SPOMNITE BE
SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM DAROM!
^xxxxxxxxxzxrxzxj

:iska
AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
domovin h
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
NO. 211
CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, OCTOBER 28, 1946
LETO XLVIII—VOL. ZLVII1
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
(Došle preko Trsta)
ČEŠČENJE MATERE BO-ŽJE JIM JE TUDI NA POTI. ~~ Pisali smo že, kako je Tito govoril v Kranju avgusta meseca, da njegovim sovražnikom ne nič pomagalo češčenje Marije- Skoro ob istem času se je Znašal nad češčenjem Marijinim Judi predsednik hrvaške vlade komunist Bakarič. Govoril je o češčenju na komunističnem zborovanju. Ne upa si pa naravnost prepovedati, da bi hodili '•iudje na božja pota. Tudi komunistični listi se zaganjajo v češčenje in ga blatijo. Jeze Se na ljudi, ki romajo na božja P°ta, zraven pa zasmehujejo Mater božjo in njene častilce.
Zlasti so znana romanja k ^lariji v Bistrici v hrvaškem Zagorju. Baje je letos šlo iz Za-j>reba 50,000 ljudi peš na to b°žjo pot. Tudi iz Dalmacije, k.ier je komunizem posebno div-
svojih "državniških" govorih svariti svoje komunistične vernike, da ne bi morda tudi oni podlegli skušnjavi in šli na bo-' ž jo pot.
ENA IZ BEGUNSKIH TA-1 BORIšč. — Opozorili so me, da1 se premalo ve v javnosti, da je' zelo veliko število beguncev po1 taboričih in izven njih takih, ki so že prej uživali dobrote inter-1 nacije. Po Koroškem so begunci, j ki so prišli naravnost iz Dachau a1 in niso mogli več v domovino, i ker so tam zavladali komunisti. Prej so te ljudi odpeljali Nem-| ci, ker so bili proti totalitarne-1 mu režimu, sedaj jih iščejo ko-; munisti, ki so drugi totalitarci.! Zelo veliko je pa takih, ki so bi-1 li v takih taboriščih in so strada-1 li na Rabu, v Gonarsu in drugod po Italiji. Danes te ljudi internacionalni komunisti proglašajo za narodne izdajalce, ker so
Jal proti katoličanom, prihajajo bili pač proti zmotam komuni-vesti o Marijinem »češčenju. To1 zma, kot so bili proti fašizmu, češčenje tako razburja Tita in1 V Gradcu v Avstriji študira Njegove oprode, da morajo v
(Dalje na 2. strani)
Po dolarji; si bo
nabral milijon
ifi
Denver, Colo;1— Poštne oblasti preiskujejo zadevo nekega moža iz Baltimore," Md., ki si hoče zbrati milijon dolarjev. Nekateri ljudje v Denverju so namreč dobili pismo sledeče vsebine:
"Rad bi imel milijon dolarjev. Najbolj preprost način za dosego tega je, če vprašam za denar. Zato sem se namenil, da bom pisal pisma in vsakega prejemnika vprašal, naj mi pošlje en dolar, dokler bo milijon skupaj. Ali mi ne bi hoteli tudi vi poslati dolar v priloženi kuverti'?"
V pismu je bil podpis: Grga Wold, P. O. Box 865, Baltimore, Md.
GUVERNER 10 DVA DNI V CLEVELANDU
oblaki so rudeči,
Kaj naj pomenijo,
so rekli ljudje
V petek popoldne smo imeli v Clevelandu priliko opazovati pr°ti zapadu močno rdeče ne-kot bi bil kje kak velik po-Zar- Nekateri so v strahu mi-slili> da se nam bliža kak tor-nado. Zopet drugi so rekli, da
to.
Pomeni bližnjo vojno.
Pa ni bilo nič drugega, kot da
takrat sonce zahajalo in da
Je bil rdeč svit skozi oblake,
ar je dajalo tako čudno barvo.
Sinoči je šlo sonce k pokoju V tem kraju ob 5:30 popoldne. --o-
^edsednik Truman je °dpravil vso colnino na les za hiše
\ Washington. — Predsednik ruman je naročil zakladniške-u tajniku, naj ne pobira nobe-e colnine za les in lesne izdelke, r Je potrebno za gradnjo hiš veteranom. Ta odredba ,0 v veljavi toliko časa, da se
0	zadostilo pomanjkanju hiš. Ta odredba se predvsem na-
aŠa na les, ki prihaja iz Kana-e' ki bo zdaj prost carine. Les-j a industrija je na to odgovori-> da ta predsednikova odredba ~ Pomeni nič, ker radi tega ne Prišlo nič več lesa v deželo. ^ potrebujemo je to, da bi se obilo več gradbenega materi-, a; Žeblji, naprimer, ki se prodajo po $4 sodček, ,se prodajajo na črni borzi po $50, ker jih
1	dovolj za normalne zahteve, j. da je zdaj obljubila žeb-v rski industriji $20 bonusa za
Sako tono žebljev, ki se jih bo Jr°duciral0 nad normalo.
Poskusno glasovanje kaže, da bo Lausche dobil veČino tukaj
Ljudje beže iz Titovine
Rojakinja je dospela iz domovine, njen mož je zaprl doma
V tore)k bo na shodu SND na St.t Clair, sredo v Euclidu
j Guverner Frank sJ. Lausche Poskusno glasovanje, ki ga je ; uvideva, da bo izid?volitev v o-izvedel clevelandski dnevnik kraju Cuyahoga odločeval nje-Plain Dealer v okraju Cuyaho-1 govo izoHtev gli .'Jpoija?.. Vse ga kaže, da bo dobil guverner kaže, da mora dobiti governer Lausche večino, toda ne toliko poleg vseh glasov, ki jih bo do-, kot jo je dobil leta 1944.	bil po ostalem delu čfržave, dokaj
To glasovanje kaže, da bo do- močno večino v okraju Cuyaho-bil guv. Lausche v Clevelandu ga, ako hoče biti izVoljen. Zato 61% glasov, Herbert pa 39; bo ?adnje dni pred volitvami po okraju zunaj Clevelanda bo govoril največ v tem okraju, dobil Lausche 52 7< v Herbert pa j Slovenci ga bodo imeli prili-48%. Skupno bo dal torej ! ko slišati jutri večer in v sredo okraj Lauschetu 58% glasov, večer. Jutri večer se bo nam-
Herbertu pa 42%. Ce bo torej na 5. nov. volilo v okraju 400,-000 volivcev bo dobil Lausche 64,000 glasov večine, dočim jo je dobil leta 1944, 192,156, toda je volilo 538,296 državlja-, nov.
Nekateri trdijo, da bo 64,-j OCO glasov večine za Lauscheta premalo, da bi zmagal nad Her-bertom, da bi moral dobiti naj-, manj 125.000 večine, ker bo republikanec dobil drugod po državi veliko glasov.
To, seveda, so pa vse pi^edvo-j livna ugibanja, ki pa vseeno kazijo, da bo potreboval guv. Lausche vsak naš glas.
v	soboto je bil od-prt lov na race
v	državi ohio
reč vršil velik politični shod v avditoriju SND na St. Clair Ave., začetek ob 8. Ta shod je namenjen v prvi vrsti za vse Slovence v Clevelandu, ker ne bo mogel posetiti vseh vard, kjer prebivajo naši ljude.
Ta shod v SND bo pod pokroviteljstvom odbora za izvolitev Lauscheta in ne pod vodstvom kakega političnega kluba. Demokratski klub 23. varde pri tem radevolje sodeluje ter zelo lepo pomaga.
Poleg guvernerja Lauscheta, i ki bo glavni govornik na tem !shodu, bo še»več drugih govornikov, kot državni senator Wm. | M. Boyd, zvezni senator James ! W. Huffman in drugi. Na rojake apeliramo, da se udeleže | tega shoda v kar največjem številu, da bo naš guverner videl,
V četrtek je dospela v Cleveland Milena Marolt. To je bilo njeno dekliško ime. S seboj je pripeljala 3 leta staro hčerko Yno Marie. Njen mož je o-stal v stari domovini in sicer je zaprt pod partizansko vlad'o. Prišla je k svoji teti Mrs. Frances Ceh, 7519 Sagamore Ave.
Mrs. Marolt pravi, da je stara 26 let, pa da se čuti kot bi bila stara najmanj 40, tako so jo zlomile razmere v Jugoslaviji. Iz Trsta se jfe pripeljala v Mobile, Alabama, od Uim pa v Cleveland.
Prosila je, naj se njeno poročeno ime ne rabi v javnosti, kjer je njen mož zaprt doma in bi mu to lahko škodilo.
O razmerah v Titovini pravi: 'Ali si morete predstavljati razmere, kakršne vladajo tam? Moj mož je sodeloval v podtalnem gibanju s partizani proti Nemcem. Nemci so ga radi tega zaprli, zdaj so ga zaprli pa partizani."
"Nikdar bi ne mogla verjeti, da bi mogli moji lastni ljudje
tako ravnati s svojimi lastnimi državljani, kot bi bili njih sovražniki, ne pa njih lastni bratje."
Milena je bila rojena v Ljubljani. Njen mož je bil prijet v Trstu v maju 1945, pravi. Preko meje je prišla devetkrat, da bi kaj zvedela o njem in
nima pravice ostati dlje v Jugoslaviji. Ukazal ji je, da se javi Zadel od avta
Razne drobne novice iz Clevelanda in le okolice
pri ameriškem konzulu v Bel-gradu. Tam je dobila potni list zase in dovoljenje za mater, da gresta v Ameriko. V dveh mesecih, kar je odšla z delavskega taborišča, se je Helena zredila že za 20 funtov.
Ženski tudi pripovedujeta, kako so prišli partizani v njih vas in vsako noč postrelili po 100 oseb in to več noči zapovrstjo.
Ivakrat bi bila skoro sama ra- i T.°. ?a sam0 za^0« ker ,so ameri-di tega zaprta.
"Ameriško poslaništvo v Bel-gradu je dvakrat poskusilo pro-najti, kjer se moj mož nahaja,"
ški letalci bombardirali vojaške naprave v bližini. Pripovedujeta tudi, kako je vsaka oseba izginila neznanokam, kadar se je pri nji zglasila tajna policija OZNA.
Sestrična Mrs. Sadar je poslala na ameriški konzulat v Bel-
pripoveduje. "Upam, da bom dobila kakšne vesti o njem."
Je ameriška državljanka po starših, s katerimi je živela v - , TT , . Pennsylvania od 1929 do 1931.! «rf ^Helenin rojatoi »t iz C e-
Vrnila se je v Trst, kjer je ži-' ^ ' [ J° V
, . ' .	i, , lo iz jugoslovanske suznosti m
vela pri stari materi. Študirala	.	, , , . ,
, ... t • , i- • r, njeno mater. V delavskem tabo-je zdravilstvo v Ljubljani. Za; rigi kjer sta se nahajali> je še
izvršitev študij potrebuje *e; kakih 5Q d ih ameriSkih dr_
eno leto.	,. , v , •
žavljanov, trdita ženski. Povedala je, da je-dobila Ju-i	_n_
goslavija dobila mnogo pomoči od UNRRA in da je v Jugoslaviji sedaj dosti živil, ki se dobe pa samo na črni borzi.
Iz Pennsylvanije je prišel v soboto njen oče, s katerim se nista videla že od leta 1931.
Mati in hči sta se komaj rešili iz suženjstva v
Titovini
rVa pošiljka popra je že
i da ga njegovi lastni ljudje še Columbus, O. — Pol ure pred niso zapustili. Naj vidi, da je sončnim vzhodom v soboto je še vedno dobrodošel v svoji last-bil odprt lov na race v državi ni vardi.
Ohio. Lovci trdijo, da plena ne' Na tem shodu bo razložil gubo posebno dosti v prvih dneh, I verner, kako je vodil državno
to pa radi gorkega vremena. 'gospodarstvo zadnji dve leti, injščih kot pravcate sužnje ameri-
Iz Kanade prihajajo poročila,! kako ga bo vodil, če bo ponovno J ške državljane, da so se začele race in gosf šele1 izvoljen. Razložil bo davke in
K sestrični Mrs. Katarina Sadar, 1^130 Sylvia Ave. v Clevelandu sta prišli iz Jugoslavije mati in hči, Mrs. Terezija Mei-ster, stara 48 let in njena hči' Helen, stara 20 let,' ki je bila rojena v Clevelandu. Tam sta bili 17 let, prej v Clevelandu. Zadnjih 22 mesecev sta prebili oziroma preživeli kot pravcati sužnji v enem izmed Titovih delavskih taborišč. Tam sta morali delati od 5 zjutraj pa do sončnega zahoda, pripoveduje^ ta. Po 16 oseb je spalo v enem majem prostoru na goli slami, kjer so bili v večnem trahu pred puškinimi kopiti Titovih straž, ali pa, da jih bodo odpeljali v rvske premogovnike za železni-zastor. . .
Danes sta zopet svobodni in v svobodni Ameriki, ker je Helena ameriška državljanka in vsled prizadevanja ameriške vlade, še nedavno je bilo v jugoslovanskem poslaništvu v Washingtonu odločno zanikano, da bi se nahajala v Jugoslavii kaka prisilna delavska taborišča. No, ti dve ženski potrjujeta prav to, kar je ameriška vlada obtožila komunistično jugoslovansko vlado, da nasilno drži v delavskih tabori
Nick Sajatovic, stanujoč na 1591 E. 45. St., je bil zadet od avtomobila, ko je šel čez Addison cesto. Z nevarnimi poškodbami so ga odpeljali v Clen-ville bolnišnico.
Obisk iz Waukegana—
V soboto in včeraj je bil tukaj Joseph Zore iz Waukegana, glavni odbornik KSKJ. Kot sedanji načelnik atletike pri K. S. K. J. je imel važno posvetovanje o novem programu z novo izvolienim načelnikom Frank Znidarjem in Miss Frances Lokar iz Pittsburgha. Mr. Zore je bil na zadnji konvenciji izvoljen v finančni odbor, na njegovo mesto pa agilni Frank Znidar iz Collinwooda,
Obisk iz Willarda—
Naše uredništvo so obiskali sledeči prijazni rojaki iz Wil-lard, Wis.: Mr. in Mrs. Anton Markun ter John Champa. Mar-knnova sta prišla zadnji teedn nu poroko nečakinje, John Champa pa na bratovo. Stanovali so pri sorodnikih družine John Zakrajšek, 6220 Carl Ave.
! Nov grob v domovini—
Mrs. Frank Znidaršič, 724 K. 157. St., je prejela iz domovine žalostno vest, da ji je v vasi Prigorica pri Ribnici umrla ljubljena mati Ana Tanko v starosti 73 let. V starem kraju zapušča 7 otrok, v Clevelandu pa omenjeno hčer Mary in sina
Trije Slovenci so bili spoznani za krive pred ameriiko sodni jo
Obtoženi so bili, da so ugrabili nekega moškega ki je hotel k policiji
Gorica. — Pred ameriško vo-. . .	jaško sodnijo 88. divizi je so bili
Mati in jaz sva ostali na kme- ani krivim trije Slovenci,! Johna Naj mirno poči;a v tiji v Srbiji. Nemci naju niso , _ ...rr.)hiH ,1pWtl moswa i	/ •	,
dosti nadlegovali v-/eli «n koli '	ugrabili nekega moškega, m grufh preostalim sožalje.
nadlegovali. Vzeli so, koli- ki ge je hotd vpisati k poiciji v .
kor so mogli, toda nam pustili/ julijaki Krajini. Sodnija kazni I LcP° obiskana odprtija— da sva se preživeli. Kar je bilo ni r.lZgiasiia> pravijo pa, da i Slavnostna odprtija Raceto-
odpe-^ j)0 precej občutna.
Pri obravnavi je bilo določeno j sledeče. Neki Anton Cukanja se1 je 15. sept. vračal na svoj dom, I ki se nahaja v zoni A. Nenadoma so ga iz zasede napadli: Pe-■ lelin Drago, Marijo Adamič in1 Viktor Cukanja, ki je daljni sorodnik prizadetega. Z orožjem so ga prisilili, da je šel do meje,' Nova ccsla v delu— ki deli zono A od B. Tam so ga j V soboto so pričeli graditi no-izročili jugoslovanski narodni Vo cesto, tako imenovano "Gr-gardi, ki ga je zaprla.	j dina Drive," ki bo med 61. in
Na 21. sept. je pa Cukanja 62. ^esto pri nekdanji plinarni, ušel in se vrnil v zono A, kjer se East Ohio Gas Co. Na eni stra-. , je pritožil pri okupacijski obla-'ni te ceste bo nova naselbina, Potem so prišli pa partizani. stL vojaška policija je začela na drugi strani a ,k z j /
Ti so pa pobrali vse kar je se, preiskovati in je našla v hiši ščem za otroke, ki bo zavzemal ostalo. V novembru 1944 so pri-, Adamiča strojnico, v hiši Pete- 2 akra zemlje> N cesta bo
sh partizam v hišo m jima re- lina pa puško.	dogotovljena v nekako ~ treh
kli, naj bosta v petih minutah Pri obravnavi je povedal Cu- tednih
pripravljeni za odhod. S seboj, kanja> da mu ie Adamič rekel,	_ _
ne smeta vzeti drugega kot kar da so ga ugrab'iH radi tega, ker
je hotel k policiji.
-o-
moških, so večinoma vse ljali 11a prisilno delo.
"Končno so prišli Rusi. Kadar so se ruski vojaki napili, so začeli stikati za dekleti. Kadar sem šla 11a cesto, sem se opravila kot stara ženska, da me ne bi nadlegovali. Nekega zimskega večera sem se morala skriti zunaj v grmovje in tam prebiti vso noč. Ruski vojaki so namreč vlomili vrata, kt) so iskali dekleta. Kar je bilo še moških v starosti od 18 do 60 leta, so vse odpeljali v Rusijo na prisilno delo.	x
vih prostorov, izdelovalnice sla-Idoleda in mlekarne na 200. ce-I sti, je bila včeraj lepo obiskana I od strani naroda. Slovenci smo lahko ponosni na to podjetje, i ki je edino take vrste med nami. Enkrat pozneje bomo v listu bolj natanko opisali to ! podjetje.
imata na sebi.
"Oprostite,' 'sem rekla, "jaz sem ameriška državljanka."
"Kaj nas pa briga, če si," so odgovorili. "Tudi če bi bila hči predsednika Roosevelta, bi mo
Jeklarska unija zahteva nekaj zvišanja v mezdi
V kratkem pripovedujeta vr-
eliti proti jugu, ker je šele se-: pa glede bonusa veteranom. riivši ženski to-le. Do leta 1929 daj postalo mrzleje.	j V sredo večer bo pa guver- je jmei ijavid Meister mesnico
na potu	I V državi Ohio traja lovska ner Lausche govoril na shodu v( v Clevelandu na Hough Ave. in
New York. _ Ves čas vojne1 sezija na race do 9. decembra. Shore High šoli na Lake Shore cesta. Takrat je mesnico
* dobila Amerika nič ptfpra z:Toi'e.i fantje, kar za njimi, če Blvd. in 222. cesta. Tudi na ta prodal in odšel z družino v Ju-aljr>ega vzhoda. Leta 1939 je| hočete imeti dobro pečenko na shod naj pridejo naši ljudje z goslavijo, da obišče tam sorod-
! vzhodne strni mesta v največ-1 rake. Starši Mrs. Meister so I jem številu. Avditorij šole ima umrli in tako so ostali tam, da
hlio v Ameriki 673,000 vreč!mlzl
(Vi kih
Saka po 140 funtov ) popra,
ga je morda samo še ka-!Nov način, kako se pazi i-20« sedežev, torej je prostora llrede zapuščino 'in obdelujejd
se
5,800
Pritož
vreč. Zlasti klavnice ujejo, da ga nimajo pri '
nazeno	, cWolj^za vse.	! zemljo.
jjj.. — ujejv, ua ga iii".aju fii Des Moines, la. — Ralph But- Končno je uvidela, da ga Ko je izbruhnila vojna,.so na-b0 '1ravUanju mesa. No, temu ler je najel letalo ter ž njim!	ne bo nazaj	j tiji odpeljali Meistra v .Nemčijo
gjj^mahi odpomoreno. Prva po- krožaril nad hišo svoje odtuje-'; Cincinnati, O. — Mrs. Fischer 11a prisilno delo. Danes je v nn™„	ne žene cele 3 ure. Tako je vi-j je prišla na sodnijo po razporo- Nuernbergu, kjer je tolmač pri
del ob 5 zjutraj, kako je nek ko. Rekla je, da jo je mož pu-; ameriški armadi. Zdaj še ne ve, moški odšel iz hiše. Na podlagi stil v januarju 1908 in da je da sta žena in hči že na varnem
Popra
namreč že na
niori f"1"* Je
u m na potu v Ameriko.
<»<Vi
o/VJ SESTRA. SPOMNI
"EOUNCEV s kakim
DOLARJEM
Iz raznih naselbin . Philadelphia. — pmup Mur-
Detroit. — Po dolgi bolezni je ray, predsednik unije CIO je ob-, 12. okt. umrla v bolnišnici v vestil jeklarsko industrijo, da bo rala z nami. Amerikanci misli-; gault ste- Mariei Mich., Jony 900,000 članov zahtevalo "zdra-jo, da so vse, če imajo obleko in'Gaber, rojena Logar, stara 56 vo" zvišanje mezde in sicer ka-avtomobile. Pa so večji fašisti j let, doma iz Sore pri Logatcu, kor hitro mogoče. Ni pa rekel, kot so Nemci."	j Notranjsko. Zapušča moža in kako visoko naj bo to zvišanje.
Ženski pripovedujeta, da so ju sina.	Murray je izjavil pred di-
partizani odpeljali v delavsko ta-j Ambridge, Pa.—Dne 30. sept. striktno konvencijo, da smo do-borišče Jarek, kjer je bilo do je umrla Anna Oguliti, stara 73 bili v deželo inflacijo radi po-16,000 jetnikov. Od teh jih je'1 let, doma iz Kamenvrha, fara hlepnosti ameriške trgovine in
do 12,000 pomrlo od lakote. Za zajtrk in večerjo so dobivali ju-
lovo juho in košček koruznega kruha.
Tukaj sta bili na prisilnem delu pri obdelovanju državnih kmetij do 16. avgusta letos. Ta-
tega je šel na sodnijo po razpo-1 zdaj izgubila že vsako upanje, roko.	da bi prišel nazaj.
v Ameriki.
št. Petru pri Novem mestu. Bol- industrije, ne pa zaradi mrvice na je bila 28 mesecev. Bila je zvišanja v mezdi, ki jo je dobil ho iz moke in vode. Po 2 funta j med prvimi naseljenci v tej na- delavec v tem letu. moke na vsakih 400 jetnikov.' selbini. Zapušča tri poročene Murray je rekel, da se je zni-Opoldne so dobili pa redko fižo- hčere — Sophie Gor up, Mary žal zaslužek delavca za 30%, ker
Ilabich in Anno Petrič (slednjo dela krajše ure ter izjavil: v Warrenu, O.) kakor tudi osem "Jeklarski delavci bodo vpra-vnukov.	, šali za višjo mezdo. Ljudje to
Presto, Pa. — Dne 14. okt. je potrebujejo. Ameriška industri-umrl John Primozich. star 56 ja ima dovolj visok dobiček, da krat je pa poklical Heleno po-(let, doma iz Hotavelj nad škof-, lahko plača višjo mezdo, ne da veljnik taborišča in ji rekel, da; jo Loko. Tukaj zapušja ženo, bi bilo treba zaradi tega podra-
Potem pa pripoveduje hči: je ameriška državljanka in da dve hčeri, brata in sestro. žiti življenske potrebščine.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor)
6117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3. Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko na leto 17.00; m Cleveland In Kanado po poŠti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4 00; H Cleveland In Kanado po pošti pol leta $4.50. Za Ameriko detrt leta $2.50; aa Cleveland In Kanado po poitl četrt leta $2.75.
Za Cleveland in okolico po raznaialclh: celo leto $7.00. pol leta $4.00. tetrt let« $2.60.
Poaamwna itevllka it&ne 8 centov.
SUBSCRIPTION RATK8: United State* $7.00 p«r year; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year C. S. $4.00 for 6 month«. Cleveland and Canada by mall $4.50 for 0 months. O. S. 12.60 for S month«. Cleveland and Canada by mail $2.75 for 3 months.
Cleveland and luburbe by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, $2.50 for I month«.
_8in<le coplM 8 cent« each._____
Entered a« aeoand-elaa« matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 187$.____
No. 211 Mon., Oct. 28, 4946
Varujmo se prehlada
Zdaj jc v deželi tisti letni čas, ko dobimo strupeno slano in vlažno ozračje, ki človeku tako rado prinese prihlad.
Zdravniki pravijo, da nobena bolezen ne ukrade človeku toliko delovnih ur, kot prav prehlad. Prehdad sam na sebi traja navadno od 2 do 7 dni, toda dostikrat je pa tudi povzročitelj druge, včasih nevarne bolezni, kot pljučnice in influence.
Kaj naj pa storimo, da se obvarjemo prehlada, bo vsak vprašal, En nasvet je ta, pravijo zdravniki, da ne pridemo v dotiko z osebami, ki že imajo prehlad. Ta nesnaga se namreč zelo rada prenese iz ene osebe na drugo in sicer s kašljem ali kihanjem.
Zdravniška veda svetuje za ta letni čas, da uživamo dosti mleka in maščobe, sočivje, sadje, meso in drugo hrano, ki vsebuje dosti proteina.
Pa dosti počitka — svetujejo zdravniki. Spalnice imejmo vedno dobro prezračene. Ni dobro telesa preveč segreti in ne preveč ohladiti. Oblečeni bodimo vedno tako, kakor je pripravno za vreme. Dostikrat si umijmo roke, zlasti pred jedjo.
Kdor začuti, da se ga le lotil prehlad, naj ostane doma. Prvič, da si prehlada ne poslabša, drugič pa, da ne prenese prehlada še na druge osebe. In kdor ostane doma radi prehlada, naj ne gre prehitro iz hiše. In kakor hitro začuti človek, da se ga loteva mrzlica, da čuti bolečine po telesu in oslabelost, naj takoj pokliče zdravnika.
Ne recite: eh, kaj, malo me je streslo, pa bo že odleglo. Samo zdravnik lahko presodi, če je vaš prehlad nevaren, ali ne.
Odpri srce, odpri roke.. .
11
Dobro je govoril, predsednik
Naš predsednik se je kar dobro postavil v sredo večer, ko je pozdravil svetovno detegacijo, ki se je zbrala z vsega sveta k prvemu zasedanju narodne skupščine. Brez vsakega pridržka je Mr. Truman povedal temu svetovnemu kongresu, kaj naša dežela pričakuje od združenih narodov.
Z naglasom in besedami, ki so bile dokaj prijazne, toda krepke, je opozarjal združene narode, da so podpisali čarter v katerem so obljubili spoštovati "štiri važne svobodščine" — vere in besede, strah pred pomanjkanjem in bojaznijo. Zlasti je predsednik poudarjal: oproščenje pred bojaznijo, v kar je vljučil strah — pred vojno.
Opomnil je zastopnike združenih narodov, da je vsak izmed njih obvezan, da se izogne nasilstvu ali grožji z nasiljem. Take garancije, je rekel predsednik, lahko dajo čut varnosti malim narodom samo tedaj, ako bodo veliki spoštovali postave narodov in postave pravice.
S tem je naš predsednik jasno povedal in zagotovil vsemu svetu, kakšnega mnenja je ameriški arod. Upamo, da njegove besede niso padle pa peščena tla in da jih ni govoril praznim stenam mestne hiše v New Yorku, kjer je bila zbrana svetovna delegacija.
Naš predsdenik ni ob tej priliki z nobeno besedo omenil Rusije. Toda prepričani smo, da je vsak delegat spoznal iz njegovih besed, da misli prav njo. Tega vsaj gotovo niso zgrešili ali napačno tolmačili ruski delegatje, niti njih gospodarji v Moskvi. Prav dobro so vedeli in čutili, da ko je predsednik Truman govoril o zatiranju posameznikov, da je mislil pri tem na tisti del Evrope, ki je zasedena ali kontrolirana od Rusije in ko je govoril o grožnjah sile, je mislil na Grčijo in Turčijo, na kateri zdaj Moskva pritiska.
Mr. Truman je prav povedal, ko je rekel, da hoče imeti naša dežela samo mir in sicer tak mir, ki bo trajen. Predsednikove energične besede so dale vsakemu jasno razumeti, da stojijo Zed. države z vso svojo silo za tem, da bo trajen mir tudi dosežen, tako ali pa — tako.
Ji ni zamere
Neka gospodinja je oni dan rekla: "Vsa srečna se počutim, da je enkrat prišlo tako, da mi je mesar ponujal meso, pa ga nisem hotela vzeti, ker je bilo predrago. Prej ga nam niso hoteli dati za nobeno ceno, zdaj ga pa mi ne maramo po njih ceni, pa če ga nikoli več ne vidim v loncu. Naj jim le kar zgnije v klavnicah, če nas mislijo odirati. Kdor hoče plačati vsako ceno za meso, naj le, jaz že ne bom. Kar je prav, je prav. Vsak je upravičen do poštenega zaslužka in dobička, ampak da bi plačala, na primer, 69 centov za funt zmletega mesa — ne jaz."
Ako bi vsaka gospodinja tako rekla, bi bile cene mesu kmalu na pošteni višini.
Do te stavke ne sme priti
John L. Lewis, predsednik unijskih premogarjev grozi s'stavko, če ne bo vlada ugodila zahtevam unije. Upamo, da do te stavke ne pride, ker bi bila naravnost uničujoča ob tem času za vso deželo. Vlada, ki zdaj obratuje premogo-vinke, mora gledati na to, da do stavke ne bo prišlo. Unija gotovo ne bo zahtevala nekaj nemogočega, torej se bo s pa-metimi dogovori gotovo lahko doseglo sporazum. Stavka v premogovni industriji tik pred zimo bi bila katastrofa za
če boste vi molčali, bodo kamni kričali. . .
Tako nekako je zapisano saj veste, kje.
Naj se nekateri še tako po-hujšajo nad menoj, resnica je, da mi neprestano prihajajo na misel te besede, ko te tedne jemljem v roke različne AMERIŠKE časopise, katoliške in neka-toliške.
Prav zares naravnost KRIČIJO ti listi — o čem neki?
O preganjanju katoliške cerkve in vere sploh v Jugoslaviji! ! !
Nekateri teh časopisov imajo dolge dolge kolone o tej zadevi, zlasti v zvezi z obsodbo nadškofa Stepinca v Zagrebu. . . » » •
Ako bi hotel biti spet nekoliko "žleht," bi zapisal tole:
Škoda je, da dandanes ni več med nami "Pisanega Polja." — Tam bi gotovo čitali, da vso to "propagando" inšpiriramo in spravljamo v ameriško javnost mi, ki včasih kaj napišemo za Ameriško Domovino, zlasti pa seveda Jaka sam. Tako bi bilo zapisano na "Pisanem Polju." Saj je bilo nekoč tudi to zapisano, da mi spravljamo v svet po ročila o tistih 'slavnih volitvah,' ki so se vršile v Jugoslaviji pred nekako letom dni. Kjerkoli je bilo poročano, da tiste "volitve" niso bile volitve, ampak vožnja backov v klavnico — vse smo po trditvi "Pisanega Polja" spravili v javnost — mi. . .
Saprabolti kako bi bili "mi" lahko danes ponosni, ko bi nam "Pisano Polje" mešanega spomina dalo kredit, da spravljamo v javnost vse pisanje o preganjanju cerkve v Titovini — o-
gromno, ogromno delo! * • •
ičie hočemo biti odkritosrčni, moramo priznati, da smo se slovenski katoličani v Ameriki ta leta zelo kumerno izkazali in se še zmerom zelo kumerno izkazujemo. AMERIŠKI DOMOVINI gre res primeren kredit, ampak tudi ona je ves čas "spreobračala"—nas same! Povedala je res zmerom naravnost to in ono, toda njen glas se ni slišal preko slovenskega kroga ali krožka. Vse njeno delo je ostalo za "home consumption."
Za AMERIŠKO DOMOVINO so polagoma pricapljale nekatere druge katoliške skupine in deloma njihov tisk — prav polagoma. Pa ne samo polagoma, tudi s primernim strahom in o-preznostjo. Ne bom imenoval teh skupin, saj jih sami dobro poznate, šele prav v novejšem času se je na" primer bral v Glasilu močan izraz osramočenja od strani odgovornih ljudi pri IvSKJ. No, vsaj nekaj je.
Res se je osnovala tudi LIGA SLOVENSKIH KATOLIŠKIH AMERIKANCEV. Taki ljudje, ki so vsa ta leta sledili smernicam AMERIŠKE DOMOVINE so pričakovali ob ustanovitvi LIGE novo in odločno smer med nami. Toda LIGA se je hitro izjavila, da ji gre samo za gmotno pomoč brezdomcem in beguncem,'kolikor toliko tudi za "moralno" pomoč, toda brez. . . brez . . . brez — vsake "politike" . . .
Bog ne daj, na primer, da bi se LIGA javno obrnila v Washington, ko je šlo za to, ali bo škof Rožman obsojen in ga bo svet smatral za "kriminalca" ali ne. Kako tako bombardiranje Washingtona bi bilo že — politika. . .
* * *
Seveda, še to, kar je LIGA naredila in še sedaj dela, namreč da skuša zbrati nekaj denarne in blagovne pomoči za brezdomce, je morala in mora delati z veliko pr vidnost j o, zakaj med našimi "tudi - katoličani" ne manka tudi takih, ki jim je tudi tako delo "politika." že sa-
mo podpiranje beguncev je v o-čeh marsikakega "katoličana" nič manj in nič več ko "vojni zločin". . .
Kdor podpira begunce, že samo s tem priznava, da so imeli VZROK za svoj beg ali za svoje izjave, da se ne marajo vrniti v Titovino. Tako so namiga-vali in še namigujejo .naši "tu-di-katoličani" in skoraj še bolj naše "tudi-katoličanke." In so se udejstvovali in se še udejst-vujejo pri gibanjih, ki so na delu, da ubijejo v ameriški javnosti vsak poizkus — če bi bila namreč AMERIŠKA DOMOVINA tak poizkus napravila — da bi ameriška javnost zvedela,
kaj je resnica.
• * *
LIGA SLOVENSKIH KATOLIŠKIH AMERIKANCEV je sicer našla lepo število podpornikov in podpornic med nami. Samo Bog ve, koliko je takih, ki so precej storili za pomoč beguncev in sicer brez bobnanja v javnosti, ki njihovih imen deloma niti ne pozna. Res so nekateri to storili iz pravega namena, da bi namreč ne izgubili plačila pri Bogu. Na drugi strani je bilo pa tudi dosti takih, ki iz drugih razlogov niso dajali i-men v javnost. Zato jih niso dajali, ker se niso hoteli "osramotiti" pred našo "tudi-katoliš-ko" javnostjo.
čitali smo celo razne lepe apele za pomoč beguncem, oziroma LIGI, pa ni bilo redko, da so dopisniki sramežljivo zavili svoj apel v mehko cunjico s kako tako opazko kot — "otročiči menda j a niso ničesar zakrivili" . . .
Med vrstico se je torej nehote bralo: starejši in stari so pa že
menda kaj, toda odpustimo jim. * * «
če je AMERIŠKA DOMOVINA prinesla kak dopis izmed beguncev, ki je trdil, da BEGUNCI TRPE ZAVOLJO VERE in NARAVNIH ČLOVEŠKIH PRAVIC, se je to smatralo pri večini bralcev za nekak pesniški izraz. . . Da so begunci naprej videli — med njimi zlasti škof Rožman — kako se pripravlja pod komunisti NAJ-KRUTEJŠE PREGANJANJE VERE v "Novi Jugoslaviji" in so radi tega šli v opozicijo proti prihajajočemu režimu, to se ni smelo verjeti. Razni Lojzeti (seveda ne mislim tu kakih Adamičev. . . ) in Jožefine in Albine in Maries še DANES tega ne verjamejo.
Saj so cerkve odprte. . . .
Saj se deli sveta birma. . .
Saj uče krščanski nauk. . .
Saj izhaja celo katoliški časopis (ek. ..)...
In tako dalje.
Saj je nadškof Stepinac lahko ostal doma nemdlegovan in se je šel celo Titu poklonit. . . . Le zakaj škof Rožman ni storil kaj takega. . .
Odgovor: Vest ga je pekla, Stepinca pa ne. . . In ameriški škof Hurley je v Belgradu, pa se nič ne pritožuje. . .
m * *
Tako in podobno se nam je trobilo in se nam še trobi na
"zakrknjena" ušesa. . .
* * *
Well, danes lahko vidite, kako "lahko je Stepinac ostal doma" in kako "lahko" bi bil ostal doma Rožman!
' In če ne veste, kako "molči" ameriški škof Hurley v Beogradu, čitajte njegovo najnovejšo izjavo, ki jo je dal iz Zagreba dne 12. oktobra:
"Preganjanje katoliških dostojanstvenikov se nadaljuje v Jugoslaviji in šest škofov so u-stavili, da niso mogli iti birmo-vat. . . jugoslovanske oblasti so priznale, da se to dogaja, trdijo pa, da vlada tega početja ne podpira."
Ha! To je ravno toliko, kakor če Sava Kosanovič v Wash-ingtonu zatrjuje, da je imel nadškof Stepinac "a fair trial." Ko so pa na drugi strani iz Ko-sanovičeve pisarne dajali v javnost, da ne vedo o Stepincevi sodbi nič drugega kot to, kar
čitajo v časopisih. . .
* * *
Kakšen je bil ta "fair trial," vedo milijoni ameriških ljudi, pa tudi milijoni in milijoni drugod po svetu. (Počasi bodo zvedeli tudi to, kako je imel1 škof Rožman v Ljubljani "a fair trial"). Brali so o tem v časopisih, prav tako kot Savica Kosanovič, pa dobro vedo, kaj vse to pomeni. Tudi nič ne skrivajo svoje vednosti in svoje sodbe o tem. Drug za drugim izjavljajo, da vse to ne pomeni nič drugega kot poskus, da se Cerkev v Titovini zatre!
No, saj ni samo kak "fair trial," ki to dokazuje, vse polno drugih živih dokazov je, kaj namerava komunizem z Jugoslavijo. Slovenski katoličani v A-meriki smo mnogo tega dosti prej vedeli, kot so zvedeli "pravi" Amerikanci. Ampak, če smo to (nekateri) skušali tudi povedati, smo dobili ime "zdraž-barjev." še danes! Kakšni "zdražbarji" bi šele bili, če bi bili skušali stfoje informacije zanesti med "prave" Amerikan-ce! Ne samo naši "tudi-katoli-čani" bi nas bili kamenjali, "pravi" Amerikanci bi nas gledali postrani in nam ne bi verjeli. "Pravi" Amerikanec je zelo podoben kamnu in se ne zgane, dokler mu ne prileti odkod kak Pearl Harbor. . . Potem vpije in kriči.
* # *
Nekaj podobnega se je zgodilo zdaj glede vprašanja, če se v Titovini Cerkev in vera preganjata ali ne. Noben dokaz bi ne pomenil kaj prida, dokler ni bi! nadškof Stepinac obsojen na 16 let prisilnega dela. Zdaj je za-šumelo. Zdaj "pravi" Amerikanci ne vprašajo več, kaj mislimo slovenski katoličani ali "tudi-katoličani," ne vprašajo več, zakaj mi molčimo — kamni so se zganili in vzeli NASO in svojo pravdo v svoje roke. Mimo nas in preko nas"! Ne vprašajo ne LIGE ne KSKJ, še manj SžZ, kaj je in kaj ni "politika" — od vseh strani Amerike de-
žujejo v Washington protesti zoper preganjanje Cerkve v Titovini in zahteve, da sam predsednik Truman poseže vmes. No, saj "niste klade," bi zapisalo "Pisano Polje," in tudi sami kaj čitate. . . . AMERIŠKI DOMOVINI je pa žiher zelo ^al, da ni več Pisanega Polja, zakaj za vse to bi v njem dobila ona — kredit. . . — Zaplot. -o-
Malo iz Jolieta
Joliet, 111. — Ob tej priliki naj dam priznanje gospodu u-redniku Jakatu in njegovi koloni "če verjamete al' pa ne.' — Včasih se na glas nasmejem, ko sledim Jakatovim pristnim ali pa namišljenim karakterjem; edeij se ga iz jeze navleče, dru-či se ga iz žalosti nalije, tretji je od veselja trd, četrti se pa nažehta, dokler ni mehak. List je čez dalje bolj zanimiv, zato sem ponovil naročnino, ko je Jože bil tukaj v Jolietu. Dobro bi bilo, če bi kdo kaj poročal iz raznih naselbin, kar je vedno zanimivo branje.
Kam pa v nedeljo dne 3. novembra? Pevski zbor cerkve sv. Jožefa bo ta večer priredil jesensko zabavo s plesom in sicer v farni dvorani; vstopnina 75 centov za osebo, že dolgo časa ni bilo kaj takega, kar se pripravlja za ta večer, seveda štiri leta so bili fantje zdoma, zato je zbor postal bolj mrtev, sedaj, ko so pa fantje zopet doma, je pa vse oživelo. Fantje prihajajo nazaj v pevski zbor in nekako še mi zdi, da je kar naenkrat tudi število altov in sopranov narastlo, ne vem, kaj bi bilo temu vzrok? Naš Tone Rožman se zdaj kar naprej in naprej smeje in kako bi se ne, ko pride na vajo in vidi toliko pevcev in pevk.
Pevci sami veliko žrtvujejo, ko se zvesto udeležujejo pevskih vaj, zato je nič več kot prav, da tudi mi pokažemo toliko zanimanja, da jim pomagamo k večjemu uspehu s tem, da se tega plesa udeležimo. To bo pa kar lepa priložnost za vse nekdanje pevce, da pridejo skupaj na nekak "home-coming," da skupaj pokramljajo in obude prijetne spomine iz davnih dni. Torej Jolietčani, na svidenje v nedeljo, dns 3. novembra.
S pozdravom,
P. J. Laurich
ni žetveni praznik. Takrat so res veseli, da so poželi in napolnili svoje žitnice. Ne vesele se tedaj, ker oddajajo žito, ampak, ker so ga poželi. Oddajo pa je in jo bo vsak kmet preklinjal, ker je nasilna. Toda komunisti mislijo: Varajmo svet, ki nam tako rad verjame!
^O«.......I'«11111111
če
verjamete al' pa ne
imiimiiiiiiiiHii
Torej refoško je tista nebeška kapljica, ki res zasluži, da bi je ne smel imenovati po nemar-nem samo — vino. Zadnjič sem vam skušal opisati dalmatinca. Pisal sem zelo navdušeno o njem in kako ne bi, vas vprašam, če je pa res "roba di poka," kakor so rekli včasih v Trstu. Vzemite torej tiste moje besede o dal-matincu; jih pomnožite z 379 in dobili boste refoško. S tem je dovolj povedanega, bi rekel-
V narodnem domu v Trstu smo sedeli, ko mi je kanilo v glavo, da bi bil morda refoško tisti, ki bi spravil našega abstinenta Jakšiča na pravo pot, da bi bil za med krščanske ljudi, k1 se pri pijači držijo nazaj. Če & refoško ne bo premotil, potem je pa res vsaka beseda zastonj-Nič nisem rekel naši visoko spoštovani družbi, samo natakarja Ivana sem skrivaj vpra' šal, če bi se dobil v njih kleti i'e' loško. Ivan je bil Slovenec res fest fant, ki je nam Ameri-kancem z obema rokama stregej' No ja, mi smo pa tudi gledal da se mu je izplačalo. Roka roko umije, saj veste, kako je.
"Pa, da," se je nasmejal I' van in povedal v mili tržaščan* ki: "Ma ga imamo tacga, da Ž® boste rekli po par kozarcih mac' ki strina in da ga boste šli P° vseh štirih gori v postelje, oi'ka luj."
"Ivan, prinesi nam ga eno bu" leljko," sem prosil in šel naz^ k družbi.
"Eno flašo refoška sem naročil," sem malomarno ornem fantom.	~
"Refoška?" veselo poskod ! Grmkov Francelj, "kaj ga ima' ) jo? Akrabolt, že dolgo ga \ sem imel na jeziku. Prilegel S® i nam bo, kot kravam otava."
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
(Došle preko Trsta)
ameriški narod. Saj celo zdaj, ko premogovniki obratuje, jo noč in dan, ne morejo nakopati dovolj premoga in nas svarijo, da ga prihodnjo zimo ne bo mogel nihče dob.ti, kolikor bi ga hotel.
(Nadaljevanje z l. strani)
sedaj 96 slovenskih dijakov. Od teh mladih fantov jih je bilo v laških koncentracijskih taboriščih 32. Sedaj so v očeh "narodnih" komunistov "izdajalci."
DR. ALOJZIJA VORŠIČA IZPUSTILI. — Poročal sem, da so v Lienzu zaprli avgusta meseca Angleži bivšega celjskega župnika Voršica. Ta je bežal svoječasno iz Celja pred Nemci in kasneje pred komunisti iz Jugoslavije. Baje so ga zahtevali Jugoslovani kot nekakega zločinca. No, izgleda, da so Angleži vendar preje preiskali, kaj ,je resnice na obdolžitvah jugoslovanske vlade, in dognali, da so vse obdolžitve prazne. Koncem avgusta so Voršiča izpustili. Res žalostno je to življenje beguncev!
ZLATA MAŠA. — V Arnbru-su na Dolenjskem je obhajal letos zlato mašo Ivan žavbi, ki je tam za župnika že od leta 1909. Rojen je bil zlatomašnik leta 1870 v Blagovici pri Moravčah. V mašnika je bil posvečen 1896.
PRIPRAVE NA NOVE VOLITVE. — Pravijo, da bodo kmalu napravili po vseh jugo-i slovanskih pokrajinah volitve za pokrajinski zbor vsake take pokrajine. Volitve bodo seveda take kot na Ruskem ali kot so bile lansko leto v jeseni za belgraj-ski parlament. Samo tisti sme kandidirati, ki je odobren od komunistične stranke. Samo ena lista bo. Vsi prijatelji titovcev po vsem svetu pa bodo imeli neprijetno nalogo to imenovati svobodne volitve. Vaš Adamič bo imel priložnost, da enkrat i
opiše svobodne demokratske volitve, kjer je ena sama kandidatna Ksta. Tako knjigo bi svet bral!
LJUDSKE VESELICE PRI ODDAJI ŽITA. — Mislim, da ne sme oditi nezaznamovano, kako zna tiskovni urad jugoslovanske delegacije v Rimu vleči svet za nos. Neki listi so v avgustu prinašali, da je veliko tihotapstva na meji med cono A in cono B. Rečeno je bilo, da se tihotapi čez mejo tudi žito. Na to je imenovani tiskovni urad dal izjavo, da v Jugoslaviji ni tihotapstva in da je bila dobra letina žita zlasti v kra>ih, ki mnogo žita pridelujejo. Na to pa poba-ha, kako navdušeno kmetje v Jugoslaviji oddajajo državi žito, ko pride ukaz od zgoraj. Da to baharijo potrdi, piše, da prirejajo tedaj celo veselice, kadar morajo dati žito. Torej res izredno navdušenje. Toda poznavalec razmer ve, da je s temi veselicami precej drugače. Stara navada — iz časov, ko svet še ni vedel prav nič o modernih komunistih — je v Bana tu in Bački, da prirede takoimenova-
"Se boste pa že spet naliva-
Ji ta1
s kakšno kislico," nam je oci Jakšič, ki mu je bil naš blag° vedno pri srcu. "Da se vam
če"
France," mu prijatelji deklamiram, "če kaj vem, bo se tudi tebi, čeprav te strese, k8' dar zagledaš vino na mizi- " mo eno kapljico ga boš kanil} jezik, pa boš prodan." _ .
"No, rad bi poznal vino,ki ga vzel požirek k sebi, ne da me vrgla božjast. Kar sami S nacejajte ž njim."
"V vinu je modrost," nape' ljuje Grmkov Francelj debat0' "Aha," mu pritrdi Jakšič, ^ "zlasti še, kadar ti zaide v ^ ge," dostavi smeje. "Torej to ^ tisti vaš refoško," pokaže ^ buteljko, ki jo je natakar lvil postavil pred nas.	• _ /
"Aha, to je pa refoško, bi ^ kel," sem pritrdil in naglo P^ maknil kozarec, da bi imel IvaJ ki je natakal, bližje in da
b>
OPERETA "MASCOT"
bo podana po
Glasbeni Matici
V NEDELJO 3. NOVEMBRA 1946
ob 1 zvečer
V SND NA ST. CLAIR AVE.
Vstopnice se dobe pri vseh članih ln v Oražmovi slaščičarni v SND Vstopnina $1 in $1.50
prej natočil.
"Majhni kozarčki so," se
j"
pritožil Rudi Perdan, ki je v ječe ogledoval tiste fingrate, katere je Ivan natakal.	s
"Kaj misliš, da ga boš P1'^ korcem?" ga poduči Grmk°.j "prav za prav bi ga moral vi po slamci, tak je."	0,
"JCaj zato, če so majhni K zarci," posredujem jaz, "b° , pa večkrat natičili. Torej
fant-
je, zdaj pa na povelje: ena, -tri. . . , ko bom naštel do
ze"
mora vsak že postaviti Pra kozarec na mizo."
"Ti kar štej," me bodri b^ tec, ki je že držal za kozarc Ena, dve tri. . . eks. . .
Postavili smo prazne ,j ce na mizo, se malce odkasiJ^ in se molče gledali. Bomo vi li, kakšna bo reakcija notraw razmer po prvem nalivu.
V plamenih rdečega pekla

Spomini političnega kaznjenca Spisal: ALBIN BREZNIK
Nastalo je vpitje kakor na revolucionarnem shodu. Da na-redi zopet red, je dal nadzornik odvesti rdeče kovače človeške sreče v samotni zapor. Na-^lednji dan so morali k rapor-Pod pritiskom prenapetih
revolucionarjev je komuna sklenila, da se naslednje jutro Vsi priglasijo k raportu, da se Pritožijo. Prej pa so priredili Pred nadzornikom še nekako demonstracijo, da pokažejo buržuaziji svoj revolucionarni zanos". "Buržuazija" se •"h ni ustrašila, zato je uprav-kaznoval kovače upornike z.aradi drznega vedenja proti organom uprave z enim mescem zapora v celicah.
■Pri pritožnem razortu se je zadeva toliko pojasnila, da po Predpisih ni obveznosti, da . bi jfioral kaznjenec okovati so-*aznjenca. Ta upravnikova l2Java je poglobila prepričanje avantgarde, da je kapitalistična družba v zadnjih zdihljajih.
ato se ji ne sme dovoliti, da bi ponovno prišla do sape, temveč e"a je napredovati od boja 0 boja do končne ;zmage ko-
munizma.
skrivno
bi
Val
svetovne gospodarske
so
1Ze je bil tako silen, da ga ni-zaustavili ne hribi ne doline, l'di ne pet metrov visoki zid Kaznilnicei Naročila za delnice so bolj in bolj izostaja-> delali so edino še za potre-e kaznilnice same in njenih Uslužbencev. kaznjencev
P°sla in se dolgočasilo. Pazni-i so prišli zaradi tega v koč-Jlv položaj, saj morajo po Podpisih gledati na to, da jet-'ki marljivo delajo in ne legijo. Komuna je bila iznajd-J1Va: znala je priliko izkori-
Veliko š t e vilo je t posedalo brez
AUGUST HOLLANDER
v Slov. Narodnem Domu,
$419 ST. CLAIR AVENUE,
POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje, vsaka pošiljatev je jam-cena;
PRODAJA ZABOJE za pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema take zaboje za odpošiljanje v stari kraj.
Pri Hollander ju boste ve-dno dobro postrežem.
sti za poučevanje in branje.
Na prošnjo je upravnik dovolil, da smejo v delavnicah, kjer so bili skoraj vsi politični kaznjenci brez dela, tudi brati. Ker so se kriminalci, da jim ne bi bilo dolg čas, potegovali za delo, so dobili komunisti priliko, da se izmuznjejo. Za neko večjo delavnico pa upravnik ni dal tega dovoljenja, ker je prispelo precejšno naročilo. V njej zaposleni komunisti so z zavistjo gledali na svoje srečnejše tovariše in razmišljali, kako bi se tudi sami otresli neprijetnega dela.
Tedaj se je nekaj prenape-težev postavilo na stališče, da ni tovariško, da eni delajo, drugi pa ne. Ker se nihče za to ni zmenil, so sklenili, da izzovejo spor in tako naženejo komuno v akcijo. Revolucionarna zavest je v nevarnosti, da zarjavi, če se stalno ne dreza vanjo. Jetniško življenje bi postalo preveč enolično, malomeščansko.
Nekega dne je vzel revolucionar Dimče s seboj knjigo v delavnico, kjer je bilo branje prepovedano. Odložil je delo in pričel brati. Paznik ga je najprej opozoril, a Dimče se za o ni zmenil. Ko je videl, da ima opraviti s trmoglavcem, mu je hotel l^njigo vzeti. Ker so rdeči proletarci načeloma borbeni, se mu je seve tudi pogumni Dimče nasilno uprl. Paznik je potegnil, da varuje svojo avtoriteto, bajonet in udaril neugnanca po roki. Z majhno prasko in nekaj kapljicami bojevite krvi so ga odpeljali v celico. Tisti, ki so bili bolj bojeviti, so se za zadevo takoj pozanimati in predlagali, da mora komuna takoj sklicati zborovanje. Ostale politične skupine so solidarnost odrekle, češ da spor nima nič skupnega z revolucionarnim bojem in ga .je pripisovati le zmedenosti in
1946
1946
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
2.-
NOVEMBER -Društvo Danica št.
priredi puranovo večerjo ob 8 11 zvečer; po večerji ples.
SDZ ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
3.—Združena društva fare sv. Vida imajo zabavo v cerkveni dvorani, ob tretji uri popoldne.
3.—Društvo Collinwood Hive št. 283 T. M. obhaja 30 letnico obstanka s plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
9.	Društvo Slovenec št. 1 SDZ plesno veselico v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
10.—Pevski	zbor Planina iz Maple Heights priredi svoj jesenski koncert v dvorani na Stanley Ave.
10. — Slovenski pevski zbor Euclid priredi pevski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob 4 popoldne; zvečer bo ples, za katerega bo igral Vadnalov orkester.
15.	AMVETS Post 25, veterani II. svetovne vojne ples v SND na St. Clair Ave.
IG.—-Društvo Sv. Ane št. 4 SDZ plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
16.—Kuhinjski	odske Slovenskega narodnega doma, 5050 Stanley Ave., Maple Heights
16.—Young Ladies Sodality fare Marije Vnebovzete ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
23.—Društvo	Sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
24.—Oltarno	društvo fare sv. Nikolaja praznuje 20 letnico z banketom v dvorani sv. Nikolaja na Supreior Ave. in 36. cesta. Zvečer ples.
27. Baraga Glee klub priredi "Barn Dance" v šolski dvorani sv. Vida.
30. — Društvo Jutranja zvezda št. 137 ABZ obhaja 25 letnico s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
30.—Plesna veselica društva Kras št. 8 SDZ v počast vrniv-šim se članom-vojakom. Veselica se vrši v Slovenskem domu na Holmes Ave.
1947 JANUAR
4. Društvo sv. Ane št. 150 KSKJ priredi ples v*Sloven-skem narodnem domu na 80. cesti v Newburghu.
24. St. Vitus Cadets št. 25 SŽZ prirede plesno veselico v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
Kako je bilo pod Nemci in partizani no Gorenjskem
(Piše Jeseničan Albin Gaser)
kvidatorja iz veže in Košir odda tri strele, od katerih eden I smrtno zadene Arneža v tilnik. Ta se zg/udi na tla in izdihne na ulici v rokah najstarejše hčerke, ki prihiti na strel, gre-doč po drugi poti iz službe. Morilec ji zagrozi s pištolo, nakar Odklanjal je. vsa vabila in po- oba likvidatorja mirno odideta
nika. In to njegovo brezkom-histeriji nediscipliniranega iz-' pr0misno slovensko zadržanje
žive Nemcev za sodelovanje. Ze na:zaj v gozd> Nikdo si jih ne
upa prijeti, ker sta oborožena. Veličasten pogreb je pokazal, kakšen ugled je užival pokojni. Arneževo truplo leži še na
s svojim zadržanjem je obsojal vsakogar, ki je stopil na ta ali oni način v službo sovraž-
zivača, ki bi zaslužil, da mu jih nalože še tovariši.
Toda komuna je zastopala
mu je nakopalo sovraštvo vseh prodancev, ki so kasneje prijadrali v OF, ki jih je spre j e-
riačelo "eden za vse, vsi za ene- ja. z odprtimi rokami. V svoji ga." V resnici je bilo videti to j poštenosti se ni mogel strinja-
i J thought YOU
HOW COME YOU $0 GAY?
I TOOK AN AlKA-JELTZER AND CHASED THE THING AWAY



tako, kakor da sme vsakdo na račun solidarnosti zadovoljiti« svoja izzivalna nagjenja in da morajo vselej vsi drugi za njim v ognej, namesto da bi take tipe pustili na cedilu. Ni težko skuhati juhe, če veš, da jo bodo drugi pojedli. Veljati bi moralo prav za prav načelo "eden za vse". V korist skupnosti bi se moral vsak posameznik izogibati dejanj, ki bi povzročala neprilike drugim. V očeh komune je bilo tako mnenje popolnoma protirevo-lucionarno. Avantgarda je opi-J je tudi on, če ne še v večji me-janila večino z leninističnim ' ri podpiral in zbiral prispevke špiritom, zato se streznejši
ti z metodami komunistično preorjentirane OF. Ni mogel odobravati umorov nedolžnih Slovencev, ki so padali ali po krivdi OF pod kroglami okupatorja ali pa pod noži in revolverji komunistov. Vedno je zastopal pravo slovensko korist ne glede na to, kaj bodo rekli oni na desni ali na levi. Dobival je razna grozilna pisma, pa on se ni dal oplašiti, ni se frmaknil s poti, katero je spoznal za dobro slovenskega naroda. Kakor Bertoncelj, tako
ALKA-SELTZER is unusmlly effective in the relief of Headache because its analgesic 'Painrelieving content) is made ®K>re positive by alkaline buffers. Alka-Selt'zer being a combination i 6f Painrelieving and alkalizing in-I Gredients has gained wide usage °nd popularity for the relief of Acid Indigestion. Cold Symptoms, Morning After" misery and Muscat Pains. And be sure to try i Alka-Seltzer for that tired feeling I 'ollowing hard work or strenuous
exercise.
your druggist. _
vBe~u/l*& -Try Alka-Seltzer
sploh niso upali niti ziniti ter so proti svojemu prepričanju glasovali za akcijo.
Kaznjenci komunisti so naslednje jutro zahtevali pritožni rapdrt. Upravnik je delegacijo sprejel in obljubil, da bo zadevo nepristransko razčistil. Izid komune ni zadovoljil. Debata je spravila na dan še mnenje, da mora avantgarda, če ji ne uspe, doseči dovoljenje za branje v vseh delavnicah, izzvati nemir, ki naj povroči pre-
ža žrtve nacizma in komunizma. Koliko denarja, koliko paketov je odšlo iz njegove hiše v razna taborišča po Nemčiji in Italiji, ve samo Bog. Podpiral in pošiljal je ljudem, o katerih svojcih je dobro vedel, da mu strežejo po življenju. Pa ga to ni motilo. Vršil je svoje delo naprej.
20. marca 1944 proti 6. uri zvečer stopi v prodajalno pe-karije' Arneževe žene, neka žena, ki pravi, da je pravkar šel kom. likvidator Košir iz Plavža mimo Arneževe hiše. Žena ni
poved branja sploh. Takšen
je bil cvet tovariške nesebično- mogla verjeti, da bi bilo to mo sti revolucionarnega marksizma.
!<Ulll»uutmiiMiMiiimiiimii.............................................................
(PLOŠČE...	I
Dobili smo zopet lepo zalogo
1 JANKOVICHEVIH, POLKATEERS in KUŠARJEVIH
PLOŠČ
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6104 ST. CLAIR AVENUE
fcil
JOHN SUSNIK, lastnik
goče. Košir je pa šel s svojim tovarišem dve hiši dalje, stopil v tretjo, v krojaško delavnico Vovka, zapovedal z rveolver-jem v rokah vsem navzočim, da se ne> sme nikdo ganiti, odprl okno in opazoval v odsevu, | i kdo prihaja po ulici. Na zgornjem koncu ulice pa stoji na straži 3., da bi od tu ne prišlo kako presenečenje. Kmalu po 6. uri pride po običajni poti iz tovarne Arnež. Košir ga opazuje v zrcalu okna in ko pride žrtev v višino hiše, stopita oba li-
mrtvaškem odru, ko pade nova žrtev pod morilsko komunistično roko.'1.
Na Javorniku živi trgovec R. Planinšek. Sokolski delavec, e-den izmed onih, ki ostane zvest kralju dani besedi. Noče v O.F., noče sodelovati pri moritvi, zato mora s sveta.
22. marca 1944, s'e hoče odpeljati z jutranjim vlakom na Jesenice. Spremlja ga žena. Ko čakata z ženo na prihod vlaka, počijo streli in Planinšek zadet v tilnik in glavo pade mrtev na tla. Morilca odideta z naperje^ nim orožjem nazaj v gozd.
Nekaj tednov preje je Košir likvidiral svojega prijatelja Velikonjo. Ta je stanoval s svojo družino v hiši blizu gozda Košir je hodil večkrat k Veliko-nji na obisk. Prinašal mu je razna živila v zameno za cigarete. »Tudi usodnega nedelj ske^ ga večera je bilo tako. Košir že odide iz stanovanja (da je pripravil pištolo) pa se vrne z izgovorom, da je žejen, da bi rad spil kozarec vode. Veliko nja pa pravi, kaj boš pil vodo dam ti črne kave. V tem stopi Velikonja k štedilniku, poleg katerega sedi njegova žena otrokom v naročju, da bi nato-čil prijatelju kave v skodelico. V tem potegne Košir iz žepa pištolo in ustreli vpričo žene, prijatelja od zadaj v tilnik. Velikonja se mrtev zgrudi, Košir pa odide mirno v gozd.
drug določen kraj. V ta namen so se posluževali najrazličnejših zvijač. Temu je pisal vabilo njegov prejšnji prijatelj, o-nemu znanec, tretjega je vabil na razgovor krajevni odbor ali komanda O. F., četrti je bil klican na odgovor, petega je prišla iskat kom. patrulja in ga odvedla pod pretvezo zaslišanja v gozd, odkoder se navadno ni vrnil. Trupla svojinh žrtev so sedaj po večini pokopavali, da je bilo otežkočeno kontroliranje in ugotavljanje njihovih zločinov.
Iz Blejske Dobrave odpeljejo Bruno Kalčiča. Na potu na delo ga prime partizanska patrulja, odvede v gozd in živa duša ga ni več videla, ne slišala. Žena zaman povprašuje in poizveduje za možem. Niti njeno partizansko sorodstvo — nekateri imajo visoke čine v gozdu ji ne more ali noče dati pojasnila, kaj se je zgodilo z možem.
Neke noči v januarja 1944 odpeljejo partizani 5 oseb iz Koroške Bele oz. Javornika v gozd. Dva sta se vrnila, trije sledeči pa ne:
Prvi Vidic Janez, obč. odbornik občine Kor. Bele, načelnik gasilcev, posestnik, -tov. mojster in cerkveni ključar. Partizani vdero v hišo in stanovanje čisto izropajo. Parti-zanke se kar v stanovanju pre-oblečejo v perilo in obleko Vi-dičeve žene, svoje umazane in ušive cunje pa puste v stanovanju. Ostalo obleko odneso. Tudi cerkvenemu denarju 800 R. M, katere je hranil odpeljani, kot cerkveni ključar, ne priza-neso, temveč ga pobašejo v svojo nenasitno bis^go.
Druga žrtev tega večera, ki j se ni več vrnila je bil Demšar Venčeslav, bivši jugoslovanski I policijski stražnik. Ob prihodu ! Nemcev ni hotel stopiti v njih j službo, temveč je raje stopil v j tovarno Kr. ind. družbe kot navaden delavec, da si je služil svoj vsakdanji kruli. Zvest domovini in dani prisegi je ostal zaveden Slovenec, Jugoslovan in katoličan. Ker ni hotel pre-omiti svoje prisege in se izneveriti svojim načelom je moral umreti. Pravtako kot Vidicu so tudi njemu vse odnesli.
Tretji nesrečnež, ki je bil ta večer odpeljan je Lipovec Anton, kmet iz Koroške Bele. Pristaš narodno napredne oz. samostojne kmet. stranke se ni strinjal s komunističnim nasi-jem in to ga je veljalo življenje. Vse te, ki so jih odpeljali, o gnali partizani skozi Trebež proti Javorniškemu Rovtu in potem dalje v Karavanško pogorje. Demšar Venčeslava celo privežejo k enemu izmed naro-panih volov. Vsi trije čakajo vstajenja v gozdu pod Belšco. (Dalje prihodnjič.)
MALI OGLASI
Ugoden nakup
Blizu sv. Vida cerkve naprodaj hiša za 1 družino, 6 sob, cena $5,900.
2 hiši na enem lotu, 5 sob za 1 družino in 12 sob za 2 druži- ' ni. Parna gorkota, cena $12,-1 500.
Blizu cerkve Marije Vnebo-' vzete hiša za 2 družini, 10 sob, ■ fireplace, china cabinets, cena ! $9,200.
Joseph Globokar
986 E. 74. St.
HE 6607
(212)
Lepa hiša naprodaj
Naprodaj je hiša za 2 družini, vsa moderno urejena z vsemi udobnostmi, 5 in 5 sob.' Zraven je še poseben lot. Hiša i se nahaja na 16008 Huntmere1 Ave. Lastnik se bo selil iz me-! sta, zato prodaja. Kupec lah-1 ko kupi tudi vse pohištvo, če ! želi in se bo takoj, vselil v hišo. I Zglasite se pri lastniku na gor- ■ njem naslovu, zgorej. - (212)
Vino in mošt
Naprodaj je fino vino in mošt,: na zaboje ali na sode. Pišite ali telefonirajte:
M. Cohodas
R. 2
Geneva, O.
Tel. 5204 Geneva
(13)
BELO BOSIJO
VEČ POMOČNIC ZA (AFETERIJO
se sprejme
Delo je v čisti, zdravi okoli«!
— i k i Morajo razumeti in govoriti angleško
Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 35 let starosti naj se priglacijo
329 za 40 ur del« na teden
Hrana in uniforme zastonj.
Zglasite se v
The Ohio BelJ Telephone Company
soba 901 700 Prospect Ave.
PUNCH PRESS OPERATORICE INŠPEKTORICE
Krompir naprodaj mATr _ --------
Naprodaj je fin krompir, ka-j TOVARNIŠKE DELAVKE
^ahdin in green mountain, pri-j	VARJENKE
peljan s farm. Proda se po $3 j	-
za 100 funtov. Zglasite se prij n . , 1 f' 1
Mrs. Cebular, 15420 Lucknow , Plf? °d Ure in komada
stalno delo z to 60 let staro
Ave.
(13)
Slovenski večer
OB SREDAH OD 9 ZVEČ. DO 2 ZJ.
GODBA VS\K PETEK, SOBOTO IN NEDELJO
od 9 zveč. do 2 zj. CLARENCE NOVAK ORKESTETR
RALLIS Cafe
East 55th St. in Supreior
družbo
Izvrstne delovne razmere
Bishop & Babcock Mfg. Co.
1285 E. 49th St.
(215)
Za prekladanje tovora Nickel plate tovorno skladišče E. 9. St. to Broadway Plača 93 \ic na uro
Čas in pol za nad 8 ur. 'i
Zglasite se pri	"<
Mr. George J. Wulff
Nickel Plate R. R. Co.
E. 9th &e Broadway ___(214)
MALI OGLASI
MALI OGLASI
Pozor, veterani!
Naprodaj je zidano poslopje za 4 družine vsako stanovanje pO 5 sob; nahaja se v collin-vvoodski naselbini; prinaša več kot $1200 na leto. Cena je samo $12,000. Za podrobnosti vprašajte
Porath Realty 10522 Superior Ave.
RA 5777 Mr. Pausic, KE 8064
. (213)
Pobijanje s strani komunističnih morilcev se je tako razpaslo, da so Nemci zopet začeli streljati talce. Po deset, po dvajset jih je naenkrat umiralo na raznih krajih Gorenjske. Šele v aprilu 1944 se je unesel ta val pobijanja komun, žrtev po cestah in domovih. Nemci so prenehali s streljanjem, partizani so pa spremenili način u-bijanja svojih žrtev. Odslej so na en ali drug način zvabili svoje žrtve v go,zd' ali na kakšen
Da bi stregla bolnici
Išče se žensko, da bi stregla starejši bolni ženski. Zglasite se na 1245 E. 55. St. (hiša spredaj, zgorej) in sicer od 8 zjutraj do 2 popoldne.	(213)
Bicikelj naprodaj
Proda se deško kolo Road-master Deluxe; v jako izvrst nem stanju. Vprašajte na 1064 E. 66 St.	(213)
Furnezi
Imate zdravniške predpise?
Ko vam zdravnik predpiše zdravila, je važno, da so ista skrbno in pravilno sestavljena. Naša lekarna je za natančno in dobro sestavo zdravniških predpisov, prejela že štiri trofeje. Prinesite vaše predpise k nam.
Mandel Drug
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C.
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 Waterloo Rd.
Cleveland 10, Ohio
Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah.
Novi rurnezi za premog, plin, olj«, gorko vodo aH paro. Resetting $15 — čiščenje $5 premenjamo scare na plin aH olje Thermostat
Chester Heating Co.
1193 Addison Rd. — EN 0487
Govorimo slovensko (*)
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid' Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. 68th
Bi rad igral
želim stopiti v stik s kakim orkestrom, ki igra čez teden. Igram base violino na strune in električno. Pokličite MI 4057, kadarkoli čez dan in vprašajte za Mr. Joseph Zuberny Sr., 3501 E. 46. St.	(211)
Za 3 družine
Naprodaj je hiša za 3 družine, cena je $9,500. Naslov izveste v uradu tega lista.
(Oct. 25, 28, 31)
Za cementna dela
kot pločnike in driveways pokličite
John Zupančič
18220 Marcela Rd. Tel. KE 4993
(Mo- x)
IZVOLITE ZA
SODNIKA
BURT W.
GRIFFIN
na okrajno sodnijo
(Thomas S. Dwyer, Sec'y-)
Za 4 družine
Naprodaj je zidana hiša za 4 družine, furnez, garaža za 3 avtomobile. Cena je $13,900.
Hiša za 4 družine, po 4 sobe in 7 sob; vse na enem lotu, 5 furnezov; cena $15,900.
Za 4 družine po 3 sobe, dvojna garaža; ne potrebuje nič popravila; najemnina $104 na mesec; cena je $10,500.
Hiša 6 sob za 1 družino; cena $7,000.
Hiša 7 sob, furnez, garaža, cena $6,600.
Za 2 družini 5 in 4 sobe, cena $5,800.
Delikatesna trgovina na prometnem prostoru, donaša tedensko $800; tukaj se dobi 1 soba takoj, pozneje vse stanovanje.
Za podrobnosti vprašajte
F. Mack,
' 6603 St. Clair Ave.
EX 1494
(211)

232323532353235353232353235348535353234823232348235323534848

4
err-
V službi kalita
ZGODOVINSKI ROMAN
Kdo ve, morda dušeno ihtenje. jih ravno tvoje velikodušje Btrberi, ki svojega spreobrne in iz 'nezvestih podanikov postanejo tvoji najboljši sinovi . . .
Nekaj časa je kalif mirno poslušal, kaj njegov hadžib go
junaka
niso nikdar videli plakajočega, i mu jeli klicati:
—	Ne plakaj, nego misli na sveto!
—	Osveta je moja — vzklik-
vori, nato je motril obraz nje- n. mladec in izdere meč iz nož-
gov in ostalih svetovalcev, ka- ni:. -L Kolnem se, da od tega
kor bi se hotel uveriti o vtisu trenutka ne bom miroval, do-
tega govora.	k'er ne izvršim krvne obsodbe
In v resnici se mu je zdelo, » onih, ki so uničili moj rod,
da je opazil na nekaterih ob- i;: i moje krvi in moj ponos, ta-
razih odobravanje, kar ga je ko mi preroka Mohameda. A
vznemirilo.	{vas, bratje, vas prosim, bodite
A vse bolj ga je razburilo,1 n i v pomoč.
ko je dejal ranjeni Hešam ben —Hočemo — 'so se odzvali
Soliman, obrnivši se k had-i številni glasovi in za njimi so
Žibu:	J ponavljale te besede vse ber-
— Hvala ti, junaški nasprot-1 berske čete.
nik moj. Tega se nisem nade-; — Bodi naš vodja in gospo-
jal od tebe. Mislil sem, da te! dar — vzklikne večina berber-
bom vrgel v ječo, da se bom f skih prvakov.
naslajal ob tvojem mrtvem j In za nekaj hipov nato je Ve-
truplu, ker sem te smatral ne ( ,|t la ysa berbcrska vojska> da
samo mojim krvnim sovražni-,	a poveljnika> a to
kom> nego celo tiranom, ki hre-!Hi>1.mana ben Hakem ben go.
peni, da se napije moje krvi. jman ben An, -a.
Sedaj vidim, da sem se p reva-; [u za nek . trenutkov je ve.
ril. Po tvoiih žilah tece vitezka i , , T, ,	, , . . j.
, . . , . . . .	dela vsa Kordova, vedel je tudi
kri, in da nisi samo braber, am-
dal poklicati k sebi Wadha el Amerija in rekel:
—Mirda bi učinil pametneje, ako bi poslušal tvoj nasvet.
Wadha se mu je poklonil in odgovoril:
— Kdo ve, kaj je pisano v zevzdah?
pak tudi moder. Naj ti poplača, Alah tvojo dobroto. Naj mi do- \ deli, da se zgodi čudež, da ti to povrnem . . .
Kalif je dosedaj molče poslušal berberskega vodjo, ali sedaj mu seže v besedo:
— Varaš se, suženj, če misliš, da bi se kdaj to zgodilo. Priz- [ navam, da ima moj hadžib v , _ maršičem prav, ali jaz sem db-jlhi bro premislil. Vsako usmilje- 1
i.lif Muhamed, da Berberi niso ; lašeni vsled kalifove obsod-e, nego še postali divjejši in a hrepene po osveti.
Kalif je na te vesti postal Trk in dolgo časa ni hotel z ikomer govoriti.
Samo zvečer tistega dne je
XIV.
Ko je zvedela Fatima od starke, kaj se je zgodilo s Stre-zinjo, se je s prva udala nemi bolesti in tugovanju. Mislila je, da ji mora srce počiti ocl bolečine. Ali kmalu se ji je pojavila v glavi misel, da še ni vse izgubljeno.
Fatima je slišala, kako sta se razgovarjala Meho in Ibrahim, da Strezinja ni mrtev in to je bilo dovolj, da se je zbudila v njeni glavi misel, kako bi ga osvobodila. Povedala je to starki.
—	Mati, ali ni mogoče, da bi gospoda, onega iz Hrvatske rešila na kak način?
•Starka je na te,besede strašno osupnila, nato pa dodala tožno:
Ne, moja Fatima, na to. se ne da niti misliti, zakaj ključi od ječe so tako izdelani, da ni mogoče odpreti vrat drugače, nego da jih vlomimo. Razun tega čuvata ječo zvesta stražnika.
—	Katera? — vpraša deklica, v kateri je zažarel žarek nade.
—	Ibrahim in Meho.
Deklica se prestraši in vzklikne:
—	Mar ona, ki ju naš gospodar nazivlje za panterja?
—	Da ona!
—	Oh, potem je Strezinja izgubljen. ^
In deklica* sklone turobno i IS 51
svojo glavo na prsi, ne vedoč si pomoči.
— Ubogi Strezinja, ubogi Strezinja! Kaka sreča bi bila za te, ako bi me nikdar ne bil videl. Ne zastirali bi ti temni zidovi temnice solčne svetlobe. Oh, da bi se ne bila nikdar rodila! Ne trpela bi že od rane mladosti in bila v nesrečo sebi in vsem drugim, ki me vzljubijo.
Te besede je Fatima izgovorila nehote glasno in grenke solze so ji orosile mlado lice.
Starka, ki jo je slišala, je postala istotako žalostna. Plemeniti mladec, ki je bil še taka darežljiv, ji je zelo ugajal. Omilil se ji je pa še bolj, ko je videla, kako postopa z njim Abubekr.
Starka je sovražila Abubekr in ako je prenašala .njegovo zmerjanje in psovanje, je bilo to samo na videz, šiloma. Ako bi se le dalo, pobegnila bi od njega prvi hip.
Fatimo pa je ljubila v resnici, kakor svoje dete, a sedaj,
Wig] I
ECLAIR THEATRE
Sweetheart Rose Hot Oven Dinnerware
3 IN 1—COOK, BAKE AND SERVE IN SAME COLORFUL PATTERN!
Lovely Floral Design in Rich 22 Kt. Gold Trim Decoration
Beauty Beyond Compare
EVERY PIECE HEAT RESISTANT
Stamped Bakerite Oven Tested!
A piece of this beautiful dinnerware will be given every Monday and Tuesday to everyone presenting an adult admission ticket plus a seven-cent service charge.
Opening Item—Dinner Plate Starts Monday - Tuesday, Oct. 28 - 29
See Complete Display in Window
ECLAIR THEATRE
ko je videla, kako joče, jo je jela tolažiti.
-— Golobica moja, ne plakaj, j zakaj s solzami si izkvariš svo-| je lepo lice. Žalost ti začrta črte in tuga te postara.
—	Kaj mi mar lepota, kaj mi ( mar mladost — vzklikne dekli-, ca žalostno — ako mi je ugrabljena sreča mojega življenja, moj dobri Strezinja.
Starka sklene roke.
—	Ah, mili Bog, kako ljubiš tega mladca! Ali glej, kaj poltem, ako se reši, tvoje lice pa
ostane od žalosti grdo. Potem
te ne bo več maral in te pusti' na cedilu.
Deklici se skozi solze z a iskre oči in malo, belo ročico pol°zl na njena usta in vzklikne:
—Kako moreš kaj takega re-či o njem? On naj plemenitejši na svetu na njem ni sence laži, on je kakor angel j, in nie ne zapusti.
(Dalje prihodnjič)
— Ameriški Rdeči križ, katerega ustanoviteljica je Clar;l Barton, je bil ustanovljen 1-tobra 1881.
VOLITE ZA Benjamin D.
NICOLA
Bivši U. S komisar
ZA SODNIKA na okrajno sodnijo
7606 St. Clair Avenue
nje napram tebi bi se tolmači- jj! lo, kakor plašjivost od moje strani. Drugi vojaki, videč, da se zarotnikom ne zgodi ničesar,1 bi se uprli. Ne, moj dragi hadžib, ne bom poslušal tvojega nasveta. Ti lopovi so se drznili dvigniti roko zoper svetost mojega kalifa ta, in tu ne poznam J milosti. Potrebno je, da se tak ' zločin ostro kaznuje. Dokazano je, da so meni in mojemu hadžibu stregli po življenju, dokazano je, da so navalili na moj alkazar z oboroženo roko. Ako bi mi ne bila bojna sreča mila, bi imeli ti sedaj mene v rokah in gotovo ne bi imeli usmiljenja. Moja sodba je kratka. Glava Hešam ben Soli-mana in Abubekrjeva se naj takoj odseka in vrže preko grajskih zidov, v tabor afriških čet. Naj vidijo izdajalci glave svojih vodij, naj vedo, kaj jih čaka, ako se ne spokere in mirno addaljijo v najdaljne kraje mojega cesarstva.
Odsodba je bila izrečena.
Hešam ben Soliman, začuvši svojo obsodbo, reče:
—Dobro sem slišal tvoje besede in grem v smrt brez bojazni. Ali to ti rečem še pred smrtjo, pazi, da se to, kar sodiš sedaj nam, ne bo vračalo
— Molči, izdajica — vzklikne Muhamed in reče vojakom. — Odpeljite te lopove in izvršite smrtno odsodbo.
Dve uri po tem je bila glava Hešam ben Šolimana in njego vega brata Abubekra odsekana in vržena čez grajsko zidovje.
Ko so se pokazali krvniki na zidovih in visoko dvignili krvave glave, je zaorila cela Kor dova veselja. A ko so se glave vržene z zidovja, prikotalile v tabor afričanov, je nastala med njim nepopisna' žalost in tisoče kletev je donelo čez mestno zidovje in tisoče ljudi se zaklelo, da morajo osvetiti smrt svojih vodij.
Glave so umili in takoj poslali nečaku Hešam ben Šolimana, Solimanu ben Hakem ben -Solimanu ben Annaseru.
Ko je zagledal glave, je za-kril obraz z rokami in za trenutek se je začulo njegovo pri-
GUVERNERJA
države Ohio
Za senatorja
a
James W. Huffman-
Za kongres - at - Large
WILLIAM M. BOYD-A
Priporočen od Cleveland
BAR ASSOCIATION POŠTEN — IZKUŠEN — DELOVEN
G. M. Moe. Sec'y.
NAZNANILO m ZAHVALA
V bridki žalosti globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je angel smrti posegel v našo družino in nam odvzel našo preljubljeno in nikdar pozabljeno mater, hčer in sestro
, t
Mary Zaletel
ROJENA KOROŠEC
ki je sprevidena s svetimi zakramenti v najlepših letih zatisnila svoje mile oči in za vedno zaspala dne 28. septembra 1946 v starosti 37 let. Rojena je bila v Clevelandu dne 16. septembra 1909.
Po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi sv. Vida je bila dne 2. oktobra 1946 položena k preranem večnem počitku na Calvary pokopališče.
Prisrčno se želimo zahvaliti Rev. Francis Baragi za podeljene svete zakramente, za molitve ob krsti, za spremstvo iz pogrebne kapele v cerkev in na pokopališče, za opravljeno sveto mašo in za ganljive cerkvene pogrebne obrede.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili v tolažbo in pomoč v teh najbolj težkih in žalostnih dnevih. Ravno tako tudi prisrčna hvala vsem, ki so jo prišli pokropit, so culi in molili ob krsti ter se udeležili zadnjega sprevoda.
Globoko hvaležni se želimo prisrčno zahvaliti vsem, ki so v blag spomin pokojni okrasili krsto s krasnimi venci ter vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mirni pokoj blage duše, kakor tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu.
Naša iskrena zahvala naj bo izrečena tudi nosilcem krste, ki so jo spremljevali do prezgodnjega groba in jo položili k večnemu počitku.
Nadalje se iskreno zahvaljujemo Zakrajsek Funeral Home za vso postrežljivo naklonjenost in za lepo urejen pogreb.
Preljubljena in nikdar pozabljena mati, hči in sestra, zastonj Te sedaj iščejo naše oči, ker, tako prezgodaj in v najlepši dobi življenja Te je že Bog poklical k sebi in morala si se ločiti od nas. Globoko potrti vzdihujemo nad Tvojo bridko izgubo in Ti želimo, da počivaš sedaj mirno v preranem grobu in uživaš večno veselje pri Bogu. Lahka naj Ti bo rodna ameriška zemlja.
Žalujoči ostali:
JOHN in ROBERT, sinova FRANCES KOROŠEC, mati BRATJE in SESTRE
Cleveland, Ohio, 28. oktobra 1946.