P O L E M I K A U D K 9 1 1 .2 :551 .58 (497 .12)(049) = 863 U D C 9 1 1 .2 :551 .58 (497 .12)(049) = 20 O PROBLEMATIKI SUŠE V SLOVENIJI Karel N a t e k * G eografski inštitut A ntona M elika pri Znanstvenoraziskovalnem centru Sloven­ ske akadem ije znanosti in um etnosti je v začetku 1984. leta izdal zbornik referatov s posvetovanja o ogroženosti slovenske zemlje zaradi naravnih nesreč, ki je bil 14. okto­ b ra 1983, z naslovom Naravne nesreče v Sloveniji. V njem je tudi moj referat Ogrože­ nost Slovenije zaradi suše, ki mu je urednik dodal t.im. dostavek z nekaterimi trditva­ mi, s katerim i se ne m orem strinjati. Menim, d a je potrebno dodatno pojasniti nasled­ nja sporna vprašanja: 1. Kaj je suša 2. Potencialna evapotranspiracija kot pokazatelj sušnosti 3. Ali je suša v Sloveniji klimatsko pogojena 4. Z akaj referat ne obravnava ukrepov proti suši 1. Suša je svojevrstna naravna nesreča, ki jo je zelo težko natančneje opredeliti, saj so njene posledice manj »atraktivne« kot npr. pri potresih, poplavah, žledu ali pla­ zovih in se kažejo predvsem v manjši kmetijski proizvodnji, težavah pri oskrbi z vodo in proizvodnji električne energije v hidroelektrarnah. Po S e l b y-ju (1971,63—64) raz­ likujem o tri vrste suš: stalno sušo v puščavskem podnebju; sezonsko sušo, ki se pojav­ lja v klim atskih območjih z izrazito sušno dobo (monsunsko, sredozemsko podnebje) in sušo, ki se pojavlja zaradi variabilnosti padavin. M a n o h i n (1962, 87) definira sušo kot pom anjkanje vode v tleh, ki onemogoča normalni razvoj rastlinske odeje in nastane tako zaradi prem ajhne množine padavin kot zaradi preredko nastopajočih padavin, oblike padavin, prevelikega števila jasnih in vročih dni, dolgotrajnih suhih vetrov in ne­ sposobnosti tal za zadrževanje vodnih zalog. G r i f f i t h s (1978, 16) jo opredeljuje kot »obdobje nenorm alno suhega vremena, ki je dovolj dolgo, da pomanjkanje vode povzroči resno hidrološko neravnovesje v prizadetem območju (poškodbe posevkov, pom anjkanje pitne vode, itd.).« Že iz teh nekaj navedb je razvidno, da posamezni avtorji razumejo pod istim poj­ mom zelo različne naravne pojave. Stalno pomanjkanje vode v puščavah ni nobena na­ ravna nesreča, am pak okoliščina, ki so ji prilagojeni rastlinstvo, živalstvo in človeška družba. Tudi obdobje z malo padavin, ki sledi deževni dobi v vlažnih subtropskih pod­ * M ag., G eografski inštitut A ntona M elika, Z R C SA Z U , Novi trg 4, 61000 Ljubljana, YU nebjih, in za katerega se je uveljavil izraz suha doba, ni nič neobičajnega, saj glede na prilagoditve rastlin, živali in človeka v precejšnji meri spominja na našo zimo. Če izločimo ta dva naravna pojava, ki jih zaradi stalnosti ali rednega pojavljanja ni težko opredeliti, lahko z izrazom suša označimo le tiste nepredvidljive naravne dogod­ ke, ko pride do »tolikšnega negativnega odstopanja od normalne količine in razporedi­ tve padavin, da le-te ne zadoščajo več za uspevanje naravnega in kulturnega rastja ter za norm alni potek površinskega in podzemeljskega odtekanja vode, kar povzroča m ot­ nje v delovanju človeške družbe in s tem določeno škodo« ( N a t e k , 1983,94). Glede na to definicijo sem nam enom a izpustil iz obravnavanja tako redno poletno pom anjka­ nje dežja v Slovenskem Prim orju (to mi urednik še posebej zameri, čeprav v 6. odstavku dostavka sam trdi, da takega pomanjkanja vode ne moremo imenovati suša) kot tudi običajne negativne odklone od normalne količine padavin, ki jih družba ne ob­ čuti kot moteče. Samo tako definirana suša pa je tudi po G a m s o v i definiciji (1983c, 67) naravna nesreča (izredni naravni ali po človeku pospešeni naravni proces, ki v večjih razm erah prizadene družbi občutno škodo), katerim je bilo posvečeno om e­ njeno posvetovanje. 2. Osnovni razlog, da pri razmišljanju o Suši nisem omenjal evapotranspiracije, je v tem , da je suša tako netipičen in zaenkrat nenapovedljiv naravni dogodek, ki po defi­ niciji tako odstopa od kakršnih koli povprečij, da je z njimi nikakor ne moremo oprede­ liti. N atančnejše poznavanje vodne bilance (odnos padavine — izhlapevanje — odte­ kanje) bi nam sicer bilo v veliko korist, vendar temeljijo vsi dosedanji izračuni za velika obm očja na povprečkih dolgoletnih opazovanj, po drugi strani pa je »izhlapevanje s ko­ pnega skrajno zapleten proces, katerega natančno merjenje ali računsko določevanje se je doslej posrečilo samo za posamezne točke pod določenimi omejitvenimi pogoji, n ikakor pa ne načelno in za večja območja« ( B l ü t h g e n - W e i s c h e t , 1980, 594). M erjenje dejanskega izhlapevanja je zelo težavno zaradi številnih parametrov, ki vplivajo na njegovo jakost, tako da se pogosto uporabljajo indirektna izračunavanja iz drugih m eteoroloških param etrov, kar pa pri vseh natančnejših formulah zahteva p re­ cizna m erjenja številnih m eteoroloških elementov in se jih v praksi redko poslužujejo ( H o č e v a r - P e t k o v š e k , 1977, 81). N ajpreprostejša, najbolj razširjena in zlorabljena ( M a t i č i č , 1977, 68) je T h o r n th w a ito v a m e to d a računanja potencialne evapotranspiracije iz povprečne tem ­ pera tu re (1948). Form ula je nastala z empiričnim ugotavljanjem odvisnosti izmerjene­ ga izhlapevanja od povprečne tem perature v ZD A in zato velja le za tamkajšnje podne­ bje. Kljub tem u da so mnogi dokazali, da daje dvomljive rezultate (za naše razmere M a n o h i n, 1960, 105 in M a t i č i č , 1977), se je zaradi enostavnosti razširila po vsem svetu. Pri nas je s to m etodo dokazoval že R e y a (1959), da pravzaprav nimamo kli­ m atsko pogojene sušnosti, z izjemo obalnega pasu. Po njemu je realna evapotranspira- cija skoraj v vsej Sloveniji enaka potencialni, razen ob obali, kjer prihaja zaradi visokih poletn ih tem peratur zraka do primanjkljaja, ki ga ne morejo pokriti niti zaloge vode v tleh. Ž e v diskusiji o referatu je bilo očitano tej metodi, da temelji izključno na dolgole­ tnih povprečkih; če bi nam reč upošteval menjavanje sušnih in mokrih dob ter računal z vrednostm i za ta obdobja, bi zelo verjetno prišel do povsem drugačnih rezultatov (diskusija F. L a u s c h e r j a , 1959, 129). Tudi F u r l a n je s s o d e l a v c i (1967) izračunal povprečne mesečne in le­ tne vrednosti potencialne evapotranspiracije po Thom thwaitovi formuli za obdobje 1931— 1960. Razlike m ed postajami so majhne, v večjem delu Slovenije je letna poten- ;ia lna evapotranspiracija malo nad 600 mm, le ob obali, v Vipavski dolini in v Brdih se dvigne preko 700 mm. Celo na Kredarici znaša potencialna evapotranspiracija 326 mm, kar je nekaj manj kot polovica vrednosti le-te v Kopru, čeprav celih sedem mesecev ni evapotranspiracije po tej formuli. Ta neprepričljivost rezultatov niti ne pre­ seneča, če vemo, da je form ula nastala v zelo drugačnih klimatskih razmerah, in da upošteva samo enega od mnogih param etrov, ki vplivajo na jakost izhlapevanja, vse ostale pa zanem ari (jakost sončnega obsevanja, albedo, tem peratura tal, s katerih voda izhlapeva, relativna vlažnost zraka, hitrost vetra, vertikalni gradient tem perature in parcialnega pritiska vodne pare itd.). Seveda pa poleg vremenskih dejavnikov vplivajo še številni drugi, zlasti pedološki. Od prsti je namreč odvisno, koliko vode bo prišlo na površino, s katere poteka izhlapevanje, iz spodnjih, vlažnejših plasti. Prsti z grobo tek­ sturo (lahka tla) imajo manjšo retencijsko kapaciteto, pa tudi kapilarno dviganje vode se zelo hitro prekine, tako da izgleda, da iz težkih tal izhlapi več vode kot iz lahkih, če­ prav to sploh ni pravilo ( M a t i č i č , 1977, 77). Tudi med posameznimi kulturami, pa različnimi fazami rasti iste kulture, so zelo velike razlike v dejanski evapotranspiraciji, ki nekajkrat presegajo razlike v potencialni evapotranspiraciji, izračunane po Thornth- waitovi formuli. S tem lahko razložimo dejstvo, da pomanjkanje vode zelo različno vpliva na različne kulture ali kulture v določeni fazi rasti. Če imajo rastline dovolj vla­ ge v kritični fazi rasti (to je obdobje, ko je rastlina najbolj občutljiva za pomanjkanje vode, pri žitaricah je to npr. klasenje), lahko vedno pričakujemo soliden pridelek, ki ga lahko kasnejše pom anjkanje vlage prizadene le v manjši meri. Kadar pa rastlinam pri­ m anjkuje vode ravno v kritičnem obdobju, nikakor ni razlog v premajhni retencijski kapaciteti prsti, kot trdi G a m s (1983b, 13), temveč v premajhnih količinah padavin ali vsaj v njihovi nepravilni razporeditvi. Manjša retencijska kapaciteta prsti lahko to vrem ensko hibo le še dodatno stopnjuje, v nobenem primeru pa je ne more pogojevati. 3. S tem sem se že dotaknil ključnega problema, ob katerem se moja stališča naj­ bolj razhajajo z urednikovimi, ki trdi, da suše v Sloveniji niso klimatsko pogojene. Ta trd itev je poudarjena že v njegovem uvodnem referatu (1983b, 13), dostavek k moje­ mu referatu pa je izkoristil za nadaljnje razvijanje le-te. Zaradi izključnega naslanjanja na povprečne mesečne in letne količine padavin ter potencialne evapotranspiracije je popolnom a spregledal njihovo količinsko in časovno variabilnost ter na mesto vzroka postavil prem ajhno retencijsko kapaciteto prsti. Gotovo je, da je to eden pom em bnej­ ših m odifikatorjev dela vodnega krogotoka, ki ga tu obravnavamo, nikakor pa ne more vplivati na input vode, ki prihaja v prst skoraj izključno s padavinami, zaradi česar tudi ne m ore pogojevati suše, kot je definirana v smislu naravne nesreče. M enim , da ni pravilno zanikovati klimatsko pogojenost suše v Sloveniji, in pri tem spregledati variabilnost letnih in mesečnih količin ter spreminjanje razporeditve pada­ vin p reko leta. S povprečki si pač ne moremo pomagati pri opredeljevanju naravnih ne­ sreč, tako d a je presenetljivo, kako je urednik popolnoma prezrl variabilnost padavin, ki je tipična za naše prehodno podnebje, in jo je poleg drugih natančno obdelal tudi F u r l a n (1961). R e y a (1940, 32) navaja naslednje najnižje letne količine padavin v obdobju 1919— 1939: 482 mm v Šentpavlu v Labotski dolini (leta 1921), 552 mm v Velikih Dolencih (1939), 605 mm v Trstu (1938), 697 mm v Gorici (1921),752 mm v M aribo­ ru (1921) in 850 mm v Ljubljani (1920). To pa še vedno niso najmanjše vrednosti, saj je bila najm anjša zabeležena količina padavin v obdobju 1851— 1880 526 mm v Celov­ cu, 767 mm v Ljubljani, 834 mm v Novem mestu, 880 mm v Kočevju. V M ariboru je le ta 1864 padlo samo 527 mm padavin, v Celovcu 1834. leta samo 413 mm, v Šent- pavlu v Labotski dolini pa leta 1865 samo 352 mm, kar je najnižja zabeležena letna ko­ ličina nasploh na slovenskem nacionalnem ozemlju (R e y a, 1940, 38). Po podatkih H idrom eteorološkega zavoda Slovenije za obdobje 1926— 1965 pre­ segajo negatina odstopanja od povprečnih letnih količin celo 50% , v glavnem pa so gibljejo od 30-40% . Ker pa so lahko toliko manjše padavine hkrati zelo neugodno raz­ porejene preko leta, je grožnja suše več kot očitna. Še večja kot letna so mesečna odstopanja od povprečnih vrednosti. F u r l a n (1963, 49) navaja najbolj suhe mesece v obdobju 1931— 1960: v M ariboru februar 1934 (1 mm padavin), marec 1953 (4 mm) in oktober 1942 (8 mm), v Murski Soboti februar 1934 (1 mm), m arec 1953 (4 mm), septem ber 1947 (6 mm) in oktober 1959 (6 mm), v Ljubljani pa marec 1948 in 1953 (2 mm), februar 1949 (3 mm) in maj 1958 (7 mm). Najdaljša sušna obdobja (obdobja brez ali z minimalno količino padavin) se pri nas pojavljajo pozimi in lahko trajajo preko 50 dni, medtem ko so poletna sušna ob­ dobja krajša zaradi lokalnih neviht, ki kljub precejšnjim količinam dežja le neznatno ublažijo posledice suše zaradi hitrega izhlapevanja in odtekanja po razpokah skozi prst. S tega vidika je značilna lanskoletna suša, ko so daljša deževna obdobja ločila sušo na spom ladanski, poletni in jesenski del, njene posledice pa so se stalno kopičile predvsem v oskrbi z vodo in proizvodnji električne energije v hidroelektrarnah, manj pa v kmetij­ stvu. Najbolj suhi meseci so bili april, junij, julij, avgust, septem ber in november, nad­ povprečno veliko padavin pa je bilo marca, maja in oktobra. Posledice t.im. kmetijske suše (pom anjkanje padavin in talne vlage v vegetacijski dobi, ki ne dovoljuje rastlinam doseči fazo zorenja in povzroča poškodbe ter venenje; O t o r e p e c , 1980, 86) so res v precejšnji meri odvisne tudi od sposobnosti prsti za zadrževanje vode, v prav tolikšni m eri pa tudi od ostalih značilnosti prsti (težko prst, ki po urednikovem mnenju lahko prepreči posledice suše s pomočjo vodnih zalog, je ob suši nemogoče obdelovati, obe­ nem pa zacem entira korenine posevkov, da se le-ti kljub določeni množini vlage ne m orejo razvijati), predvsem pa od razpoložljive količine padavin v kritičnih obdobjih, m edtem ko na ostale škodljive posledice suše nima retencijska kapaciteta prsti prav nobenega vpliva. Četudi bi se v svojem referatu omejil zgolj na ta del problem atike suše, bi bila ure­ dnikova kritika neum estna, saj v nadaljevanju poudarjam, da poleg klimatsko pogojene suše, ki lahko ogrozi Slovenijo kot celoto (zgovoren prim er je suša v letu 1983), »pridejo do izraza še lokalno ali na omejenem območju nastopajoči dejavniki (litološka zgradba, reliefna izoblikovanost, preperelinska odeja, itd.), ki lahko prive­ dejo neko lokalno skupnost v trajno ali občasno ogroženost zaradi pomanjkanja vode.« ( N a t e k , 1983, 97). Na podlagi tega razlikujem klimatsko, litološko in geomorfolo- ško-pedološko pogojeno sušnost. Najbolj značilen prim er litološko pogojene sušnosti je kraški svet s svojskim odtekanjem padavinske vode in z redkimi površinskimi viri pitne vode. Toda današnja problem atika oskrbe kraškega sveta s pitno vodo ni izklju­ čno posledica neugodnih naravnih razm er, am pak v veliki meri tudi napačnega načrto­ vanja, ko ob pospešenem razvoju naselij in vseh gospodarskih dejavnosti nismo dovolj resno upoštevali pom anjkanja vode. Pospešena industrializacija in urbanizacija, mo­ dernizacija km etijstva, razvoj turizma in prehod k modernejšemu načinu življenja so si­ lovito dvignili porabo vode, ki je lokalni viri niso mogli več pokrivati, regionalno om re­ žje pa še vedno ni dograjeno. Podoben je položaj na mnogih hribovskih kmetijah po Sloveniji, k jer geom orfološko-pedološke razmere po eni strani otežkočajo oskrbo km etij s pitno vodo, po drugi strani pa tanke skeletne prsti na strmih pobočjih ne m ore­ jo zadrževati vode, tako da lahko že krajše sušno obdobje spomladi ali poleti katastro­ falno zniža pridelek krme, kar vse neposredno ogroža preusmeritev kmetij v m oder­ nejšo proizvodnjo, pogosto pa celo njihov obstanek. Sicer pa je treba natančno razlikovati med pojmoma suša in sušnost. S u šn o s t je po definiciji (N a t e k, 1983, 95) lastnost, ki odraža stopnjo ogroženosti zaradi pom anj­ kanja vode (analogni izrazi so potresnost, poplavnost, vihamost) in se ji je možno do neke m ere prilagoditi, su ša pa je izjemen in zaenkrat nenapovedljiv naravni dogodek, katerega posledice je tudi možno ublažiti s smotrnim načrtovanjem in boljšim poznava­ njem pojava. Te pom em bne razlike urednik očitno ni opazil, sicer ne bi čutil nobene po trebe po pisanju »dostavka«. 4. K ot zadnji argum ent za nedodelanost mojega referata pa navaja urednik cel kup bolj ali manj smotrnih ukrepov za boj proti suši. Ne želim se spuščati v smiselnost predlaganih ukrepov, ker se na to ne spoznam, čeprav tudi sam menim, da je vprašanje preventivnih ukrepov proti naravnim nesrečam eno najbolj temeljnih. Seveda pa se je treba najprej sploh zavedeti suše kot naravne nesreče, kar lahko dosežemo samo z vse­ stranskim proučevanjem pojava (in kot geograf sem lahko konstruktiven samo tukaj), šele nato pa poiskati ustrezne oblike boja proti njenim škodljivim posledicam, na kar pa se veliko bolje razumejo agronomi, hidrotehniki, planerji in drugi. Po urednikovem pisanju v dostavku sodim, da mu moj prispevek na posvetovanju ni odgovoril na vsa odprta vprašanja. Glede na to, da je bil to prvi poskus celovitejše analize problem a sušnosti in suše pri nas, nisem niti pomislil, da bi zmogel najti vse od­ govore. Tako pisca dostavka kot ostale (meteorologe, klimatologe, hidrologe, agrono­ me, idr.) čaka na tem področju še veliko dela, menim pa, da obstajajo tudi sprejemlji­ vejši načini predstavljanja stališč, mnenj ali rezultatov lastnega dela, ki dajejo vsem udeležencem , tudi mlajšim, enake možnosti za konstruktivno diskusijo. L iteratura B l i i t h g e n , J. — W e i s c h e t , W., 1980: Allgemeine Klimageographie. 3. neu bearbeite te Auflage. 887 str. Berlin. F u r l a n , D ., 1961: Padavine v Sloveniji. Geografski zbornik 6, str. 7— 160. Ljub­ ljana. F u r l a n , D ., 1963: Klimatski opis severovzhodne Slovenije. Elaborat. Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani. 89 str. Ljubljana. F u r l a n , D. in s o d e l a v c i , 1967: Ugotavljanje evapotranspiracije s pomočjo norm alnih klimatskih pokazateljev. Letno poročilo meteorološke službe za leto 1966. H idrom eteorološki zavod Slovenije. Str. 41— 124. Ljubljana. G a m s , I., 1983a: Dostavek k referatu Ogroženost Slovenije zaradi suše. Naravne nesreče v Sloveniji, str. 99— 100. Ljubljana. G a m s , I., 1983b: N aravne nesreče v Sloveniji v pregledu. Naravne nesreče v Slove­ niji, str. 10— 17. Ljubljana. G a m s , I., 1983c: Geografija i proučavanje prirodnih nepogoda. Zbornik XI kongre­ sa geografa SFRJ održanog u SR Crnoj gori od 28.9. do 2 .10 .1981 , str. 67— 72. Titograd. G r i f f i t h s, J. F., 1978: Applied climatology. An introduction. 136 str. Oxford. H o č e v a r , A. — P e t k o v š e k , Z ., 1977: Meteorologija. Osnove in nekatere aplikacije. 219 str. Ljubljana. M a n o h i n, V., 1960: Vremenoslovje in podnebjeslovje. 151 str. Ljubljana. M a n o h i n, V., 1962: Agroklimatologija. 132 str. Ljubljana. M a t i č i č , B., 1977: Evapotranspiration studies on different crops and irrigation w ater requirem ents. Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Final Techni­ cal R eport P. L. 480. 221 str. Ljubljana. N a t e k, K., 1983: Ogroženost Slovenije zaradi suše. Naravne nesreče v Sloveniji, str. 94— 99. Ljubljana. O t o r e p e c , S., 1980: Agrom eteorologija. 231 str. Beograd. R e y a , O ., 1940: Padavine na Slovenskem v dobi 1919— 1939. Geografski vest­ nik 16, str. 25—40. Ljubljana. R e y a. O ., 1959: Die hydrische Bilanz in den jugoslawischen Alpen. Berichte des D eutschen W etterdienstes 54. 5. Internationale Tagung für alpine M eteoro­ logie in G arm isch-Partenkirchen von 14. bis 16. Septem ber 1958, str. 126— 128. Offenbach am Main. S e 1 b y, M. J., 1971: The surface of the Earth. Vol. 2: Climate, soil and vegetation. 437 str. London. T h o r n t h w a i t e , C. W., 1948: An approach toward a rational classification of climates. G eographical Review 38, št. 1, str. 55— 94. New York. ON THE PROBLEM OF DROUGHTS IN SLOVENIA Karel N a t e k (Summary) The main task of the article is the discussion on the climatic conditionality of dro­ ughts in Slovenia. The larger part of it gets more than 1000 mm of precipitations yearly but the rainfall is unreliable and varies considerably in the am ount (the negative devi­ ation from the annual mean is up to 50 percent) and in the distribution over the year. So the occurence of relatively long dry periods up to 40 days is not infrequent. The drought as natural hazard (as defined as such a negative deviation from the annual m ean and norm al distribution of precipitations that the natural and cultural vegetation and the surface and the underground drainage cannot be m aintained in the normal con­ ditions what leads to disturbances in the social activities and gives rise to considerable losses) is dependent first of all on the deviations from the normal distribution of preci­ pitations over the year and therefore climatically conditioned. The negation of this fact through the presentation of m ean values of appropriate meteorological data only with­ out reference to their deviations from the means is questionable and inacceptable. The negative consequences of droughts are very often intensified by unfavorable environ­ m ental conditions (perm eable ground in the karst areas, skeletal soils with small field capacity on steep slopes etc.) but the shortage of rainfall as a primary cause of droughts in Slovenia cannot be influenced by these external conditions.