-skripcij se je na željo raznih organizacij podaljšal do 10. oktobra t. 1. Prijave ie pošiljati na Splošno kreditno društvo V Ljubljani. Konzumno društvo za Slovenijo. Izre-den občni zbor se vrši v nedeljo 26. t. m. točno ob 8. uri v mestni posvetovalnici v Ljubljani z dnevnim redom: a) prememba pravil § 3, odstavek prvi (»določitev vrše-ne prestopnine«); § 6 zadnji odstavek (glede obrestovanja deležev) in § 30 zadnji odstavek (glede določitve vršene dividendnih znamk). Okrožne koference so so že vršile v vseh okrožjih, ki so pritrdile predlaganim izpremembam. Protest proti ukinjenju avtonomije mesta Celje. Socijalno demokratična člana celjskega gerentskega sosveta sta pred 14 dnevi predložila gerentu mesta Celje vladnemu svetniku dr. Žužku protest, v katerem naglašata, da ]e g. gerent na seji mestnega sosveta dne 8. julija dal na glasovanje predlog, da naj se mestni urad Celja razbremeni nekaterih podov, kakor tudi v finančnem oziru, na ta način, da se par brezpomembnih referatov celjskega mesta odstopi politični oblasti okrajnega glavarstva v Celju. Šele naknadno sta socijalno demokratična člana izvedela, da gre za ukinjenje mestne avtonomije, za odvzetje vseh privilegiranih pravic avtonomnega mesta Celje. Protest poudarja, da se je Celje kot avtonomno polnopravno mesto preje degrediialo v navadno vas. 8 tem činom se je prebivalstvu na neposta-ven način odvzelo vse pravice. Volitve v občinski zastop so se na ta način napravile avtonomno nemogoče. Mesto svobodno od občanov izvoljenega mestnega župana bo gospodaril nad Celjem okrajni glavar ozitoma nastavljen uradnik, ki ne bo nikdar uvaževal pravih potreb prebivalstva. Deželna vlada ni imela za to niti najmanjšega povoda. Deželna vlada pa je posegla tudi po šolskem svetu v Celju. Z navadnim Pismom je razpustila šolski svet in prene sla njegove posle na okrajno glavarstvo. V Imenu socijalno demokratične stranke zahtevata člana sosveta, ss. Koren in Felicijan, da se morajo te naredbe razveljaviti, ker ni regentski sosvet za to kompetenten. Nadalje zahtevata, naj se predloži Primerna spomenica tudi ministrstvu, Enoletni gospodinjski tečaj na liceju se otvori s 1. oktobrom, ako se zglasi do 26. septembra zadosto število gojenk. Po jasnila pri ravnateljstvu v Mladiki. Licejska ljudska šola. V ponedeljek 27. septembra ob 8. uri prične pouk zaenkrat samo za 3. razred v Mladiki, Trgovski tečaj na liceju. Vpisovanje v trgovski tečaj je 29. septembra od 9. do H. ure. Sprejemni izpit se vrši 30. septembra ob 8. uri zjutraj. Redni pouk pa prične s 1. oktobrom ob 8. uri. Ponavljalni in dodatni izpiti pismeni se vrše 4. In 5. oktobra ob 8. uri zjutraj in ob 2. popoldne, ustni izpiti 6. oktobra ob 8. uri zjutraj. Dopusti za plebiscitno glasovanje na Koroškem. Nemški listi poročajo, da le Avstrija dovolila vsem svojim uradnikom In razna podjetja vsem svojim uslužbencem, ki imajo glasovalno pravico v plebiscitnem ozemlju, primeren dopust in prosto vožnjo po železnicah, da se morslo glasovanj udeležiti- Vsi naši upravičenci v Plebiscitnem ozemlju se po- w.iujcin uicuuju »c rrndih ' nr^J8^0 pri svojih nadrejenih dnhii ' nntr h j a11 gospodarstvih, da J.« m uPUSt- To se pa mora zgoditi tako, da bodo že seda, poskrbell za to da bodo vpisani v glasovalske imenike. V smislu 9. razglasa jc določen rok za reklamacije od 23. do 29. t. m. Vsi oni, ki vedo za kakega koroškega Slovenca pri tem uradu ali onem obratu In ki Ima glasovalno pravico, naj ga na to opozorijo. Telefonski promet z Avstrijo. Vsled odloka ministrstva za pošto in brzojav v Delgradu veljajo počenšl s 1. septembrom V telefonskem prometu z Avstrijo sledeče Pristojbine za enoto pogovora: 1. za Ma-ribor-Oraz ter Ptuj-Graz ali obratno dva franka ali 16 kron. 2. za Celje-Oraz ter Zidani most-Graz ali obratno 3 franke. 3. za Ljubljano-Graz ter Maribor-Wien potem Cel)e-Wien ter Zidani most-Wien kakor tudi Ptul-WIen ali obratno 5 frankov 40 kron in 4. za Ljubljano-Wlen ali obratno 6 frankov ali 48 kron. Za nujne pogovore sc plača trojna pristojbina, za časopise med 21. in 6. uro polovica navedene Pristojbine, za pozivnico pa brez Izjeme 2 franka ali 16 kron. Zdravje dr. Korošca se vidno boljša. Bolnik bo v najkrajšem času zapustil bolnico, morda že začetkom prihodnjega tedna. Poverjenik za socialno politiko s. dr. Vladimir Ravnihar sprejema stranke vsak torek in petek ob 11. uri. Na stanovanju aH v odvetniški pisarni ne sprejema. Odklanja tudi vsako intervencijo v zadevah, v katerih odločuje poverjeništvo kot dru-Instanca, kakor n. pr. v stanovanjskih zadevali, ker je smatrati tako posredova-za nedopustno vplivanje na odločbe druge instance. 100.000 dinarjev kot »vzorec brez rednosti«. »Francosko srbska banka« v frizu neprestano vtihotaplja denar za podružnico v Belgradu. Dne 6. t. m. je dospel na naslov Francosko srbske banke zavoj, kot priporočeno, težek okoli 2 kilograma, z označbo: »Vzorec brez vrednosti«. Slučajno ni bil zavoj takoj izročeri naslovljencu, ampak ga je preje odprl ca-rinar. Uradnik se je moral pač zelo začuditi, ko je našel namesto »vzorcev brez vrednosti« 100.000 dinarjev. To je že četrti ali peti slučaj, ko je bila Francosko srbska banka zasačena pri nepoštenem dejanju. Toda vseeno še nadaljuje svoj obrat, odiranje ljudstva, ker se med njenimi družabniki nahaja tudi največja politična oseba radikalcev. Tako zastopajo meščanske stranke ljudske ln državne koristi. Osješki dnevnik »Jug« je odkrii naslednjo nepoštenost radikalnega občinskega svetnika Božiča. Mestni zastopnik Božič je, mesto da bi branil interese države, branil brate barone Guttmane pred davkom na vojne dobičke. Poverjeništvo je odredilo, da plačajo Guttmannl davka na vojne dobičke za leta 1917. in 1918. skupaj 12 milijonov kron. Zastopnik Božič je Izjavil, da država ne more zahtevati od Guttmannov davka za leto 1917., ker takrat še ni obstojala, v ostalem se pa mora ta davek plačati v zmislu še sedaj veljavnega ogrsko - hrvat-skega zakona tamkal, kjer 1916. 1. Gutt-mannl so plačali 1. 1916. ta davek v Nagy-kanizsi, torej bi morali sedaj plačati ta davek Madžarski, torej naj dobi Horty 24 milijonov madžarskih kron. Vse ljudstvo posebno revno kmečko ljudstvo je zelo ogorčeno nad početjem radikalca Božiča. A kar je najlepše, vlada je sedaj še celo imenovala Božiča v nadzorovalni odbor Guttmannovega podjetja. Tako se dela na Hrvatskeml Najbolje; po balkansko. 3600 aktovl Zanimivo Je, zakaj so bili tako številni odvetniki pozvani na dvomesečno orožno vajo. Kakor znano, je svoječasno v Ljubljani delovalo vojaško sodišče, ki pa je je bilo pozneje razpuščeno. Nerešenih je ostalo 3600 aktoy. Satire na tem mestu ne moremo pisati, pač pa omenimo, da še marsikateri vojak čaka re-šenja v gotovih zaprtih krajih. Ti odvetniki bodo sedaj reševali te zastale akte. Uredniški popravek. Naslov članka »Demagogija naših komunistov in rudarji« nam je včeraj pokvaril zlobni tiskarski škrat s tem, da je da! besedi »rudarji« končnico »ev«. Citateljl, naj blagovolijo to napako sami popraviti. Požar na Ježici. V soboto ob C. zvečer je nastal požar pri Koširju na Ježici. Uničil je štiri skednje in hlev, ki so stali poleg hiše. Skednji so bili polni krme 'n mrve za živino In jih Je požar vpepelll do tal. Živino, ki se je nahajala v hlevu, se je posrečilo prebivalcem še pravočasno rešiti. Uničeno pa je poleg drugega mnogo gospodarskega orodja. Da se ni ogenj razširil na bližnje hiše je zasluga požarne brambe, ki je takoj prihitela na mesto nesreče, kjer je ostala celo noč ln še ceio nedeljo. M. Košir ima mnogo škode. Kako je ogenj nastal, se ne ve; sumi se pa, da so ga povzročili otroci. Železniški promet ln normalni čas. Po poročilih iz Trsta je Italija v noči od 18. na 19. september tudi na zasedenem ozemlju uvedla zopet normalni zimski čas. Ker ga Je uvedla tudi že Avstrija, Jugoslavija pa še ne, nastale so za železniški promet precejšnje težkoče. Da se Izenači razlika med normalnim In poletnim časom, se bodo morali vlaki, lcl dospejo od juga najbrže zadrževati. Velikanska tatvina manufakturnega blaga v Zalogu. V času splošne železničarske stavke sredi meseca aprila t. I. Je obtičalo na kolodvoru v Zalogu pri Ljubljani veliko število napolnjenih tovornih vlakov. To priliko so nepoklicani temni elementi Izrabili v svoje svrhe. Kradli so vsevprek. Na zaloškem kolodvoru so obtičali tudi Iz Trsta dospeli vagoni manufakturnega blaga, ki so bili namenjeni za zagrebško tvrdko »Trgovačko prometno društvo«. Neko noč ]e bilo vlomljeno v neki voz ter odneseno devet bal manufakturnega blaga v skupni vrednosti 42.000 lir (okoli 370.000 kron po tedanjem kurzu). Tatvino so šele po končani stavki okoli 5. maja zapazili, ko se je spremljevalec trgovski sotrudnik Radovan Flego povrnil v Zalog. Varnostai organi pravih storilcev nikakor niso mogli izslediti. Konečno se jim je posrečilo odkriti skrivališče te manufakture. Pri posestniku Anžurju v Spod. Zadobrovi so odkrili velike zaloge. Dva Anžurjeva slnO' va sta bila aretirana. Ker se aretirancem ni mogla dokazati tatvina, so bili včeraj pred ljubljanskim deželnim sodiščem ob sojeni zaradi hudodelstva deležnost! tatvine: brata Alojzij in Anton Anžur, vsak na tri leta, Ivan Flander In Franc Rov šek, vsak na 18 mesecev, Ignac Paternost na eno leto In Ivan Godec na 8 mesecev ječe. Obsojeni so namreč kupili ukradeno manufakturno blago. Prva dva obsojenca sta blago kupila od neizsledenih tatov ter je dalje ostalim prodala. Opozarjamo na današnji oglas tovarne Peter Kozina & Co. v Tržiču ln pozdravljamo, da se je tvrdka iz lastnega nagiba odločila cene zdatno znižati. Po svetu. — Kakor gospodarji, tako hlapci! V poslopju budimpeštanskega generalnega štaba so Izvršili »neznani« uzinovlči vlom, ki je oškodoval vojaško kaso za 280.000 kron. — Gledališka stavka na Dunaju je končana, in sicer s popolno zmago dramskega in opernega osobja. — Stavka akordnih delavcev na Dunaju v mestned skladišču in pri podonavski paroplovni družbi je končana. — Nove zračne linije. Grof Gailliard, ravnatelj francoske zrakoplovne družbe, je dospel v Budimpešto in izjavil, da meni družba otvoriti v prihodnji pomladi zračni promet — in sicer osebni, kakor poštni — med Parizom in Carigradom. Linija bo obsegala te-le glavne postaje: Pariz—Praga - Dunaj - Budimpešta - Belgrad - Bu-karešt - Carigrad. Do Prage je promet že otvorjen. Doba poleta bo znašala Iz Pariza do Budimpešte 8 ur in iz Budimpešte do Carigrada tudi 8 ur. Letni stroški so preračunani na 30 milijonov frankov. — Vzpostavitev vojnih sodišč v Ra-»III. Listi javljajo, da so v Rusiji zopet pričela delovati vojna sodišča. Izvršujejo se cele množine eksekucij ia smrt obsojenih. Soonisialte s volita Mil Kulturni vestnik. K II. komornemu večeru. Zaslužena hvala je dragocena, ker redka. Zato tem večje zadoščenje, če se smemo med tisočimi vsakdanjih, praznih dogodkov navdušiti vsaj za kaj lepega. Tak dogodek je bil 'predvčerajšnji nastop kvarteta ZBce, doživetje vsem, ki so prišli s čistim srcem in oprano dušo, da se navžijejo večne lepote. Ni ga bil vreden trop duševnih plebejcev, ki jim zakrkjena brezčutnost ni dopustila, da se ga udeležijo. Dali smo Jim pač razumeti, da ne nastopijo Rlza - bego-vi šarlatani, ofrakani kabaretisti najhujše slovenske sorte in afrikanske menažeril-ske znamenitosti — in kaj: vse drugo, * neoskrunjeno umetnostjo na čelu, ne potrebuje zanimanja takega-le filistejca! Hvalo bogu ... Ne bom govoril, kako je igrala četvorica umetnikov, združenih v eno samo misel — vsaka beseda bi bila otročja £n neumna; niti ne maram razglabljati se v obliko in vrednoto posameznih del — človek, kateremu nudite v zlati posodi plemenitega vina, ne misli na kemične formule in analizol Dana vam bo vsem prilika l kdor čuti resnično žejo, ie ne zamudi. — Samo nekaj jeznega, ker pri nas brez jeze in sovraštva ne pridemo naprej! Tiče se filhartnonske dvorane, ki je za take večere edino pripravna. Prijatelj Bricov Jc načel vprašanje to prijatelj Kogoj mo Je z drugimi sledil, a ne vlada, ne zlodej se nista zganila, da odpravita staro poštarsko ropotijo v primernejše prostore. Infamnost je precej velika, če pomislimo, da vpijemo čez oskrunjevanje cerkva, a se ne spomnijo, da bi ne smeli istotako oskrunjevati svetišča umetnosti . . . Druga nesramnost je davek na prireditve čisto umetniškega značaja. To ne gre, tu je treba napraviti red, da se ne bodo izžemali možje, ki delujejo v prospeh naše srčne kulture! To hočemo vsi, ki so nam sentimentalni predsodki tuji. Torej: Zganite se, ker drugače poskrbimo, da se vam odprejo topa ušesa! —&• K reprizi komedije »Za narodov blagor«. (Zaradi stvarnosti priobčujemo še to recenzijo. Uredn.) Lani smo imeli priliko videti, kako so predstavljali komedijo di-letantje - akademiki. Zdi se ml, da smo vsi pazljivi gledalci Imeli vtis, da je bila lanska predstava akademikov v umetniškem oziru nad letošnjo poklicnih Igralcev. Ako odštejemo patetičnost ta — morda neuglajenost nekaterih lanskih diletantov, moramo reči, da je bila njihova Igra precej naravnejša in iskrenejša, predvsem pa globlje pojmovana. (Primerjaj lanskega Ščuko z letošnjim!) - Morda Je temu neuspeli« krivo tudi naše občinstvo, ki je vzgoleno tako, da hoče videti ln tudi dejansko vidi povsod - burko. To menda nekako vpliva na Igralce, da se temu Pri agajajo, dokler še ni njih umetniška sila samonikla in dovolj trdna. Ne nameravam se spuščati v ocenjevanje posameznih os prizorov In razvoja vse komedije, ker nam s tem strežejo naši kritiki v boli ali manj umljivih besedah precej podrobno. Omeniti hočem le nekaj, in to je: Le ako se dvigne duševni nivo igralcev, se dvigne naša dramal Stvar seveda ni nova, vendar jo ponavljam, da s tem znova opozorim igralce, kle drži njihova pot navzgor, ln pa merodajne činitelje, ki jim ie pri srcu procvit naše dramske umetnosti. Konkretneje bi rekel: Dajte igralcu šole, da si razširi umsko obzorje, dajte mu možnost samoizobražanja, zbuditi mu zanimanje In * njim tisto ne-utešno hrepenenje po večni lepoti, ki je vodilo Cankarja pri njegovem ustvarjanju! Vzgojite pa tudi publiko, da zavrže predsodke, ki jih je doslej imela o gledališkem igralcu! — F, P. »Prodana nevesta«. Večno mlado, zdravollčno kmečko dekle, M ga ie češki ženij pripeljal iz sredine svojega naroda, da nam ga pokaže vsem, ki smo v svoji puhli vsakdanjosti pozabili, da smo se iztrgali ljudstvu, ki žlie ln bije kakor na gledaliških deskah ... O tem delu smo slišali ie lansko leto toliko različnih in tudi originalnih — mnenj, da nimam ničesar več pristavljati. Vprašanje je samo, če se gledališkemu vodstvu Izplača tolikrat ponavljati eno in isto stvar — vprašanje, ki ga prepuščam gledališkemu vodstvu samemu. Omenil bi samo nekaj: lansko leto se je ukoreninila grda razvada, da proizvajajo ravno to delo ob vseh rodoljubnih In svečanih prilikah. To je pa, po mojem mnenju, velika netaktnost — da se milo izrazim! —, ne do nekih gospodov, ki jiin je presneto vseeno, če jim servirate Pavla ali Savla, ampak do umetnosti same. Toliko v blagohotno opozorite v. — č. Soclaiističa družba. Koncem leta 1918. se je ustanovilo v Ljubljani društvo »Socialistična družba«, kateremu je pristopilo lepo število članov. Daši sta od ustanovitve družbe pretekli že skoro dve leti, ni čuti, ali družba še obstoji ali ne. Tudi članarina se ne pobira več. Prosimo, da se skliče občni zbor In poda poročilo na njem. — Več članov. Sodrugil Deiavcil Delavke I Edini list, ki spada v Vaše družine, je socijalisticni dnevnik == NAPISU = edini radikalni zagovornik Vaših pravic in koristi, Vaš neustrašeni sobojevnik in voditelj. Zatorej proč z drugimi listi I Čitajte, naročajte »NAPREJ" I Šport. Nogometna tekma. V petek, dne 24. t. m. ob 17,30 se bo vršila na prostoru S. K. Ilirija ob vsakem vremenu nogometna tekma med S. K. Hermes In S. K. Primorje. Gospodarstvo. — Gradba železnic. Delo za vzpostav-ljenje novih železniških prog je zelo Intenzivno. Država je v to svrho odobrila kredit 40 milijonov dinarjev. V Srbiji se bodo nadaljevala dela na progi Beograd - Smederevo - Mala Krsnja - Požarevac In na progi Knjaževac — Niš—Užice—Vardište V Makedoniji se zgradi proga, da se spoji Kičevo z Ohrido in Ohrida z Bltoljem. Proga Gradsko - Prilep - Bitolj Je pričela delovati. Tudi se bo traslrala proga, ki bo vezala Beogsad z morjem. Zgradili bodo tudi železnico iz Beograda ob Savi v Sa-bac ter ob Drini skozi dolino Plve In Črno goro v Boko Kotorsko. — Električna železnica ie zgrajena v Vojvodini s kapitalom sladkorne tovarne v Crvenki, ki veže Bački Brestovac s prekopom Regenta Aleksandra. Proga je dolga pet ln pol kilometrov, ln bo služila tovarni za prevažanje sladkorne pese bi drugih potrebščin. Posamezni motorji morejo vleči 8—10 polnih voz. —- Direkten vlak za Jugoslavijo Je uvedel češkoslovaški minister za promet, ki bo vozil Iz Budjejevic preko Bratislave. — Amerika — bankir Evrope. Opazovalec povojnih in vojnih dogodkov bo opazil v gospodarskem življenju Evrope zanimivo dejstvo. Zeainjene države Ameriške so tekom časa postale bankir Evrope. Zadostuje, da človek samo premotrl suhoparne številke uvoza ln Izvoza posameznih držav zmagoslavne antante, da to dejstvo opazi. Številke Iz leta 1913. slikajo naslednje razmerje: Amerika, uvoz 7.95 milijard mark, izvoz 9.08 mHijard mark; Anglija, uvoz 15.68 milijard mark, ek šport 12.95 milijard mark; Francija, uvoz 435 milijard mark, izvoz 3.37 milijard mark. Toda leta 1919 je bilo razmerje sledeče: Amerika, uvoz 16.04 milijard, Izvoz 33.27 milijard; AnzIUa, uvoz 33.27 milljrd, izvoz 19.64 milijard; Francija, uvoz 23.82 milijard, izvoz 6.97 milijard mark. Brez mučnega razmišljanja moremo iz navedenih številk vestno ugotoviti naslednja dejstva. Amerika Ima ogromen dobiček Izvoza. Njen Izvoz je tako velik, da doseže višino uvoza Anglije (33.27—33.03), obide vso zunanjo trgovino Francije (33.27—23.82 + 6.97). Nadalje je trgovska bilanca Anglije zmerom bolj nezadovoillva, zato poskuša Anglija oživeti svojo trgovino ki industrijo. Sedaj moremo tolmačiti tudi sjeno politiko glede nevezanih trgovskih odnošajev s sovjetsko Rusijo. Pri tem pa gre Angliji samo za tem, da uveljavi zopet v Rusiji svoj kapital, vsled česar se tudi, zvija In hoče trgovati z moskovskimi konzumnimi zadrugami, a ne s sovjetsko Rusijo. Dejstvo pa je, da ona s tem, da naj trguje z konzumnimi zadrugami ali pa z vlado, takorekoč že ofi-cijelno prizna Rusijo. Zato tudi zavlačevanje trgovskih pogajanj v Londonu. Kot tretje dejstvo moramo ugotoviti, da se je uvoz Franclje dvignil petkrat,a izvoz samo dvakrat. Razlika med uvozom in izvozom znaša 17 milij. mark, kar je za Francijo naravnost katastrofalno. In sedaj je tudi jasno, zakaj Franclja tako neomajno podpira Poljsko v boju zoper Rusijo. Hočejo rešiti onih dvajset milijard predvojnih frankov, katere je posodila Franclja tedanjemu svojemu zavezniku, ruskemu carizmu. Kakor se vidi Iz teh številk In zaključkov, ni situacija teh razmer antante tako močna, tembolj, če se pomisli na položaj njihovih državnih proračunov in velikost vojnih dolgov. Tako plačajo ekonomsko to vojno i premaganci 1 zmagovalci, a največfo korist črpa oni, ki ie najbolj oddaljen od bojnih poljan, — namreč Amerika. Pred volitvami. Volilni i ia uMii sfeišiii (kosisiituantG^ (Dalje.) 3. štaiersko okrožje, v katero spada cela Štajerska s_ Prekmurjem in okr. glavarstvom Velikovec in onim delom Koroške, ki snada d od okr. el. Slovenieradec: to okrožja voli 21 oosilancev. med nlimi 5 kvalificiranih. 8. Kaki so volivni imeniki? VoFvne imenike, v katere mo* raio biti do abecednem redu vpisani vsi oni. ki imaio volivno pravico, moraio občine (v Prekmurlu okrai* na sodišča) sestaviti do 25. seot. 1920. Na koncu moraio imeti volivni imeniki z besedami naoisano šte-vilo volivcev, šle vilo listov imenika, opravilno številko, datum, občinski pečat ter podpis občinsketra urada in tainika. 9. Kedo oreeleda volivne Imenike? 26. seot. 1920 moraio občine poslati volivne imenike v 2 izvodih svoiim nadreienim okrožnim sodiščem v Celiu. Mariboru. Novem me-stu in dež. sodišču v Liubliani. V teku petih dni iih ta sodišča preerleda-io če imalo predpisano obliko in iih’ s svoiim podpisom ootrde. En izvod obdrže orl sebi. drueeea pa pošlle-io nazai občini. 10. Kedal se sme volivne imenike pregledati? Ko so volilni imeniki od sodišča ootrlenl. Jih sme vsakdo oreeledati. prepisati, razsrlasiti in natisniti. In sioer lahko napravi ta preeled ali v volilnem zapisniku, ki Je ostal pri sodišču ali v volilnem zanisndku. ki ira ima občina. Da Hudi e vedo. od kedai naprel smeto volilni imenik preeledati. mora to občina v mestih in trsrlh s ol-smemi razdasl. v vaseh Da na tak način razerlasltl. kakor ie to v občini navada (pred cerkviio ali z bobnanjem ali z obiavo na občinski deski itd.). V teh razelasih mora biti izrecno povedano, da smelo srlasovatJ ie tisti, ki bodo v volilnem Imeniku vpisani. II. Koliko časa mora biti volilni hnentk vsakomur na voorfed? Volilni Imenik mora biti razgrnjen v svrho VDoeleda celih osem dni in sicer eri sodiščih od tlsteea dne. ko ea ootrdib. ori občinah pa od tisteea dne. ko sra občine dobe od sodišč. Kateri čas da bo to. se natančno ne da povedati. Vendar oa bo Dri sodiščih ta 8 dnevna doba padla nekako v čas od 1.—8. okt. 1920. pri občinah Da neka! dni Doznele. Ta doba. ko bodo razom krni volilni imeniki le za volilce in oosebno apjtatorie uaivažneiša! Treba ie posebno oaziti na n»o. ker le v tem času se bo moeoče vsakemu našemu volilen in aeitatorhi orenričati. ali ie on sam in ali so vsi soc. demokrati. ki iih nožna, v volilnem imeniku ali ne Preeledal bo Da tudi lahko, če ni v imeniku kak pristaš nasorot-nih strank, ki nima oosrolev za volilno oravico. Ta 8 dnevna doba ie tudi doba v kateri se bodo smele vlaeati rekla« tnacite. Po preteku te dube so re-klamacMe izključene 1 12. Kal ie rekiamaciia? Reklamaciia ie oritožba. katero lahko vsakdo vloži In s katero zahteva. da se nlecra ali koearfcoll vpiše V volilni imenik ali Da da se koearkou Izbriše iz volilnesra imenika. Te Dri-tožbe ne smeto vlaeati samo v teku onih osmih dni. v katerih ie volilni imenik razooložen na vnoeled. Na vsako vloženo reklamacij^ se začne reklamaclisko Dostonanje. 13. Kako napravim reklamacijo? Reklamacije so lahko ustmene ali pismene, vendar svetujemo vsakomur. da napravi le pismeno reklamacijo. Reklamaciia se lahko vloži v zeoral navedenem rolcu 8 dni ali Drl sodiščih, ki so pod točko 9 navedena ali Da Dri občinskem uradu. Reklamacija ie koleka prosta. Z reikb'v ciio lahko zahtevaš: a» da se tebe voiše v volilni imenik ako so te izpustili b) da se kakesra dru-1 eeea našeea somišljenika vpiše, ki so ea izpustili, c) da se kake?a ori-^ staša nasprotni* stranke iz imenika, izbriše, ker nima ooeoiev za volilno pravico. Tzdalateli: Ivan MHnar. Odeovorni urednik: Jak. Vehovec, Merila Tičar, | (Tovarniška zalega; = Ljubljana s Selenburgova ulica ieli znanja z gospodično proletarko od 25. do 32. let; udove z enim otrokom niso izključene. Ponudbe s sliko do 10. oktobra pod: Vesna St. 20 poStno ležeče, Trbovlje II. Modni atelije M. ŠARC prevzema zopet naročila. Sprejemne ure od 10. do 12, in- od 3. do 6. Kongresni trg 4, Gerber] e va hiša. n raiftetifiic Primarij dr. Pogačnik ordinira zopet redno. Kavarno sva na novo elegantno opremila ter te priporočava za obilen poset. - - Na razpolago električen klavir. - ■ Z velespoštovanjem Leo in Fani Pogačnik. za sobno kurjavo, dobro ohranjenih, Is na prodal pri poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani (Marjanišče). Tam se jih lahko ogleda. Čevlji tovarne Gostilna Debevec Breg it. 20 se priporoča cenj. občinstvu, izborna pristna vina ter dobra kuhinja po zmernih cenah. imM n in zeli aliek! —j!1 ii—^ -—tnal mm* postavljena na dom na debelo in drobno se dobe pri: prodajajo se zaradi začasne opustitve obrata, dokler traja zaloga, po znatno znižanih cenah na debelo In na drobno! Nova partija gonilnih jermenov doila. Dobavlja: DRAVA Izdelki zajamčeni sama iz najboljšega usnja! ZALOGA: Breg 20 Ljubljana Breg 80 v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 5 dobavlja vse kreditne in privatne informacije v fu- in inozemstvu. V abonementu ter posamezno cene zmerne. ES1T-— itd. in vse druge modne potrd^Sne. Krojači dobe liifiti Bttfu afilfer. znaten popust. laitii uriti attfiir. Splošna ključavničarska NT Pri naročilih naj se sklicuje na oglas „NAPREJA mehanična delavnica se je otvorila. Sprejema splošna popravila pisalnih in Šivalnih strojev, kontrolnih blagajn itd. Fr. Lebar<išler Jenkova ulica 9. Petrolejske vrče in zaboje po K 50*- fcepujemo (zaboj z dvema vrčema) - Iranko postaja odpoSiljatelja. Hrovat & Komp. Ljubljana. Poleg realk«. ! Proti Griži! Zdravniško priporočeno irno dalmat. vino v Mohlnuann (flhn lt m°g°£e s prostim nilVdllU iOIlV, uhodom in električno razcyetljavo, išče urednik .Napieja*. Cenj. ponudbe na uredništvo tega lista. Električna razsvetljava! Popolne napeljave \ mestih in pokrajinah. Kompletne naprave gradi in vsakovrstne inštalacije izdeluje po najmodernejših principih in po najkulantnejših pogojih tvrdka „Svetla Dunajska cesta It. 20 Podr. JurOfeva ul. 9 priporoča pneumatiko za a uto in kolesa ter vsake vrste gumijevih predmetov, isollran* *»