ka kšna usoda nas čaka Opuščeni kamnolomi na tržaškem Krasu bodo morda kmalu zaživeli Sf ■ Vi > ' Na Jazbinah bodo uredili novo krožišče ... j / 14 Primorski TOREK, 31. JULIJA 2012 Št. 179 (20.502) leto LXVIII. Odločilni dnevi za evro Dušan Udovič V zadnjih tednih je videti še bolj izrazito, koliko lahko pomeni v danem trenutku ena sama, bolj ali manj posrečena izjava kakega vidnega predstavnika političnega esta-blišmenta posamezne države, ali pomembnih evropskih institucij. Berlusconi, denimo, spregovori o možnosti svojega povratka v ospredje politične scene. Takoj je registrirati padec na borzah kot znak nezaupanja, da bo italijanski politični sistem tudi po Montiju znal vestno izpolnjevati obveze in »domače naloge«. Čisto drugače je bilo sredi prejšnjega tedna s predsednikom Evropske centralne banke Ma-riom Draghijem, ko je z odločnim zagovorom evrosistema sprožil val optimizma in ustrezne pozitivne premike na evropskih borzah. Seveda ni vse odvisno od posameznih izjav, ki so lahko trenutni seizmograf, potrebni in nujni so konkretni ukrepi za utrditev evroobmočja in skupne evropske monetarne politike, a ti so bili doslej, kot je znano, prešibki in nedorečeni. Strah pred izpostavljenostjo finančnim špekulacijam pospešuje dinamiko dogovarjanja. Fronta za obrambo monetarne stabilnosti se krepi tudi na medcelinski ravni. Ameriški predsednik Barack Oba-ma ima še kako konkretne razloge, da je svojega finančnega ministra Timothyja Geith-nerja poslal na misijo v Evropo. Po eni strani je to znak zaupanja in odgovor na besede Maria Draghija. Po drugi pa odraz dejstva, da si ameriški predsednik v končnici volilne kampanje ne more privoščiti tako destabilizacijske krize, kot bi lahko bila evropska, saj bi bile posledice katastrofalne tudi za ameriško gospodarstvo. Tudi premier Mario Monti gre ponovno na pot, utrjevat novonastalo Italijansko-fran-cosko linijo s predsednikom Hollandeom, nato prepričevat do mediteranskih držav večno skeptične Fince, nazadnje pa še krepit zavezništvo s Španijo, s katero Italija deli mnoge podobne glavobole in je skupaj z njo stalno pod udarom finančnih spekulantov. Teden se je torej začel v znamenju mrzličnega aktiv-izma, trgi so takoj pokazali znamenja previdnega optimizma. Krepi se splošno upanje, da bodo pozitivni pokazatelju tudi trajali. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € BERLIN - Ameriški finančni minister Geithner pri nemškem kolegu Schaubleju Nujno je hitro ukrepanje za rešitev evroobmočja Šef evroskupine Juncker za takojšnjo zaščito finančne stabilnosti OKOLJE - Škedenjska železarna onesnažuje Škedenj Preveč benzena Okoljevarstvena organizacija WWF predstavila izsledke raziskave tržaške univerze TRST - Iz škedenjske železarne oz. iz koksarne uhaja preveč benzena, in to ne občasno, ampak stalno. To dokazuje študija, ki jo je izdelala tržaška univerza po nalogu naravovarstvene organizacije WWF in v okviru katere so dalj časa merili onesnaženost zraka blizu železarne in sploh v Škednju. Izvedenci univerze so merili stopnjo onesnaženosti tudi v nekaterih stanovanjih. Iz raziskave je izšlo, da zadeva uhajanje benzena ves Škedenj, v bližini koksarne pa je količi- na benzena v zraku nad od zakonodaje predvideno mejo. Pokrajinski odbornik Zollia je medtem izjavil, da brez ustreznih jamstev ne bo podpisal dokumenta za nadaljevanje dejavnosti po letu 2015. Na 4. strani BERLIN - Ameriški finančni minister Timothy Geithner in njegov nemški kolega Wolfgang Schäuble sta se včeraj zavzela za izvajanje reform za stabilizacijo evrskega območja, ki so bile dogovorjene. Finančna ministra sta se na nemškem otoku Sylt v Severnem morju dogovorila za nadaljnje usklajevanje prizadevanj za rešitev globalne in evropske finančne krize. Po dobri uri pogovorov v kraju, kjer letuje nemški finančni minister, sta se zavzela, da mora politika »uresničiti vse reformne korake, ki so potrebni za pomiritev finančne krize in krize zaupanja«. Na 2. strani Afera Uran: Rode odgovarja na kritike Na 3. strani Še polemike o slovesnosti na Vršiču Na 3. strani Pokrajina Trst: desnica proti prispevkom iz zaščitnega zakona Na 5. strani Projekt Geoswim: plavaje po istrski obali Na 6. strani Mladenič iz Štarancana pretepel starša Na 14. strani Ustanovili novo Triestino Na 13. strani BARDO - Praznik emigranta Bodo Beneški Slovenci še zapuščali rojstne kraje? OLIMPIJSKE IGRE V LONDONU Obetavni nastopi kajakašev Slovenski kajakaši (na sliki Peter Kauzer) so se vsi prebili iz kvalifikacij, za Italijo pa je osmo kolajno osvojil strelec Campriani 2 Torek, 31. julija 2012 ITALIJA, SVET / BERLIN - Ameriški finančni minister Geithner včeraj Pri Schaubleju in Draghiju Nujni ukrepi za finančno stabilnost evroobmočja Napoved ukrepov je močno umirila pritisk na Španijo in Italijo BERLIN - Ameriški finančni minister Timothy Geithner in njegov nemški kolega Wolfgang Schäuble sta se včeraj zavzela za izvajanje reform za stabilizacijo evrskega območja, ki so bile dogovorjene. Finančna ministra sta se na nemškem otoku Sylt v Severnem morju dogovorila za nadaljnje usklajevanje prizadevanj za rešitev globalne in evropske finančne krize. Po dobri uri pogovorov v kraju, kjer letuje nemški finančni minister, sta se zavzela, da mora politika »uresničiti vse reformne korake, ki so potrebni za pomiritev finančne krize in krize zaupanja«. Podprla sta tudi zadnje napovedi »odločevalcev v EU«, da je treba sprejeti vse potrebne ukrepe za zaščito evra, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Ministra sta še napovedala, da bosta ZDA in Nemčija skupaj z drugimi partnerskimi državami do jeseni pripravili »politično agendo za nadaljnjo stabilizacijo nacionalnih gospodarstev v svetu in Evropi«. Oba sta obenem izrazila prepričanje, da bodo reformna prizadevanja članic evrskega območja obrodila sadove. Prepričana sta, da bo le »nadaljnje mednarodno sodelovanje in usklajevanje zagotovilo vzdržne javne finance, zmanjšalo makroekonomska neravnovesja v svetu in obnovilo gospodarsko rast«. Pri tem sta pohvalila napredek praktično vseh držav območja evra, ki so zaprosile za pomoč. Pohvalila sta Irsko, ki je prejšnji teden uspešno prodala dolgoročne obveznice. Tudi Portugalska beleži »vztrajen napredek« pri izpolnjevanju obljub glede varčevalnih ukrepov. Pohvalila sta še Španijo in Italijo za njuna »znatna prizadevanja pri daljnosežnih fiskalnih in strukturnih reformah«, piše dpa. Geithner se je včeraj v Frankfurtu sestal tudi s prvim človekom Evropske centralne banke (ECB) Mariom Draghi-jem. Izjave za javnost po srečanju niso bile predvidene, vendar pa naj bi bili v ospredju njunih pogovorov predvsem ukrepi, ki jih je Draghi napovedal za odločno zaščito območja evra. Šlo naj bi predvsem za vključitev ECB v kupovanje državnih dolžniških vrednostnih papirjev, kar naj bi ECB predstavila še ta teden. Osrednje evropske borze so že tretji trgovalni dan zapored začele z rastjo tečajev. Vlagatelji so namreč optimistični, da bo Evropska centralna banka (ECB) sprejela nove ukrepe za zamejitev dolžniške krize oz. pomoč ranljivima Španiji in Italiji. V zadnjih dneh je v javnost pri-curljalo več informacij o pripravi usklajenega načrta ECB in članic območja evra za pomiritev razmer na finančnih trgih. Po informacijah iz neuradnih virov naj bi ECB posegla na sekundarnem trgu obveznic, medtem ko naj bi začasni sklad za zaščito evra (EFSF) istočasno nastopil na primarnem trgu, torej odkupoval dolg neposredno od ranljivih članic območja evra. Zadnji, ki je v včeraj objavljenem pogovoru za nemški časnik Süddeutsche Zeitung zatrdil, da so države s skupno evropsko valuto skupaj z ECB in EFSF pripravljene na reševanje evra, je šef evro-skupine, luksemburški premier JeanClaude Juncker. Območje evra se nahaja na kritični točki, je ocenil šef evrosku-pine Juncker. Po njegovih besedah je treba, če se želi zagotoviti finančno stabilnost regije, ukrepati hitro. V tej luči je napovedal sodelovanje voditeljev evrskih držav z Evropsko centralno banko (ECB). »Izgubiti ne smemo nobenega trenutka več,« je po poročanju tujih tiskovnih agencij v včeraj objavljenem pogovoru za nemški časnik Süddeutsche Zeitung poudaril Juncker. »Svet razpravlja o tem, ali bo območje evra čez nekaj mesecev še obstajalo,« je opozoril. »Z vsemi možnimi sredstvi moramo jasno pokazati, da smo trdno odločeni zaščititi finančno stabilnost monetarne unije,« je sporočil 17 finančnim ministrom evrskih držav. Ob tem je vodja evroskupine potrdil, da so države s skupno evropsko va- Wolfgang Scähuble in Timothy Geithner luto skupaj z ECB in začasnim skladom za zaščito evra (EFSF) pripravljene na ur-gentno kupovanje obveznic ranljivih evr-skih držav. »Še vedno nas čaka odločitev, kaj točno bomo naredili in kdaj,« je po- ansa jasnil in dodal, da bo hitrost ukrepanja odvisna od razvoja dogodkov v naslednjih nekaj dneh. Po Junckerjevih besedah pa vse «blebetanje» o Grčiji pri tem čisto nič ne pomaga. Kot je dejal, izstop te države iz območja evra ni del njegovih «delovnih hipotez», saj bi imelo to «obsežne negativne posledice». V tem smislu je bil do tistih, ki ba-nalizirajo grško vrnitev k drahmi, zelo kritičen. S tem se je obregnil ob nemškega gospodarskega ministra Philipa Roslerja, ki je minuli teden ocenil, da možnost »izstopa Grčije iz območja evra že dolgo ni strašna«. «Tisti, ki nameravajo probleme evrskega območja rešiti z izključitvijo Grčije oz. tako, da to državo prepustijo njeni usodi, niso dognali pravih vzrokov krize,« je prepričan Juncker. Se pa strinja, da si morajo Atene v prvi vrsti pomagati same. »Ne želim zmanjšati pomena problemov, ki si jih je ustvarila Grčija. Ta država mora še naprej kazati konkretne rezultate,« je povedal. Napoved ukrepov je močno umirila pritisk na Španijo in Italijo; zahtevana donosnost na desetletne državne obveznice teh dveh držav se je namreč močno znižala in se še znižuje. (STA) RIM - Nov apel predsednika republike Nujno je doseči širok dogovor o novem volilnem zakonu RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je včeraj naslovil na politične sile v parlamentu nov apel, naj se angažirajo za širok dogovor o reformi volilnega zakona. Podoben apel je predsednik naslovil političnim silam pred dvajsetimi dnevi, a se od tedaj ni nič bistvenega spremenilo. Napolitano je bil kritičen do dejstva, da so bile stranke, ki podpirajo sedanjo vlado, glede volilnega zakona že tik pred dogovorom, a do tega ni prišlo. Minili so tedni, a razprava v parlamentu se ni začela, ugotavlja predsednik. V začetku julija je Napolitano posegel pri predsednikih obeh vej parlamenta in poudaril, da je pomembno predstaviti osnutek kot najširšo možno platformo, četudi še ne dokončano v podrobnostih. A v preteklih dneh so se stališča strank glede reforme volilnega zakona spet oddaljila, namesto da bi se zbli- Giorgio Napolitano ansa žala, ugotavlja predsednik in poziva politične sile k čutu odgovornosti. Gre za to, poudarja Napolitano, da Italija okrepi svojo verodostojnost v mednarodnem merilu, kar je bistvenega pomena v trenutku velikih gospodarskih težav. Na predsednikov poziv sta včeraj odogvorila načalnika parla- mentarnih skupin DS Anna Fi-nocchiaro in LS Maurizio Gaspar-ri. Predstavnica Demokratske stranke je izrazila željo po konstruktivnem vzdušju, drugačnem kot v minulem tednu, ko so prevladovali ultimati in poskusi izsiljevanja. Očitno se je nanašala na besede predstavnikov Ljudstva svobode, da se volilni zakon v parlamentu lahko izglasuje tudi z navadno večino. Želimo spremeniti »Svinjarijo«, vendar hočemo za to ustvariti najširšo možno večino, je dejala Finocchiaro. Tudi Gasparri je dejal, da Ljudstvo svobode hoče spremembo volilnega zakona, vendar »brez diktatov«. Medtem je sekretar Italioje vrednot Antonio Di Pietro spet grobo verbalno napadel predsednika republike, rekoč, da je os Monti -Napolitano kar zadeva absolutizem slabša od tiste, v času vladavine Ber-lusconija. AVSTRIJA - Zaradi vrste škandalov in afer Na Koroškem vse večja možnost predčasnih deželnih volitev CELOVEC - Po razkritju odmevne korupcijske afere, v katero so vpleteni tako politiki ljudske stranke (ÖVP) kot tudi svobodnjakov (FPK), se na Koroškem napovedujejo predčasne volitve morda še letos jeseni. Socialdemokrati (SPÖ), ljudska stranka (ÖVP) in Zeleni so namreč včeraj vnesli nov skupen predlog za izredno sejo deželnega zbora, na kateri naj bi poslanci morda še ta teden glasovali o razpustitvi deželnega zbora in razpisu predčasnih volitev. In takšne niso več tako neverjetne kot je kazalo še pred nekaj dnevi, kajti svobodnjaki na čelu z deželnim glavarjem Gerhardom Dörflerjem (FPK) in predsednikom stranke Uwetom Scheuchom (FPK) so čez konec tedna spremenili strategijo in ne vztrajajo več pri blokadi predčasnih volitev v deželnem zboru. Svetniki FPK bi namreč lahko preprečili sklep o razpustitvi deželnega zbora in s tem o predčasnih volitvah do rednih volitev spomladi 2014. In to zato, ker imajo v deželnem zboru 17 od skupno 36 poslanskih mest in lahko preprečijo potreben kvorum - dvotretjinsko navzočnost poslancev. Na podoben način je že Jörg Haider leta 1994 nameraval preprečiti izvolitev Christofa Zernatta (ÖVP) za deželnega glavarja. Blokada je takrat trajala 86 dni in se je izjalovila. Deželni glavar Gerhard Dörfler (FPK), ki je v soboto sicer še soglašal z napovedjo svojega klubskega predsednika Kurta Scheucha (FPK) o trajni blokadi predčasnih volitev s strani svobodnjakov, je v nedeljo izjavil, da bi predčasne volitve lahko bile vigredi leta 2013. Prvak stranke FPK Uwe Scheuch pa je včeraj v pogovoru za koroški radio predlagal sočasne volitve s parlamentarnimi spomladi 2013. V tem primeru bi morale biti parlamentarne volitve predčasno, kar so stranke na zve- Srbski premier vrnil ukradeno kolo BEOGRAD - Srbski premier Ivi-ca Dačič je včeraj osebno vrnil kolo Japoncu Riju Asadžiju, ki se je s kolesom podal na pot okoli sveta, a so mu ga pred desetimi dnevi v Beogradu ukradli. Kolo je policija nenavadno zavzeto iskala po vsej državi, Dačič pa je dogodek označil za sramoto Srbije. »Ravno zato sta se notranje ministrstvo in policija aktivno vključila v akcijo,« je po poročanju srbske tiskovne agencije Beta dejal Dačič, ko se je 36-letnemu Japoncu opravičil za nevšečnosti. Vseeno mu je ob slovesu smeje svetoval, naj bolj pazi na kolo, dokler ne zapusti Srbije. Za krajo bicikla so osumili Veljka D., ki ga je pri »podvigu« posnela varnostna kamera. Tudi kolo so našli pri njem, vendar pa sam zatrjuje, da »ni imel pri tem nič«, navaja Beta. Japonec neljubega dogodka Srbom ni preveč zameril. Novinarjem je pojasnil, da so mu nekoč na potovanju v Afriki že ukradli čevlje, v Ni-karagvi pa kamero. S kolesom je sicer med letoma 2006 in 2008 že prepotoval Severno in Južno Ameriko ter Avstralijo, letos pa se je podal še na okoli 20.000 kilometrov dolgo pot okoli sveta. V Srbijo je pripotoval 18. julija, kolo pa so mu ukradli z uradnega parkirišča. Ključavnica Veljku D. očitno ni predstavljala velikega problema. Za Montija in ministre kratke počitnice RIM - Zaradi gospodarske krize v Italiji si bodo italijanski premier Mario Monti in člani njegove vlade privoščili le kratek poletni oddih. Premier si bo vzel samo teden dni dopusta, ki ga bo z ženo Elso preživel v svoji vili v kraju Lesa ob jezeru Mag-giore.Dopust premiera, ki je vodstvo vlade prevzel novembra lani, bo trajal od 10. do 18. avgusta. Nekaj dni pa bo Monti mogoče preživel tudi v kraju Porto Recanati ob morju, kjer je do-pustoval že lani. Zaradi negotovosti glede nadaljnjega razvoja krize območja evra je Monti svoje ministre zaprosil, naj si vzamejo le kratek dopust. Večina članov vlade verjetno ne bo zapustila Italije, da bi se lahko v nujnem primeru hitro vrnili v Rim, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Zaradi krize si je veliko Italijanov skrajšalo dopust ali ga v celoti izpustilo. Samo tretjina Italijanov si bo privoščila enotedenske počitnice, 31 odstotkov se jim bo odreklo, 35 odstotkov pa jih bo dopustovalo pri prijateljih in sorodnikih, da bi nekaj privarčevali. L I ZLATO (999,99 %%) za kg 42.516,70 € -36,69 SOD NAFTE (159 litrov) 89,72 $ -0,07 zni ravni takoj zavrnile. Nato Scheuch ni izključil, da bi svobodnjaki pristali tudi na volitve že v naslednjih mesecih, torej še letos, kajti »svobodnjaki se jih ne bojimo«. Predsednik poslanskega kluba koroških socialdemokratov (SPO) Reinhard Rohr, ki je skupaj z Zelenimi in ljudsko stranko vložil skupen predlog za izredno sejo deželnega zbora pa je opozoril, da mora biti seja po poslovniku v roku osmih dni. Predsednik koroških socialdemokratov Peter Kaiser pa je na tiskovni konferenci menil, da bi bil prvi možen termin za predčasne volitve na Koroškem 30. september. Navzlic „političnega močvirja» na Koroškem sta se za takojšno ukrepanje izrekla tudi zvezni predsednik Heinz Fischer, ki pričakuje nadaljnje odstope s političnih funkcij, in tudi pravosodna ministrica Elisabeth Karl. Predčasne volitve na Koroškem zahteva tudi slovenska Enotna lista (EL), zbirna stranka koroških Slovencev. Njen predsednik Vladimir Smrtnik je med drugim dejal, da brez poštenosti ni razvoja dežele in se ob tem zavezl za korenito spremembo tokov odločanja v deželi. Medtem je državno tožilstvo sprožilo postopek proti deželnemu svetniku Haraldu Dobernigu (FPK), izvedlo nekaj hišnih preiskav, in tudi zaslišalo osumljene. Kot znano, je na Koroškem počila politična bomba, ko sta davčni svetovalec Dietrich Birnbacher in (medtem bivši) predsednik koroške ljudske stranke Josef Martinz priznala dogovor s tedanjim deželnim glavarjem Haiderjem o (deloma tudi izvedenem) prikritem financiranju strank OVP in BZO (zdaj FPK) ob prodaji deželnih deležev banke Hypo Alpe Adria bavarski deželni banki. Ivan Lukan EVRO 1.2246 $ -0,60 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 31. julija 2012 valute evro (povprečni tečaj) 31.7. 27.7. ameriški dolar 1,2246 1,2317 japonski jen 95,78 96,29 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,258 25,310 danska krona 7,4385 7,4390 britanski funt 0,77985 0,78295 madžarski forint 279,70 282,65 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6965 0,6966 poljski zlot 4,1207 4,1275 romunski lev 4,5635 4,6110 švedska krona 8,3488 8,5008 švicarski frank 1,2010 1,2010 norveška krona 7,4220 7,4730 hrvaška kuna 7,5220 7,5252 ruski rubel 39,3690 39,7060 turška lira 2,2110 2,2386 avstralski dolar 1,1668 1,1807 braziljski real 2,4828 2,4875 kanadski dolar 1,2297 1,2407 kitajski juan 7,8123 7,8591 indijska rupija 68,0690 68,1560 južnoafriški rand 10,0252 10,1634 / ALPE-JADRAN Torek, 31. julija 2012 3 BARDO - Apel za drugačno politiko na nedeljskem Prazniku emigranta Bodo ljudje še prisiljeni bežati z goratih območij? Evroposlanka Debora Serracchiani poudarila, da je potrebno ubrati pot naložb BARDO - »Gorata in hribovita območja ne smejo biti več kraji, od koder so ljudje prisiljeni bežati. Tem teritorijem je zato treba ponuditi nove priložnosti. Zgolj skrbstvene politike ne potrebujejo, treba je ubrati pot naložb«. Tako je povedala evropska poslanka Debora Serracchiani, ki se je v nedeljo udeležila Praznika emigranta v Bardu. S temi besedami je tudi odgovorila na oster poseg domačega župana Guida Marchiola. Brez ovinkarjenja je župan Barda dejal, da je ravnina oropala gorate kraje, ki se že desetletja soočajo z velikimi težavami, v sedanji krizi s še večjimi. Vsak dan sproti se morajo namreč boriti za to, da jim ne zaprejo poštnega urada, šole, lekarne, bencinske črpalke ... Že desetletja pa so od posegov za gorata področja imeli koristi bogatejši kraji v ravnini ali bogata in vinorodna Brda. Potrebna je nova politika in predvsem so potrebne investicije, je zaključil Marchiol. Veliko zaskrbljenost vzbujajo sedanji trendi, je poudarila Serracchianijeva, ko se vsako vprašanje ocenjuje le z ekonomskega zornega kota, medtem ko je vse, kar je povezano s kulturo in identiteto, potisnjeno v ozadje. Danes pa vemo, da so izseljenci oz. priseljenci ter jezikovne manjšine kvas demokracije in napredka družbe in obenem vir bogastva, tudi ekonomskega. Težave goratih krajev bomo premostili le če bomo opredelili cilje in prioritete ter se zgledovali po najboljših iskušnjah v Evropi na področju pospeševanja turizma in kmetijstva ter varstva kulturne dediščine in okolja, je zaključila evropska poslanka demokratske stranke. Dante Del Medico, predsednik sekcije bivših izseljencev iz Barda in zveze Slovenci po svetu, ki sta organizirali že 34. Praznik emigranta, je v svojem nagovoru izpostavil predvsem vprašanje identitete in njene večplastnosti še posebej pri mladih potomcih beneških izseljencev. Mlade iz Argentine, Kanade, Avstralije in Evrope, ki so bili na tritedenskem seminarju v Benečiji, pa je povabil, naj varujejo in ohranijo tudi svojo slovensko identiteto. Manjšinske jezike in kulturo je treba gojiti in napajati, če jih želimo ohraniti, je nadaljeval razmišljanje ravnatelj Renzo Matte-lig, ki je predstavil zadnjo še svežo publikacijo zveze Slovenci po svetu Po poteh sveta. Gre za kar zajetno publikacijo, v kateri so zbrane življenjske izkušnje kakih 40 beneških izseljencev. Ob italijanskem prevodu so napisane v slovenščini, terskem in nadiškem dialektu, španskem in angleškem jeziku. Pomenljivo pa zaključujejo knjigo pričevanja mladih Afričanov, ki so bili pod prisilo orožja prisiljeni se vkrcati in zbežati iz Libije in so jih namestili prav v Bardo. (NM) V Novem Mestu umrl Mirko Pečar NOVO MESTO - V Novem Mestu so minuli petek pokopali žaro s pepelom Mirka Pečarja, ki je dolgo let bil med vodilnimi v lesni industriji Novoles in zanjo po celem svetu iskal surovine in tkal poslovne vezi. Pri tem je navezal tesne stike tudi s podjetji tržaških rojakov, saj je bil po rodu iz naših krajev. Njegov oče Ivan Pečar, brat gledališke igralke Le-li Nakrst, je bil rojen na Katinari, v času fašizma pa se je izselil v Jugoslavijo. Kot oficir je služboval predvsem na Hrvaškem in tudi Mirko, rojen v Slavonskem Brodu, se je šolal v Zagrebu, delal marsikje, na koncu pa pristal v slovenskem Novem Mestu. Na Katinaro se je vračal pogostoma in ohranil tesne stike s sorodniki, predvsem družinami Spetič in Orel. Mirko Pečar je bil blage in vesele narave, ljubil je knjige in violino, s katero si je krajšal čas v družbi cele kopice potomcev. Videm: konvencija z raziskovalnim centrom VIDEM - Tukajšnja Zveza in-dustrijcev je sklenila konvencijo s tržaškim raziskovalnim središčem Area Science park. Dogovor o sodelovanju sta podpisala predsednika Adriano Luci in Adriano De Maio. Dante Del Medico nm Mladi potomci izseljencev iz več držav sveta so na prazniku zapeli nm SLOVENIJA - Pred Rusko kapelico je govoril Janez Janša »Vlada je na Vršiču hotela preprečiti nove delitve« Pirjevec: Če ti predsednik zagrozi, se moraš umakniti VRŠIČ - Ob Ruski kapelici pod Vršičem so se v nedeljo s tradicionalno slovesnostjo spomnili ruskih vojnih ujetnikov, ki jih je med prvo svetovno vojno zasul snežni plaz. Slovenski premier Janez Janša, častni pokrovitelj slovesnosti, je v nagovoru pred okoli 2000 zbranimi kapelico označil za simbol prijateljstva, ki povezuje slovenski in ruski na-rod.Vodja ruske delegacije, namestnik predsednika zgornjega doma ruskega parlamenta Jurij Vorobjov pa je poudaril, da Ruska kapelica ni le kraj spomina na tragične dogodke prve svetovne vojne, ampak tudi potrditev duhovne sorodnosti in vzajemne naklonjenosti slovenskega in ruskega naroda. Ob tem se je Sloveniji zahvalil za zgledno ohranjanje kapelice. Nedeljsko prireditev so vsekakor nekoliko zasenčile polemike, ki so izbruhnile, potem ko je namesto najavljenega zgodovinarja Jožeta Pirjevca v imenu združenja Slovenija-Rusija govoril njegov predsednik Saša Geržina. V kabinetu predsednika vlade Janše zatrjujejo, da niso postavili nobenih Na Vršiču je ob Ruski kapelici govoril Janez Janša predsedstvo slovenske vlade zahtev glede govorcev na slovesnosti ob Ruski kapelici pod Vršičem. Ob tem navajajo, da je organizator slovesnosti objavil koncept prireditve še preden so se uskladili in tako koncept ni upošteval običajnega protokola ob organizaciji tovrstnih dogodkov. V uradu vlade za komuniciranje (Ukom) navajajo, da so program in aktivnosti pri izvedbi spominske slo- LJUBLJANA - Stališče slovenskega kardinala Rode: Nadškofa Urana nisem nikoli postavljal v slabo luč, kot trdijo mediji LJUBLJANA - Kardinal Franc Rode se je odzval na navedbe, s katerimi so ga nekateri slovenski mediji povezovali z napotitvijo upokojenega ljubljanskega nadškofa Alojzija Urana v Trst. »Vse trditve so laž, vsa namigovanja so izmišljena, so daleč od resnice in zavajajo javnost,« trdi Rode. Dodaja, da gre za podtikanja, nekatere izjave pa da so zunaj vsakršne logike in zgodovinskega konteksta. V zvezi umikom upokojenega nadškofa Urana iz Slovenije po navodilu Svetega sedeža se v nekaterih slovenskih medijih - kot poroča Slovenska tiskovna agencija - omenja tudi ime kardinala Rodeta, češ da naj bi vplival na disciplinske ukrepe, ki zadevajo njegovega naslednika na sedežu ljubljanske nadškofije. Eden od pobudnikov podpore nadškofu Uranu gospod Valentin Zibelnik je v minulih dneh med drugim dejal, da naj bi Rode imenovanje Urana za ljubljanskega nadškofa leta 2004 označil kot kadrovsko napako. Kot je včeraj navedel Rode, mu novinar Dela v Sobotni prilogi podtika isto trditev. Izjavil naj bi, pravi, da je imenova- Slovenski kardinal Franc Rode nje nadškofa Urana kadrovski kiks. Kakor trdi novinar, naj bi »Rode po Vatikanu svojega škofovskega naslednika postavljal v slabo luč prav v časih, ko se je Uran odločil, da finančno že precej razmajani mariborski nadškofiji ne bo pomagal z denarjem Gozdnega gospodarstva Bled, ki je prek Metropolitane v lasti ljubljanske nadško- Bivši nadškof Alojz Uran fije.« Toda nepreverjenih in neutemeljenih namigovanj so po Rodetovih navedbah polni tudi drugi slovenski mediji, češ da naj bi s svojim vplivom in celo s spletkami, vplival na dogodke v zvezi z nadškofom Uranom. Vse te navedbe je Rode označil za laž. Kot je pojasnil, je ob imenovanju Urana za ljubljanskega nadškofa leta 2004 povedal, da to »resda ni bila moja izbira, da pa spoštujem odločitev svetega očeta. O kadrovski napaki ali kiksu nisem govoril«. Prav tako je po Rodetovih trditvah lažna, krivična in izmišljena trditev, da je nadškofa Urana v Vatikanu postavljal v slabo luč ravno v času, ko se je odločil, da mariborski nadško-fiji ne bo pomagal z denarjem Gozdnega gospodarstva Bled. »To je hkrati tudi zunaj vsakršne logike in zgodovinskega konteksta,« je zapisal kardinal. Ko je sam leta 1997 postal ljubljanski nadškof metropolit, so ljubljansko nadškofijo vabili, naj pristopi k sodelovanju pri projektih mariborske škofije. Kot je pojasnil, je tedaj jasno povedal, da Ljubljana pri teh projektih ne bo sodelovala »Če se je nadškof Uran pozneje - o tem ne vem nič - odločil za isto linijo, sem tega samo vesel. Da bi ga zaradi tega v Vatikanu postavljal v slabo luč - komu kaj takšnega lahko sploh pade na misel,« je oster Rode. Ob tem sprašuje, kako naj bi se izneveril smeri, v kateri je deloval kot ljubljanski nadškof, »samo da bi škodoval svojemu nasledniku«. vesnosti usklajevali skupaj z organizatorji dogodka in da je bilo ves čas načrtovano, da bosta imela govor, kot častni pokrovitelj slavnostne prireditve, slovenski predsednik vlade Janša in predsednik Sveta federacije Federalnega zbora Ruske federacije Vorobjov. Glede na dejstvo, da letos obeležujemo tudi 20. obletnico diplomatskih odnosov med državama, je kabinet predsednika vlade predlagal, da imata pozdravni govor tudi predsednika oz. najvišja predstavnika organizatorjev, so navedli v Ukomu. »Iz kabineta predsednika vlade torej niso bile postavljene zahteve glede govorcev, temveč smo želeli skupaj z organizatorji pripraviti koncept prireditve, ki je bil skladen z naravo in protokolom letošnje pomembne obletnice,« navajajo v Ukomu in dodajajo, da so organizatorju objavili svoj koncept prireditve, še preden je prišlo do prvih usklajevanj, in tako koncept ni upošteval običajnega protokola.Sicer pa v kabinetu vlade nasprotujejo, da se iz spominske slovesnosti ob Ruski kapelici pod Vršičem, ki ima velik pomen za prijateljske odnose med Slovenijo in Rusijo, poskuša ustvariti razpravo in delitve, ki jih Slovenija za svojo prihodnost ne potrebuje in ki ne doprinesejo h kvaliteti odnosov med državama, so še sporočili iz Ukoma. Pirjevec je včeraj potrdil, da se je sporazumno z Geržino odpovedal govoru na proslavi, »potem ko je iz Janševega kabineta prišel ukaz, da naj v imenu društva Slovenija-Rusija govori ali gospod Geržina, ki je pač predsednik društva, ali nihče drug«. To je po Pirjevče-vem mnenju pomenilo, da on ni smel govoriti. »Če predsednik vlade izjavi, da ne smete nastopiti in obenem zagrozi, da ne bo poslal vojakov, je jasno, da ne moreš narediti drugega, kot da se umakneš,« je dejal Pirjevec. Na dogajanje so se odzvali tudi v poslanski skupini Pozitivne Slovenije, kjer so opozorili, da je za določitev programa odgovorno društvo Slovenija-Rusija in ne vlada oz. koordinacijski odbor za državne proslave ter protokol RS. Društvo se tako svobodno odloča o tem, kdo na slovesnosti nastopa, opozarjajo v opozicijski stranki. Ob tem dodajajo, da kabinet predsednika vlade nima pooblastil, da odloča o izkazovanju vojaške časti oz. udeležbi garde Slovenske vojske (SV) oz. častne enote RS na slovesnostih, saj je garda enota SV, njeno udejstvova-nje oz. naloge pa opredeljujejo protokolarna pravila in pravila službe ter odredbe SV. 1 4 Torek, 31. julija 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu OKOLJE - Naravovarstvena organizacija WWF predstavila študijo tržaške univerze WWF: Iz železarne uhaja preveč benzena Prekomerna količina prihaja iz koksarne - Zolia: Pokrajina ne bo kar tako podpisala vladnega dokumenta Iz škedenjske železarne in točneje iz koksarne uhaja preveč benzena, in to ne občasno, ampak stalno. To dokazuje študija, ki jo je izdelala tržaška univerza po nalogu naravovarstvene organizacije WWF in v okviru katere so dalj časa merili onesnaženost zraka blizu železarne in sploh v Škednju. Izvedenci univerze so merili stopnjo onesnaženosti tudi v nekaterih stanovanjih. Iz raziskave je izšlo, da zadeva uhajanje benzena ves Škedenj, v bližini koksarne pa je količina benzena v zraku nad zakonsko določeno mejo. Jasno je torej, da so za benzen v zraku odgovorne emisije iz koksarne, je v imenu WWF povedal Dario Predonzan, ki je včeraj predstavil izsledke študije skupaj s Pier-luigijem Barbierijem z oddelka za kemične in farmacevtske vede na tržaški univerzi, ki je opravil raziskavo. Emisije benzena povzročajo skratka zračno onesnaževanje v vsem Škednju, vendar v mejah zakona. Problem je v neposredni in tudi posredni bližini koksarne. Še dvesto metrov od nje je namreč koncentracija benzena pretirana in presega od zakona predvideno mejo, se pravi pet mikrogramov na kubični meter zraka. Za merjenje onesnaženosti zraka so se poslužili posebnih naprav, ki so jih postavili blizu 6 poslopij, ki so od koksarne v različnih razdaljah. V petih poslopjih so merili zrak tudi v notranjosti. Raziskava se je začela v začetku maja, stopnjo onesnaženosti pa so merili 4 do 6 dni tedensko. V nekem stanovanjskem bloku, ki je od koksarne oddaljen manj od 200 metrov je stopnja onesnaženosti prekoračila zakonsko dovoljeno mejo v 8 tednih na skupaj 11. V drugi stavbi, ki je oddaljena 240 metrov od koksarne, pa je bila stopnja onesnaženosti v povprečju dvakrat manjša in je le občasno prekoračila mejo. V stanovanjih je bila stopnja benzena povsod nižja, vendar povprečno vezana na onesnaženost zraka zunaj poslopja. Srečanja na sedežu WWF sta se udeležila tudi pristojna občinski in pokrajinski odbornik Umberto Laureni in Vitto-rio Zollia. O dokumentu, ki ga bo italijanska vlada naslovila na lokalne uprave glede nadaljevanja industrijskih dejavnosti na območju železarne po letu 2015, je Laure-ni poudaril, da bo potrebno upoštevati okolje. Zollia pa je temu dodal, da brez ustreznih jamstev pokrajinska uprava tega dokumenta ne bo podpisala. A.G. Pogled na škedenjsko železarno s hitre ceste kroma TRAJEKT Fincantieri: novo naročilo Italijanska ladjedelniška družba Fincantieri si je zagotovila novo pomembno naročilo: za kanadsko plovno družbo Societe des traversiers du Quebec bi zgradila trajekt najsodobnejše vrste. Naročilo je vredno 148 milijonov kanadskih dolarjev. Pogodbo sta podpisala predsednik kanadske plovne družbe Georges Farrah in direktor oddelka za trgovske ladje družbe Fincantieri Gabriele Cocco. Fincantieri bo trajekt predala naročitelju konec 2014. Trajekt bo vozil na progi Matane-Baie-Comeau-Godbout v Kanadi, na njem bo zaposlenih 115 ljudi. Letno bo opravil 1.600 plovb z več kot 200 tisoč potniki in 116 tisoč vozili. Iz vodstva Fincantieri so včeraj sporočili, da znašajo naročila skupno 7.069 milijonov evrov. Kljub temu pa bodo v nekaterih ladjedelnicah družbe še posegati po dopolnilni blagajni. SERTUBI - Na sindikalni skupščini protest proti podjetju in zahteva po ukrepih javne uprave Družba Jindal bo septembra ustavila proizvodnjo Vlada naj naroči nove cevi za obnovo vodovodov Sindikati kovinarjev Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uilm ter Ugl bodo zahtevali od italijanske vlade, naj takoj posreduje deželni in lokalnim upravam dokument glede nadaljevanja industrijske dejavnosti na območju škedenjske železarne tudi po letu 2015. Ravno tako bodo zahtevali od lokalnih uprav, naj ta dokument takoj podpišejo. Javna uprava mora skratka jasno povedati, da se bo lahko to območje še razvijalo v industrijske namene, tudi družba Jindal pa bo morala obelodaniti svoje načrte. To je izid sindikalne skupščine, ki je bila včeraj popoldne v tovarni Sertubi po nedavnih trditvah vodstva družbe Jindal (ki ima v najemu Sertubi), češ da bodo v septembru ustavili proizvodnjo, ker ni dovolj naročil. Družba Jindal, ki je med možnimi kupci železarne, je namreč napovedala, da bo zamrznila vse predvidene naložbe. Delavce čaka zaradi tega v septembru izredna dopolnilna blagajna, že danes pa je od skupaj okrog 220 zaposlenih približno 140 delavcev v dopolnilni blagajni. Konec tedna bodo šli vsi zaposleni na dopust, po poletnem premoru pa se torej obeta še hujši položaj. Na skupščini so razglasili stanje pripravljenosti in bodo v septembru hudi protesti, če se ne bo stanje medtem spremenilo. Skupina Jindal se namreč zdaj obnaša v protislovju z lanskimi obljubami, ko je napovedovala naložbe in razvoj, so povedali. Sindikati bodo zahtevali poleg dokumenta iz Rima tudi takojšnje ukrepe za preporod italijanske in tržaške industrije ter specifično za rast Sertubija. Med predlogi sindikata je obnova italijanskih vodovodnih omrežij, ki so domala povsod že dotrajana, nove cevi pa bi lahko prispeval Sertubi. Če pa ne bo Pokrajina Trst podpisala dokumenta iz Rima, kot je to povedal pristojni pokrajinski odbornik Vittorio Zollia včeraj na sedežu WWF, si bo morala prevzeti to odgovornost, je povedal pokrajinski tajnik sindikata Fiom-Cgil Stefano Borini. Odbornik Zollia bo moral tudi povedati, je dodal, kakšna bo prihodnost 2000 delavcev železarne, Sertubija in povezanih dejavnosti. A.G. KAMNOSEŠTVO - Ukrep deželnega parlamenta v sklopu evropske zakonodaje Opuščeni kamnolomi bodo lahko zaživeli Zadovoljstvo svetnika Slovenske skupnosti Igorja Gabrovca - Ukrep zadeva predvsem devinsko-nabrežinsko in repentabrsko občino Deželni svet Furlanije Julijske krajine je odobril zakon, ki prilagaja deželno zakonodajo evropskim direktivam. Zadnji »evropski« zakon, kot mu pravijo, namenja pozornost predvsem izvrševanju evropske odredbe o novih storitvah znotraj Evropskega trga in posodobitvi izvajanja uredbe o evropski zaščiti ptic. Med obravnavo zakonskega osnutka so deželni svetniki predložili zajetno število popravkov. Med temi je za tukajšnje gospodarstvo posebno omembe vreden tisti (prva podpisnika svetnika Ljudstva svobode Alessandro Colautti in Luigi Cacitti), ki dodaja k omenjenemu zakonu (člen številka 14) nova določila v zvezi s kamnoseško dejavnostjo znotraj območij, ki so zaščitena na podlagi evropskih določil Natura 2000 (t.i. Sic-Zps). Po novem bo mogoče v naši pokrajini odpreti zapuščene kamnolome okrasnega kamna, ki se nahajajo predvsem v devinsko- nabrežinski in repentabrski občini. »O težavah kraških kamnosekov sem bil podrobno seznanjen, saj sem v teh letih imel več srečanj z njimi. Nič koliko je bilo tudi pobud v deželnem svetu, s katerimi sem sku- šal ublažiti velike težave, ki jih imajo kamnoseki zaradi delovanja znotraj zaščitenih območij,« poudarja deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec. Po uvedbi zaščitenih območij ZPS-SIC na Krasu so se kamnolomi in posledično tudi znamenita obrt kamnoseške obdelave kraškega kamna znašli v velikih težavah zaradi nejasnih pravil, ki so večkrat spravila v obup številna obrtna podjetja na Krasu. V evropski zakon so deželni poslanci vnesli popravek, ki bo nedvomno olajšal trenutno nevzdržno stanje, ocenjuje Gabrovec, saj znotraj zaščitenih območij ponovno odpira možnost, seveda ob upoštevanju preostalih naravovarstvenih določil in preučitvi vplivov na okolje, razvijanja obstoječih in tudi ponovnega odprtja nekdaj opuščenih kamnolomov okrasnega kamna, se pravi kategorije, ki je edina značilna na Krasu. Na osnovi istega popravka bodo lahko kamnolomi spre- menili svoj obseg v kolikor bi bilo to potrebno in koristno za okoljsko in naravno prenovitev obrabljenega območja, torej smotrnejšo reorganizacijo dejavnosti znotraj kamnoloma. »Prepričan sem, da je bil popravek v mejah možnega pravilno ustrojen, ker v okviru zakonskih določil o varstvu okolja prispeva k olajšanju kamnoseške dejavnosti, ki je že stoletja prisotna, tradicionalna in še do danes gospodarsko pomembna na našem ozemlju. Od tu moja odločitev, da sem kot (žal) edini predstavnik levosredinska opozicije utemeljil podporo in pozitiven glas za popravek, ki so ga predlagali kolegi iz vrst Tondove deželne večine. Upati je, da bo ukrep srečno prestal tudi rimsko in nato še bruseljsko oceno, saj so glede te problematike posebej negativno nastrojeni zlasti nekateri samozvani, a še kar vplivni naravovarstveniki,« meni še Gabro- / TRST Torek, 31. julija 2012 5 POKRAJINA TRST - Uprava jih je vključila v rebalans proračuna Desni sredini ne gredo v račun prispevki iz zaščitnega zakona Sp^ na Skupno 218 tisoč evrov za prevajanje, publikacije, okenca za stike z javnostjo avtobusni progi št. 33 Seminar o reformi trga dela Na sedežu menedžerske šole MIB (Trg Nassirya 1) se danes ob 14.30 na pobudo podjetja Ergon consu-letni associati začenja seminar posvečen reformi dela italijanske ministrice Fornero. Gostje bodo udeležencem orisali novosti, ki jih predvideva zakon 92/2012. Prispevki za prevajanje in druge dejavnosti, ki jih predvideva zaščitni zakon, še vedno ne gredo v račun tržaški desnici. Sinoči je na tržaški pokrajini spet dokazala, da je alergična na vse, kar ima opravka z denarjem, namenjenim za izvajanje zaščitnega zakona. Tržaški pokrajinski svet je imel na dnevnem redu sinočnje seje tudi sklep o rebalansu proračuna, v katerega je odbor-nica za finance Mariella De Francesco vključila tudi prispevek za izvajanje določil zaščitnega zakona. Pokrajinska uprava je zanj zaprosila že 30. aprila 2010. Po dobrih dveh letih je vendarle prispel v pokrajinsko blagajno. Skupno znaša 218.375 evrov, ki jih je pokrajinska uprava porazdelila za razne dejavnosti. Tako je 39 tisoč evrov predvidenih za prevode za pomoč političnim organom; 18.720 evrov je namenjeno publikacijam v slovenskem jeziku; 32.757 evrov za okrepitev slovenščine na spletu; 50.674 evrov za dejavnosti dvojezičnega okenca in dvojezičnega okenca v prometnem uradu; 26.700 evrov za izda- jo knjig in katalogov v slovenskem jeziku; 39.522 evrov za prevajanje spletne strani, dejavnosti dvojezičnega okenca in okenca za stike z javnostjo; 10.500 evrov za prevajalsko službo v pokrajinskem sve- NABREŽINA - Kraški vodovod Zavarovanje pred ■v v puščanjem cevi Odjemalci Kraškega vodovoda bodo zavarovani pred morebitno izgubo vode od števca do pipe. Zavarovanje jih bo stalo 3,80 evra letno. Ta cena velja za tako imenovano domačo porabo vode; za vse ostale porabe (na primer gospodarske) bo zavarovanje stalo 7 evrov letno. Tovrstno zavarovanje bo stopilo v veljavo v kratkem, usluga pa bo odjemalcem zaračunana v decembrskem ra- Vodstvo Kraškega vodovoda se je odločilo, da ponudi svojim odjemalcem (skupno jih je približno 3.400) to uslugo, da bi s tem imeli enake ugodnosti kot odjemalci tržaškega vodovodnega podjetja AcegasAps, je včeraj pojasnil predsednik David Pizziga. Pogajanja z zavarovalnico so bila zahtevna, naposled je kraškemu vodovodu vendarle uspelo »iztržiti« ceno, ki jo je bil že pred časom uvedel AcegasAps. Obstajala je namreč »nevarnost«, da bi bila cena za zavarovanje odjemalcev Kraškega vodovoda višja od zavarovalnine odjemalcev podjetja AcegasAps, ker je slednjih več. Poudariti pa je treba, da je izguba vode na omrežju Kraškega vodovoda (kakih 20 odstotkov) bistveno manjša od izgube vode na omrežju AcegasAps (45 odstotkov), kar je pripomoglo k temu, da se zavarovalnini bistveno ne razlikujeta. Tako bodo odjemalci Kraškega vodovoda zaščiteni pred morebitno izgubo vode od števca do pipe. Tehnično temu pravijo »neopazna izguba vode«, to je tiste, ki nastanejo zaradi puščanja tako v podzemskih kot vzidanih vodovodnih ceveh, in tiste, ki jih ni mogoče neposredno zaslediti. Ob tem gre opozoriti, da med tovrstne izgube ne sodijo tiste, ki se nanašajo na nepravilno delovanje vodovodnih pip in ventilov, puščanje sanitarij, pralnih in pomivalnih strojev in podobno. Izgube vode od števca do pipe bodo vsekakor preverili tehniki Kraškega vodovoda. V primeru, ko bi bila potrjena tovrstna izguba vode, bo odjemalec plačal samo količino vode, ki jo je ponavadi porabil v enakem obdobju v prejšnjih letih, količina vode, ki bo presegala normalno porabo pa bo v breme zavarovalnice. Kraški vodovod vsekakor ni hotel vsiliti tovrstnega zavarovanja svojim odjemalcem. Kdor ga ne bi želel, mora to pisno sporočiti uradu Kraškega vodovoda (po faksu, preko elektronske pošte, po pošti ...). Kraški vodovod je v preteklih tednih že pisno obvestil svoje odjemalce o zavarovanju; doslej sta se le dva kroma porabnika odrekla možnosti tovrstnega zavarovanja, kar zgovorno priča, da so odjemalci pozitivno ocenili novo pobudo vodstva vodovoda. Kraški vodovod je nadalje obvestil odjemalce o tako imenovanem jamstvenem pologu. »Porabniki, ki vprašajo za trajnik preko banke, ne bodo plačali nobenega jamstvenega pologa; v primeru, da se plačilo pooblasti banki preko traj-nika po že podpisani pogodbi za dobavo vode, bo jamstveni polog povrnjen v naslednjem računu.« M.K. tu. V sklepu je tudi predvidena možnost zaposlitve za nekatere dejavnosti. Prispevki za izvajanje zaščitnega zakona niso bili po godu desnosredinski opoziciji. Najbolj glasno sta proti njim prote- KONTOVEL - Mlaka stirala svetnik Dipiazzove liste Giorgio Rossi in predstavnik Severne lige Paolo Poli-dori. Rossi je ocenil, da je taka delitev popolnoma zgrešena in da bi bilo bolje, ko bi denar izkoristili na primer za popravilo kake slovenske šole, ali pa bi ga namenili kakim drugim dejavnostim. Nekdanji devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret je izjavil, da ne nasprotuje prispevkom za uveljavljanje slovenskega jezika, napovedal pa je, da bo glasoval proti sklepu, ker nasprotuje proračunskemu rebalansu, v katerega je občinska uprava vključila tudi prispevke za izvajanje zaščitnega zakona. Pokrajinska skupščina je tako izglasovala sklep o rebalansu proračuna (z vključenimi prispevki iz zaščitnega zakona) z glasovi levosredinske večine,medtem ko so svetniki desne sredine glasovali proti. Na dnevnem redu sinočnje seje je bila tudi presoja o vplivu na okolje visoko-hitrostne železnice. Razprava se je - po začasni prekinitvi seje - zavlekla v noč, o njej bomo še poročali. M.K. Poginili krapi Poseg rajonskega predsednika Cattaruzze pri odborniku Laureniju PREDOR KRAS - Sinoči nekaj po 19. uri Smrtna nesreča pri izhodu za Padriče Nekaj minut po 19. uri je pri izhodu iz predora Kras, točneje pri odcepu za Padriče (v smeri proti Opčinam) prišlo do nesreče, v kateri je življenje izgubil 46-letni turški državljan A.C. Po prvih podatkih, ki nam jih je posredovala služba 118, jih je o nesreči telefonsko obvestil avtomobilist, ki je ravnokar vozil tam mimo. Na tleh pred tovornjakom s turško evidenčno tablico je namreč zagledal ležečega moškega. Ko je osebje službe 118 z rešilcem prišlo na kraj dogodka, pa je bil moški že mrtev. S prometne policije so nam pojasnili, da vzroke nesreče šele ugotavljajo, najbrž pa je turškega državljana, ki je upravljal tovornjak, obšla slabost. Izgubil naj bi nadzor nad vozilom in naj bi takoj po izhodu iz predora zavozil v drog na levi strani voznega pasa. Udarec naj bi bil tako silen, da ga je skozi prednjo šipo vrglo na cesto, nakar naj bi ga še povozil lasten tovornjak. Novice so bile sinoči skope. Nesreča je seveda upočasnila promet in vozniki so lahko vozili le po enem voznem pasu. Romunski državljan se je kljub izgonu vrnil v Italijo 33-letni romunski državljan V.A.A. se je, kljub prepovedi vstopa v Italijo, minuli konec tedna z avtomobilom pripeljal v Trst. Prefekt iz Verone je leta 2010 odredil njegov izgon zaradi varnostnih razlogov. Nasilni Tržačan bo za zapahi še skoraj dve polni leti Tržaški agenti so v nedeljo dopoldne aretirali 28-letnega Tržačana Benita Carisa. Dol-žijo ga številnih kaznivih dejanj in prekrškov, od groženj do fizičnega obravnavanja, prekupčevanja, posesti in nošenja orožja. Za zapahi bo moral prestati še leto in enajst mesecev zaporne kazni. Krapom se v kontovelski Mlaki ne godi dobro, je pretekli teden opozoril domačin Dušan Križman. Včeraj je predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Roberto Cattaruzza po telefonskem pozivu občana odkril na Mlaki tri velike poginule krape. Po vsej verjetnosti je bilo zanje usodno pomanjkanje kisika v vse bolj plitvi vodi. K temu naj bi delno botrovalo sedanje dolgo sušno obdobje, svoje pa naj bi »prispevali« tudi številni gradbeni posegi v bližini, ki naj bi spremenili tok podtalnice, ki je stoletja dovajala Mlaki svežo vodo. Cattaruzza je o zadevi takoj obvestil tajništvo tržaškega občinskega odbornika za okolje Umberta Laureni-ja in naročil, naj zahteva poseg gozdne straže in gasilcev, da bi dolili prepotre-bno vodo Mlaki. Cattaruzza je tudi ocenil, da bi bil za »rešitev« Mlake potreben korenit poseg, sicer obstaja nevarnost, da se bo Mlaka izsušila, s čemer bi Kontovel in sploh Zahodni Kras izgubili enega od svojih naravnih biserov. V ta namen namerava Cattaruz-za sklicati sestanek, na katerem naj bi predstavniki rajonskega sveta, tržaške pokrajine, tržaškega odborništva za okolje, krajevnih kulturnih društev in naravovarstvenih organizacij ter mira-marskega morskega parka. Sestanek naj bi bil predvidoma konec septembra. M.K. Prevozno podjetje Trieste Trasporti obvešča, da bodo zaradi del zaprli Ul. Campanelle in da bodo zato jutri ob 8. uri spremenili avtobusno progo št. 33 na odseku med Ul. An-tico in Ul. Zarotti. Avtobus št. 33 bo tako peljal od Stare mitnice do »železniškega mostu« in nazaj. Avtobus št. 33/ pa bo povezoval Trg Pestalozzi, Reško cesto, Ul. Brigata Casale in športno igrišče v Ul. Campanelle. Avtobus na nočni progi C bo peljal s Trga Goldoni do Ul. Campanelle (most) - Reška cesta -Ul. Brigata Casale - Ul. Campanelle (športno igrišče) - Ul. Brigata Casale - Katinara. Morebitne informacije so na spletni strani www. triestetrasporti.it, zelena številka 800-016675. Nov član tržaškega okraja kave Trieste Coffee Cluster, agencija za razvoj okraja kave v Trstu, ima novega člana. V agencijo je vstopilo podjetje Romani, špediterska hiša, specializirana za kavo in kakav s sedežem v Genovi. Z njegovim pristopom je Trieste Coffee Cluster še učvrstil svojo vlogo na področju trgovanja s kavo. Samo še danes na ogled razstava o Nereu Roccu Samo še danes (od 10. do 21. ure) si lahko v skladišču 26 v starem pristanišču ogledamo razstavo posvečeno slavnemu nogometašu in trenerju Nereu Roccu ob 100-letnici rojstva. Za vstopnico bodo zainteresirani morali odšteti 10 evrov, poskrbljeno pa je tudi za avtobus, ki pelje od Trga Duca degli Abruzzi do skladišča. Danes ob 17.30 bo v tamkajšnji konferenčni dvorani javno srečanje posvečeno športu kot vzgojnemu momentu in pomoči pri zdravju. Zgodba o Trstu in Cecchelinu Na Verdijevem trgu bo v okviru tržaških poletnih večerov drevi ob 21. uri zaživel Trst 30-ih let. O Trstu in Cecchelinu bosta z besedo in glasbo pripovedovala Alessio Co-lautti in Carlo Tommasi. Policija zalotila dvanajst pribežnikov Tržaška obmejna policija je v sklopu redne nadzorne dejavnosti minuli vikend v bližini Proseka in pa mestne železniške postaje spet zasačila več skupinic nezakonitih priseljencev. Ponovno so bili to v glavnem somalijski državljani - teh je bilo deset - ob njih pa še Afganista-nec in Pakistanec. Še pred tednom dni smo zabeležili novico, da je policija pri Devinščini naletela na ravno tako deseterico Somalcev, ki so bili namenjeni na sever Evrope. Po prvih podatkih kaže, da so mladi možje, stari od 15 do 29 let, za beg iz domovine odšteli od 8 do 12 tisoč ameriških dolarjev. Vsi so bili brez dokumentov in povsem izmučeni od dolgega potovanja, predvsem pa od lakote in žeje. Ob pogledu na agente so nekaterim obraz oblile solze - solze strahu, a tudi upanja v pomoč. Agenti so jim takoj posredovali najnujnejše. Nekatere izmed mladih tujcev so tržaški policisti že odposlali v Slovenijo (od koder so prišli), druge pa so odvedli v urad za priseljence na tržaški kve-sturi. Mladoletnike in prosilca za azil pa so seveda pospremili v za to pristojne mestne zbirne centre. 6 Torek, 31. julija 2012 TRST / PROJEKT GEOSWIM - Športno-znanstvena pustolovščina Miljčana Stefana Furlanija Z masko in dihalko od Šišana do tržaškega Velikega trga Med zalivi, plažami, spodmoli in klifi spoznaval pestrost nežive narave - V 25 dneh preplaval 260 kilometrov Z zadnjimi sončnimi žarki se je v nedeljo 39-letni Stefano Furlani pojavil v Tržaškem zalivu in na stopnicah pred Velikim trgom zaključil svojo 25 dnevno športno-znanstveno pustolovščino: z masko in dihalko je priplaval vzdolž istrske obale od hrvaškega Šišana (pri Pulju) do Trsta, za skupnih 260 kilometrov. Miljčan Furlani je namreč raziskovalec na direk-toratu za matematiko in geoznanosti tržaške univerze in v okviru projekta GeoS-wim, ki ga ob univerzi podpirajo še tržaški zavod Nordio, Miramarski naravni rezervat in krožek Istria, skušal osvetliti geo-morfološko naravno dediščino gornje obale Jadrana, pravzaprav Istre. »Zamisel se nam je porodila pred letom dni. Istrsko obalo smo namreč z znanstvenega vidika že precej poznali, na tak način pa smo se je tudi osebno "dotaknili". Prava športno-znanstvena pustolovščina,« zagotavlja Furlani. Iz zaliva v zaliv, od plaže do plaže, mimo spodmolov in klifov je spoznaval pestrost nežive narave oz. njene geološke, geomorfološke in hidrološke pojave. V zvezek je pridno beležil obalne reliefne oblike in jih nato še ujel v podvodni fotoaparat, ob tem pa posnel kar 120 kilometrov nadvodnih in podvodnih (v 3D tehniki) videoposnetkov. Taka geomor-fološka raziskava je na tem območju novost, saj se še nihče ni lotil tako prostorsko obsežne analize ... v vodi. »Recimo, da so se doslej raziskovalci posvetili specifično kaki jami ali omejenemu predelu, celovitega pregleda istrske obale pa še ni bilo.« Stefano je podobne raziskave opravljal tudi na Malti, Sardiniji, v Tirenskem morju, Španiji in Grčiji, vendar so bile vselej razmere slabše kot na severnem Jadranu. »Obala je drugje povečini izpostavljena vetru ali različnim klimatskim pojavom, kar ne dopušča takega načina preverjanja.« Na pustolovščino se je podal tako rekoč sam, saj ga je skupina kolegov spremljala le občasno po kopnem, kamor se je vračal vsak večer. »Spal sem po apartmajih, saj me je v to primorala znanstvena narava projekta: vsak večer sem namreč moral nalagat zbrane podatke na računalnik.« Med plavanjem je s seboj vlekel mali gumijasti splav s potrebno merilno in navtično opremo: dva GPS (eden je bil pametni telefon), fotoaparat, globi-nomer, anemometer za merjenje vetra, več metrov, beležko, dve kameri (ena je bila podvodna), multiparametično sondo CTD za merjenje prevodnosti, temperature in pritiska vode. Ob tem pa seveda hrano, pijačo in dokumente. Stefano in njegov splav v morju pred Velikim trgom kroma Na obali ga je ob množici prijateljev in kolegov pričakal tudi župan Cosolini kroma Vsak dan je preplaval povprečno 10 kilometrov in vzdolž hrvaško-slovensko-italijanske obale opravil kar 27 postaj. Kako pa se je fizično pripravljal na zahteven podvig? »Nikakor nisem izurjeni plavalec. Starša bi lahko celo povedala, da sem se kot otrok morja dobesedno bal. Sicer pa tako raziskovanje ne zahteva posebnih športnih veščin,« nam je hitel pojasnjevati. V morju je namreč veliko hodil, kljub temu pa se je pozimi precej pripravljal v bazenu, od pomladi dalje pa v morju. Večjih težav ni bilo. No, enkrat se mu je prevrnil splav, aparature pa so bile nanj tesno privezane, tako da ni izgubil ničesar, enkrat pa mu je ponagajalo morje, pravzaprav veter, ki mu pri rtu pri Savudriji ni dovolil v morje. Obilico podatkov bo v prihodnjih mesecih temeljito analiziral, z geomor-fološkega vidika pa lahko že sestavi podrobno morfološko karto istrske obale. Furlani nam je priznal, da je bil pred odhodom prepričan, da bo s takim raziskovalnim pristopom rešil marsikatero znanstveno dilemo. Pa se je uštel, saj so se kilometer za kilometrom stalno odpirala nova, zanimiva vprašanja, ki zahtevajo seveda dodatne, poglobljene in specifične raziskave. Izkušnja pa je bila nadvse pozitivna, tako da bi jo v prihodnje z veseljem ponovil, morda pa tokrat z drugačnimi cilji oz. bolj temeljitimi analizami. Sara Sternad ŠOLA NA KATINARI - Združenje staršev Tabor angleškega jezika ter računalniška, šahovska in fotobiološka delavnica Včeraj danes Združenje staršev srednje šole svetih Cirila in Metoda - oddelka na Katinari obvešča, da bo od 19. do 24. avgusta tabor angleškega jezika Jezikajte, ki ga vodijo mentorji angleškega materinega jezika. Primeren je za otroke od 9. do 17. leta. Udeležencem nudi vse prednosti sistema Full-immersion, kar pomeni, da vse aktivnosti v 6-dnevnem kampu potekajo v angleškem jeziku. Poleg jezikovnih spretnosti bodo otroci s pomočjo dejavnosti v kampu izboljšali tudi svojo ustvarjalnost, družabnost ter sposobnost za timsko delo. Vse to pa se bo dogajalo v varnem in prijetnem okolju Dijaškega doma Srednje gozdarske in lesarke šole v Postojni. Vsak dopoldan bodo na sporedu tri učne ure v okviru jezikovnih delavnic, popoldan pa se bodo zvrstile razne rekreacijske in družabne aktivnosti. Večeri pa bodo namenjeni kvizom, družabnim igram in filmom. Šahovska in računalniška delavnica Mišk@ bo na sporedu od 27. do 31. avgusta na Trgovskem zavodu Žiga Zois, namenjena je otrokom od 2. razreda osnovne do 3. razreda srednje šole, otroci bodo spoznavali programe Office-a (word, excel in pawer po- int), uporabo interneta in sploh vsega, kar jim je lahko v pomoč pri izdelavi raziskovalnih nalog, obenem pa se bodo lahko preizkušali v šahu, večni igri strategije. Od 3. do 7. septembra pa pripravljamo biološko fotografsko delavnico Poglej pticka! Delavnica bo delno potekala na zavodu žiga Zois in delno na Krasu. Delavnico bo vodila biologinja, ki bo otrokom razkrila svet plazilcev, dvoživk in kačjih pastirjev, ki živijo pri nas. Delavnica je namenjena le korajžnim, ki se želijo približati tem vrstam in izvedeti kaj novega o njih, na tak način bodo otroci premagovali strahove in podirali stereotipe o teh vrstah živali. Opazovali bodo kuščarje in jih fotografirali. Delavnica je namenjena otrokom od 2. razreda osnovne šole dalje. Zato, da lahko vse te tabore izpeljemo, pa se toplo zahvaljujemo Uradu vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Zadružni Kraški banki, podjetjema Cogeco in Sandalj Trading Company S.p.a., ki so naš program finančno podprli. Razpoložljivih je še nekaj mest. Za vse informacije in prijave smo vam na voljo na 3202717508 (Tanja) ali po mailu: zscirilmetod@gmail.com do 10. avgusta. Danes, TOREK, 31. julija 2012 IGNAC Sonce vzide ob 5.48 in zatone ob 20.34 - Dolžina dneva 14.46 - Luna vzide ob 19.11 in zatone ob 3.47 Jutri, SREDA, 1. avgusta 2012 PETER VREME VČERAJ: temperatura zraka 28 stopinj C, zračni tlak 1012,7 mb raste, vlaga 41-odstotna, veter 28 km na uro, severo-vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25,1 stopinje C. [13 Lekarne PADRIČE - Med stanovalci je kar precej Slovencev Praznično obeležili 25 let delovanja doma za ostarele in onemogle Ieralla V četrtek, 26. julija, smo imeli v Domu Ieralla velik praznik. Poleg običajnega praznovanja godu zavetnikov Doma svetih Ane in Joahima, smo se spomnili tudi 25-letne-ga delovanja Doma v prid vseh ostarelih in onemoglih občanov. Pred tem so bivali tu gluhonemi. Tudi zdaj je tu nekaj gluhonemih in ime »Livia Ieralla« je nosila gluhonema žena ustanovitelja Doma. Pred kakimi 14 leti so zgradbe prenovili in povečali. Praznovali smo na okrašenem vrtu pod borovci. K sreči je vrt velik, saj se nas je mnogo nabralo: gostje na vozičkih in na stolih, zraven pa še lepo število sorodnikov in prijateljev. Za red so skrbele številne negovalke in bolničarke. Ob 16.30 je začela maša. Z nekaterimi duhovniki je so-maševal škofov vikar in župnik pri Sv. Jakobu msgr. Roberto Rosa. Izredno lepo je pel zbor Gruppo Incontro. Župnik Žarko Škerlj je prebral evangelij v slovenščini. V Domu nas je namreč kar precej Slovencev. Po maši se je po vrtu razlegla drugačna muzika po mikrofonu, taka, ki je bila primerna za belo pogrnjene mize, obložene z bogato napolnjenimi pladnji in steklenicami. Ves čas je deloval semenj predmetov, ki so jih nekateri gostje pobarvali v likovni delavnici. Izkupiček je namenjen misijonu v Keniji. Za goste, ki bodo oktobra imeli svojo »Bar-colano«, pa je poskrbela loterija. S to se je praznovanje zaključilo. Nada Martelanc, gostja Doma Ieralla S škofovim vikarjem Robertom Roso je somaševal bazovski župnik Žarko Škerlj Do sobote, 4. avgusta 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 - 040 635264, Ul. Belpog-gio 4 - 040 306283, Žavlje - Ul. Flavia 39/C - 040 232253, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Ferne-tiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 - 040 638454. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. www.primorski.eu1 / TRST Torek, 31. julija 2012 5 U Kino ARISTON - Poletna arena: 21.00 »J. Edgar«. CINECITY - 16.30, 20.00, 22.15 »Contraband«; 16.20, 19.05, 21.50 »Amazing Spider-Man«; 18.25, 21.10 »Amazing Spider-Man 3D«; 16.30 »Lorax -Il guardiano della foresta«; 16.30, 18.20, 19.15, 21.00, 22.00 »Biancane-ve e il cacciatore«; 16.30 »Freerunner - Corri o muori«; 16.40, 20.00, 22.15 »La leggenda del cacciatore di vampi-ri 3D«; 16.30, 20.00, 22.10 »Bed time«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 18.00, 20.00, 22.00 »Cena tra amici«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »I colori della passione«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Un anno da leoni«; 16.30 »Lorax - Il guardiano della fo-resta«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.20, 16.10, 17.30, 18.20 »Ledena doba 4 3D (sin-hro.)«; 15.10, 17.20, 19.30 »Ledena doba 4 (sinhro.)«; 20.30 »Neverjetni Spider Man 3D«; 16.20, 18.20 »Mrha«; 16.20, 18.30, 20.40 »Ledena doba 4«; 17.10, 20.20 »Vzpon viteza teme«; 21.40 »Na varnem«; 20.50 »Ted«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Quasi amici«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Contraband«; Dvorana 2: 16.20, 20.15, 22.15 »La leggenda del cacciatore di vampiri«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Bed Time«; 18.00 »Il cammino per Santiago«; Dvorana 4: 16.20, 19.50, 22.00 »The amazing Spider-Man«; 18.30 »Il dittatore«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.20, 19.45, 22.00 »Biancaneve e il caccia-tore«; Dvorana 2: 17.30, 22.00 »Il cac-ciatore di vampiri 3D (dig.)«; 20.00 »Cena tra amici«; Dvorana 3: 18.00, 21.00 »The Amazing Spider-Man«; Dvorana 4: 17.40, 19.50, 22.00 »Contraband«; Dvorana 5: 17.30, 20.15, 22.00 »L'estate di Giacomo«. HU Osmice DEAN ima odprto osmico na Konto-velu. DRUŽINA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Tel. št.: 040231975. Toplo vabljeni! DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Tel. št.: 040-299450. Vabljeni! NA KONTOVELU »NA KAMENCE« je odprta osmica. OSMICO sta v Samatorci odprla Ervin in Marčelo Doljak. Tel. št.: 040229180. PRI MARKOTU REBULI, v Slivnem 6, je na prijetni domačiji odprta osmi-ca. Vabljeni vsi! Tel. št.: 347-5686191. Navodila za prostovoljne prispevke Vsem bralcem in naročnikom sporočamo, da prostovoljne prispevke sprejemamo v tajništvu Primorskega dnevnika v Trstu, ul. Montec-chi, 6 (2 nadstr.) in v Gorici, ul. Garibaldi 9 ter v uradih Kruta v ul. Cicerone 8, kjer je darovalcu na razpolago ustrezen obrazec. Darovalec lahko tudi nakaže prispevek na bančni tekoči račun družbe DZP Prae, ki bo poskrbela za naknadno nakazilo prispevka prejemniku: če darovalec želi, da se v tem slučaju prispevek objavi v časopisu, mora naši redakciji posredovati (tudi po faksu) ustrezno dokumentacijo (kopija bančnega naloga) iz katere so jasno razvidni točni podatki darovalca in prejemnika. Prispevek lahko darovalec izroči neposredno prejemniku v gotovini ali z bančnim nakazilom na njiegov bančni tekoči račun: v tem slučaju, če želi da se prispevek objavi, mora nam posredovati (tudi po faksu) kopijo bančnega naloga, iz katerega so jasno razvidni njiegovi podatki in podatki prejemnika, ali potrdilo s strani prejemnika o prejemu prispevka s podatki darovalca. V SALEŽU N'PULJH sta odprla osmico Just in Bojana. Vabljeni! H Šolske vesti DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD Jožef Stefan obvešča, da bodo avgusta uradi ob sobotah zaprti. RAVNATELJSTVO liceja F. Prešerna sporoča, da bo med poletjem šola zaprta ob sobotah ter v ponedeljek, 13. ter torek, 14. avgusta. ZDRUŽENJE STARŠEV D.S.Š. sv. Cirila in Metoda iz Katinare obvešča, da za tabor angleškega jezika »Jezikajte«, šahovsko, računalniško delavnico MIŠK@ in biološko fotografsko »Poglej ptička« sprejemamo vpise do 15. avgusta. Dodatna pojasnila in prijave na tel. 320-2717508 (Tanja) ali zsci-rilmetod@gmail.com. NA ZAVODU ŽIGE ZOISA bodo avgusta uradi ob sobotah zaprti. Urnik tajništva med tednom: 8.00-12.30. RAVNATELJSTVO liceja A.M. Slomška obvešča, da bo šola zaprta vse sobote do 25. avgusta. Damjanu in Miji se je pridružil Matjaž Obilo sreče, zdravja in ljubezni jim želijo Marija, Jordan, Cinzia, Ilija in Anna Miji in Damjanu se je rodil Matjaž Nonotu JORDANU in družini čestitamo, malemu Matjažu pa želimo vso srečo kolegi Servisa, SDGZ-ja in Servisa Koper SKD Vesna čestita svoji odbornici Eriki Košuta za uspešno opravljeni študij na tržaški univerzi. V topli poletni noči je s svojim prihodom na svet osrečila Roka, Kristino in Aljošo brhka deklica Natalija Z njimi se veselijo none, nono, tete in strici ter sestrične in bratranci Danes se mamici Fabiani in očku Martinu biserček sveti. Čestitke obema, malemu Noelu pa zdravja in sladkih dni. Naj SONCE SREČE svoje tople žarke podari, iz srca mu želimo mi vsi! Velika Puntarjeva družina ¿i Čestitke na in očka Martin te bosta sedaj crta-la, pestvovala in s teboj pohajkovala. Videl boš kako je svet lep, ko skupaj hodili bomo na potep! Vse naj naj ti želijo Jasna, Saša, Erik in Tatjana. Hura hura, SKD Primorec novega odbornika ima! Iz pleničk se že smehlja MATJAŽ, takoj ga v društvu vzamemo na »staž«! Z odbornico Mijo in Damjanom se vsi veselimo in srečni družinici vse najlepše želimo! Odborniki SKD Primorec Mali MATJAŽ se je rodil ter mamico Mijo in očka Damjana razveselil! Vse najlepše mu iz vsega srca želimo in se z novo družinico veselimo! Prijatelji s Padrič in iz Gropade S Izleti IZLET V GARDALAND Socialna služba Občin Devin Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor, v sodelovanju z zadrugo La Quercia, organizira enodnevni izlet v petek, 7. septembra, za otroke in družine bivajoče na teritoriju treh občin. Informacije in vpisi do 1. avgusta: 3457542164 (Daša, ob delavnikih do 17.00). Odhod 7.30 iz Sesljana pred Hotelom Posta, prihod približno ob 23.00. DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA prireja od 27. septembra do 4. oktobra izlet »Balkanski krog«: Sežana, Ljubljana, Zagreb, Beograd, Niš, Skopje, Ohrid, Tirana, Drač, Budva in Sarajevo ter po-vratek. Tel. št.: 0386-31372632 (Metka). S Mali oglasi 30-LETNO DEKLE bivajoče na Opčinah nujno išče zaposlitev kot varuška ali či-stilka, nudi lahko tudi pomoč v kuhinji. Zainteresirani lahko pokličejo tel. št.: 040-2604619 ali 327-6157659. PODARIM kletko za ptičke mere 35x35x20 v odličnem stanju. Tel. št.: 348-4462664. PRODAM stanovanje v vaškem jedru na Opčinah: dnevna soba s kuhinjskim kotom, spalna soba, kopalnica z oknom, mansarda, dva balkona in garaža. Tel.: 339-5934967 ali 040-212770. PRODAM KNJIGE za 3. razred elektronskega oddelka zavoda J. Štefan. Tel. št.: 040-4528575. PRODAM MOTOR 125 sym xsl25 k, letnik 2010, 6000 km, v dobrem stanju, idealen za začetnike, cena 1.350 evrov. Tel. št.: 347-2371244, email: tea94@vodafone.it. PRODAM aluminijasta stekla - vrata, primerna za klet oz. za garažo, 310x240, po ugodni ceni. Tel. št.: 333-8008025. PRODAM knjige za klasično smer liceja F. Prešeren. Tel. št.: 040-422128. PRODAM motor kawasaki črne barve, letnik 2007, z750, prevoženih 12.000 km. Tel. št.: 333-9448295. SCARABEO prodam po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 393-5131232 ali 3920772803. STANOVANJE V MAČKOLJAH dajemo v najem. Dve spalni sobi, dnevna soba, kuhinja, dve kopalnici. Spalna soba in kuhinja opremljeni s pohištvom. Tel. 348-3667766. VARUŠKA OTROK s prakso išče delo na področju: Tržič, Sovodnje, Devin-Nabrežina. Tel. 334-6824002. Ü3 Obvestila AŠD MLADINA organizira v mesecu avgustu tečaje rollerblade v dopol- Dobrodošla v naši veseli druščini draga sestrična NATALIJA! Z Rokom se veselimo tvojega prihoda. Vera, Dan, Marta in Ema Ob prihodu malega NOELA se Vajini veliki sreči pridruživa in mu vse najlepše in vse najslajše iz srca za-želiva. Nona Mira in nono Fredy Naj ti življenje, naš mali NOEL, zdravja prinese, naj ti svoje bogate darove čas podari, naj bodo dnevi v bodoče polni radosti, naj te dobra zvezda venomer spremlja, tebi naj gre danes moja največja želja. Pranono Danilo Dobrodošel NOEL! Vsepovsod se slavi, ker čakali smo te toliko dni! V soboto v zgodnjih urah si se odločil in v nov svet priskočil. Mamica Fabia- danskem času dvakrat tedensko za predšolske otroke. Informacije na tel. št.: 392-2303152. POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v Ul. Crispi št. 3 bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in faks bosta redno delovala na št. 040-661088. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da je tržaški sedež odprt od 9. do 14. ure. SKD JOŽE RAPOTEC iz Prebenega vabi na tradicionalno šagro v prebene-škem parku od petka, 3. do ponedeljka, 6. avgusta. Pričakujejo vas dobro založeni kioski, glasba in prijeten hlad. FC PRIMORJE vabi na Prosek na šagro z bogato ponudbo specialitet na žaro, plesi ter z glasbo v živo: v soboto, 4. avgusta, ansambel »360 Expe-rience«; v nedeljo, 5. avgusta, otvoritev Nove Velike Roune s tekmo Stari - Mladi, sledi koncert Godbenega Društva Prosek na Balancu. OTROŠKE LIKOVNE DELAVNICE -Gente Adriatica FVG z umetnikom Leonardom Calvo prireja za otroke »Trenutke razvedrila z umetnostjo«; v soboto, 4., 11. in 18. avgusta, na kmečkem turizmu v Praprotu št. 11/b (Devin-Nabrežina). Info: 333-4784293 ali 040-774586. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV obvešča, da bo avtobus za udeležence »Poletnega seminarja ZCPZ« v Laškem odpeljal v nedeljo, 5. avgusta, ob 14.30 izpred Marijanišča na Opčinah. KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA, Do- nizettijeva 3 v Trstu, obvešča, da bo zaradi dopusta zaprta od 6. do 17. avgusta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo do 14. septembra uradi odprti od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Tržaški urad bo zaprt od ponedeljka, 6. do petka, 17. avgusta. SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT - SLORI obvešča, da bo od 13. do 20. avgusta zaprt zaradi poletnega premora. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo do 17. avgusta zaprto zaradi dopusta. ASD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSSDI organizirata poletni plesni center za otroke od 3. do 10. leta od 27. do 31. avgusta ter od 3. do 7. septembra v prostorih telovadnice OŠ F. Bevk na Opčinah. Urnik: od 7.30 do 17.00. Vpisovanja in informacije: 3497597763 Nastja ali info@cheerdance-millenium.com. KK BOR IN ZSŠDI organizirata celodnevni košarkarski kamp na stadionu 1. Maja, namenjen otrokom od 6. do 12. leta. Prva izmena: ponedeljek, 27. avgusta - petek, 31. avgusta; druga izmena: ponedeljek, 3. septembra - petek, 7. septembra. Za informacije in vpis: Karin Malalan 340-6445370, karinmalalan@gmail.com. Vpise zbiramo tudi v uradu: torek in petek 18.00-19.30. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI SKD TABOR bo avgusta zaprta za dopust. Prispevki Namesto cvetja na grob Viollette Elle-ro darujeta družini Dobrigna in Šte-fančič 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Sekcija VZPI - ANPI Opčine, Bani, Fer-lugi in Piščanci daruje 100,00 evrov za potresence v Emiliji. V spomin na Luciana Zaccario darujeta Lojzi in Silvo 50,00 evrov za KD Prosek - Kontovel. V spomin na Alojza Švaba darujeta žena Irma in hčerka Vera 50,00 evrov ter sestra Sabina 20,00 evrov za kriški spomenik padlim v NOB. 13 Prireditve SKD IGO GRUDEN prireja od 11. do 16. avgusta ob vaškem prazniku sv. Roka razstavo fotografij in ročnih izdelkov industrijskega tečaja in šole -avviamento - v Nabrežini od leta 1946 do 1962. V ta namen naprošamo tedanje učence, ki še razpolagajo z izdelki ali fotografijami iz tistega obdobja, da nam jih posodijo oz. da se čim prej javijo v popoldanskih urah na tel. št. 335-6553150; 040-200123; 040299795. DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI prireja do 16. septembra, v treh velikih sobanah centra Škerk (Trnovca št. 15) razstavo »Prva svetovna vojna pri nas«. Na ogled bodo uniforme, vojaški materiali, granate ter preko 300 povečanih reprodukcij fotografij iz vojnega obdobja na območju današnje devin-sko-nabrežinske občine. Urnik: ob petkih, sobotah in nedeljah 10.0012.30 in 18.30-21.30; od 31. avgusta, do 16. septembra: 10.30-13.00 in 17.00-20.00. t Zapustil nas je naš dragi Livio Trampuž Žalostno vest naznanjajo žena Viviana, otroka Carolina in Diego, sestra Alma z Marjanom in nečaka Igor in Ilenia ter ostalo sorodstvo Od njega se bomo poslovili v sredo, 1. avgusta, ob 11.20 iz ulice Costalunga v nabrežinsko cerkev. Nabrežina, 31. julija 2012 Ob izgubi dragega prijatelja Liviota izrekamo ženi Viviani, hčerki Carolini, sinu Diegotu in svojcem iskreno in občuteno sožalje družine Bukavec, Semec, Kocman, Kalc, Prašelj, Sardoč in Anne Jossart Ob izgubi dragega očeta izrekamo prijateljici Carolini iskreno sožalje. V tem težkem trenutku smo ti ob strani Agata, Ester, Jožica, Karin, Lara, Tjaša, Valentina in Vesna Vedno boš ostal v mojem spominu. Alida z družino Umrla je partizanka Vera Žužek Sporočajo hči Magda s Francom, vnuka Livio in Tullio z družinama Pogreb bo v četrtek, 2.8., ob 10.30 v ulici Costalunga. Trst, 31. julija 2012 31.7.2007 31.7.2012 Aleksander Misel nate nas spremlja vsak dan. Tvoji najdražji i i 1 4 Torek, 31. julija 2012 APrimorski r dnevnik ČETRTI DAN Ze dvoboj ZDA-Kitajska LONDON - Olimpijsko načelo «pomembno je sodelovati in ne vedno zmagati» kaj hitro zbledi ob spremljanju prave male vojne, ki se odvija med državami za prestižni primat zmagovalca med državami po številu olimpijskih odličij. Po treh uvodnih tekmovalnih dneh je možno razbrati, da se bo fron-talni spopad bil med velesilama Kitajsko in ZDA. Omenjeni svetovni velesili sta bili povsem na vrhu seznama po skupnem številu olimpijskih odličij že pred štirimi leti v Pekingu. Najuspešnejši pri zbiranju zlatih medalj so bili takratni gostitelji Kitajci, ki so od 302 možnih zlatih dobili 51 naj-žlahtnejših odličij. Po skupnem številu medalj so bili od Kitajcev v Pekingu sicer boljši Američani, ki so jih zbrali 110, deset več od Kitajcev, vendar pa so ameriški športniki iz Pekinga domov prinesli «le» 36 zlatih. Vsaj približno enakovredno se je v državni boj za medalje v Pekingu vključila še Rusija s skupno 72 kolajnami (23 zlatimi), med državami z dvoštevilčno osvojenimi zlatimi pa so bile še Velika Britanija z 19, Nemčija s 16, Avstralija s 14 in Južna Koreja s 13. Čeprav so se olimpijske igre v Londonu komajda dobro začele, pa sta si Kitajska in ZDA pred zasledovalci že nabrale precejšnjo prednost. Športniki iz teh dveh držav so po 38 končnih odločitvah od skupno 302 skupaj zbrali že 27 kolajn. Kitajska je s osmimi zlatimi, štirimi srebrnimi in dvema bronastima krepko v vodstvu pred ZDA s po tremi zlatimi, petimi srebrnimi in petimi bronastimi. Na tretjem mestu je Italija s sedmimi kolajnami (dve zlati, tri srebrni in dve bronasti), po dve zlati kolajni imajo še Francija, Severna Koreja in Kazahstan. Pravo presenečenje je velika in boleča ničla na seznamu Nemčije, ki tako kot Slovenija v Londonu še ni osvojila niti enega odličja. Nemški športniki so pred štirimi leti v Pekingu poskrbeli za kar solidno olimpijsko bero 16 zlatih kolajn. Kitajci so včeraj osvojili zalto kolajno tudi v sinhronih skokih v vodo s stolpa ansa PLAVANJE - Presenetila 15-letna Litovka, zlata tudi 17-letna Franklinova in 20-letni Agnel V znamenju mladosti LONDON - Večerni plavalni finali so bili v znamenju presenečenj in tudi mladih (če že ne najmlajših) plavalcev. Na 100 m prsno je zmagala le 15-letna Litovka Ruta Meilutyte, ki je svoji državi priborila prvo plavalno kolajno. Odlično formo je potrdila že v kvalifikacijah in polfinalu: obakrat je dosegla najboljši čas. Pred njo je slavila 17-letna Američanka Missy Fraanklin, ki je kljub mladosti zdržala pritisk favoritinje. Ameriška najstnica, trikratna svetovna prvakinja, si je s časom 58,33 priplavala prvo zlato olimpijsko medaljo ter drugo po bronu s štafeto 4x100 m prosto. Do zlata pa je prišla le deset minut po uspešnem nastopu v polfinalu na 200 metrov prosto, kjer si je z osmim časom zagotovila nastop v jutrišnjem finalu. Napet je bil tudi finale na 200 metrov prosto. Zlato kolajno je naposled osvojil Francoz Yannik Agnel (20 let), ki je s časom 1:43,14 prepričljivo ugnal tekmece, srebro sta si razdelila Korejec Park Tae-Hwan in Kitajec Yang Sun, ki sta zaostala 1,79 sekunde. Brez medalje je ostal ameriški zvezdnik Ryan Lochte, s časom 1:45,04 je pristal na četrtem mestu ter za dobitnikoma srebra zaostal za 11 stotink. Najstarejši včerajšnji zmagovalec pa je bil Američan Matthew Grevers na 100 m hrbtno. Olimpijski prvak v Pekingu je marca je dopolnil 27 let. 16-letna Kitajka res hitrejša od Lochteja? LONDON - Prvi svetovni rekord na letošnjih olimpijskih igrah je dosegla 16-letna Kitajka Shiwen Ye. Na 400 metrov mešano je ni štela med favori-tinje, a je nato z »življenjskim nastopom« prepričljivo ugnala vse nasprotnice in za pet sekund popravila osebno najboljšo znamko, hkrati pa je za dobro sekundo izboljšala tudi prejšnji svetovni rekord, ki je bil dosežen še v času, ko so plavalci lahko plavali z danes prepovedanimi kopalkami. Ni ravno vsakdanje, da športnik kar za pet sekund popravi svoj osebni rekord. Skoraj šokantni so podatki, da je Yajeva zadnjih 50 metrov finala preplavala celo hitreje kot Ryan Lochte, ki je zmagal v isti disciplini v moški konurenci. Kitajka je zadnjo dolžino bazena preplavala v času 28,83 sekunde, kar je bilo 27 stotink sekunde hitreje od Lochtejevega časa, v zadnjih 100 metrih pa je bila le tri sto-tinke počasnejša od Lochteja. Nekateri strokovnjaki so se ob teh podakih zamislili in oglasili, češ da do svetovnega rekorda najbrž Kitajka ni prišla zgolj s trdim delom. Vodja zdravniške komisije pri Mednarodnem olimpijske komiteju (Mok) Arne Ljungqvist pa je zavrnil špekulacije o dopingu in dejal, da želi dejstva. FEDERICA PELLEGRINI Vrn itev? Federica Pellegrini še ni vrgla puške v koruzo ansa LONDON - Potem ko je v nedeljo italijanska zvezdnica Federica Pellegrini ostala brez (pričakovane) kolajne na 400 m prosto, je včeraj popravila začetni vtis. Brez težav se je uvr- stila v današnji finale na 200 m prosto (s 4. časom). V boju za kolajne pa ne bo Slovenke Sare Isakovic, srebrne v Pekingu. V polfinale se je uvrstila za las, med najboljšimi pa je bila 14. STRELSTVO Ima kolajno, • V V ■ V ■ isce službo LONDON - Strelec z zračno puško Niccolo Campriani je že dokaj zajetni beri italijanskih kolajn dodal še srebro, zlata kolajna - osvojil jo je romunski strelec Alin George Moldoveanu - pa se mu je v bistvu izmuznila za dva milimetra, tolikšen je zaostanek, ki ga je s skromnejšo oceno 9,4 pridelal v predzadnjem strelu. Campriani je bil vsekakor po tekmi presrečen, saj se pred štirmii leti ni v Pekingu prebil niti v finale. Zadovoljen je bil tudi zato, je poudaril, ker je zmagal Moldovenau. »Zelo dober fant,« je povedal o tekmecu. Še bolj zadovoljen pa bi 25-letni Toskanec bil, ko bi našel zaposlitev v Italiji. V ZDA je diplomi iz inženirstva na univerzi West Virginia University (štipendijo si je priigral prav s strel-stvom), dodal še master, a ne bi rad ostal v tujini. Iz ZDA se sicer v London ni napotil le z novimi spoznanji na svojem delovnem področju, a tudi s koristnimi napotki za nastop na olimpijskih igrah. Na drugi strani oceana je obiskal Edwarda Etzela, ki je leta 1984 v strelstvu osvojil olimpijsko zlato, zdaj pa je psiholog. Na podlagi njegovih nasvetov je Campriani v dno zavesti potisnil slabe misli in izboljšal koncentracijo. Čeprav mu je ugledni Sport Illustrated pripisoval največ možnosti za zlato, se Cam-priani s tem ne obremenjuje. »Glava je za naš šport vse. Poglejte Kitajca Zhuja. Je odličen, a se ni prebil niti v finale.« OLIMPIJSKI MONITOR Pozabljeni mediji: Olimpijada minuto za minuto Včasih pozabljamo na vedno manj aktualno, vendar zelo učinkovito medijsko sredstvo, do katerega smo podzavestno vsi zelo navezani. To je seveda radio, ki predvsem med mlajšimi generacijami vedno bolj zaostaja v korist družabnih omrežij in bogatih multime-dijskih podcastov. Športniprivrženci, predvsem nogometni, pa se vsaj ob nedeljah spomnimo živahnega prepletanja glasov nogometnih komentatorjev, ki se preko italijanskega radia 1 vzburjajo ob vsakem zadetku a-ligašev. To so Riccardo Cucchi, Emanuele Dotto in Filippo Corsini, ki so na valovih prve radijske mreže v živo sprem-ljalipetkovo otvoritev z izrednim profesionalnim in pripovednim pristopom. Ta je lahko v London popeljal tudi najbolj odtujenega av- tomobilskega voznika, ki je za nekaj sekund izbral fre-k\'enco 91,5 Mhz in mu v določenih tre nutkih etra celo naježil kožo, z odličnim opisom dogajanja v olimpijskem stadionu. Nič ne de, ali so bili po mnenju komentatorjev zmagovalci košarkarskega turnirja v Pekingu Argentinci in ne Američani. V čast pa jim gre ganljivi trenutek, ko so počastili spomin dologletnega kolega in vodje oddaje Tutto il Calcio minuto per minuto Alfreda Provenzanija, katerega znani glas je za vedno obmolknil nekaj dni pred začetkom letošnje olimpijade. (mar) Primorski LONDON 2012 Torek, 31. julija 2012 9 KAJAKAŠTVO NA DIVJIH VODAH - Vsi slovenski kajakaši in kanuisti naprej Od danes boj za slovensko kolajno NAŠ POGOVOR - Robert Makuc Olimpijec Molmenti tekmoval tudi za Šilec Robert Makuc, odbojkarski trener članske ekipe OK Val, je tudi amaterski kajakaš in predsednik goriškega Kajakaškega kluba Šilec. Včeraj je spremljal seveda tudi kajakaše iz Mosta na Soči Sašo Taljata in Luko Božiča, ki ju je večkrat že srečal v Solkanu: »Oba sta člana kluba iz Solkana, kjer tudi trenirata.« V nedeljo pa ste najbrž spremljal tudi Petra Kauzerja, ki sodi med glavne favorite za osvojitev kolajne. Tako je. Gledal sem njegov spust, vendar res škoda, da slovenska televizija predvaja le slovenske nastope, tako da si težko ustvariš pravo predstavo o tekmi. Dobro je nastopil tudi Italijan Daniele Molmenti. Tako je, njega sem osebno tudi spoznal. Ker je iz Pordenona, večkrat trenira v Solkanu. Pred približno šestimi leti je nastopil tudi za naš klub. Z ekipo ka-jakašev smo namreč nastopili na vodnih igrah Barkadur. Potrebovali smo še izkušenega kajakaša, zato smo ga med treningom vprašali, ali bi z nami sodeloval. Privolil je in se nam po treningu pridružil. Slovenci stavijo na kolajno Kauzerja. Ali mu bo res uspelo? Moral se bo potruditi. Na taki progi mora biti koncentracija na višku, saj zelo hitro pride do napake. Poznate tudi slovenskega aduta? Ne, on večinoma trenira v Tacnu. V Solkanu trenira izključno pred tekmami. V Londonu tekmujejo na umetni progi. Kakšna pa je razlika z naravno? Tekmovalci pravijo, da ima vsaka umetna proga svoje posebnosti. Predvsem protitok je zelo močen, zato so težavnosti morda večje. Večkrat ste omenili solkansko progo. Je to najlepša v Sloveniji? Je umetna, vendar tam ni betona kot v Tacnu. V strugo so namreč postavili skale, tako da so ustvarili protitok. Okolje pa je po mojem mnenju enkratno, saj progo obdaja narava. Tacenska proga pa je težja in bolj znana. Včeraj je odlično začel nastope tudi Slovenec Benjamin Savšek, ki pa je kanuist. Ob veslu - kanuisti uporabljajo enojno, kajakaši pa dvostransko - katere so še razlike med disciplinama. Večinoma vsi tekmovalci se preizkusijo v obeh disciplinah. Kajakaši nato pravijo, da je v kanuju lažje tekmovati, saj klečiš in torej ima boljši pogled na progo. V kajaku pa sediš in si hitrejši, res pa je, da z dvostranskim veslom lažje usmerjaš kajak. Sam pa se sicer v kanuju nisem preizkusil, zato težko zato sodim. Katere športne panoge še spremljate na olimpijskih igrah? Najbrž odbojkarskega trenerja zanima tudi odbojka ... Včeraj sem si res ogledal odbojkarsko tekmo med Italijo in Poljsko, med olimpijskimi igrami pa zelo rad spremljam tudi manj znane športne panoge, ki jih sicer po televiziji ne predvajajo. Izogibam se torej nogometu in drugim klasičnim športom. (V.S.) Peter Kauzer med prvim nastopom v Londonu stanko gruden/sta LONDON - Če sta bila dober nastop kajakaša Petra Kauzerja - glavnega slovenskega favorita za olimpijsko kolajno - in njegova uvrstitev v polfinale pričakovana, pa je s svojim nastopom v nedeljo presenetil mladi Benjamin Savšek. Petindvajsetletnik iz Tacna je šele letos maja osvojil prvo kolajno na velikih tekmovanjih: na EP v Augsburgu je bil bronast, zdaj pa se je prebil tudi med najboljše na svetovni ravni. V nedeljo je bil namreč po prvem spustu prvi, nato pa kvalifikacije končal na 2. mestu. Danes ga čaka še polfinale, če bo med najboljšimi osmimi pa se bo boril še za kolajne. Jutri pa bo v polfinalu kajakašev nastopil Peter Kauzer, ki je v nedeljskih kvalifikacijah osvojil peto mesto. V prvi vožnji sicer ni prepričal, zlomil tudi čoln (ki ga je pred drugo vožnjo popravil), v drugi pa je z rutinirano vožnjo izboljšal končno uvrstitev. Kauzer, ki lahko računa tudi na podporo navijačev iz Hrastnika, še vedno verjame v uspeh: »Jaz še kar vztrajam na poti, ki se si jo zastavil, in verjamem, da me bo to pripeljalo do končnega, želenega cilja.« V finale se bo uvrstilo najboljših 10 kajakašev. V polfinale sta se včeraj med ka- IREC BEHAN Zgodba s srečnim koncem LONDON - Irski telovadec Kieran Behan, ki je pri desetih letih pristal na invalidskem vozičku, se je kot drugi irski telovadec v zgodovini uspel uvrstiti na olimpijske igre. Čeprav se v Londonu verjetno ne bo mogel potegovati za odličja, je boj svojega življenja že dobil. Behan je po dveh letih treningov ugotovil, da ima tumor na nogi. «Pri operaciji se je zapletlo, poškodovali so mi živec. V invalidskem vozičku sem sedel 15 mesecev,» je pojasnil 23-letni Behan. Čeprav so mu rekli, da ne bo nikoli več hodil, se takrat desetletni Irec ni predal. «Pri 12 letih sem se vrnil v telovadnico, kjer sem si pri padcu z droga poškodoval glavo. Spet sem moral na invalidski voziček,» je v solzah pojasnil mladi športnik. Šele po treh letih je naredil prve korake v telovadnici, a tudi takrat ni šlo gladko -natrgal si je križno vez. Kljub temu je vztrajal in se uspel kvalificirati na olimpijske igre v Londonu. «To je bil zelo čustven dan,» je pojasnil. Čeprav se v Londonu verjetno ne bo mogel potegovati za odličja, se zaveda, da je boj svojega življenja že zdavnaj dobil. prej do novice www.primorski.eu1 JADRANJE - Razred finn V boju za odličja Izolan Vasilij Žbogar po drugem dnevu regat šesti, a z enakim številom točk kot tretji WEYMOUTH - Slovenski jadralec Vasilij Zbogar je po drugem dnevu v razredu finn na šestem mestu, a je zbral enako točk kot tretjeu-vrščeni tekmovalec. V vodstvu je Danec Jonas Hogh Christensen, drugi je Francoz Jonathan Lobert, tretji pa domači adut Ben Ainslie. Zbogar je včerajšnje dve regati končal na petem in tretjem mestu. Vodilni Danec je bil drugi in sedmi, Lobert je zbral četrto in drugo mesto, Ainslie pa šesto in 12. mesto. Ainslie, četrtouvrščeni Hrvat Ivan Kljakovic Gaspic, petouvrščeni Nizozemec Pieter-Jan Postma in Zbo-gar so po štirih regatah izenačeni s po 22 točkami. Prva dva plova je 37-letni Izolan, bronast v razredu laser na igrah v Atenah 2004 in srebrn v Pekingu 2008, končal na osmem in šestem mestu, ter končal na skupnem petem mestu, po včerajšnjem dnevu pa je še napredoval. Igre v Londonu je začel še drugi slovenski jadralec Karlo Hmeljak, ki je po dveh plovih v razredu laser na 28. mestu. V vodstvu je Avstralec Tom Slingsby, za njim pa sta Juan Ignacio Maegli iz Gvatemale in Hrvat Tonči Stipanovic. Hmeljak je v prvi plov končal na 23. mestu, v drugem pa je bil 30. NAMIZNI TENIS - Slovo Bojana Tokiča »To ni bilo ničemur podobno« Novogoričana je v šestnajstini finala izločil Singapurec LONDON - Slovenski namizno-teniški igralec Bojan Tokič je olimpijski nastop končal v tretjem krogu, v katerem se ni mogel enakovredno kosati s 15. igralcem sveta Singapurcem Gao Ningom. Deseti nosilec ga je premagal s 4:0 (7, 7, 5, 12). Novogoričan je tako igre končal z enakim dosežkom kot v Pekingu, zabeležil je zmago in poraz. «Še dobro, da je delovni dan, da ni tega nihče gledal, saj ni bilo ničemur podobno,» je dejal Tokič in se s plastenko udaril po glavi. «Oče je danes na Krnu, ne, danes je na Triglavu, včeraj je bil na Krnu, še dobro da ni gledal tega,» je bil vidno razočaran Tokič, katerega besede daje vedeti, kaj ga po povratku v domovino najbolj skrbi. Miroslav namreč ni le njegov oče, ampak tudi njegov trener in največji kritik. Igra ni in ni stekla, tudi selektor Bojan Rak je varovancu vseskozi govo- ril: «'Bojan spusti roko, kaj si tako nervozen,' sem mu rekel. Igral je v krču, sploh se ni znal sprostiti. Škoda, ker če bi pokazal kar zna, bi lahko bilo tudi drugače,» je povedal Rak. Tokič je tako turnir končal med najboljšimi 32 igralci, v šestnajstini finala. «Res mi je žal, sploh zato, ker sem imel žreb, ki bi mi omogočil iti stopnico višje glede na Peking. Ampak priložnosti nisem izkoristil. Ni se 'poklopilo', ni bil moj dan. Treniraš, trudiš se, planiraš, želiš pokazati najboljše, potem pa vse skupaj pokvariš z eno tako tekmo. Danes sem se mučil sam s sabo. To je boleč poraz,» je povedal Tokič. nuisti uvrstila tudi Primorca iz Mosta na Soči Luka Božič in Saša Taljat. V kvalifikacijah sta osvojila 6. mesto (v obeh spu-sih sta bila 4.) in bosta nastope nadaljevala v četrtek. Strokovnjaki pravijo, da sta favorita za srebrno kolajne. Slovenka Eva Terčelj pa se je med kajakašicami uvrstila v polfinale. LONDONSKI DNEVNIK To ni več zame! Mario Gerjevič 10.42 vstanem. To ni več zame, si mislim, ko se odpravljam proti kopalnici. Če vsak dan vstaneš ob šestih zjutraj, je normalno šoantonok, če enkrat prideš iz postelje tako pozno. Čas je za umivanje, poseben dogodek, ki ga lahko doživiš samo v Angliji. Namreč tukaj nimajo pip za toplo in hladno vodo, temveč je pipa s toplo vodo posebej na eni strani lijaka in pipa z mrzlo vodo na drugi. Mlačne vode ni, vsaj ne v mojem stanovanju. Danes pa še ledeno mrzla, noč je bila zelo dolga. Človek je po naravi iznajdljiv tip, če se malo potrudiš, lahko narediš marsikaj. Ker poznam ljudi, ki poznajo ljudi, mi je uspelo dobiti vabilo za otvoritev slovenskega puba na Camden town. .S prijateljem sva se v mesto odpravila po prihodu z Olimpijskega parka ob sedmih zvečer. Malo sva se lovila, ampak sva pub relativno hitro našla. Greva najprej nekaj pojest, ker je še zgodaj. Pa tudi če bova kaj spila, je boljše, da ni na prazen želodec. Iz izkušenj vem, da, če lačen kaj spijem, sem po dveh požirkih že pijan; se pravi, prvo večerja! Camden town je, temu rečejo bolj umetniški del mesta, kraj z veliko lokalov, gostilnic, pubov, restavracij, ki se prepletajo z različnimi majhnimi trgovinami, knjigarnami, izposojevalnicami in prodajalnami stripov. Če želite okusiti hrano iz različnih koncev sveta, tukaj je vse na enem mestu. V nekaj minutnem sprehodu sva šla mimo italijanske, grške, turške, tajske, iranske, argentinske, filipinske, kitajske, francoske in končali v indijski restavraciji. Nasvet, če je restavracija polna in če v njej jejo starejše ženske, ki tudi same kuhajo, in če vam to denarnica dovoljuje, lahko vstopite. V našem primeru je restavracija bila dokaj polna, predvsem starejših Indijk, ki so, zavite v svoja ogrinjala, jedle in se pogovarjale kot doma. Nismo zgrešili. Da je recesija sploh ni treba poudarjati. Varčevati želijo vsi, in na vsakem koraku. Isto se dogaja v Olimpijskem komiteju Slovenije. Letos v Londonu naša država ne bo imela svoje slovenske hiše, kot je to bilo na prejšnjih igrah. Ker je pa prav, da se lahko na enem mestu zbirajo slovenski navijači, športniki, gospodarstveniki in politiki, so se naši odločili, da bodo vzeli v najem pub in v njem redno organizirali srečanja prijateljev Slovenije in podpornikov slovenskega športa. In to je ok. Lokal ima približno 150 m2 in v njem se je zbralo več kot dvesto ljudi, še približno sto jih je bilo pred pubom, predvsem kadilci. Vzdušje prijetno, sproščeno, malo angleščina, nekaj več slovenščina, naša glasba, pivo in gibanica. Lepo je poklepetati s popolnoma neznanimi ljudmi , ki iz tega ali onega razloga imajo rad Slovenijo. Veliko ljudi iz slovenskega športa je bilo prisotnih, nekatere poznam osebno, nekatere pa predvsem iz medijev in vsi so bili pripravljeni na pogovor. Spoznal sem tudi nekaj ljudi z ministrstva, ki so pri celi organizaciji pomagali. Meni je bilo najvažnejše, da pridem do tistih, ki lahko zagotovijo karte za olimpijska tekmovanja. Upam, da se bo ob menjavi telefonskih številk, emailov in vizitk iz tega kaj izcimilo, ker so karte posebna štorija teh OI. Ena ura je odbila veliko prej, kot sem si želel in treba se je bilo odpraviti domov. Samo še, da najdem prijatelja, ki se je zgubil med množico in se lahko vrneva. Zadnji stiski rok in obljube o ponovnem srečanju in že smo na poti proti podzemni železnici. Kramljava, hodiva po pločniku in v nekaj trenutkih sva pred vhodom v podzemno. Zaklenjeno. Nemogoče, saj so po internetu objavili, da bodo zaradi iger podaljšali delovni čas potniškega prometa v Londonu. Kaj zdaj? Vrneva se v pub, vprašava za nasvet in... O tem morda kdaj drugič. PS. skoraj sem pozabil, malo pivo - 4 GBP (5,5 EUR). Prihod domov ob 3.54. To res ni več zame. 1 G Torek, B1. julija 2G12 LONDON 2012 esirmrum FABIEN CANCELLARA BO JUTRI STISNIL ZOBE LONDON - Švicarski kolesarski zvezdnik Fabian Cancellara bo navkljub padcu na sobotni cestni olimpijski preizkušnji v Londonu nastopil na 44 kilometrov dolgi kronometrski dirki, ki bo na sporedu jutri.«Še vedno čutim močne bolečine, navkljub temu pa bom na štartni črti,» je dejal Spar-tacus, kot ljubkovalno kličejo švicarskega kolesarskega asa, ki je pred štirimi leti na olimpijskih igrah v Pekingu poleg zlate kolajne v vožnji na čas osvojil še odličje srebrnega leska na cestni dirki. V svoji zbirki ima tudi štiri zlate kolajne s svetovnih prvenstev v vožnji na čas. Videmčanka Chiara Caniero, prvakinja iz Pekinga, je bila v skeetu le 5. OLIMPIJKI OGENJ BURI DUHOVE Kaj z olimpijskim ognjem sredi stadiona, ko se bodo začela atletska tekmovanja, smo se spraševali po slovesnem odprtju. 8,5 meta visoko strukturo z ognjem so včeraj organizatorji premaknili v kot stadiona, kjer bo vidna le gledalcem znotraj objekta. Kot kaže je bil nekaj ur tudi ugasnjen, čeprav trdijo, da je v posebni žari plamenček le gorel. Dejstvo, da gaje moral 82-letni Austin Playfoot, udeleženec iger v Londonu leta 1948 na mini slovesnosti spet vžgati.To je sprožilo celo vrsto polemik. Projektant olimpijske sklede, kiparThomas Heathervvick organizatorje brani. »Ogenj potrebuje svoj intimen prostor,« je dejal. NAŠ POGOVOR - Nekdanji sovjetski reprezentant in trener Krasa Sergej Alejnikov »Šok« za Španijo Krasov trener Sergej Alejnikov zelo rad spremlja olimpijske igre. Kot Belorus navija za reprezentante svoje države. Pa ne samo: »Navijam za dobre nastope in vse najboljše športnike ter za nove rekorde. Samo tako se bo šport razvijal in širil med mladimi,« je med treningom Krasa odgovarjal na naša vprašanja 50-letni Alejnikov. Beloruska nogometna reprezentanca, ki je v play-offu izločila Italijo, je premagala Novo Zelandijo in izgubila proti Braziliji. Če bomo premagali Egipt se bomo uvrstili v četrtfinale. To bi bil zgodovinski dogodek. Španija je že izpadla. Nepričakovano. Vsi smo jo že videli v finalu. Španci so si želeli olimpijske kolajne. Izločitev je bila hud udarec za špansko nogometno šolo. Kdo so favoriti za olimpijsko zlato kolajno? V prvi vrsti Brazilci. Kateri drugi športi so vam všeč? Vsi ekipni, to se pravi rokomet, košarka in odbojka, pa tudi vaterpolo. Ne bi pozabil na atletiko in plavanje. Ali lahko kdo premaga ameriške košarkarje? Španski nogometni »dream team« je že izpadel, tako da lahko izgubijo tudi Američani, čeprav so zelo močni. Presenetili so me tudi Ar-gentinci. Kateri šport je najbolj popularen v Belorusiji? Še vedno je hokej na ledu, čeprav se mu nogomet močno približuje. Kaj pa ostali športniki? Pri nas je zelo popularno dvigovanje uteži. Doslej pa žal beloruski športniki niso zbrali niti ene medalje. Nekoč je Sovjetska zveza na lestvici kolajn prednjačila pred ostalimi državami. To nam je bilo v velik ponos. V nekdanji državi so vsestransko podpirali šport in športnike, ki so imeli privilegirani položaj v družbi. Zdaj pa Rusija krepko zaostaja za Združenimi državami Amerike. prej do novice Španski nogometaš Rodrigo se ne more potolažiti po izločitvi. Na sliki zgoraj trener Krasa Sergej Alejnikov ansa/kroma Mesto nekdanje Sovjetske zveze je prevzela Kitajska, ki cilja na tej posebni lestvici na prvo mesto. Doping je še vedno zelo aktualen problem. Doping je žal prisoten vsepovsod. Nekoč so obtoževali vzhodno Nemčijo. Danes pa vidimo, da tudi v drugih državah obstajajo prepovedana živila. (jng) 6 let je minilo od zadnjega poraza ameriškega »dream teama«. Košarkarji Združenih držav Amerike so zadnjič izgubili v polfina-lu svetovnega prvenstva leta 2006 na Japonskem proti Grčiji. Grki so zmagali s 101:94. www.primorski.eu] Kitajski telovadci ubranili zlato LONDON - Kitajski telovadci so si na igrah v Londonu pritelovadili olimpijsko zlato na ekipni tekmi in ubranili naslov iz Pekinga 2008. Srebro je pripadlo Veliki Britaniji, bron pa Ukrajincem. Kitajci so zbrali 275,997 točke, dobre štiri več od domačinov. Kitajci so kvalifikacije končali na šestem mestu, po finalnem nastopu pa so osvojili tretji olimpijski naslov na zadnjih štirih igrah. Britanci so v gimnastiki na OI osvojili prvo odličje. Japonska je tekmovanje po padcu trikratnega svetovnega prvaka Koheja Učimure na konju z ročaji končala na četrtem mestu, peti pa so bili Američani. Oče judoistke vztraja: le z naglavno ruto! LONDON - Oče judoistke iz Savdske Arabije Ali Seraj Abdulrahim Ša-herkani vztraja, da njegova hči Vojdan Šaherkani v Londonu ne bo nastopila, če ji Mednarodna judo zveza (IJF) ne bodo dovolila, da med dvobojem nosi naglavno ruto. Vodstvo IJF zavrača nastope z naglavnimi rutami, saj da je to prenevarno. Petkov nastop 16-letne Šaherkanijeve v kategoriji do 78 kilogramov tako še vedno visi v zraku. ODPRTJE McCartney pel za en funt LONDON - Glasbeni zvezdnik Paul McCartney, z njegovim nastopom se je končalo petkovo slavnostno odprtje iger v Londonu, je svojo točko odpel zastonj. Oziroma natančneje - za simboličen funt (1,30 evra), so razkrili prireditelji iger. Vsi največji zvezdniki, ki so zabavali gledalce na stadionu in pred TV sprejemniki po vsem svetu, so v bistvu delali zastonj. A, kot so razložili prireditelji, morajo kljub njihovi dobrodelni noti skleniti pogodbe, tako da so nanje kot znesek vpisali simbolično številko en funt. «Vsi največji glasbeniki so peli zastonj. Toda v pogodbo smo morali zapisati, da je vrednost sodelovanja natančno 1 funt,» so pravno podlago nenavadne številke razkrili prireditelji iger. Podobno kot McCartney so ravnali še Mike Oldfield, Dizzee Rascal, Underworld in Emeli Sande. Matematični izračun pokaže, da so jim formalno plačali le dvajsetino cene najcenejše vstopnice za slavnostno odprtje - medtem ko bi si samo s honorarjem z odprtja ti zvezdniki težko privoščili najdražje karte, saj so cene segle do 2000 funtov in več. Tudi veliko prostovoljcev, ki so sodelovali na dogajanju ob odprtju iger, je delalo zastonj, medtem ko so skupinam plesalcev nastope plačali po profesionalnih cenikih. Srečanje z Michelle Obama ■ Ameriška namiz-noteniška igralka Ariel Hsingje pri svojih 16. letih I z uvrstitvijo v drugi krog \ olimpijskega turnirja dosegla pomemben uspeh. A še bolj je bila Američanka vesela srečanja z ameriško prvo damo Michelle Obama, ki v teh dneh vzpodbuja ameriške športnike v Londonu. «Bila je zelo prijazna. Objeli sva se in s foto-grafirali,» je o srečanju povedala mlada športnica, ki je bivanje v britanski prestolnici izkoristila tudi za fotografiranje s plavalnim zvezdnikom Michaelom Phelpsom in košarkarjem Kobejem Bryantom. Dolga pot Urugvajska nogometna reprezentanca išče druge možnosti prevoza. Ta teden so namreč za pot z avtobusom iz Manchestra do Londona namesto običajnih približno štirih ur in pol potrebovali kar tri ure več. Osamljeni sedeži Športni navdušenci, ki jim ni uspelo dobiti vstopnic za olimpijske igre, so naravnost besni ob pogledu na cele vrste praznih sedežev na nekaterih športnih dogodkih v Londonu. Zdaj so svojo plat zgodbe povedali še sedeži - preko družbenega omrežja Twitter, seveda. V nedeljo zvečer se je namreč na Twitterju pojavil račun @Olympic seat (olimpijski sedež). «Počutim se tako praznega,» piše v enem od sporočil na profilu, ki je opremljen s fotografijo praznega sedeža. V drugem tvitu pa piše: «Vse življenje sem si želel postati olimpijski sedež. Da bi nudil počitek in udobje navdušenim športnim navijačem. Počutim se kot velika zguba.» Še Kazahstanci se nam smejijo S tako pikrimi besedami je nemški časnik Bild opisal dosežke nemških športnikov in športnic po dveh tekmovalnih dnevih na poletnih olimpijskih igrah v Londonu. «Pri-čakovali smo pet ali šest odličij, osvojili pa nismo nobene,» so zapisali pri Bildu. Olimpijske postelje za Tunizijo Bile so v središču pozornosti na otvoritveni slovesnosti kot simbol britanskega zdravstvenega sistema. Zdaj bodo 320postelj, ki jih je režiser Danny Boyle vključil v plesni odlomek, v katerem so medicinske sestre zdravile otroke, uporabili v pravi bolnišnici v Tuniziji. Razstavni prostori fundacije Fondazione Cassa di Risparmio di Gorizia 21. april - 30. september 2012 Ulica Carducci 2, Gorica II TEMPO SOSPESO GORIŠKA ZASTAVLJALNICA SKOZI ČAS (1B31 - 1929) URNIK torek - petek 16/19 sobota - nedelja 10/19 (ob ponedeljkih zaprto) vstop prost info@fondazionecarigo.it tel. 0481 537111 Vodeni ogledi v slovenskem jeziku s predhodno rezervacijo za skupine vsaj 20 ljudi Ič 19 9 2 MED DOBRODELNO IN KREDITNO DEJAVNOSTJO s* l .".i FondazionE Cassa di Risparmio di Gorizia Konjušnice Palače Coronini Cronberg 22. april - 2. september 2012 Drevored XX. septembra 14 / ulica Coronini 1, Gorica "DELLE MlE GIOIE ED O G G E T T I D'OR 0_» MODE IN ČUSTVA V DRAGOTINAH GORIŠKIH GROFOV CORONINI CRONBERG URNIK torek - sobota 10/13 - 14/19 nedelja 10/13 - 15/20 (ob ponedeljkih zaprto) info@coronini.it tel. 0481 533485 Vodeni ogledi v slovenskem jeziku s predhodno rezervacijo za skupine vsaj 20 ljudi . « c >. O FONDAZIONE FWLAZZD CoroninlCronberg Primorski LONDON 2012 Torek, 31. julija 2012 1 1 ZGOVOREN POGLED LONDON - Pogled »azzurre« Giu-lie Quintavalle pove več kot katerakoli beseda. Tako jo je v polfin-lu v judo kategoriji do 57 kg premagala Američanka Marti Malloy. Tudi to je šport. več fotografij na www.primorski.eu ZAKAJ NE IGRA? LONDON - Kitajski košarkarski zvezdnik Yi Jianlianb doslej v ligi NBA ni dobil veliko priložnosti na parketu, v nedeljo proti Španiji pa je zabeležil 30 točk in 12 skokov. Kitajski trener, Bob Donewald, je po srečanju dejal, da nima pojma, zakaj njegov najboljši igralec ne dobi primerne minutaže. »Ne vem, zakaj ni igral v Dallasu, a menim, da je eden najboljših košarkarjev na svetu. In to je nocoj pokazal,« je dejal Donewald. Američan! NOV PRIMER RASIZMA? LONDON - Švicarskemu nogometašu Michelu Marganelli grozi izključitev iz olimpijske ekipe. Triindvajsetletni nogometaš Palerma naj bi prek twitterja poslal sporočilo, v katerem je na rasistični osnovi žalil južnokorejske nogometaše (na sliki). Ti so Švico premagali z 2:1 .»Preiskujemo primer. Prav lahko se zgodi, da bomo Michela poslali domov,« je dejal tiskovni predstavnik švicarske reprezentance Christof Kaufmann. Pred začetkom iger se je zaradi podobnega razloga isto zgodilo grški atletinji Vuli Papahristu. OLIMPIJSKI DUH - Daria Betocchi Vzljubila vztrajnega boksarja Profesorica italijanščine na liceju Franceta Prešerna se je našemu povabilu odzvala nekoliko zadržano, saj je sprva menila, da se na šport absolutno ne spozna, vendar je preko pogovora tudi sama spoznala, da ji svet športa ni tako tuj in da tudi v njej sami izžareva olimpijski duh. Kot predsednica Slovenskega kluba in prevajalka se malenkostno spozna tudi na dve manj znani olimpijski panogi. Ob tem ji je uspelo zaslediti genialnost nekaterih bivših dijakov in hkrati odličnih športnikov daleč od zvezkov in klopi. Ali ste si ogledala otvoritev in prižig olimpijske bakle? Ne samo ogledala, ampak ob njej sem res uživala. Bila je različna v primerjavi s tisto izpred štirih let v Pekingu. V čem pa? V primerjavi s skoraj brezhibno in nečloveško kitajsko predstavo izpred štirih let je bila tokratna prireditev veliko bolj človeška in kaotična. Rada bi podčratala tudi, kako je prirediteljem uspelo izpostaviti angažiranost evropskih držav do zdravstvene oskrbe in vključiti ljudi s posebnimi zdravstvenimi potrebami. Ta vidik se mi je zdel res izreden. Športni program je zaživel s polno paro. Vas je mogoče kakšna panoga posebno pritegnila? Iz svoje športne neizkušenosti bi lahko odgovorila, da sta del olimpijskega programa disciplini, kot sta plavanje ali altetika. V nedeljo pa sem naletela na nekaj, kar se mi je zdelo težko dojemljivo, in sicer streljanje. Mogoče bi boljše izpadlo, da bi različne panoge v streljanju zamenjali s kakšnim bolj umirjenim športom, kot bi lahko bilo kotal-kanje. To bi lahko predvsem koristilo tudi našim domačim športnikom. Slednji se vedno pritožujejo, da jim primanjkuje sredstev, ker niso paradni ali olimpijski šport. Če obrnemo zorni kot, ste se morda kot profesorica med šolskimi klopmi kdaj pritoževala nad šolskim uspehom ali neuspehom kakega vašega dijaka, ki je bil hkrati uspešen v športu? Tukaj se spet vračam h kotalkanju, saj sem poučevala Tanjo Romano. Gotovo poučujem marsikaterega dobrega športnika, vendar se nje še posebno spomnim. Čeprav je bila v šoli povprečna, je bila na kotalkališ-ču pravi magnet. Ko sem jo slučajno ugledala na nekem nastopu me je njen talent dobesedno očaral, tako da sem v tistem trenutku občutila vso njeno genialnost. Ustavimo se za trenutek pri dejavnosti Slovenskega kluba, kjer ste tudi predsednica. Ste si kdaj omislila nek športno obarvan večer, mogoče celo s kakšnim športnikom za mikrofonom? Misel se mi je porodila kar večkrat. Pred časom mi je skoraj uspelo povabiti slo- venskega boksarja Dejana Zavca. Prebrala sem njegovo avtobiografijo Trodobojec, kjer sem hkrati spoznala težke pogoje, v katerih je Zavec odraščal in njegovo vztrajnost. Stopila sem tudi v stik s soavtorjem dela Esadom Babačicem, vendar iz organizacijskih razlogov ostaja načrt še vedno v predalu. Kot prevajalka ste se kdaj morda spopadala s športno terminologijo? Ravno prevajam roman Prišleki avtorja Lojzeta Kovačiča, ki je hrkati avtorjev življenjepis, obstajajo tudi prizori francoskega junaka, sicer učitelja sabljanja. Tu sem se spopadla prav s specifično terminologijo tega zgodovinskega športa. Torej vam je športnica Valentina Vezzali mogoče znana ... Morda mi je res ona edina poznana sa-bljačica oz. floretistka. Če se ne motim je pred dnevi osvojila bron. Drži. Kaj pa prof. Daria Betocchi in športna dejavnost? V glavnem se omejujem na rekreacijo. Pozimi se rada odpravljam na sprehode, poleti najraje plavam. (mar) Profesorico italijanščine na liceju Franceta Prešerna in prevajalko Daria Betocchi je odprtje iger očaralo kroma NAKLJUČNI TURISTI - Sudanci Adil, Fadal in Musab »Mi bi predvsem radi, da ljudje vedo o naših težavah« Če sodimo po številu držav, ki nastopajo v Londonu, so olimpijske igre globalna prireditev. A kaj sploh vedo o njej v revnejših državah? Sudanski prijatelji Adil, Fadal in Musab imajo druge skrbi. S trebuhom za kruhom so prišli v Italijo, kjer jim še vedno ni lahko. So se pa na tržaškem pomolu Audace večkrat prešerno nasmejali. Zakaj ste v Trstu? Adil: Prišli smo obiskat prijatelja, zdaj pa si malo ogledujemo mesto. Drugače živimo v Vidmu. Bi nas radi fotografirali? To je le prošnja. Vam je nerodno? Adil: Moramo plačati? Ne. To bi bila fotografija za časopis. Adil: O, potem kar dajte. Lahko se še mi fotografiramo z vami? Prosim. Fadac: Mi slikamo s telefonom. Jaz bom slikal prvi. Adil: Potem bom jaz in potem še Musab. Boste spremljali olimpijske igre? Adil: Katere igre? V Londonu. Musab: A ja, London! Adil: Mi bomo gledali nogomet. Računate, da bo Sudan dobil vsaj eno kolajno? Adil: Seveda. V nogometu. V Sudanu smo odlični nogometaši. Oprostite, žal Sudan nima nogometne reprezentance na olimpiadi ... Adil: Ah, mi pa smo v nogometu zelo dobri. Kaj pa drugi športi? Musab: Imamo dobre tekače. Adil: Ja, v Sudanu tečemo. Hitri smo z nogami in s konji. Imate mail? Fa- cebook? Da. Adil: Vam bomo pisali. Mi bi radi, da ljudje vedo o naših težavah ... S katerega predela Sudana prihajate? Adil: S severnega dela. Kako je zdaj tam? Adil: Ni dobro. (p. v.) MOJA OLIMPIJADA » ro to ro 23-letna Jasna Kneipp se je lansko sezono pridružila navijaški skupini Zmajev iz Ljubljane, saj se je tja preselila zaradi študija. Letos se bo ponovno vrnila h matičnemu društvu Che-erdance millenium, kjer bo tekmovala in trenirala s Škrati, saj ne bo več živela v Ljubljani. Kje boš v času olimpijskih iger? Doma na Opčinah. Koliko ur dnevno spremljaš olimpijske igre? Ne vem, malo, mogoče eno uro dnevno. Ko bom imela čas, si bom ogledala kakšno tekmo. Preko katerih medijev? Preko televizijskega omrežja rai, preko Primorskega dnevnika, časopisov Il Piccolo in La Gazzetta dello sport ter po facebooku. Katere panoge te najbolj zanimajo? Gimnastika, atletika na splošno in skoki v vodo. Gledala pa bom malo vsega, kar bodo predvajali po televiziji. Katere najmanj? Lokostrelstvo, strelstvo in nogomet, ker me ne zanimajo. Lokostrelstvo in strelstvo se mi ne zdita običajna športa in mi nista blizu. Včasih spremljam nogometno ligo prvakov, na olimpijskih igram pa me ne zanima. Za koga boš najbolj navijala med športniki? Za tekača Usaina Bolta, ker mi je všeč kot osebnost. In športnicami? Za Tanio Cagnotto (skoki v vodo) in Vanesso Ferrari (gimnastika), ker sta mi všeč panogi, v katerih tekmujeta in sta najbolj poznani. In med ekipami? Za Italijo v vseh ekipnih športih, kjer nastopa, ker italijanski šport poznam najbolj. Ostale države me ne posebno zanimajo. Preverjanje znanja: Je hokej na travi olimpijska disciplina? Mislim, da je. Saj zadnje čase postajajo olimpijske discipline take, recimo, "nevsakdanje" panoge. Odgovor je pravilen! Hokej na travi igrajo bodisi moški kot ženske. Andreja Farneti DETERGENTI IZ PIPE DETERSIVI ALLA SPINA WMmM® ČMGMiM S Primer: 2 kg DETERGENTA ZA STROJNO PRANJE PERILA, 2 kg MEHČALCA, 1 kg DETERGENTA ZA TLA, 1/2 kg DETERGENTA ZA ROČNO PRANJE POSODE ZA SAMO 6,90 € ZALAGAMO ČISTILNE SERVISE, PRALNICE, PRALNICE SELF-SERVICE, HOTELE, ŠOLE, BARE, RESTAVRACIJE Z LINIJO SAPONANDO PROFESSIONAL ULICA BRIGATA CASALE 9, 34170 GORICA Tel. 346 4759201 - timmagini2012@gmail.com ZANIMIVOST - Nigerijec Issaka veslaška zvezda dneva »Veličastno. Nikoli nisem videl ognjemeta!« LONDON - Nigerijec Djibo Issaka je postal zvezda današnjega veslaškega programa na olimpijskih igrah v Londonu. In to ne zaradi dobrega športnega dosežka, ampak zaradi dejstva, da se je v enojcu bolj kot s tekmeci boril s čolnom in vodo. Na koncu je za najhitrejšim zaostal minuto in 40 sekund, a kljub temu požel glasen aplavz občinstva.S tem je spomnil na plavalca iz Ekvatorialne Gvineje, Erica Mous-sambanija, ki se je na igrah v Sydneyju, v kvalifikacijah na 100 metrov prosto, skoraj utopil, a se vendarle prebil do cilja. «Zadovoljen sem, prišel sem do cilja. Veslati sem se naučil pred tremi meseci, na igre pa prišel s povabilom Mednarodnega olimpijskega komiteja. Nimam tehnike, imam pa moč,» je bil dobro razpoložen Ni-gerijec, ki je bil še vedno tudi pod vtisom svečanega odprtja iger: «Bilo je veličastno. Nikoli v življenju še nisem videl ognjemeta.» Kljub simpatičnosti pa je nastop Issake požel tudi veliko število kritik. «To je nesmisel. Na svetu je ogromno boljših vesla-čev, ki bi si bolj zaslužili nastop. Njim veslači, kot je Issaka jemljejo mesto,» je bil ogorčen najslavnejši veslač, domačin Steven Redgrave. Na njegove kritike se je že oglasil glavni tajnik Mednarodne veslaške zveze: «On nikomur ni ukradel mesta, njega smo le dodali v program.» 12 Torek, 31. julija 2012 LONDON 2012 EtlllM BW KAVČIČ IN PENNETTA NAPREJ, OSTALI OUT WIMBLEDON - Od slovenskih teniških igralcev so bili včeraj uspešni Blaž Kavčič med posamezniki ter dvojica Andreja Klepač in Katarina Srebotnik, Polona Hercog pa je izpadla že v prvem krogu. Od italijanskih igralk in igralcev pa se je med posameznicami prebila v drugi krog samo Flavia Pennetta, izpadli pa so Francesca Schiavone, Sara Errani med ženskami ter Andreas Seppi in v nedeljo že Fabio Fognini med moškimi. Svoje nastope med moškimi dvojicami pa je že zaključil Srb Djokovič, ki je igral z Viktorjem Troickijem. Bronasta Rosalba Forciniti v judu in srebrni sabljaš Diego Occhiuzzi Kv «v • • • • g• Včerajšnji izidi PRVIČ POD MEJO 56 SEKUND LONDON - Nedeljska zmagovalka plavalne preizkušnje na 100 m delfin, 24-letna Američanka Dana Vollmer, je postregla z novim svetovnim in olimpijskim rekordom. »Presrečna sem, da sem prva ženska, ki se je spustila pod mejo 56 sekund. Naravnost fantastičen občutek je, ko osvojiš zlato olimpijsko kolajno, ob tem ■ I postaviš svetovni rekord, na tribunah . ^AD^.' ffBa pa imaš podporo svojih staršev in L^ '¡P'^ ' moža,« je po zmagoslavju dejala Vollmerjeva. Ameriška plavalka je rekorden dosežek Švedinje Sarah Sjo-strom s svetovnega prvenstva v Rimu leta 2009 izboljšala za osem sto-tink sekunde. Finali PLAVANJE 200 M PROSTO MOŠKI Izidi: 1. Y. Agnel (Fra) 1:43.14, 2. T. Park (Jkor) +1.79, 2. Y. Sun (Kit) +1.79, 4. R. Lochte (Zda) +1.90, 5. P. Biedermann (Nem) +2.39, 6. R. Ren- wick (Vbr) +3.39, 7. T. Fraser-Holmes (Avs) +3.79, 8. D. Izotov (Rus) +4.61 100 M HRBTNO ŽENSKE Izidi: 1. M. Franklin (ZDA) 58.33, 2. E. Seebohm (Avs) +0.35, 3. A. Terakawa (Jap) +0.50, 4. A. Zue- va (Rus) +0.67, 5. G. Spofforth (VBr) +0.87, 6. J. Zhao (Kit) +0.90, 7. B. Hocking (Avs) +0.96, 8. Y. Fu (Kit) +2.17 100 M HRBTNO MOŠKI Izidi: 1. M. Grevers (ZDA) 52.16 (olim. rekord), 2. N. Thoman (ZDA) +0.76, 3. R. Irie (Jap) +0.81, 4. C. Lacourt (Fra) +0.92, 5. L. Tancock (VBr) +1.19, 6. H. Meeuw (Nem) +1.32, 7. H. Stoeckel (Avs) +1.39, 8. F. Cheng (Kit) +1.61 100 M HRBTNO ŽENSKE Izidi: 1. R. Meilutyte (Lit) 1:05.47, 2. R. Soni (ZDA) +0.08, 3. S. Suzuki (Jap) +0.99, 4. A. Atkinson (Jam) +1.46, 5. L. Jones (Avs) +1.48, 6. B. Larson (Zda) +1.49, 7. I. Efimova (Rus) +1.51, 8. R. Pedersen (Dan) +2.08 SABLJANJE, MEČ ŽENSKE Izidi: 1. Y. Shemyakina (Ukr), 2. B Heidemann (Nem), 3. Y. Sun (Kit). Med 8 Rossella Fiamingo (Ita). GIMNASTIKA, MNOGOBOJ MOŠKI Izidi: 1. Kitajska 275.997, 2. Japonska 271.952, 3. Velika Britanija 272.711, 4. Ukranija 271.526, 5. ZDA 269.952, 6. Rusija 269.603, 7. Nemčija 268.019, 8. Francija 265.441. STRELSTVO, ZRAČNA PUŠKA MOŠKI Izidi: 1. A. Moldoveanu (Rom) 702,1; 2. N. Cam-priani (Ita) 701,5; 3. G. Narang (Ind) 701,1; 4. Wang Tao (Kit) 700,4; 5. P. Hellenbrand (Niz) 699,8; 6. P. Piasecki (Fra) 699,1; 7. I. Čargejka (Blr) 698,6; 8. O. Magnus Bakken (Nor) 691,5. SKOKI V VODO, SINHRONI SKOKI 10 M Izidi: 1. Cao / Zhang (Kit) 486.78, 2. Garcia Navarro / Sanchez Sanchez (Meh) 468.90, 3. Boudia / Mccrory (Zda) 463.47, 4. Daley / Waterfield (Vbr) 454.65, 5. Aguirre / Guerra (Kub) 450.90, 6. Zak-harov / Minibaev (Rus) 449.88, 7. Hausding / Klein (Nem) 446.07, 8. Gorshkovozov / Bondar (Ukr) 433.32 DVIGOVANJE UTEŽI Ženske, 58 kg: 1. X. Li (Kit) 246 Kg (Olim. Rekord) 2. P. Sirikaew (Taj) 236 Kg 3. Y. Kalina (Ukr) 235 kg JUDO Moški, -73 kg: 1. M. Isaev (Rus), 2. R. Nakaya (Jap), 3. N. Sainjargal (Mon) in U. Legrand (Fra). V boju za bron izpadla Giula Quintivalle (Ita), v 1. krogu izpadla Vesna Bukic (Slo) Ženske, -57 kg: 1. K. Matsunoto (Jap), 2. C. Ca-prioriu (Rom), 3. M. Malloy (ZDA), A. Pavia (Fra). Ostala tekmovanja NAMIZNI TENIS MOŠKI Posamično, šestnajstina finala: Ning Gao - Bojan Tokic (Slo) 4:0 KAJAK-KANU, C2 Izidi kvalifikacij: 1. Klauss/Peche (Fra) 96,98, 2. Hochschorner Pavol in Peter (Slk) 97,52, 3. Hu/Shu (Kit) 99,05, 6. Božič/Taljat (Slo) 101,08. KAJAK KANU K1 ŽENSKE Izidi kvalifikacij: 1. M. Chourraut (Špa) 98,75, 2. L. Neave (Vbr) +0,17, 3. M. C. Giai Pron (Ita) +0.91, 11. E. Terčelj (Slo) +8.42. TENIS Posamično moški: V. Vardhan (Ind) - B. Kavčič (Slo) 2:6, 2:6, A. Seppi (Ita) - J. Martin del Porto (arg) 3:6, 6:7. Nedeljski izidi: F. Fognini (Ita) - N. Djokovič (Srb) 7:6, 2:6, 2:6. Posamično ženske: J. Martinez Sanchez (Špa) -P. Hercog (Slo) 6:2, 6:4, S. Errani (Ita) - V. Williams (ZDA) 3:6, 1:6), F. Pennetta (Ita) - T. Pironkova (Bol) 7:5, 6:1, F. Schiavone - Vera Zvonareva 3:6, 3:6. Ženske dvojice: Chakhnashvili/Tatishvili - Kle-pač/Srebotnik 6:7, 6:3, 2:6. RIS Moški rokomet: kateri bo izid tekme Srbija - Hrvaška? Jadranje, razred finn: bo Vasilij Žbogar po današnjih regatah med 5, med 10 ali med 20? Gimnastika, ekipno ženske: katera bo uvrstitev Italije? Pravilnik: pravilna napoved izida oz. uvrstitve velja 3 točke; pri ekipnih športih velja pravilna napoved zmagovalca 1 točko, pri individualnih športih prejme točko, kdor pravilno napove interval uvrstitev (možni intervali: od 1. do 3. mesta, od 4. do 7. mesta, 8. mesto ali slabše). IFVir.AR.II RYAN STARC Košarkarsko žogo vodi z desno roko 24-Ietni Ryan Starc uporablja desno roko večinoma pri športu. »Ko igramo košarko vodim žogo z desno, na koš mečem pa z Ievo. Tudi žogo brcam pretežno z desno nogo.« Študent biomedicinskega inženirstva na Tržaški univerzi Iahko piše z desno, čeprav zeIo sIabo in počasi. »Ko sem si zIomiI Ievo roko, sem biI prisiIjen pisati z desno.« Tudi poIitično je Ievičarsko usmerjen. Ryan, ki je doma s Proseka, je član navijaške ekipe škratov pri Cheerdance Millenium, ob tem občasno tudi teče, kolesari, hodi v fitnes in igra nogomet s prijatelji. Na olimpijskih igrah bo največ spremIjaI atIetiko, predvsem tek na 100 m, kjer bo nastopil Usain BoIt ter gorsko koIesarstvo. »SpremIjaI bom pač kar bodo predvajaIi po teIeviziji,« je dodaI. MisIi, da Iahko v atletiki največ kolajn odneseta domov ZDA aIi Kenija. Napoved Ryana Starca Rokomet: Srbija - Hrvaška 25:20 Jadranje: Žbogar med 5 Gimnastika: Italija 3. SKUPNO 9 V nedeljo (Marina Piculin) Košarka: ZDA - Francija več kot 20 Vaterpolo: Italija - Avstralija 3:2 Nogomet: Senegal - Urugvaj 1:0 5 TOČKI nFSMf.AR.II IVANA CERNIC Brazilija in Italija s kolajno Napoved Ivane Černic Rokomet: Srbija - Hrvaška 24:20 Jadranje: Žbogar med 10 Gimnastika: Italija 4. SKUPNO 2 V nedeljo (Mattia Bronzato) Košarka: ZDA - Francija več kot 10 Vaterpolo: Italija - Avstralija 11:6 Nogomet: Senegal - Urugvaj 1:2 1 TOČKI JADRANJE Finn: 1. J. Hogh-Christensen (Dan), 6. V. Žbogar (Slo, 8, 6, 5, 3), 24. F. Baldassari (20, 22, 24, 21) Laser: 1. T. Slingsby (Avs), 28. K. Hmeljak (23, 30), 34. M. Regolo (Ita, 31, 35), Laser Radial: 1. Annalise Murphy (Irs), 16. F. Clap-cich (Ita, 20, 16) KONJENIŠTVO, VZDRŽLJIVOST Posamično: 1. I. Klimke (Nem) 39,39, 1. S. Al-gotsson Ostholt (Šve) 39,30, 3. M. Todd (NZel) 30,50, 16. S. Brecciaroli (Ita) 50,10, 23. V. Panizzon (Ita) 53,50. Ekipno: 1. Nemčija 124,70, 2. Velika Britanija 130,20, 3. Švedska 131,40. ODBOJKA, ŽENSKE 2. krog, skupina A: Dominikanska republika - Rusija 1:3, Italija - Japonska 3:1, Vbr - Alžirija nočna tekma, vrstni red: Rusija in Italija 6, Japonska 3, Do. rep, VBr in Alžirija 0. Skupina B: Kitajska - Turčija 3:1, Srbija - J. Koreja 1:3, ZDA - Brazilija 3:1, vrstni red: Kitajska in ZDA 6, J. Koreja 3, Brazilija 2, Turčija 1, Srbija 0. KOŠARKA, ŽENSKE 2. krog, skupina A: Hrvaška - Kitajska 58:83, Češka - Turčija 57:61, Angola - ZDA nočna tekma. Vrstni red: Kitjaska in Turčija 4, ZDA 2, Češka, Hrvaška in Angola 0. Skupina B: Francija - Avstralija 74:70, Rusija - Brazilija 69:59, Velika Britanija - Kanada. Vrstni red: Kitajska in ZDA 6, Koreja in Brazilija 3, Turčija in Srbija 0. ROKOMET, ŽENSKE 2. kroga, skupina A: Angola - Hrvaška 23:28, Velika Britanija - Rusija 16:37, Brazilija - Črna gora 27:25. Vrstni red: Rusija in Brazilja 4, Črna gora in Hrvaška 2, Angola in VBr 0. Skupina B: J. Koreja - Danska 25:24, Francija - Španija 18:18, Švedska - Norveška 21:24. Vrstni red: J. Koreja in Francija 4, Danska in Norveška 2, Španija in Švedska 0. VATERPOLO, ŽENSKE 1. krog, skupina A: Španija - Kitajska 11:6, Madžarska - ZDA 13:14. Skupin B: Italija - Avstralija 8:10, Velika Britanija - Rusija 6:7. HOKEJ NA TRAVI, MOŠKI 1. krog, skupina A: Avstralija - Južna Afrika 6:0, Španija - Pakistan 1:1, Velika Britanija - Argentina 4:1. Skupina B: J. Koreja - Nova Zelandija 2:0, Nizozemska - Indija 3:2, Nemčija - Beglija 2:1. KOŠARKA, MOŠKI 1. krog: skupina A: Nigerija - Tunizija 60:56 (31:15); ZDA - Francija 98:71 (52:36); Argentina -Litva 102:79 (51:39). Skupina B: Brazilija - Avstralija 75:71 (36:35); Španija - Kitajska 97:81 (53:41); Rusija - Velika Britanija 95:75 (49:34). ODBOJKA, MOŠKI 1. krog, skupina A: Velika Britanija - Bolgarija 0:3 (-18, -20, -24); Avstralija - Argentina 0:3 (-21, -22, -20); Italija - Poljska 1:3 (21, -20, -23, -13). Skupina B: Rusija - Nemčija 3:0 (29, 18, 17); ZDA - Srbija 3:0 (17, 22, 21) .Brazilija - Tunizija 3:0 (17, 21, 18). 25-letna Ivana Černic lahko z levo roko počne bolj malo. »Lahko pišem zelo počasi in tipkam sms sporočila na mobitelu, drugega mi ne pride na misel.« Študentka iz Doberdoba, ki na Tržaški univerzi dokončuje študij iz komunikacijskih ved, je politično usmerjana v levo sredino. Igra odbojka in poje v dekliškem zboru Bodeča neža, ko ji preostane nekaj časa, hodi tekat. Ko prebira novice o olimpijskih igrah, bere o vsem, zanima pa jo predvsem odbojka, ki jo bo tudi spremljala. Odbojkarico smo vprašali, komu bi pripisala odličja v odbojkarskem turnirju. »Pri moških bi odličja pripisala Braziliji, Italiji in ZDA, pri ženskah pa Braziliji, Italiji in Rusiji.« m W KOLAJNE Država Z S B Skupno Kitajska 8 4 2 14 ZDA 3 5 5 13 Italija 2 4 2 8 Francija 2 1 3 6 J.Koreja 2 1 2 5 Rusija 2 0 3 4 S. Koreja 2 0 1 3 Kazahstan 2 0 0 2 Japonska 3 3 7 Romunija 2 0 3 Avstralija 1 1 3 Brazilija 1 1 3 Madžarska 1 1 3 Nizozemska 1 0 2 Gruzija 0 0 Južna Afrika 0 0 Vel. Britanija 0 0 Kolumbija 0 1 0 Kuba 0 1 0 Mehika 0 1 0 Poljska 0 1 0 Tajska 0 1 0 Ukrajina 0 0 2 Azerbajdžan 0 0 Belgija 0 0 Kanada 0 0 Indija 0 0 Moldavija 0 0 Mongolija 0 0 Norveška 0 0 Srbija 0 0 Slovaška 0 0 Uzbekistan 0 0 Pridruži se nam /l nafacebooku Čeprav (zaenkrat) samo v času olimpijskih iger, se je Primorski dnevnik končno pojavil tudi na socialnem omrežju facebook. Vabimo vas, da si ogledate našo stran in se vanjo tudi aktivno vključite! ROKOMET, MOŠKI 1. krog, skupina A: Islandija - Argentina 31:25 (15:14); Švedska - Tunizija 28:21 (16:11); Francija - Velika Britanija 44:15 (21:7). Skupina B: Hrvaška - Južna Koreja 31:21 (14:8); Španija - Srbija 26:21 (10:14); Madžarska - Danska 25:27 (10:13). Prve štiri iz vsake skupine se uvrstijo v četrtfinale. NOGOMET, MOŠKI 2. krog, skupina A (London): Senegal - Urugvaj 2:0 (2:0;) Velika Britanija - ZAE 3:1 (1:0) , vrstni red: Velika Britanija in Senegal 4, Urugvaj 3, ZAE 0. Skupina B (Coventry); Mehika - Gabon 2:0 (0:0); Južna Koreja - Švica 2:1 (0:0), vrstni red: Mehika in Južna Koreja 4; Švica in Gabon 1. Skupina C (Manchester): Egipt - Nova Zelandija 1:1 (1:1); Brazilija - Belorusija 3:1 (1:1), vrstni red: Brazilija 6; Belorusija 3, Egipt in Nova Zelandija 1. Skupina D (Newcastle): Japonska - Maroko 1:0 (0:0); Španija - Honduras 0:1 (0:1), vrstni red: Japonska 6; Honduras 4; Maroko 1; Španija 0. VATERPOLO, MOŠKI 1. krog, skupina A: Hrvaška - Grčija 8:6; Španija - Kazahstan 14:6; Italija - Avstralija 8:5. Skupina B: Srbija - Madžarska 14:10; Romunija -Velika Britanija 13:4; Črna gora - ZDA 7:8. HOKEJ NA TRAVI, ŽENSKE 1. krog, skupina A: Nizozemska - Belgija 3:0; Kitajska - Južna Koreja 4:0; Velika Britanija - Japonska 4:0. Skupina B: Nova Zelandija - Avstralija 1:0; Argentina - JAR 7:1; Nemčija - ZDA 2:1. Prvi dve ekipi iz vsake skupine se uvrstita v polfinale. Nedeljske kolajne PLAVANJE 100 METROV PRSNO MOŠKI 1. C. van der Burgh (JAR)58,46, svetovni rekord; 2. C. Sprenger (Avs) 58,93; 3. B. Hansen (ZDA) 59,49; 7. F. Scozzoli (Ita) 59,9. 4 X 100 METROV PROSTO MOŠKI 1. Francija 3:09,93 (Leveaux, Gilot, Lefert, Agnel); 2. ZDA 3:10,38 (Adrian, Phelps, Jones, Lochte); 3. Rusija 3:11,41 (Grečin, Lobincev, Morozov, Izotov); 7. Italija 3:14,13. 100 METROV DELFIN ŽENSKE 1. D. Vollmer (ZDA) 55,98 - svetovni rekord; 2. Lu Ying (Kit) 56,87 3. A. Coutts (Avs) 56,94; 5. I. Bianc-hi (Ita) 57,27. 400 M PROSTO 1. C. Muffat (Fra) 4:01,45; 2. A. Schmitt (ZDA) 4:01,77 3. R. Adlington (VBr) 4:03,01; 5. F. Pellegrini (Ita) 4:04,50. KOLESARSTVO CESTA DIRKA ZA ŽENSKE: 1. M. Vos (Niz) 3.35:29; 2. E. Armitstead (Vbr) isti čas; 3. O. Za-belinska (Rus) +0:02; 5. G. Bronzini (Ita); 22. P. Ba-tagelj (Slo) isti čas DVIGANJE UTEŽI 53 KG, ŽENSKE 1. Z. Činšanlo (Kaz); 2. Hsu Shu-ching (Tvn); 3. C. Iovu (Mol) 56 KG, MOŠKI 1. Yun Chol (SKo); 2. Wu Jiangbiao (Kit; 3. V. Hri-stov (Azr) JUDO DO 66 KG, MOŠKI 1. L. Šavdatuašvili (Gru); 2. M. Ungvari (Mad); 3. M. Ebinuma (Jap) in Cho Jun-Ho (JKo) DO 52 KG, ŽENSKE 1. Am Kum-ae (SKo); 2. Y. Bermoy (Kub; 3. P. Gne-to (Fra) in R. Forciniti (Ita) LOKOSTRELSTVO EKIPNO ŽENSKE: Izidi: 1. Južna Koreja; 2. Kitajska; 3. Japonska STRELSTVO SKEET, ŽENSKE 1. K. Rhode (ZDA) 99; 2. Ning Wei (Kit) 91; 3. D. Bartekova (Slk) 90; 5. C. Cainero (Ita) 89. ZRAČNA PIŠTOLA, ŽENSKE 1. Wenjun Guo (Kit); 488,1 2. C. Goberville (Fra) 486,6; 3. O. Kostevič (Ukr) 486,6. SABLJANJE SABLJA, MOŠKI 1. A. Szilagyi (Madž); 2. D. Occhiuzzi (Ita); 3. N.laj Kovalev (Rus) SKOKI V VODO SINHRONI SKOKI, 3-METRSKA DESKA, ŽENSKE 1. He Zi/Wu Minxia (Kit) 346,20; 2. K. Bryant/A. Johnston (ZDA) 321,90; 3. J. Abel/E. Heymans (Kan) 316,80; 4. T. Cagnotto/F. Dellape (Ita) 314,10 Današnji spored Končne odločitve (15) Sabljanje - 19.00 floret-posamično, moški - polfinale, tekma za 3. mesto, finale Dviganje uteži - 69 kg, moški: 11.00 skupina B, 20.00 skupina A; 63 kg, ženske: 11.00 skupina B, 16.30 skupina A Judo - 15.00 - 81 kg, moški - repa-saži, polfinale, borba za 3. mesto, finale; 63 kg, ženske - repasaži, polfinale, borba za 3. mesto, finale Kajak kanu - slalom, 14.30 C1, moški - polfinale, finale (SLO: Benjamin Savšek) Konjeništvo - vsestranskost: 11.30 posamično in ekipno - preskakovanje (ITA: Vittoria Panizzon, Stefano Brecciaroli) Strelstvo- 10.00 skeet, moški -kvalifikacije, 14.00 finale Plavanje - 20.30 200 m prosto, ženske (Pellegrini), 200 m delfin, moški, 200 m mešano, ženske, 4 x 200 m prosto, moški Skoki v vodo - 16.00 sinhroni skoki 10 m, ženske Gimnastika- 17.30 ekipno, ženske (ITA: Ferrari, Ferlito, Campana, Fasana, Preziosa) -r Ostala tekmovanja: Badminton - 9.30 posamično, dvojice, ženske/moški; mešani pari -predtekmovanje (ITA: Agnese Alle-grini) Košarka - moški - predtekmovanje: 10.00 Kitajska - Rusija, 12.15 Avstralija - Španija, 15.30 Litva - Nigerija, 17.45 Velika Britanija - Brazilija, 21.00 Francija - Argentina, 23.15 Tunizija - ZDA Odbojka na mivki - moški/ženske - predtekmovanje: od 10.00 do 24.00 (ITA: Cicolari/Menegatti ob 18.30, Lupo/Nicolai, ob 23.00) Lokostrelstvo - 10.00 posamično, moški/ženske - 1./2. krog (ITA: Michele Frangilli); 16.00 posamično, moški/ženske - 1./2. krog Boks - 1. krog: 14.30 in 21.30pol-mušja (ITA: Maneul Cappai), 15.45 in 22.45 polvelterska Sabljanje - 11.30 floret-posamično, moški - 1./2. krog, osmina finala, četrtfinale (ITA: Valerio Aspromonte, Andrea Cassara, Andrea Baldini) Nogomet- ženske - predtekmovanje: 15.30 Japonska - Južnoafriška republika; Kanada - Švedska, 18.15 zDa - S. Koreja, Francija - Kolumbija, 20.45 Nova Zelandija - Kamerun, Velika Britanija - Brazilija Rokomet- moški, predtekmova-nje: 10.30 Tunizija - Islandija, 12.15 J. Koreja - Madžarska, 15.30 Velika Britanija - Švedska, 17.15 Srbija -Hrvaška, 20.30 Danska - Španija, 22.15 Argentina - Francija Hokej na travi - ženske - predtek-movanje: 9.30 nizozemska - Japonska, 11.45 Južnoafr. rep - nova Zelandija, 14.45 Belgija - kitajska, 17.00 Velika Britanija - J. Koreja, 20.00 Argentina - ZDA, 22. 15 Nemčija - Avstralija Judo - 10.30 - 81 kg, moški, pred-tekmovanje, četrtf. (SLO: Aljaž Se-dej, ITA: Antonio Ciano); 63 kg, ženske - predtekmovanje, četrtf. (SLO: Urška Žolnir) Veslanje - 10.30 repasaži: dvojni dvojec, ženske, četveren, moški, lahki dvojni dvojec, ženske, lahki dvojni dvojec, moški, osmerec, ženske, enojec, moški; 12.20 enojec, ženske, četrtf., 13.00 polfinale: dvojni dvojec, moški, lahki četverec, moški, polfinale Plavanje - predtekmovanje: 11.00 100 m prosto, 4 x 200 m prosto (ITA: Velotti, Magia, Magnini, Pizzetti, Di Giorgio, Maestri), 200 m prsno, moški; 200 m delfin, ženske (SLO : Anja Klinar); polfinale: 20.30 100 m prosto, 200 m prsno, moški, 200 m delfin, ženske Jadranje - 13.00 laser (SLo: Hmeljak, ITA: Regolo), laser radial (ITA: Clapcich), finn (SLO: Žbogar, ITA: Baldassari), 49er (ITA: Angilelia, Si-bello), zvezda, RS:X, moški in ženske (ITA: Alessandra Sensini, Federico Esposito), elliott Tenis - 12.30 posamično, moški/ženske - 2. krog; dvojice, moški/ženske - četrtfinale Namizni tenis - 11.00 posamično, moški - četrtfinale; posamično, ženske - četrt-, polfinale Odbojka - moški - predtekmovanje: 10.30 Srbija - Tunizija, 12.30 Poljska - Bolgarija, 15.45 Italija - Argentina, 17.45 ZDA - Nemčija, 21.00 Velika Britanija - Avstralija, 23.00 Brazilija - Rusija Vaterpolo - moški - predtekmovanje: 11.00 Madžarska - Črva gora, 12.20 Hrvaška - Španija, 15.10 Avstralija - Kazahstan, 16.30 Grčija -Italija, 19.20 Srbija - Velika Britanija, 20.40 ZDA - Romunija ŠPORT Torek, 31. julija 2012 13 PREMOČ LEWISA HAMILTONA BUDIMPEŠTA - VN Madžarske v Hungaro-ringu je minila v absolutni prevladi Hamil-tona.Dirkališče v Hungaroringu je znano po majhnemu številu primernih odsekov za prehitevanja, dirkači so zmagovali predvsem po zaslugi taktičnih prijemov mo-štvenih ideologov. Na letošnji preizkušnji ni bilo nič drugače, največ modrosti so pokazali pri McLarnu. Drugo mesto je osvojil Finec Kimi Raikkonen, tretje pa Francoz Romain Grosjean (oba Lotus). Španec Fernando Alonso (Ferrari), je s 5. mestom povečal skupno vodstvo pred Webberjem (8.). STONER BLIŽJI LORENZU SAN FRANCISCO - Avstralec Casey Stoner (Honda) je zmagovalec desete dirke sezone svetovnega mo-tociklističnega prvenstva. Na preizkušnji v kalifornijski Laguni Seci, kjer nastopajo le dirkači elitnega razreda motoGP, je bil za svetovnim prvakom drugi Španec Jorge Lorenzo (Yamaha), tretji pa njegov rojak Dani Pedrosa (Honda). Ducatijev veteran Valentino Rossi je v zavoju Corkscrew ostal brez motocikla pod sabo, a je padec preživel brez resnejših posledic. FRANCESCA RONCELLI DEVETA IN ČETRTA ROCCARASO - V nedeljo seje končalo državno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju. Zadnja dneva sta bila namenjena članom in članicam, pri katerih je tekmovala tudi tržaška Slovenka Frances-ca Roncelli (Edenlandia Napoli). Roncellijeva (na sliki) je v prostem programu zasedla 9. mesto, po kratkem programu je bila 8. Zmagala je svetovna prvakinja Debora Sbei, ki pa je bila po »shortu« šele 4. Sbeieva je osvojila državni naslov tudi v kombinaciji, v kateri je bila Ron-cellijeva 4. Andrea Maria Terpin (Gradisca) je bila 23. (6. v kombinaciji). NOGOMET - Nov klub ustanovljen, gospodar morda začasen Triestina je zaživela Cez teden dni bomo dokončno vedeli, v kateri ligi bo igrala, a od včeraj je vsaj gotovo, da je propadla Triestina dobila naslednika. V popoldanskih urah so v uradu znanega tržaškega notarja le podpisali vso potrebno dokumentacijo za nastanek novega nogometnega društva, ki bo v prihodnji sezoni zagotovo nastopil v elitni ligi, vendar vse do 6. avgusta je možnost, da župan zaprosi nogometno zvezo za vključitev v D-ligo. Novo društvo je torej po številnih zapletih, pogajanjih, sestankih, realnih in nerealnih ponudnikih, podjetnikih, spletkarjih brez denarja, le dobilo novega gospodarja. Včeraj je prišlo do ustanovitve društva z edinim upraviteljem Andreo Puglia, tržaškim zavarovalniškim brokerjem. Za to osebo se sicer skriva vrsta manjših podjetnikov, ki so se odzvali na apel, da bi se vsaj ohranilo društvo, ki bi nasledilo Triestino. Vsi ti manjši podjetniki pa so pripravljeni se umakniti, komaj se pojavi kdo, ki lahko z večjo ekonomsko investicijo zagotovi svetlejšo prihodnost tržaškemu klubu. In ravno to se bo morda (ali se je že) dogodilo. Včeraj v poznih večernih urah naj bi namreč prišlo do še enega srečanja, kjer pa je bil sogovornik mestne uprave nekdo drug. Več kot konkretno je namreč zanimanje za tržaški klub s strani Piera Irnerija. Sam priimek je v Trstu dobro znan in veliko pomeni, saj je družina Irneri ena izmed najpomembnejših v sodobni zgodovini mesta, zlasti ko je govora o drugi polovici prejšnjega stoletja. Piero Irneri je, kot rečeno, v mestu dobro znana oseba, gre namreč za sina Giorgia Irnerija, dolgoletnega predsednika zavarovalniške družbe Lloyd Adriatico. Irne-ri je družbo, ki jo je ustanovil oče Ugo - po njem je poimenovan trg, na katerem stoji sam sedež - vodil celih 40 let vse do upokojitve leta 1988. 16 let prej je postal tudi predsednik samega Lloyda. Znan je bil tudi kot gospodar zasebne tv postaje Telequattro, ki jo je daljnega leta 1977, ko so bile zasebne televizijske postaje še prava novost, ustanovil v sodelovanju z nekaterimi drugimi podjetniki. Irneri je umrl decembra lani pri 89 letih starosti, kmalu zatem pa je prav Piero odločil, da se kljub pomislekom sestre Donate družina umakne od vodenja televizijske postaje. Trie-stina naj bi torej po dolgih letih znova imela na čelu Trža-čana. Ni slučaj, da se je to zadnjič dogodilo pred 18 leti, ko je le po zaslugi še enega Tržačana, Giorgia Del Sabata, nastala nova Triestina po propadu stare. V ozadju celotne operacije naj bi se skrival tudi gospodar A-ligaša Siene Massimo Mezzaroma, ki naj bi novi Triestini konkretno pomagal tako s strokovnim štabom kot tudi z brezplačnim posojilom nekaterih igralcev. Ne gre namreč pozabiti, da je ustanovitev novega društva le prvi korak. Zdaj bo treba sestaviti ekipo, ki bo morala gotovo ciljati na napredovanje, ne glede na ligo, v kateri bo nastopala. V vsakem primeru čaka novo Triestino v prihodnji sezoni mestni derbi. Ko ne bi bila uvrščena v najvišjo amatersko ligo, bi Triestina igrala proti San Luigiju, drugače pa bi prišlo do za nas veliko bolj zanimivega derbija proti Krasu. (I.F.) NOGOMET - Prvi dan priprav Krasa v D-ligi Red in disciplina, hkrati pa tudi zabava Prvi dan priprav je v malem kot prvi dan šole. Tudi na včerajšnjem prvem treningu re-penskega D-ligaša Krasa so bili novinci, predvsem mlajši, zmedeni in zadržani. Nekateri so prvič videli v živo trenerja in nekdanjega Ju-ventusovega igralca Sergeja Alejnikova. Včeraj je bil trener ekipe repenskega društva dobre volje. Večkrat se je zasmejal, čeprav je bil tudi strog. Kot vedno, bo tudi letos od svojih varovancev zahteval strogo disciplino in spoštovanje. »Kdor ne bo upošteval pravil, bo pač pobral šila in kopita ter odšel,« je odločno povedal igralcem beloruski trener. Glavno besedo je sicer imel predsednik Goran Kocman, ki si v novi sezoni v D-ligi želi predvsem mirno prvenstvo in čimprejšnji obstanek. Po možnosti brez igranja dodatnih play-out tekem. »Najprej pa si želim, da bi pri Krasu ustvarili homogeno skupino in da bi se vsi skupaj, igralci, trener, odborniki in navijači zabavali,« je povedal Krasov predsednik, ob katerem je stal novi športni vodja ekipe Salvatore Bovi- no, ki bo glavni posrednik med ekipo in vodstvom kluba. Kras bo ta teden treniral v Repnu, kjer bo vse do sredine prihodnjega tedna. Nato bodo rdeče-beli 13. avgusta odšli na petdnevne priprave na Roglo. Tam bodo najbrž 11. avgusta igrali prvo prijateljsko tekmo. Druga bo na sporedu 13. v Tržiču, takoj po povratku domov. Po velikem šmarnu bo Kras treniral na Padri-čah. Prvi uradni nastop bo 19. avgusta, ko bo na sporedu prva pokalna tekma. Včerajšnji prvi trening je minil pod taktirko kondicijskega trenerja Mateja Bombača. Prvi trije tedni bodo minili v znamenju fizične priprave. Krasovi mladinci, ki bodo igrali v državnem prvenstvu, se bodo pod vodstvom trenerja Davorja Vitu-liča zbrali 16. avgusta. Včeraj je bil odsoten le Andrea Osso Armelino, ki se bo ekipi pridružil danes. Ob igrišču je trening spremljalo lepo število radovednežev. Upravičeno, saj je Kras Repen (za zdaj) letos prva ekipa v tržaški pokrajini. (jng) Conte se pogaja TURIN - Trener Juventusa Antonio Conte se nagiba h temu, da bi se v zvezi s preiskavo s prirejanjem izidov nagibal k dogovorjeni kazni, po kateri naj bi bil diskvalificiran največ tri mesece. V slabšem položaju je branilec reprezentance Bonucci, ki naj bi bil v najboljšem primeru kaznovan s perpovedjo igranja za eno leto. Aljaž Bedene v Top 100 LJUBLJANA - Odlične igre in štirje osvojeni turnirji challenger so 23-let-nega Ljubljančana Aljaža Bedeneta pripeljali do rekordne uvrstitve na lestvici najboljših teniških igralcev sveta. Iz 103. mesta je napredoval na 83., s čimer je postal drugi slovenski igralec po Blažu Kavčiču, ki se mu je uspelo prebiti med sto najboljših. Aljaž Bedene je leto 2011 začel kot 540. igralec na svetu, končal ga je na 165. mestu, letos pa mu je uspel še dodaten preboj, zahvaljujoč tudi petim nastopom v finalih turnirjev challenger. Bedene se je najboljšemu slovenskemu igralcu Blažu Kavčiču približal na vsega 21 točk ali sedem mest. Kavčič je v primerjavi s prejšnjim tednom napredoval za eno mesto, tako da je zdaj 76. Kump drugi v Italiji PESCARA - Kolesar Adrie Mobila Marko Kump, vodilni v točkovanju evropske serije, nadaljuje z zbiranjem vrhunskih dosežkov. Na 188,5 kilometra dolgi dirki Trofeo Matteotti v Pescari je v sprintu 25 kolesarjev zasedel drugo mesto, premagal ga je le domačin Pier Paolo De Negri (Far-nese Vini). Union Olimpija ima organizatorja igre LJUBLJANA - Novi organizator igre košarkarjev Uniona Olimpije je ameriški igralec Dominic Waters. V pretekli sezoni je 185 visoki branilec nastopal za belgijski Belgacom Liege Basket. «V Watersu vidimo igralca, ki lahko še veliko napreduje. Ima že nekaj evropskih izkušenj, kar je za nas pomembno, saj sicer gradimo mlado, neizkušeno ekipo,« je povedal trener Sašo Filipovski. GORSKO KOLESARSTVO - Junior bike v organizaciji SK Devin Vse brez zapletov Na startu v Praprotu skoraj 140 kolesarjev, med katerimi 21 članov SK Devin - Proga dokaj zahtevna in razgibana V soboto se je na startni liniji 12. preizkušnje trofeje Junior bike v gorskem kolesarstvu zbralo skoraj 140 mladih kolesarjev iz osmih deželnih klubov. Dirka v organizaciji domačega društva SK Devin v sodelovanju z ZSŠDI se je odvijala v Praprotu v dolini družine Kocijančič in je bila namenjena najmlajšim in naraščajnikom. »Organizacijsko je vse steklo brez zapletov, vreme je bilo naklonjeno in ni bilo nobenih nesreč in poškodb. Tekmovalci so bili zadovoljni,« je povedal trener Devina Ivan Sossi. Barve Devina je zastopalo kar 21 kolesarjev. Proga je bila dokaj zahtevna in razgibana zaradi nekaterih strmin in spustov, saj so običajno proge bolj ravne. Vsi so se izkazali in dosegli dobre rezultate, za nekatere je bila to ena izmed prvih dirk, na katerih so tekmovali. Nagrajevanje je potekalo na prireditvenem prostoru, vsi udeleženci so prejeli spominsko kolajno in darilni paket, ki ga je poklonola trgovina Alternativa sport. Vrstni red kolesarjev Devina: G1: 1. Petra Godnič; G2: 7. Daniel Moimas, 8. Adam Hamoussi, 10. Vanja Ražem, 11. Alessia Mastrangelo;G3:2. Noel Boneta, 9. Mattia Di Biagio;G4:2. Peter Chenda, 4. Tristan Taverna, 7. Thomas Balzano; G5: 5. Jan Godnič, 10. Andrea Balzano, 12. Amina Hamoussi;G6: 7. Ivan Braico, 13. Max Zainer; nevčlanjeni: G0: 6. Sobotna dirka v gorskem kolesarstvu je bila namenjena najmlajšim kroma Mattia D'Errico, G1: 1. Marco D'Errico; G2: 1. Lian Taverna, 5. Dean Škabar; G4: 1. Jernej Močnik; naraščajnilti: 2. Francesco Carletti; društvena lestvica: 3. SK Devin. 1 4 Torek, 31. julija 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu JAZBINE - S prispevkom Gorske skupnosti za Brda, Terske in Nadiške doline Z izgradnjo krožišča proti prehitri vožnji Načrt je pripravljen, v prihodnjih mesecih začetek del - Cesta, ki pelje proti Ušju, bo asfaltirana Lepši videz in večja varnost. To sta cilja projekta, ki ga občina Števerjan načrtuje na Jazbinah, kjer bodo uredili novo kro-žišče. Gradbena dela, ki naj bi bila zaključena v teku enega leta, bodo financirana z denarjem Gorske skupnosti Ter, Nadiža in Brda, in sicer v okviru projektov za izboljšanje čezmejnega prometa. Krožišče bodo uredili na cesti, ki pelje proti bivšemu mejnemu prehodu Vipol-že, nedaleč od zapuščene kasarne finančne straže. »S krožiščem bomo nadomestili prometni otok med cesto, ki pelje proti državni meji, in cesto, ki pelje proti Števerjanu. S tem bomo olepšali in ovrednotili vhod v vas, cilj pa je predvsem izboljšanje prometne varnosti, saj vidljivost na tem križišču danes ni najboljša. Krožišče bo prispevalo tudi k znižanju hitrosti vožnje na tem območju, kjer vozniki pogosto preveč pritiskajo na plin,« je povedal števerjanski podžupan in odbornik Robert Prinčič, ki pobliže sledi postopku. »Sprememba prometne ureditve na Jazbinah je v načrtu že več let. Potreba se je postavila po padcu meje, saj se je takrat čez-mejni promet v Brdih bistveno povečal. Prošnjo je na Gorsko skupnost Ter, Nadiža in Brda naslovila že prejšnja števerjanska občinska uprava, nato pa se je stvar zavlekla. Prispevek je vsekakor Gorska skupnost vključila v zadnji proračun, ki ga je odobrila pred imenovanjem komisarske uprave,« je pojasnil Prinčič in pristavil, da bodo v okviru istega projekta obnovili tudi cesto, ki od bivšega mejnega prehoda Valerišče pelje proti Ušju in Števerjanu. Po podžupanovih besedah se je načrtovanje krožišča in ceste že zaključilo - zanj je poskrbela Gorska skupnost -, v dogled-nem času pa naj bi prišlo še do imenovanja gradbenega podjetja, ki bo dela izvedlo. »Če se bo vse izteklo, kot bi moralo, bosta kro-žišče in cesta urejena v teku enega leta,« je povedal Prinčič. Ureditev krožišča bo že drugi ukrep na območju Jazbin v zadnjem letu. Lani je namreč števerjanska občina vložila 400.000 evrov v obnovo ceste med cerkvijo in pokopališčem ter prekvalifikacijo območja pri nekdanji osnovni šoli. Načrt, ki sta ga izdelala arhitekta studia Artes iz Krmina Marcello Fiscelli in Barbara Franco, je predvideval asfaltiranje ploščadi pred stavbo, ureditev parkirišča in pločnikov, gradnjo kamnitega ogradnega zidu in gradnjo stopnic. »Dela na območju bivše osnovne šole so že Prometni otok bo nadomestilo krožišče skoraj zaključena. Zdaj razmišljamo o namembnosti stavbe,« je povedal Robert Prinčič in pristavil, da bi lahko do novosti prišlo že v prihodnjih mesecih. Bivše poslopje osnovne šole na Jazbinah je že veliko časa neizkoriščeno, stavbo pa so v prejšnjih letih obnovili v okviru evropskega projekta Tipi-Net. Števerjanska županja Franca Pa- dovan je pred časom izjavila, da bi bila stavba primeren prostor za ureditev turistične točke, kjer bi obiskovalcem nudili informacije o števerjanski ponudbi in Brdih nasploh, problem pa je bil v pomanjkanju denarja za njeno delovanje, saj se majhne občine, kot je števerjanska, soočajo z vse večjim krčenjem sredstev. (Ale) DOBERDOB Varneje po državni cesti št. 55 Cestno podjetje Anas je izbralo izvajalca, ki bo poskrbel za ureditev priključka Sabliči-Ližerc in izboljšanje varnosti na državni cesti št. 55, ki teče skozi občino Doberdob. Prvi sklop del, ki je vreden 900.000 evrov, je bil dodeljen podjetju Gubela iz kraja Castiglione delle Stivere pri Mantovi, drugi sklop del pa bo izvedlo podjetje Safital iz kraja Balco-ni di Pescantina pri Veroni. Vanj bodo vložili poldrugi milijon evrov. Ukrepe bodo izvedli v okviru programa izrednih vzdrževalnih del, ki ga je pripravil oddelek za promet na območju dežele Furlanije-Julijske krajine. Prvi sklop del naj bi se zaključil v 1.095 dneh, drugi pa v 150 dneh. »Dela so bila predvidena v sporazumu, ki sta ga že pred časom podpisala družba Anas in dežela Fur-lanija-Julijska krajina. V načrtu so obnova in asfaltiranje ceste, vzdrževanje obcestnih zidov in ograj, obnova horizontalne prometne signalizacije in vzdrževanje zelenic,« je povedal doberdobski župan Paolo Vizintin, ki bo danes srečal predstavnike družbe Anas. »S cestnim podjetjem smo bili dogovorjeni, da bodo v okviru tega projekta vzeli v poštev tudi nekatere predloge za izboljšanje varnostnih razmer na cestah, ki jih je predlagala naša občina,« je povedal Vizintin. Občina Doberdob je predlagala ureditev prehodov za pešce, avtobusnih postaj, namestitev kamer in druge manjše posege na različnih mestih občinskega ozemlja, kot so Čukišče pri Devetakih, Palkišče, Bo-neti in Jamlje. Predstavniki družbe Anas bodo na današnjem srečanju pojasnili županu Paolu Vizintinu, kateri ukrepi so izvedljivi v okviru omenjenega projekta. (Ale) Orjaški žerjav je zasedel odsek Verdijevega korza pred Ljudskim vrtom v Gorici. Sredi včerajšnjega dneva je z njegovega vrha na vratolomni višini visela težka oprema za kurilnico, ki so jo nameščali v stanovanje tamkajšnjega nebotičnika. Zaradi manevriranja žerjava s težkim tovorom, ki je privabljalo pogled radovednih ljudi, so odsek korza zaprli za promet in ga ponovno odprli šele v poznem popoldnevu. bumbaca ŠTARANCAN - Aretirali mladeniča Pretepel je starša, ker mu nista dala denarja Ko sta njegovo zahtevo po denarju zavrnila, se je znesel nad njima. Tržiški kara-binjerji so minuli konec tedna zaradi nasilja v družini prijavili mladeniča iz Štaran-cana. D.B., ki je star 22 let, je namreč pretepel svoja starša, ki jima ni preostalo drugega, kot da sta poklicala karabinjerje in poiskala pomoč v bolnišnici. Do nasilnega izgreda je prišlo v soboto zvečer v stanovanju v Štarancanu, kjer D.B. živi s svojim očetom in materjo. Odnosi v družini niso najboljši, saj se mladenič pogosto krega s svojima staršema, ki imata preko 60 let. Zaradi njegovih nasilnih izpadov so karabinjerji operativnega oddelka iz Tržiča morali ukrepati že večkrat, mladenič pa ni bil doslej nikoli prijavljen. Mejo je prekoračil v soboto. Od očeta in matere je zahteval denar za zabavo s prijatelji, ko sta prošnjo zavrnila, pa je pobesnel. Nekaj časa je na starša vpil, nato ju porinil in še oklo-futal. Ker se ni hotel pomiriti, sta starša poklicala karabinjerje,saj sta hotela preprečiti, da bi naredil kaj hujšega. Karabinjerji so 22-letnega nasilneža aretirali, starša pa sta odšla v bolnišnico San Polo. GORICA GORICA Bertoli: Porodnišnico je treba takoj zapreti »Za potrebe goriške pokrajine bo zadoščala tudi ena sama porodnišnica.« Tako trdi Marco Bertoli, vršilec dolžnosti generalnega direktorja goriškega zdravstvenega podjetja, ki smo ga ob robu včerajšnjega zasedanja pokrajinske konzulte za zdravje vprašali, kakšna usoda se piše goriškemu porodniškemu oddelku. V petek minulega tedna je namreč v Gorici potekala še zadnja avdicija pred pristojno deželno komisijo, ki preučuje podatke o delovanju porodnišnic v Fur-laniji-Julijski krajini; kdaj bo padla dokončna odločitev za Gorico in Tržič, ni še znano, vedno bolj oddaljena pa zgleda možnost, da bi ohranili goriško porodnišnico na škodo tržiške. »Odločali naj bi septembra, kar je po mojem mnenju prepozno. Če kriteriji, ki jih je dežela sprejela junija, res držijo, in če torej goriška porodnišnica ne odgovarja varnostnim predpisom, jo je treba takoj zapreti. To postaja namreč že etični problem,« je povedal Berto-li. Dogovor med državo in deželami o reorganizaciji zdravstvenega sistema, ki so ga v Marco Bertoli FJK sprejeli v prejšnjih mesecih, predvideva zaprtje porodnišnic, v katerih se rodi manj kot 500 otrok. Goriška porodnišnica niti zdaleč ne dosega tega števila - lani se je v njej rodilo 324 otrok -, v Tržiču pa so bili lani bliže cilju, saj se je v bolnišnici San Polo rodilo 497 otrok. Ob nizkem številu rojstev je problem goriške porodnišnice tudi oddaljenost porodne sobe od operacijske sobe. »Po novih predpisih, ki še niso bili v veljavi, ko je bila zgrajena nova bolnišnica v Gorici, mora biti porodna soba ob operacijski,« je povedal Bertoli, po katerem tržiška porodnišnica že odgovarja temu kriteriju, medtem ko bi bilo treba v Gorici vložiti v dela kar nekaj denarja. »Upam, da bo dežela čim prej sprejela odločitev. Če bo goriška porodnišnica ohranjena, bomo namreč morali zagotoviti dežurnega pediatra, kar ne bo majhen strošek,« je zaključil Marco Bertoli. (Ale) Zvezdnate čaše v Števerjanu Vrhunska vina in zvezdnato nebo bodo sestavine degustacijskega večera, ki bo potekal v petek, 10. avgusta, na posestvu grofice Tacco na Dvoru v Šte-verjanu. Vinoteka Števerjanski griči in občina bosta tudi letos na naravni terasi s čudovitim razgledom priredili večer v okviru pobude Zvezdnate čaše, ki jo prireja ustanova Citta del vino. Trčenje pri letališču P . mineralna voda Vnrnmpfni npcrpri nri mirpncVpm lpfa- ' VVVlIl 11IIII Vi Ull IU VVUU V prometni nesreči pri mirenskem leta lišču je v nedeljo nastala večja gmotna škoda, ranjenih pa ni bilo. Okrog 17.40 sta trčila avtomobila Ford fiesta, ki ga je upravljal 60-letni Goričan M.P., in Opel corsa, v katerem sta sedeli 30-letna voznica G.Z. in njena 56-letna mati G.Z. iz Izole. Peljala sta se v nasprotni smeri, okoliščine trka pa so še nepojasnjene. AJDOVŠČINA Sopotnica huje ranjena V okolici Ajdovščine se je v nedeljo zgodila nesreča, v kateri je bila huje ranjena ženska. 59-letni voznik avtomobila in 53-letni motorist s sopotnico sta vozila iz smeri Kalc proti Colu. Ko je motor začel prehitevati avtomobil, sta se vozili oplazili, motorista pa sta obležala na asfaltu. (km) Pokrajinski svetnik SKP Enrico Bullian je na zadnjem zasedanju pokrajinskega sveta vložil svetniško vprašanje glede »vodomatov«, v katerih po nizki ceni prodajajo mineralno vodo. Predsednik pokrajine Enrico Gherghetta mu je zagotovil, da bo o zadevi razpravljal vodni okoliš AATO. Seminar o fotobranju Danes bo v novogoriški knjižnici Franceta Bevka potekal brezplačen uvodni seminar fotobranja. Predavatelj bo pojasnil, kaj je fotobranje, razložil, kako skrajšati čas učenja in kako si zapomniti informacije. Udeleženci naj s seboj prinesejo dve poljudnoznanstveni knjigi s 150-250 stranmi: eno, ki so jo že prebrali, in eno, ki jo še želijo prebrati. Seminar bo potekal med 18. uro in 20.30. (km) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 31. julija 2012 15 NOVA GORICA - Priprave na razpis javnega natečaja Na travniku kampus, zdravstveni dom in koncertna dvorana Travnik ob sodišču foto km GORICA - Trgovinska zbornica Podjetnikom denar za zaposlitev mladih Pomoč za prilagoditev obratov protipotresnim in protipožarnim normam V času splošne gospodarske krize si goriška Trgovinska zbornica prizadeva, da bi priskočila na pomoč podjetjem in mladim, ki iščejo službo. V ta namen je v zadnjih letih pripravila različne projekte, v katere je skupno vložila štirinajst milijonov evrov. »Podjetniki so bili zadovoljni predvsem z okrepitvijo sklada za tveganja, ki ga upravlja konzorcij za posojilno jamstvo Confidi, v katerega je bilo vloženih 2.700.000 evrov, cenili pa so tudi na-menitev 662.000 evrov za finančno prestrukturiranje podjetij. Ta dva ukrepa sta namreč odgovarjala potrebi, s katero se danes soočajo številna podjetja, ki imajo težave pri dostopu do kreditov,« pravijo pri goriški Trgovinski zbornici, ki se je zavzela tudi za povečanje stopnje zaposlenosti mladih med 25. in 35. letom. »V ta namen je Trgovinska zbornica lani in letos dala na razpolago pet milijonov evrov za podjetja, ki so pripravljena na zaposlitev mladih,« pojasnjujejo pri Trgovin- ski zbornici. Kot smo poročali prejšnji teden, bodo pet milijonov evrov posredovali tudi konzorciju Confidi, ki bo s tem denarjem podprl majhna in srednja trgovska in terciarna podjetja pri dostopu do kreditov in pri pridobivanju tveganega kapitala po olajšanih pogojih. Dogovor, s katerim so ustanovili sklad »Fondo a debito«, bo operativen septembra. Pred nedavnim je odbor Trgovinske zbornice sprejel tudi predlog zvez Confindustria in Confartigiana-to, ki sta predlagali dodelitev prispevkov podjetjem, ki nameravajo prilagoditi obrate protipotresnim in protipožarnim normam. Za promocijo turizma in trgovskih dejavnosti na območju občin Gorica, Tržič, Krmin, Gradišče in Gradež je na voljo 300.000 evrov (lani jih je bilo 200.000), Trgovinska zbornica pa bo poskrbela tudi za povezavo vseh industrijskih in obrtniških con na Goriškem s širokopasovnim internetom. Na zemljišču v centru Nove Gorice naj bi se v bodoče prepletale tri vsebine: poleg univerzitetnega kampusa še celoten program Zdravstvenega doma in koncertna dvorana Kulturnega doma. Gre za mestni prostor med sodiščem, Gradnikovo ulico in Hitovo Perlo, ki je trenutno velik travnik. Načelnik občinskega oddelka za okolje in prostor Ni-ko Jurca je dobil v pregled gradivo, ki ga bodo nato poslali Zbornici za arhitekturo in prostor, naslednji korak pa je razpis javnega urbanističnega natečaja, ki bo vse tri omenjene programe ustrezno umestil na omenjeno lokacijo. V minulih letih je bil travnik nasproti Perle predmet več načrtov: tja naj bi se širil Hit, sodišče, nekaj časa so se zanj zanimali investitorji, ki so želeli tam zgraditi nakupovalni center. Tudi o tem, da bi tisto območje namenili Univerzi v Novi Gorici, tedaj še Politehniki, je že bil govor pred kakim desetletjem, nato pa so se načrti za univerzitetni kam-pus preselili na območje ob potoku Koren in pri Streliški ulici, v bližini meje. »To, da bi kampus vendarle umestili na travnik v središču mesta, je bila pobuda univerze z namenom, da bi zadeve pospešili, saj je ob Kornu to pogojeno s celim kupom stvari: sprejemom Občinskega prostorskega načrta in proceduralnimi zapleti. Zato so iskali možnosti, da bi kampus uresničili na kateri drugi lokaciji, kjer je že dana možnost takojšnje gradnje,« pojasnjuje načelnik Jurca in nadaljuje: »Odgovorili smo jim, da še vedno ostaja na voljo tako, kot je bilo od začetka načrtovano, območje v centru mesta.« Tam se bo torej dopolnjevalo več vsebin: na željo novogoriškega Kulturnega doma bo tam večja koncertna dvorana, saj jim na obstoječi lokaciji širitev ni omogočena. S podobnimi težavami se več let že ubada tudi novogoriški Zdravstveni dom, ki na sedanji lokaciji nima možnosti širitve pa tudi ne ureditve nujno potrebnega večjega parkirišča. Tako bi se Zdravstveni dom kar s celotnim programom preselil na novo lokacijo. »Gre torej za združitev teh treh programov v tistem prostoru. Zato bomo razpisali urbanistični natečaj, da vidimo, kako bi se lahko ti trije programi povezovali na tistem mestu. Pripravili smo strokovno podlago za razpis natečaja, na podlagi tega se bomo začeli pogovarjati z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije, saj pravno formalni vidik natečaja pripravi ona. S tem gradivom bomo torej stopili v stik z njimi in oblikovali, postavili natečaj - pravila, termine, začrtali finančne okvirje ... Ko bo to zrelo, bomo razpisali urbanistični natečaj,« našteva Jurca. O tem, kdaj bo ta razpisan, pa pravi, da je prenagljeno govoriti. Natečaj bo torej uredil celotno območje in predvidel povezovanje treh programov, nakar se bo za vsak program posebej zgodba odvijala ločeno. Ne gre namreč pričakovati, da se bodo vsi trije gradili istočasno. »Pričakuje se, da bo prvi ravno univerzitetni kampus. Omenjeni natečaj financira občina, ki tudi prispeva zemljišče - tako je sedaj zastavljeno -, izgradnja pa je stvar univerze,« dodaja načelnik. Katja Munih ŽIVLJENJSKI JUBILEJ - Damijana Bratuž Z glasbo po svetu Pianistka in glasbena pedagoginja Damijana Bratuž (desno) z avtorico današnjega zapisa, sicer novinarko, režiserko in pisateljico Dorico Makuc; na spodnji fotografiji s Cecilio Seghizzi Na današnji dan pred 85 leti se je v Bi-Ijah staršema Mariji Fornazarič in Rudolfu Bratužu rodila hči Damijana, ki danes živi v Kanadi. Upokojena univerzitetna profesorica, izredna raziskovalka na področju glasbene vzgoje mladine, se še vedno rada odziva na strokovna srečanja širom sveta. Njena privrženost glasbi, vedno novim izzivom na področju, ki ga popolnoma obvladuje, nam odkriva izjemno osebnost, vredno pozornosti in spoštovanja. Mi se je radi spominjamo kot odlično pianistko. Goriške mladostne prijateljice smo se še posebej veselile Damijaninega letošnjega obiska, toda njeno zdravstveno počutje je narekovalo, da za leto dni odložimo praznovanje njenega visokega jubileja. Spoznali sva se kmalu po vojni v času njenega glasbenega študija na tržaškem konservatoriju Giuseppe Tartini, ko je skušala kot dober glasbeni pedagog v meni zaman vzbuditi ljubezen za beločrne tipke. Ostali sva prijateljici tudi potem, ko sva odločno in korajžno izbrali svoj življenjski cilj. Po diplomi iz klavirja v Trstu se je Damijana izpopolnjevala tudi v Salzburgu in Parizu. Od leta 1958 je nadaljevala študij v ZDA, na St. Louis Institute of Music na Indiana University, kjer je tudi dosegla doktorat. Glasbena vzgoja mladine je bil poglavitni cilj njenega delovanja. Kot profesorica klavirja in klavirske literature je dolga leta poučevala na University of Western v Londonu v Kanadi. Mesto Urbisaglia v Markah se je 11. julija 2011 s podelitvijo častnega občanstva AJDOVŠČINA - Nov uspeh proizvajalcev ultralahkih letal Ameriški nagradi Pipistrelu Novo dvosedežno motorno ultralahko letalo Alpha Trainer je pridobilo certifikat ameriških letalskih oblasti in se bo lahko prodajalo v ZDA Ajdovsko podjetje Pipistrel je na največji letalski prireditvi na svetu prejelo dve nagradi in uspešno predstavilo dvosedežno motorno ultralahko letalo Alpha Trainer. Nagrado Dr. August Raspet Memorial je kolektivno prejela ekipa Pipistrel, nagrajen je bil tudi Tine Tomažič, Pipi-strelov razvojni inženir. Na letalskem sejmu in srečanju Osh-kosh Airventure v ameriški zvezni državi Wisconsin je bil Pipistrel letos najuspešnejši doslej, čeprav se tega sejma udeležuje že desetletje. Novi Pipistrelov »otrok«, dvose-dežno motorno ultralahko letalo Alpha Trainer, je pridobilo certifikat LSA (Light Sport Aviation), ki ga podeljujejo ameriške letalske oblasti. Odslej se bo torej to leta- lo lahko prodajalo v ZDA in še v vseh državah, ki priznavajo ameriško zakonodajo s področja lahkega športnega letalstva. Letalo je bilo na sejmu predstavljeno pred številnim občinstvom in je poželo veliko zanimanja. »Zanj smo dobili že več kot deset fiksnih naročil z vplačanimi avansi,« so ponosni pri Pipistrelu. Nagrado Dr. August Raspet Memorial že od leta 1960 podeljuje združenje za eksperimentalno letalstvo, ki povezuje več deset tisoč inženirjev, izumiteljev in graditeljev letal po vsem svetu. Vsako leto jo podelijo osebi, podjetju ali organizaciji, ki odločilno pripomore k napredku znanosti in tehnologije na področju letalstva. Letos je to nagrado kolektivno prejela ekipa Pipistrel, kar je nedvomno dokaz, da je Pi-pistrelova inovativnost priznana in cenjena tudi v zibelki in hkrati svetovni prestolnici letalstva - ZDA. Drugo od obeh nagrad je prejel Tine Tomažič, Pipistrelov razvojni inženir, idejni oče in vodja projekta Taurus G4. Gre za prvo štirisedežno električno letalo na svetu, ki je zmagalo na natečaju ameriške vesoljske agencije NASA oktobra lani. »Pipistrel tako znova potrjuje svojo pozicijo kot vodilni svetovni proizvajalec ul-tralahkih letal. Ti dve pomembni zmagi sta še ena stopnička na strmi poti navzgor,« so zadnje dosežke v ZDA komentirali pri Pi-pistrelu, kjer skrivnostno dodajajo, da imajo v rokavu skritih še nekaj asov. (km) Pipistrelov Alpha Trainer Bogdani in Damijani Bratuž oddolžilo spominu njunega očeta Rudolfa (Rudija) za krivice, ki jih je povzročila fašistična oblast tako njemu kot drugim goriškim Slovencem in Judom z internacijo v taborišču Abbadia di Fiastra pri Urbisagli. Da so leta 1941 policijski organi v Gorici poslali v internacijo tudi Rudija Bratuža, je bilo pričakovati. Kavarna Bratuž - »covo dei s'ciavi« - je bila v najhujših časih prava oaza za meščane slovenskega rodu. Ob lanskem srečanju v Gorici me je zanimalo, kako je Damijana doživela svečanost v gostoljubnem italijanskem mestu. »Bila sem ganjena, da se je moje prizadevanje za ohranjanje spomina na tak nepričakovan način s priznavanjem italijanske strani njihove zgodovinske krivde uresničilo. Priznanje častnega meščanstva sestri Bogdani in meni je še posebej dragoceno.« Ker je bila Damijana po petih letih spet v G orici, sem jo vprašala, pri kom stanuje. »Vesela sem bila, da se je sestra odločila za ponovno bivanje v Gorici, kjer živi z družino tudi njen sin Zvonko. Posebej sem se razveselila 9-letnega pranečaka Jurija, ki obiskuje osnovno šolo v Pevmi, kjer polagajo veliko pozornost na učenje tujih jezikov. V Gradežu sem obiskala svojo profesorico glasbe Cecilio Seghizzi, ki me je pri 103. letu starosti presenetila s svojimi lu-cidnimi spomini na moje deklištvo in s svojim pogledom na svet.« Damijana, kdaj si se odločila za drugi kontinent in dolgo 44-letno bivanje v Kanadi? »Po doktoratu na univerzi Indiana v Blooming-tonu sem odkrila, da mi doktorat v Evropi ne nudi zaposlitve, medtem ko so mi v Kanadi ponudili univerzitetno profesuro. Na univerzi University of Western Ontario sem 25 let poučevala klavir in klavirsko literaturo. Ustvarila sem pa tudi tečaje, ki so se mi zdeli glede na splošno glasbeno kulturo v Kanadi potrebni.« Ob 100-letnici rojstva Bele Bartoka si prejela priznanje madžarske vlade? »Moja doktorska teza je bila "The folk element in the piano music of Bela Bartok". Sledilo je dolgoletno raziskovanje, ki sem ga predstavila v mednarodnem akademskem in javnem okolju s predavanji, koncerti, seminarji, glasbenimi laboratoriji.« Kako si sprejela upokojitev leta 1993? »Prav v času upokojitve mi je življenje prineslo najbolj pomembna srečanja z nastopi v Italiji, Franciji, Severni Ameriki in Novi Zelandiji, ki so uveljavila moje dotedanje akademsko in pedagoško delo.« Zanimalo me je še, kaj bi Damijana ob vseh dosežkih na akademskem in umetniškem polju povedala o sebi. »Moja generacija je bila prezgodnja, da bi imela oporo v dosežkih feminističnega gibanja, in prepozna, da bi jih uživala. Zato sem našla potrditev svoje moči v samostojnosti, neodvisnosti in svobodi gibanja. V pričakovanju udeležbe na raznih glasbenih kongresih v Evropi se bom rada vrnila spet domov.« Dorica Makuc 1 6 Torek, 31. julija 2012 GORIŠKI PROSTOR / PEVMA - Prirediteljem je bilo vreme letos naklonjeno Praznik z glasbenim pečatom Stekla je akcija včlanjevanja v novonastalo krajevno združenje, člansko izkaznico si je že priskrbelo veliko domačinov Muhasto vreme jo je v minulih letih rado zagodlo prirediteljem pevmskega praznika, ki pa je letos tudi zaradi naklonjenega vremena lepo uspel. Društvo Naš prapor in novo krajevno združenje sta tako brez ovir izpeljala načrtovani štiridnevni program. Odpadla je le nedeljska odrska igra, a ne zaradi vremena, temveč zaradi bolezni v gledališkem ansamblu. O četrtkovem odbojkarskem turnirju smo že poročali, v petek pa je bil na vrsti glasbeni večer, ki sta ga oblikovali skupini Dacca-po in Radio zastava. Številna publika je skladbe nagrajevala s ploskanjem. Skupina Dacca-po prihaja iz okolice Gorice in se posveča ro-kerskim zvrstem; bend se je že lani predstavil v Pevmi, a je njegov nastop prekinilo neurje. Radio zastava pa ne potrebuje posebnih predstavitev; tudi v Pevmi je skupina sedmih odličnih glasbenikov dokazala, da ji je ritmično bogata balkanska glasba pisana na kožo. Občinstvo petkovega dogajanja je pozdravil Nedeljska procesija po vasi (levo) in sobotni nastop beneške skupine BK Evolution (desno) foto vip podžupan Gorice Roberto Sartori, ki je izrazil željo, da bi se čim prej našla najbolj ustrezna rešitev po ukinitvi krajevnih svetov; o tem sta spregovorila tudi predsednik in pobudnik novega krajevnega združenja, Lovrenc Per-soglia in Silvan Primosig. Sobotni večer je bil med štirimi na pevmskem prazniku najbolj bučen. S tričetr-turnimi nastopi se je predstavilo pet rokerskih bendov. Z akustičnima kitarama in umirjenim nastopom sta na oder najprej stopila člana skupine Evil Kevil, Jani Skočir iz Livka in David Tomasetig iz Beneških dolin; izkazala sta se kot dobra kitarista in odlična pevca. Sledila je skupina Dusty Dream iz Gorice, ki v glavnem izvaja lastne skladbe; njeni člani o sebi pravijo, da je njihov rock alternativen. Dober vtis je zapustila skupina PNG iz Čente, ki jo odlikujejo nadpovprečno dober pevec in odlična kitarista. Predzadnji so na oder stopili člani izjemno delavne skupine BK Evolution, ki prihaja iz Nadiških dolin in jo vodi David Clo- dig. Vse njihove pesmi - pevec je Igor Černo - so napisane v narečjih Benečije in Rezije ter prelite v glasbo, ki spominja na domače viže, a ji je skupina vtisnila pečat sodobnejših glasbenih žanrov. Pred publiko v Pevmi se je nazadnje predstavil še bend Statale 56, ki je povezal glasbenike iz raznih krajev vzdolž državne ceste med Vidmom in Gorico. Tudi njihova glasba je odraz teh povezav. Maši v čast vaške zavetnice sv. Ane sta v nedeljo sledila procesija po vasi in družabno srečanje. Slavje je imelo praznični pridih tudi po zaslugi pritrkovalcev. Zvečer so prišli na svoj račun še ljubitelji narodno-zabavne glasbe, ki so se tudi zavrteli ob zvokih ansambla Brjar iz Goriških Brd. Glasbene večere v Pevmi sta povezovali domačinka Barbara Uršič in Jasmin Kovic iz Števerjana. Vse dni je bila na ogled razstava rezbarskih in intarzijskih predmetov, ki jo je postavilo Rezbarsko društvo iz Solkana. Omeniti velja, da je stekla akcija včlanjevanja v novonastalo združenje z uradnim imenom Krajevna skupnost Pevma, Štmaver in Osla-vje, ki so ga ustanovili na pogorišču rajonskega sveta. Izkaznico si je na prazniku priskrbelo veliko domačinov. (vip) AJDOVŠČINA Sprejem za »svežo« olimpijko V Ajdovščini bodo jutri ob 20. uri na Trgu Prve slovenske vlade sprejeli olimpijko Polono Batagelj in udeleženca Toura de France Kristjana Korena; sprejem prireja ajdovska Športna zveza, poleg predsednika Miloša Popovi-ča bo športnikoma osebno čestital tudi ajdovski župan Marjan Poljšak. Polona Batagelj iz Gradišča nad Ajdovščino je prvič v karieri nastopila na olimpijskih igrah; leta 2008 je namreč v Pekingu slovenske barve branila Sigrid Corneo, ki je zasedla 49. mesto. Na cestni dirki je Polona ves čas kolesarila med deseto in dvajseto pozicijo in nazadnje dosegla 22. mesto. V cilj je priko-lesarila v glavnini, takoj za prvimi tremi ubežnicami. Kristjan Koren iz Budanj, kolesar itali- Polona Batagelj janskega kluba Liquigas, pa je na Tou-ru garal za ekipnega favorita, le-ta je na koncu, tudi po Kristjanovi zaslugi, dosegel drugo mesto. Na jutrišnjem sprejemu bodo prisotni tudi drugi uspešni domači športniki in športni funkcionarji ter številni navijači in sokrajani, ki so za mlada športnika držali pesti in jima želeli najboljšo uvrstitev. V programu se bodo predstavili atraktivni domači BMX kolesarji. (km) EI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 048140497. DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 048176025. Gledališče GLEDALIŠKA SKUPINA GRUPPO TEA-TRALE PER IL DIALETTO, ki jo vodi Gianfranco Saletta, vabi danes, 31. julija, in v sredo, 1. avgusta, ob 21. uri v park Coronini na Drevoredu 20. septembra v Gorici na gledališko predstavo »Sior Todero Brontolon«; vstop prost. U Kino DANES V GORICI KINEMAX: zaprt do 16. avgusta. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 19.45 - 22.00 »Biancaneve e il cacciatore«. Dvorana 2: 20.00 »Cena tra amici«; 22.00 »Il cacciatore di vampiri« (digital 3D). Dvorana 3: 21.00 »The Amazing Spi-der-Man«. Dvorana 4: 19.50 - 22.00 »Contraband«. Dvorana 5: 20.15 - 22.00 »L'estate di Giacomo«. 9 Šolske vesti AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata nogometni kamp za deklice in dečke od 5. do 12. leta starosti od ponedeljka 20. do vključno sobote 25. avgusta na nogometnem igrišču v Doberdobu. Med tednom bo izlet v žabaviščni vodni park Aquasplash v Lignanu; vpisovanje in informacije po tel. 339-3853924 ali eri-mic65@tiscali.it (Emanuela). SLOVIK - razpisi prostih vpisnih mest v letu 2012-2013 za dijake, študente in ostale tečajnike so objavljeni na spletni strani www.slovik.org. Število mest je omejeno. Rok: 15. septembra 2012. SCGV EMIL KOMEL organizira dva poletna glasbena kampusa za učence in novovpisane otroke od 6. do 12. leta starosti med 9. in 13. uro: od 27. do 31. avgusta bo na sedežu v Gorici pihalni in trobilni kampus (informacije pri prof. Fabiu Devetaku, fa-bio2410gm@gmail.com); od 3. do 7. septembra pa kampus vseh instrumentov v podružnici na Plešivem (vpisovanje do 20. avgusta); informacije in vpisovanje na info@emilko-mel.eu. GLASBENA MATICA IN KD SOVOD- NJE prirejata glasbeno ustvarjalno delavnico za otroke od 4. do 11. leta starosti pod vodstvom Jane Drassich in Martine Šolc. Delavnica bo potekala v jutranjih urah v Kulturnem domu v So-vodnjah od 20. do 24. avgusta; informacije in vpisovanje po tel. 3337044780 (Jana). MLADINSKI DOM prireja pripravo na vstop v srednjo šolo od 3. do 7. septembra (za peto-prvošolce) in tečaje slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, ponavljanje matematike in glavnih učnih snovi v okviru nove ponudbe »Srednja na štartu« od 27. avgusta do 7. septembra (za srednješolce); informacije in vpisovanje po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549-536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it. & Izleti KROŽEK USLUŽBENCEV ZDRAVSTVENEGA PODJETJA 2 »ISONTI- NA« s sedežem v Ul. V. Veneto 173 v Gorici - poslopje B - prireja med 22. in 29. septembrom potovanje v Armenijo; informacije in vpisovanje po tel. 0481-592883 ob ponedeljkih 13.0014.00 ter ob torkih in četrtkih 13.3015.00 ali po tel. 340-2496142. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem izleta, povezanega s piknikom, da bo v nedeljo, 5. avgusta, odpeljal v Miramar in Koper prvi avtobus ob 8. uri s trga Medaglie d'oro/Gorišček, nato s postanki pri vagi, v Podgori pri športni palači, v Štandrežu pri Arcobalenu in na Pilošču. Drugi avtobus bo odpeljal ob 8.15 s Pilošča, nato iz Sovodenj pri lekarni in cerkvi ter iz Doberdoba. Ude- leženci morajo imeti dokument, veljaven za tujino. Priporoča se točno; informacije in prijave po tel. 0481882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.), 0481-390697 (Marija Č.), 3471042156 (Rozina) in 0481-21361 (Ema L.). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da se vpisovanje za 8-dnevni izlet na Sardinijo od 25. septembra do 2. oktobra nadaljuje nepreklicno do 15. avgusta. Zato vabi društvo člane in prijatelje, naj se čim prej prijavijo po tel. 349-4042060 (Eda L.), 0481 882183 (Dragica V.), 0481 884156 (Andrej F.), 0481 532092 (Emil D.). Na račun 300 evrov. Pohitite. V primeru nezadostnega števila udeležencev bo izlet odpadel. I!3 Obvestila AGENCIJA ZA PRIHODKE sporoča, da bodo med 13. in 31. avgustom uradi v Gorici (Korzo Italia 157) in v Tržiču (Ul. Ceresina 1) odprti samo od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. S 3. septembrom bodo spet v veljavi tudi popoldanski urniki odprtja in sicer ob ponedeljkih in sredah med 15. in 17. uro. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo julija in avgusta zaprti. OBČINA SOVODNJE obvešča, da bo v začetku avgusta zapadel rok za vložitev prošenj za pridobitev odškodnin po poplavah, ki so sovodenjsko občino prizadele septembra leta 2010. Oškodovani lastniki lahko na županstvu predstavijo vso potrebno dokumentacijo; informacije nudijo na tehničnem uradu. OBČINA SOVODNJE sporoča, da je nova uradna spletna stran na naslovu http://www.comune.savogna.go.it/. Naslovi elektronske pošte ostajajo nespremenjeni. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE obvešča, da bo v mesecu juliju zaprta. OVERNIGHT - NOČNI AVTOBUS za varno zabavo: vsako soboto do 1. septembra bo povezoval Gorico in Tržič s Sesljanom. Urniki: v Gorici s ploščadi pri Rdeči hiši ob 21.30, ustavil bo v Gradišču, Foljanu, Tržiču in Sesljanu; v Tržiču iz Ul. Pocar ob 22.05 in 23.25; iz Sesljana ob 2.10 (proti Tržiču), ob 4.10 (preko Tržiča v Gorico) in ob 4.10 (proti Tržiču). PROŠNJE ZA UPORABO ŠPORTNE PALAČE PALABRUMATTI na Rojcah: rok za vložitev prošenj zapade 16. avgusta; obrazci so na razpolago na spletni strani www.3.comune.gorizia.it/pa-labrumatti in v uradu za upravljanje športnih objektov goriške občine, kjer nudijo tudi vse potrebne informacije. USTANOVITEV MAŽORETSKE SKUPINE V DOBERDOBU: godba na pihala Kras v Doberdobu organizira za dekleta od 8. do 18. leta starosti ma-žoretsko skupino, ki bo s svojimi koreografijami popestrila nastope godbe same in tudi drugih prireditev; informacije in prijave po tel. 347-1243400 (Magda Prinčič). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici ima nov naslov elektronske pošte: go-rica@knjiznica.it. Do 31. avgusta bo knjižnica odprta s poletnim urnikom od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, zaprta bo zaradi dopusta od 6. do 17. avgusta. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je bila na podlagi 17. člena ODP 086/PRES - Izvajalni pravilnik za I. del Urbanizem - DZ 05/2007 s sklepom občinskega sveta št. 26 z dne 4. julija 2012 sprejeta varianta št. 11 Splošnega občinskega prostorskega načrta. Vsi dokumenti variante so vloženi v občinskem tehničnem uradu (odprt za javnost ob ponedeljkih in ob petkih od 12.00 do 13.00, ob sredah od 16.00 do 17.30) in na voljo za 30 dni. V tem obdobju depozita, torej od 18.07.2012 do 16.08.2012, lahko kdor koli predstavi občini svoje pripombe in/ali ugovore. KRUT obvešča, da bo goriška pisarna zaprta do 20. avgusta. ZSKD obvešča, da bo goriški urad do 14. septembra odprt po poletnem urniku in sicer od 9. do 13. ure. V FRANČIŠKANSKEM SAMOSTANU na Sveti Gori bodo vsako nedeljo do 23. septembra ob 17. uri maševali v italijanskem jeziku. 0 Prireditve PRIREDITEV LAGUNAMOVIES 2012 bo v Gradežu potekala med 3. in 9. avgustom; prizorišča bodo različna. Deveta izvedba se bo začela v petek, 3. avgusta, ob 21. uri na nabrežju Na-zario Sauro s projekcijo restavrirane-ga animiranega filma Beatlesov »Yel-low submarine« in z nastopom kan-tavtorja Alberta Fortisa. GRADEŠKA OBČINA prireja v Grade- žu literarna branja med krajšimi ekskurzijami v laguno z naslovom »Li-bri in barca. Parole ed emozioni sull'acqua« (Knjige na ladji. Besede in doživetja na morju): v sredo, 1. avgusta, bo Diego Dalla Palma vodil literarno srečanje z naslovom »Le ca-rezze che gli specchi non danno«. Ladja Nuova Cristina bo odplula iz gradeškega pristanišča pri nabrežju mandracchio ob 20. uri, vrnitev je predvidena ob 23. uri; obvezna je prijava od ponedeljka do sobote med 9. in 12. uro v občinski knjižnici Falco Marin (tel. 0431-82630 in na cultu-ra@comunegrado.it). »KAPLJICE KULTURE« potekajo v Ljudskem vrtu v Gorici do 3. avgusta med 21. in 22. uro: posamezniki, skupine, društva in krožki lahko nastopijo s plesom, petjem, recitacijami, predstavitvami knjig, folkloro, filmsko umetnostjo, filozofijo, kulinariko, itd.; informacije in prijave na sedežu ZSKD na Korzu Verdi, 51 v Gorici, po tel. 0481-531495 ali 327-0340677 in na gorica@zskd.org. Pogrebi DANES V GORICI: 11.40, Rosina Vidmar vd. Jug iz splošne bolnišnice v cerkev na Svetogorski ulici in na glavno pokopališče. DANES V VILEŠU: 14.30, Giorgio Fon-zari (iz splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Roka in na pokopališču. DANES V RONKAH: 9.30, Antonio Vi-sintin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču. ZAHVALA Vanja Korošec por. Coglot Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali, sočustvovali z nami, kakorkoli izrazili sožalje, vsakemu stisku roke, darovalcem cvetja, vsem, ki ste blažili bolečino njej in nam, in nenazadnje vam vsem, ki ste s številno prisotnostjo počastili spomin nanjo. Svojci Gorica, Doberdob, 31. julija 2012 / MNENJA, RUBRIKE Torek, 31. julija 2012 17 JEZIK NA OBROBJU Vračam se k ustrezni rabi dovrš-nih in nedovršnih glagolov. Ob raznih občnih zborih ali sploh glasovanjih so misli naših piscev usmerjene v rezultat, to je v izglasovanje sklepov ali izvolitev odbornikov. V skrbi za sklepno dejanje popolnoma pozabijo, da izglasovanja sklepov in izvoljenih odbornikov ne bo, če ne bodo prej predlagali glasovanja o sklepu in volitev odbornikov. Zato je bilo napačno: Cilj glasnega kričanja opozicije je bil preprečiti izglasovanje sklepa. Res so si želeli, da sklep ne bi bil izglasovan, a za dosego tega je bilo treba preprečiti glasovanje. Lahko bi se vprašali, čemu (s kakšnim namenom) so kričali? Njihov namen je bil s kričanjem preprečiti glasovanje, saj je bila od števila glasov odvisna potrditev ali zavrnitev predloga. Nekdo je zapisal: »Konec prejšnjega in začetek novega stoletja sta potekala v znamenju financ, kapitala, hitre obogatitve in uspehov v enem dnevu.« Uspehi v enem dnevu so lahko enodnevni, t.j. kratkoročni ali pa tudi vsakodnevni uspehi, mednje spada tudi hitro bogatenje ali obogatenje (značilno za ta čas). Znane pa so tudi hitre obogatitve od danes na jutri ali kar čez noč. Bogatenje in obogatenje opozarjata na večanje, naraščanje bogastva (zato nedovršnik bogateti, glagolnik na -nje), obogatitev pa nas opozarja na rezultat, posledico bogatenja, (zato glagolnik na -tev iz dovršnika obogatiti, obogateti). Poleg napačnega poznavanja slovenskega jezika srečamo tudi pravilno spoznavanje. Tako je bilo zapisano o začetkih poučevanja slovenskega jezika na neki italijanski šoli, da je šlo najprej za medsebojno spoznavanje oz. spoznavanje tamkajšnje slovenske stvarnosti«. Lahko bi rekli tudi, da so dijaki najprej navezali stike s slovenskimi vrstniki in se začeli zanimati za tamkajšnje krajevne običaje, kulturo in zgodovino. Ne morem si zamišljati učitelja, ki bi začel pouk z besedami: Stvarnost te vasi so velikonočni običaji, tukajšnja stvarnost je npr. barvanje velikonočnih jajc, ki jih v tukajšnji stvarnosti imenujemo pirhi...« Tako nekako bi učitelji lahko razlagali dijakom krajevno stvarnost barvanja velikonočnih pirhov, in abstraktna stvarnost bi postala nekaj konkretnega. V šolskem letu 1969/70 je začela Italijanska družba prvič vpisovati v tečaje slovenskega jezika. Od takrat ima poleg italijanskega naziva Ente italiano per la conoscenza della lingua e della cultura slovena tudi slovenski naziv: Italijanska družba za spoznavanje slovenskega jezika in kulture, ki res ni najboljši, ker manjka poleg spoznavanja kulture poučevanje slovenskega jezika. Da je slovensko ime bližje italijanskemu, je prišlo do kompromisa - namesto poučevanje ali pouk je ostalo spoznavanje jezika in kulture. Na svoje veliko presenečenje pa sem zadnje čase v slovenskih oglasih te ustanove brala »poznavanje jezika in kulture«. Koristno bi bilo raziskati, komu je bil začetni s odveč, da ga je kar odgriznil in s tem razglasil ustanovo za jezikovno nesposobno. LELJA REHAR SANCIN PISMA UREDNIŠTVU Pirjevec ne bo govoril (2) Na straneh 428-429 monografije o Edvardu Kocbeku (2011) je njen avtor Andrej Inkret omenil dogajanje ob sežanskem literarnem večeru (16. marec 1964) v počastitev šestdesetletnice Srečka Kosovela. Organizatorka večera Mimi Ravbar (danes Jelen) je povabila na prireditev nekatere slovenske pesnike, med njimi tudi Edvarda Kocbeka. Nekaj dni pred literarnim večerom ji je krajevna občinska oblast sporočila, da nasprotuje Kocbekovemu nastopu. Pesnik se zato večera ni ude- ležil, pač pa so njegovi pesniški tovariši protestno prebrali vsak po eno njegovo pesem in Dane Zajc je še pojasnil, da je bil Kosovel ravno tako v nemilosti pri oblasti kot Edvard Kocbek. Nastop občinskega partijskega sekretarja, ki je obsodil »nepotrebno obrambo« Kocbeka, ni bil na programu tega sežanskega literarnega večera. Zajca so ovadili sodniku za prekrške zaradi ka-ljenja javnega reda in miru, plačati je moral 15.000 dinarjev globe. Analogija s primerom Pirjevče-vega umika s programa nedeljske počastitve pri ruski kapelici pod Vršičem je jasna. Bistvo ostaja: odstranitev oseb, ki ne delujejo v skladu z vladajočo enosmernostjo. Slovenija se ji po dvajsetih letih na svoj način približuje. Gre za kontinuiteto drugačne vrste, a z veliko vzorovanja pri času enoumja. Branko Marušič, Solkan TRST - 1. septembra okrogla miza Drage mladih V ospredju lik prof. Jožeta Peterlina ob stoletnici njegovega rojstva. TRST - Ob 47. Študijskih dnevih Draga 2012, ki bodo potekali v parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu od 31. avgusta do 2. septembra, bo v soboto, 1. septembra ob 10. uri na vrsti okrogla miza Drage mladih. To bo tudi prvi izmed jesenskih dogodkov ob pomembnem jubileju. Proslavljajo namreč 100. obletnico rojstva prof. Jožeta Peterlina, ki je življenje v duhu demokratičnih, katoliških in domoljubnih vrednot posvetil slovenski narodni skupnosti v Italiji s svojim neutrudnim delom na področju šolstva in vsestranske vzgoje mladine, prosvetnega, kulturnega, gledališkega, publicističnega in društvenega dela ter vsestranskih pobud, med katerimi zavzema Draga prav posebno mesto. Kot piše v tiskovnem sporočilu, tudi mladi želijo z napovedano okroglo mizo podčrtati pomen vrednot razvoja in ohranitve slovenskega jezika ter snovanja skupnega idejnega, duhovnega in kulturnega slovenskega prostora. Leto za letom jih gradijo na tem simpoziju ob bogati ponudbi kulturnih dogodkov. Te vrednote želijo po-nesti v bodočnost in nanje opozoriti mlade generacije. Kljub znakom apatičnosti in pikrega individual-izma se številni mladi prepoznavajo v vrednotah povezovanja, narodne pripadnosti in prostovoljnega dela za dobrobit skupnosti, v kateri živijo. In ravno to so vrednote, ki so predstavljale vzgib za ustvarjalno delo Jožeta Peterlina, pišejo mladi v sporočilu za javnost. Na okrogli mizi bodo o Pe-terlinovi idejni in vrednotni dediščini spregovorili trije ugledni gostje. O skupnem slovenskem prosto- Jože Peterlin ru in o današnji vlogi Drage ter Drage mladih bo razmišljal priznani slovenski teolog in filozof morale Ivan Štuhec. Novinar in aktivni poznavalec kulturnega življenja Slovencev v Italiji Ivo Jev-nikar bo analiziral, koliko se današnji kulturni in javni delavci v zamejstvu prepoznavajo v mišljenjskem kontekstu, ki ga je zagovarjal Peterlin. Poskusil bo tudi prečesati njegovo dediščino v luči organizacij, društev in ustanov, ki jih je Peterlin ustanovil in ki marljivo delujejo še danes (Mladika, Društvo slovenskih izobražencev, Draga, Radijski oder, Slovenski kulturni klub itd.) ter jih umestiti v kontekst našega časa in prostora. Vsestransko angažirani goriški časnikar Andrej Černic pa bo pogledal v današnje društveno in kulturno udejstvovanje mladih generacij in se spraševal, če so vrednote slovenstva, krščanstva in demokracije, pa tudi zastonjskega dela iz idealizma in navdušenja za mlade še aktualne. Na katere temelje mladi danes polagajo svoje kulturno udejstvovanje? Moderator srečanja bo študent filozofije in publicist Jernej Šček. Okrogla miza Drage mladih bo uvedla niz jesenskih dogodkov, ki bodo na temeljit in pester način obeležili Peterlinovo 100-letnico. V okviru Drage bodo v nedeljo prvič podelili »Peterlinovo nagrado« zaslužni osebnosti, ki se za svoje prostovoljno delo na področjih kulture, gledališča, vzgoje mladih in/ali publicistike opira na vrednote slovenstva, krščanstva in demokracije. Nagrajenec bo poleg plakete prejel še avtorsko grafiko, ki jo je za to priložnost zasnoval slikar Edi Žerjal. Meseca septembra bodo jubilej na svoj način obeležila še kulturna društva Slovenske prosvete in nekatere druge ustanove, ki jih je ustanovil Peterlin. Svoje delovanje bodo predstavili - kot v nekakšni izložbi ob začetku nove sezone - v okviru »Peterlinovega festivala«. Potekal bo v teku štirih četrtkov v septembru, društva pa bodo »v po-kušnjo« ponudila širši javnosti delavnice in gledališke predstave za otroke, mlade in odrasle. Založba Mladika pripravlja tudi Peterlinov zbornik, v katerem so zbrana predavanja s simpozija, ki ga je Slovenska prosveta priredila 19. maja 2006 ob njegovi tridesetletnici smrti, dopolnjujejo pa jih prispevki, odmevi, govori o nepozabnem pobudniku, graditelju in ustanovitelju ter dva izvirna Pe-terlinova teksta: predavanje klu-bovcem leto dni pred smrtjo in dnevnik iz ljubljanskih študentskih let. Predstavitev bogatega zbornika bo obogatila še fotografsko-do-kumentarna razstava. ODPRTA TRIBUNA Kras kakor dolina Susa? Bilo je takoj po rušenju berlinskega zidu. Tedaj je bil italijanski zunanji minister grivasti Gianni De Mic-helis. Poznala sva se še z univerze. Na seji zunanjepolitičega odbora senata je risal scenarije evropske celine po tem, ko bodo zahodnoevropske države pospešile združevanje, vzhodnoevropske pa svoj razkroj. Po njegovem bodo vzhodnoevropske države še desetletja nerazvite in jim bo moral Zahod dobavljati izdelke široke potrošnje. Zato bo potrebna hitra železnica od Barcelone do Kijeva, je poudaril in dodal, da se s tem strinjajo tudi drugi državniki. Bil je zametek petega evropskega koridorja, ki bi ga sestavljali železniški tiri, avtoceste in druge oblike nagle komunikacije. Od tistih dni je minilo četrt stoletja. Razmere so se spremenile. Gospodarski in potrošni tokovi so šli v drugačo smer. Zahod je sicer pošiljal proti vzhodu kolone tovornjakov s po-trošnim blagom, hkrati pa je v teh državah (Romunija, Poljska, Madžarska, Pribaltika) gradil svoje tovarne, ki so blago proizvajale na licu mesta, bodisi za potrošnjo, ali tudi kot dele za sestavljanje bolj kompleksnih proizvodov, kot so avtomobili ali tehnološko napredne domislice. Tovornjaki niso vozili samo proti vzhodu, pač pa križem po Evropi in tudi z drugih celin je prihajalo marsikaj. Načrt hitre železnice od Barcelone do Kijeva je zbledel. Tudi zato, ker so se medtem za srednje oddaljene komunikacije pojavili nizkocenovni letalski leti, vlak pa je prevažal potnike kvečemu par sto kilometrov od mesta do mesta. Tu pa so italijanske železnice močo škripale, saj so zastarele kot skoraj nikjer drugje ne. Italija je namreč bila Fiatova kolonija in je dajala pro-račnski denar za avtoceste, za moderne železniške tire pa le malo. Najbrž ni naključe, da propadajo noči spalni vlaki, da ni več povezav s srednjeevropskimi prestolnicami, kot so Dunaj, Praga, Budimpešta ali celo Ljubljana. Resne deželne uprave pa razmišljajo predvsem o krajevnem železniškem prometu za čim večjo mobilnost prebivalstva (in predvsem delavcev in študentov) na lastnem ozemlju. Naša tudi o tem ne. V Italiji so medtem uredili prvo zares hitro železnico, med Milanom in Rimom. Razdejanje v toskanskem Muggellu je bilo grozovito. Usahnili so vodni viri, kmetijstvo propada, drevesa se sušijo, mesteca in vasi pa morajo drago kupovati vodo, ki so jo prej imeli pod nogami, pri družbah, ki so jo med kopanjem tunelov spretno preusmerjale v lastna zajemališča. Drugi del hitre železnice (TAV) pa gradijo po Dolini Suse, na odseku iz Liona v Turin. Krajevni upravitelji se upirajo megalomanskim načtom, vendar so dolino zasedli z vojsko in policijo ter nasilno zatirajo vsak močejši protest. Ne mislimo, da je Dolina Su-sa zelo daleč. Lahko se ponovi na Krasu ali pri Žavljah, za TAV ali uplinje-valnik. Francija se vsekakor odseku Lion - Turin že odpoveduje, saj ugotavlja, da je gospodarsko nekoristen. Progi od Barcelone do Kijeva pa so se odpovedale že Portugalska, ki so ji ponujali podaljšek do Lizbone ali Oporta, nato Španija, Nemčja in tudi Slovenija ne kaže posebnega zanimanja, da bi TAV tekla po njenem ozemlju naprej do Budimpešte in Kijeva. Ob spoznanju, da je bolje imeti potniške vlake, ki potujejo po navadnih tirih s srednjo hitrostjo 120 - 150 km na uro (kot v Nemčji ali v Bene-luksu), kakor graditi faraonske železniške povezave za vlake, ki bodo potnike stale več kot letala, se večna držav sprašuje raje o »veliki kapaciteti« za tovorne vlake. Pri tem pa kajpak razmišljajo, kam bodo šli blagovni tokovi čz kako desetletje, ko bi jih dogradili. Že sedaj velja, da največi tok blagovnega prometa gre iz novih industrijskih središč Indije in Kitajske v evropska pristanišča in iz njih do potrošnikov. Zato bi potrebovali posodobitev italijan- skega luškega sistema, vsekakor veliko prej kot vlak, ki naj vozi iz Benetk do Divač pod Krasom in prav tako v tunelu do Trsta. Morda bo bolj zanimiva posodobitev tirov iz tržaške in koprske luke proti severu, preko Karavank v osrče Evrope. Seveda, ostaja problem tovornega prometa proti vzhodu. Dolge nepregledne kolone tovornjakov namreč dušijo avtoceste in ovirajo promet. Kaj storiti, torej? Problem je akuten sedaj in smešno je iskati rešitev, ki bo na razpolago šele čez dvajset let. Ni naključe, da deželna vlada načrtuje in pospešuje gradnjo tretjega pasu avtoceste A4 in severni podalpski krak A28. Goriška pokrajina je svoj čs pripravila študijo, iz katere izhaja, da bi problem tovornega prometa zlahka in poceni rešili s posodobitvijo železniške proge, ki iz Gorice vodi preko vipavske doline na Kras mimo Štanjela in Sežane v Divač. Morali bi razširiti par tunelov in okrepiti elektrifikacijo proge, pa bi namesto sedanjih 6 tovornih vlakov po tej progi lahko vozilo vsaj dvajset več In to zadostuje za nekaj desetletij, za ceno, ki je smešno nizka, saj ne presega 8% cene načtov za hitro železnico s tuneli pod Krasom. Načtov, ne izvedbe, ki bi bila desetkrat dražja! Problem tovornjakov pa bi lahko rešili, če bi neizkoriščno faraonsko tovorno postajo v Červinjanu opremili tako, da bi tam nalagali tovornjake na oprtne vlake, ki bi jih nato (s spečmi šoferji) prevažali preko Slovenije tja do Madžarske in čez, celo noč Tako se dogaja s tovornjaki, namenjenimi v severno Evropo. Bi pa morale italijanske železnice Červinjan opremiti tako, da bi vlak natovorili v par urah. S sedanjimi ritmi potrebujejo namreč 4 ure, v tem čsu pa kamioni pridejo do Madžarske po asfaltu, z bolj ali manj budnimi šoferji. Visok predstavnik Illyjeve deželne uprave mi je svoj čs zaupal, da bi najraje načrtoval hitro tovorno železnico v smeri Gorica - Ajdovščna in v tunelu pod Nanosom naravnost v Ljubljano, za tržaško luko pa bi zadostoval stranski krak. Sedanja gospodarska kriza z recesijo, ki tare vso Evropo, nakazuje tudi globoke spremembe v blagovnih tokovih v bodočosti, zato se mi zdi nač-tovanje faraonskih železniških tirov preuranjeno in neprevidno, zgolj raz-sipavanje denarja, ki bi ga morda investirali bolje v proizvodne namene in ustvarjanje delovnih mest. Sedanji železniški sistem bi morali kratkoročo in srednjeročo posodobiti, odpraviti morda kako ozko grlo, a to je tudi vse. Uresničiti krajevno povezavo med Tržičm, Trstom, Koprom in Sežano izkoriščajoč stare, skoraj opuščne tire, po katerih vozijo zgolj muzejski vlaki. Pa se mimogrede vprašajmo, ali so pred nekaj desetletji, ko so odtrgali tire na progi iz Trsta v Breg, preko Glinščce do Drage in Kozine, pomislili, da bo nekdanja meja padla in bi potniki in turisti tako lepo in slikovito povezavo cenili in izkoriščli, tudi za potovanja v Ljubljano, Istro ali na Reko? Razdejanje pod Krasom in na Krasu pa se mi zdi nepotrebno in me-galomansko. Izsiljevanje s tem, da je proti razvoju, kdor je proti TAV, pa me spominja na čase, kot so nam razlagali, kakšen napredek predstavlja naftovod SIOT iz Doline na Bavarsko. In so ra-zlaščali na debelo. Hudo je, č italijanska (»strokovna«) in naša sedanja ali bodoča deželna vlada vsiljujeta in pospešujeta načtovanje javnih del, ki ustvarjajo več problemov kot jih rešujejo, predvsem pa prizadenejo domače prebivalstvo za dolgo obdobje. Kajti res je možno, da TAV ne bo nikoli uresnična, toda omejitve na površju, v škodo domačga prebivalstva nabrežinske ali doberdobske občne ostanejo desetletja. Samo to nam še manjka! Stojan Spetič 1 8 Torek, 31. julija 2012 KULTURA / RAZSTAVA - V muzej sodobne umetnosti Ugo Cara v Miljah do 12. avgusta Ruski socialistični realizem od utopije do disidentstva Vsi eksponati so prvič predstavljeni v Italiji in so del zbirke novinarja in pisatelja Francesca Bigazzija V miljskem muzeju sodobne umetnosti Ugo Cara bo do 12. avgusta na ogled razstava Od utopije do disidentstva. Ruski socialistični realizem 1951-1991. Pobudo, pri kateri je sodelovala tudi znanstvena koordinatorka Ruskega muzeja v Sankt Peterburgu Ta-tiana Vilinbakhova, je priredil Odbor za kulturo in za promocijo mesta Občine Milje. Projekt ponuja vpogled v umetniški razvoj v Rusiji v času globokih socialnih in političnih sprememb. Vsi eksponati so prvič predstavljeni v Italiji in so del zbirke novinarja in pisatelja Francesca Bigazzija, ki je dolgo let deloval kot dopisnik tiskovne agencije Ansa v Sovjetski Zvezi in kot kulturni ataše na italijanskem generalnem konzulatu v Sankt Peterburgu. Bigazzi sodeluje danes kot redni dopisnik iz Moskve za revijo Panorama. Postavitev razstave je osnovana na tematskih sklopih. Na začetku ogleda nas sprejme barvna jedkanica iz leta 1989 naslovljena Osvetljena z Leninovim znamenjem. Grafika predstavlja Rdečo armado pod simboličnim vodstvom metafizične podobe Lenina, ki lebdi nad vojsko in navdihuje njena dejanja. Delo spada v začetni sklop, ki obravnava propagando režima in uradno portretiranje. Tu srečamo zelo redek portret Stalina v uniformi maršala, platna velikega formata, v katerih sta predstavljena Stalin in Lenin na uradnih srečanjih, in uradne portrete. Med predstavljenimi deli velja omeniti predvsem tri platna iz let 1951-52 posvečena vojakinjam in sliko naslovljeno Na straži sveta slikarja Estrilnieeva. Omenjene slike so bile predstavljene na razstavi Sovjetsko obdobje 1920-1950, ki je bila na ogled leta 2006 v Muzeju ruske akademije lepih umetnosti v Sankt Peterburgu. Drugi sklop je osredotočen na dela, ki prikazujejo delavski svet. V tem primeru se soočimo z uradnim portretom naslikanim leta 1986, ki predstavlja delavskega heroja in mikavna olja na kartonu, ki predstavljajo življenje v pristanišču. Ravno v zvezi s temi slikami, velja omeniti, da je režim podpiral samo slike krajin prikazujočih industrijsko realnost. Tretjo sekcijo pa sestavljajo dela s satirično in jedko vsebino. Dve lepljenki in risbe v tehniki akvarela in tuša nas seznanijo z bolj ali manj prikritim oporekanjem režimu in poskusom modernizacije države s »perestrojko«. Na koncu razstave čaka obiskovalca še obsežna sekcija najrazličnejših predmetov izdelanih v letih režima. Gre se za dragocene primere uporabne umetnosti, ki jih zaznamuje izredna tehnična in obrtniška izvedenost. Med eksponati so rdeče zastave z gesli, plakati, uniforma Rdeče armade in zbirka medalj; ob teh je še sklop predmetov iz Kremlja, in sicer koledarji, gramofon, skledice, telefon s srpom in kladivom ter dragocena kristalna vaza z rdečo zvezdo iz Gorbačovovih uradov. Razstavo si je mogoče ogledati od torka do petka med 17. in 19. uro, ob sobotah med 10. in 12. uro ter med 17. in 19. uro, ob nedeljah in praznikih pa med 10. in 12. uro. Štefan Turk FILM - Med nagrajenci je tudi slovenska koprodukcija Parada Pismo očetu in Sneg Kilimandžara zmagovalca filmskega festivala v Pulju PULJ - Hrvaška komorna drama Pismo očetu ("Pismo čači") Damirja Čučiča je najboljši hrvaški celovečerec na 59. filmskem festivalu v Pulju, medtem ko je zlato areno v mednarodnem programu dobil film Sneg Kilimand-žara (Les Neiges Du Kilimandjaro) režiserja Roberta Guediguiana. Med nagrajenci je tudi slovenska koprodukci-ja Parada. Slovesno nagrajevanje je potekalo v soboto zvečer v polno zasedeni puljski areni. Čučič je bil razglašen tudi za najboljšega režiserja debitanta, zlato areno za montažo najboljšega filma pa sta razdelila z montažerjem Hrvojem Mršičem. Mate Gulin, ki je igral očeta, je dobil nagrado za najboljšo stransko vlogo, debitantski Čučičev film pa je pobral tudi nagrado za najboljši zvok. Pismo očetu je pretresljivo prepričljiva zgodba o odnosu očeta in sina v patriarhalnem svetu, v katerem se moški otepajo nežnosti. Avtorji filma so v čudoviti umetniški pustolovščini, globoko pod večletnim nabiranjem besa, medsebojnega obtoževanja, odgovornosti in kesanja, našli ljubezen, odpuščanje in mir za oba junaka, je razložila žirija odločitev, da je veliko zlato areno dodelila "majhnemu, neodvisnemu" Čučičevem filmu. Najboljši igralec je Rene Bitorajec, ki je upodobil doktorja Danka Babiča v celovečercu Ljudožerec vegetarijanec (Ljudožder vegetarianec) Branka Schmidta, ki je najboljši režiser letošnjega festivala. Njegov film je nagrajen tudi za najboljšo masko, kamero in scenografijo. Najboljša igralka je Ana Karič, ki je bila partnerka Radka Poliča v hrva-ško-slovensko-srbski koprodukciji Nočne ladje (Nočni brodovi) Igorja Mir-koviča. Za najboljšo stransko vlogo so izbrali igralko Olgo Pakalovič za vlogo Sofije v celovečercu Halimina pot Ar-sena A. Ostojiča. Halimina pot je tudi najboljši film po izbiri gledalcev, ki je za nekaj glasov premagal Parado beograjskega režiserja Srdana Dragojeviča, ki je prejel tudi zlato areno za scenarij v programu manjšinskih koprodukcij. Sicer sta kot koproducenta pri Paradi sodelovala Eva Rohrman in Forum Ljubljana, kot sofinancerji pa Slovenski filmski center, studio Viba Film Ljubljana in RTV Slovenija. Poleg celovečerca Sneg Kilimandžara je mednarodna žirija, v kateri je bil tudi slovenski režiser Metod Pevec, dodelila posebno priznanje celovečercu Shun Li in Pesnik, režiserja Andrea Segrea. Zlato areno za najboljšega tujega režiserja je prejel Benoit Jacquot za film Zbogom kraljica, najboljši igralec pa je Deny Podalydes v filmu Sarkozy, Xa-viera Durringera. Po slovesni podelitvi nagrad so festival zaključili s posebnimi predstavami animiranega filma Ledena doba 4 - Celinski premiki in "prvega pravega puljskega celovečerca" Puljska naveza. (STA) Bo Iran bojkotiral Benetke? TEHERAN - V Iranu razmišljajo, da bi prihodnji mesec bojkotirali beneški filmski festival zaradi sankcij EU, ki so prizadele njihovo naftno industrijo, so včeraj povedali na ministrstvu za kulturo, ki nadzira kinematografsko produkcijo države. "Ker je EU določila nečloveške in ilegalne sankcije proti Iranu, razmišljamo o bojkotu filmskega festivala v Benetkah," je besede predstavnika ministrstva Alireze Sajjadpurja navedel časnik Tehran Times. "Trenutno še ocenjujemo situacijo," je dejal. EU je namreč s 1. julijem uveljavila popoln embargo na uvoz iranske nafte zaradi jedrskega programa države. Na letošnjem festivalu, ki bo potekal od 29. avgusta do 8. septembra, v glavni tekmovalni sekciji za nagrado zlati lev ni iranskih filmov, zastopan pa je ameriški režiser iranskega porekla Ramin Bahrani s filmom "At Any Price" (Za vsako ceno). Za netekmovalno sekcijo Obzorje pa je bil izbran film "The Paternal House" (Očetova hiša) režiserja Kianousha Ayarija. A kot je povedal Sajjadpur, film, ki prikazuje Iranko in težave, s katerimi se sooča v patriarhalni družini, ne bo dobil dovoljenja Teherana za projekcijo, dokler ne bo "korigiran". Umrl je Chris Marker PARIZ - V nedeljo je na svoj 91. rojstni dan na svojem domu v Parizu umrl francoski filmar, pisec in intelektualec Chris Marker, je sporočil Markerjev prijatelj filmski kritik Jean-Michel Frodon. Marker je v šest desetletij trajajoči karieri ustvaril več kot 50 filmov. Sodeloval je z velikani svetovnega filma, kot so Akira Kurosawa, Costa-Gravas in Alain Resnais. Najbolj je poznan po kratkem filmu Pomol iz leta 1962. Med dokumentarci velja omeniti Kuba, da iz leta 1961, ki prinaša podobo Fidela Castra in kubanske revolucije ter "Loin du Vietnam" (Daleč od Vietnama) iz leta 1967, ki je nastal v sodelovanju z nekaterimi vodilnimi evropskimi režiserji, ki so nasprotovali vpletenosti ZDA na jugovzhodu Azije. Priznanje je požel za film "Le fond de l'air est rouge", različico refleksije revolucionarnih dogodkov maja 1968 in njihovih posledic. Leta 1985 je posnel dokumentarec "A.K" o Kurosawi. Njegov zadnji kratki film "Leila Attacks" (Leila napada) je bilo mogoče videti preko interneta. Predsednik filmskega festivala v Can-nesu Gilles Jacob je Markerja opisal kot "nenavadnega duha, neoprijemljivega filmskega in video ustvarjalca, poeta, ki ima rad mačke, skrivnostno osebnost, izjemen talent". Chris Marker s pravim imenom Christian-Francois Bouche-Villeneuve se je rodil v pariškem predmestju Neuilly. Sam je v intervjujih včasih dejal, da je bil rojen v Mongolji. Marker se je sicer izogibal medijske pozornosti, ni se želel fotografirati in ni želel sam predstavljati svojih filmov. (STA) GLASBA - Koncert ob 150-letnici Glasbene matice na Kongresnem trgu v Ljubljani Mojstrski Povodni mož Viktorja Parme in manj preprečljiva Stara Ljubljana Tadeje Vulc Glasbena Matica v Ljubljani je 15. junija praznovala 150. obletnico ustanovitve. Tej priložnosti je veljalo kar nekaj prireditev, najpomembnejša med njimi pa je bil koncert na Kongresnem trgu pred stavbo Filharmonije natanko na dan obletnice. Koncert je bil posvečen spominu nedavno preminulega odvetnika Jožeta Humra, dobrotnika Glasbene Matice in pobudnika prenove slovenske kulture. Spored je obsegal dve skladbi za soliste, zbor in orkester: Povodnega moža Viktorja Parme in Staro Ljubljano Tadeje Vulc. Povodni mož je naslov prve od obeh Parmovih kantat, drugi naslov se glasi Sveti Senan, obe sta nastali na besedilo Franceta Prešerna. Ti dve kantati slavita posrečeno rokovanje med največjim slovenskim pesnikom in utemeljiteljem slovenske opere. A če kantato Sveti Senan izvaja zbor ob spremljavi pianista, zahteva Povodni mož široko simfonično orkestrsko zasedbo, dva pevca solista in zbor. Parma si je Prešernovo besedilo zamislil kot gledališki prizor, v katerem se Ur-škina zgodba prepleta s temo voda in čudežnih povodnih bitij, ki je srednjeevropski književnosti tako draga in zato nič manj tudi prenekateremu skladatelju iz desetletij na prelomu 19. v 20. stoletje. Glasba zvesto sledi pesniškemu besedilu in v njem naglaša zvočne potankosti, od bitja zvona do šumenja valov Ljubljanice. Kompozicijsko gre pri njej za ciklični simfonični stavek, glasbeno pa se tesno prilikuje Prešernovemu besedilu. Orkester se z ustreznimi poudarki udeležuje zapleta in razpleta, zbor sam zgodbo pripoveduje in komentira, medtem ko v najizrazitejše prehode vstopata solista v vlogi Urške in Povodnega moža. Kantata je nastala leta 1912. Avtor jo je posvetil prav Glasbeni Matici. Skladba sodi med najboljša skladateljeva dela. Prvič so jo izvedli prav po zaslugi Glasbene Matice v Ljubljani. Toda izbruh prve svetovne vojne in povojno razkosanje Slovenije sta slovensko glasbeno življenje okrnila, kantata pa je potonila v pozabo. Zato pomeni tokratna izvedba ne le njen preporod, pač pa pravcato odkritje. To velja poudariti, kajti iztrgala je pozabi dragocen biser slovenske glasbe, kar velja za nov korak k obujanju narodovih kulturnih korenin. Parmovo mojstrovino je Glasbena Matica pospremila s sodobno skladbo mlade skladateljice Tadeje Vulc: Stara Ljubljana na besedilo pesnika Nika Grafenauerja. Sama kantata se deli v več delov, izvedbeno breme sloni na ramenih zbora, le tu pa tam vskoči pripovedovalec. Slogovno komaj od daleč in ne ravno prepričljivo spominja na Orffo-va Carmina Burana. Priče smo bili tudi vprašljivim prijemom, tako na primer tedaj, ko zahteva partitura od članov zbora mahanje z notnim partom kot s pahljačo ali pa od moških članov skakanje na oder in z njega. A v primerjavi s Parmovo, kjer se delo pne v razumnem časovnem loku, je pri tej kantati težava prav v njeni prekomerni razvlečenosti vpričo nič kaj zanosne glasbe. Dejstvo, da se je dober del kar številnega občinstva med izvedbo te kantate kradoma izmuznil s Kon-gresnaga trga, kjer se je odvijala prireditev, potrjuje, da skladba ni znala vzbuditi zadostne pozornosti, ker se je sčasoma izkazala kot dolgočasna in ponavljajoča. »La brevità gran pregio« (»Jedrnatost je imenitna vrlina«, La Bohème, 1. dejanje). Skladbi bi koristili primerni rezi in revizija. Pri izvedbi je sodeloval orkester SNG Opera in Balet iz Ljubljane; zborovske zasedbe so se udeležili kar trije zbori: Zbor SNG Opera in Balet Ljubljana (zborovodkinja Želj-ka Ulčnik Remic), Komorni zbor Orfej (zborovodkinja Romana Rek) ter Komorni zbor Domžale (zborovodja Fernando Me-jias). K sodelovanju je bil sicer povabljen tudi zbor Jacobus Gallus iz Trsta, saj je bil Viktor Parma navsezadnje Tržačan, a je žal vabilo obviselo v zraku. V solističnih vlogah so nastopili so-pranistka Norina Radovan v izvrstno podanem Urškinem liku ter tenorist Edvard Strah kot prepričljiv Povodni mož. Damjan Kozo-le je bil pripovedovalec a v odločno prered-kobesedni vlogi. Trije zbori pa so se brezhibno izkazali. Zbrano in ubrano je zbor, soliste in orkester mojstril in obe skladbi do-gnano podal dirigent Igor Švara, saj velja že za pravcatega specialista v izvajanju del Viktorja Parme. Njegova kantata je pri poslušalcih požela velik uspeh, najvztrajnejši med njimi pa so kantati Tadeje Vulc prijazno naklonili pri-znavalno ploskanje. Paolo Petronio / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 26. julija 2012 19 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Videonatečaj 2012 -Slušalke 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno ^ Rai Due V" Rai Tre Rete 4 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.10 Nan.: Siska 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik in prometne vesti 6.45 Aktualno: Unomattina estate 11.05 Nan.: Un ciclone in convento 12.00 Variete: E state con noi in tv (v. P. Limiti) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Nan.: Don Matteo 6 15.10 Nan.: Capri 16.50 Rubrika: Rai Parlamento Telegiorna-le 17.00 Dnevnik in vreme 17.15 Nan.: Heartland 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Techetechete 21.20 Nan.: Last Cop - L'ultimo sbirro 23.05 Dnevnik - kratke vesti 23.10 Rubrika: Pas-saggio a Nord Ovest (v. A. Angela) 0.15 Nočni dnevnik in vremenska napoved 6.00 Nan.: Cuori rubati 6.25 Nan.: Top Secret 7.10 Nan.: Vite sull'onda 7.30 Risanke: Cartoon Flakes 10.45 Dnevnik 10.50 XXX. Olimpijske igre London 2012: veslanje; plavanje (kvalifikacije); prenos 13.00 Dnevnik 13.30 XXX. Olimpijske igre London 2012: jahanje - skok čez ovire (finale); veslanje; glinasti golobi - skeet, finale (m); moška odbojka (Italija - Argentina); skoki v vodo, sinhro. 10m, finale (ž); judo (finale); športna gimnastika, finale (ženske skupine); sabljanje, floret (m); prenos 16.00 20.30 Dnevnik 18.00 Dnevnik L.I.S. 21.10 Film: Il Padrino - parte III (dram., ZDA, '90, r. F. F. Coppola, i. A. Pacino, D. Keaton) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in gospodarstvo 8.35 Film: Genitori in ostaggio (kom., Fr., '07, r. E. Civanyan) 10.20 Nad.: I Cesaroni 3 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Film: Inga Lindstrom, nuvole su Som-marholm (rom., Nem., '06, r. K. Meeder) 16.30 Film: Al cuor non si comanda (kom., ZDA, '09, r. K. Connor, i. D. McDermott) 18.30 Igra: La ruota della fortuna 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Talent show: Veline 21.20 Aktualno: Quinta colonna 0.00 Nan.: Rubicon O Italia 1 6.30 Nan.: Il mondo di Patty 7.20 Nan.: Hannah Montana 8.10 Risanke 10.30 Nan.: Dawson's Creek 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Gossip Girl 15.55 Nan.: Glee 16.45 Nan.: Giovani campionesse 17.35 Igra: Mercante in fiera 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 21.05 XXX. Olimpijske igre London 2012: plavanje - finale (prenos); sabljanje - floret, finale (m), prenos; vaterpolo, Italija - Grčija (m), povzetek 22.30 Dnevnik 22.40 Žrebanje lota 22.45 Rubrika: Buonanotte Londra (v. J. Volpi) 6.00 Aktualno: Rai News Morning News 8.00 Film: Le spie vengono dal semifreddo (kom., It./ZDA, '66, r. M. Bava) 9.25 Dok.: La Storia siamo noi 10.25 Aktualno: Co-minciamo bene 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik in športne vesti 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.45 Tgr Piazza Affari, sledi Dnevnik L.I.S. 14.55 Nan.: La casa nella prateria 15.45 Film: Il profumo del successo (kom., ZDA, '09, r. M. Polish, i. B. B. Thornton) 17.15 Dok.: GeoMagazine 2012 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Cotti e mangiati 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Show: Circo estate 23.15 Nočni in deželni dnevnik 23.55 Dok.: Correva l'an-no 19.25 Nan.: CSI - New York 21.10 Film: Tutto l'amore del mondo (rom., It., '09, r. R. Grandi, i. N. Vaporidis, A. C. Morariu) 23.00 Talk show: Il Bivio (v. E. Ruggeri) La l LA 7.00 Aktualno: Omnibus Estate 2012 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: In Onda (pon.) 10.35 Nan.: Ultime dal cielo 11.30 Nan.: Agente speciale Sue Thomas 12.30 18.00 Rubrika: I menu di Benedetta (pon.) 13.30 Dnevnik 14.10 Film: Cowboy (vestern, ZDA, '58, r. D. Daves) 16.10 Nan.: Il com-missario Cordier 18.55 Igra: Cuochi e fiamme 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.10 Film: Lady Henderson presenta (kom., VB, '05, r. S. Frears, i. J. Dench, B. Ho-skins) 23.10 Nan.: Crossing Jordan 0.00 Dnevnik in športne vesti ^ Tele 4 6.20 Mediashopping 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Piu forte ragazzi 8.40 Nan.: The Sentinel 9.50 Nan.: Monk 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Pacific Blue 12.55 Nan.: Di-stretto di polizia 3 13.50 Film: Poirot - As-sassinio in Mesopotamia (krim., VB, '01, r. T. Clegg) 16.05 Nad.: My Life - Segreti e passioni 16.30 Film: Ivanhoe (pust., ZDA, '52, r. R. Thorpe, i. R. Taylor, E. Taylor) nik 20.55 Film: Notte di nozze (dram., ZDA, '35, r. K. Vidor, i. A. Sten, G. Cooper) 22.30 Rubrika: Hard Trek 23.02 Deželni dnevnik 23.30 Koncert: Mille voci (T Slovenija 1 6.40 22.50 Poletna scena (pon.) 7.15 Odmevi (pon.) 8.0015.40, 18.25 Risanke 9.15 Nan.: Ribič Pepe 9.30 Studio Kriškraš (pon.) 10.15 Poučna nan.: Ali me poznaš (pon.) 10.25 Gremo na vlak (muzikal za otroke) 10.55 Zgodbe iz školjke 11.05 Film: Ciack Junior - Srečko 11.20 Nan.: Taborniki in skavti 11.35 Dok. nan.: Vremenske uganke 11.45 Nan.: Pustolovščine (pon.) 12.20 Umetni raj: Sarajevski filmski festival (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Studio City (pon.) 14.25 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak (pon.) 16.05 Igr.-lutk. nan.: Bine (pon.) 16.30 Dok. serija: Nenavadne in prismuknjene živali 16.35 Dok. film: Krila upanja (pon.) 17.00 Novice, športne vesti in vremenska napoved 17.20 Ugriznimo znanost (pon.) 17.35 21.40 Dok. serija: Village Folk - Ljudje podeželja (pon.) 17.45 Nan.: Mi se imamo radi 18.15 Nan.: Minute za jezik (pon.) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Slovenska kronika 19.45 Vremenska napoved in športne vesti 20.00 Dok. serija: Zahodna civilizacija - se ji bliža konec? 20.50 Dok.: La Reunion - evropski otok sožitja 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved 23.20 Globus 23.50 Dok. odd.: Mala selivka (pon.) (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 Zabavni infokanal 12.00 Olimpijske igre (T Slovenija 3 6.0010.00 Sporočamo 7.35 20.00, 23.05 Aktualno 8.20 Beseda volivcev 11.15 20.40 Na tretjem... 12.15 Tedenski napovednik 12.35 22.00 Studio city (pon.) 15.00 Svet v besedi in sliki 15.30 Poročila Tvs1 17.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik - z znakovnim jezikom 19.55 Sporočamo 21.30 Žarišče 23.20 Odmevi (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 15.00 Dokumentarec 15.30 Nautilus 16.00 Sredozemlje 16.15 Olimpijske igre London 2012 18.00 Mikser 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.20 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Olimpijske igre London 2012 23.30 Mednarodni pokal v plesih "i Tv Primorka 8.00 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 8.35 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 Naš čas 10.00-16.00 Novice in Videostrani 17.00 Tv prodajno okno 17.30 Pogovor in pika 18.00 Modro 18.30 Naš čas 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 20.00 Poletje v Bukowci 21.00 Kmetijski razgledi z Dolenjske 21.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 22.00 Glasbena oddaja, sledi Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 7.00 Deželni dnevnik 7.35 14.05 Dok.: Bor-go Italia 8.0016.00 Dok.: Piccola grande Italia 8.30 Deželni dnevnik 11.30 Koncert: Vo-ci dal Ghetto „Lumie di Sicilia" 12.35 20.25, 23.27 Tg Agenparl 12.40 Dok.: Il Museo storico navale di Venezia, 2. del 13.05 Le-zioni di pittura 13.3016.30 Dnevnik 14.00 Today we eat Sicilian 17.00 Risanke 19.00 Dok.: Luoghi magici 19.30 Dnevnik 20.00 Aktualno: 20 minuti... 20.30 Deželni dnev- 6.25 8.40, 10.10, 11.35 Tv prodaja 6.5517.45 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 7.45 15.40 Nad.: Zakon brez ljubezni 8.55 Risane in otr. serije 10.40 14.45 Nad.: Brezno ljubezni 12.05 16.40, 17.10 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 13.30 Nan.: Beverly Hills 90210 14.20 Nan.: Dobra mačka 15.40 Nad.: Zakon brez ljubezni 17.00 24UR popoldne 18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.50 23.00 Misli zdravo 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Preverjeno 20.50 Nan.: Castle 21.45 24UR zvečer 22.05 Nan.: Lov na osumljenca 23.05 Nan.: Zvit in prebrisan 23.55 Nan.: Enajsta Kanal A 7.00 18.00 Svet 7.45 Risane in otr. serije 9.30 13.05 Nan.: Pa me ustreli! 9.55 16.10 Top Gear 10.55 Astro TV 12.15 Nan.: Na-vihanci iz Benidorma 12.45 TV prodaja 13.15 Nan.: Will in Grace 13.45 17.10 Nan.: Na kraju zločina - Miami 14.35 Film: Čudežni kuža (druž., ZDA, '05) 18.45 Volan 19.10 Nan.: Šerifova pravica 20.00 Film: Kickboksar 5 (akc., ZDA) 21.35 Film: Hunt for Red October (akc., ZDA, '90, r. J. McTiernan, i. S. Conne-ry, A. Baldwin) 0.00 Film: Modri vrag (ho-ror, ZDA, '04) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: V studiu Patricija Jurin-čič in Romeo Grebenšek; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni studio D; 11.15 Izboljšajmo naše medsebojne odnose: pripravlja pedagoginja Nataša Rijavec Klobučar; 12.15 V deželi sambe (pripr. Zaira Vida-li); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Morski val: V studiu Tja-ša Dornik in Danjel Malalan; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Ivo Andric - Most na Drini, 34. nad.; 18.00 Iz tekmovalnih odrov, Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na radiu Koper; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Poletne Olimpijade v Londonu; 11.00 Poletna pesem in pol; 11.30 O kajtanju; 12.00 Glasovanje za osebnost meseca; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.15 Poletne Olimpijade v Londonu; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Utrip kulture; 20.30 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.58 Viag-giando (vsako uro do 19.58); 7.15 Jutranji dnevnik - Olimpijade; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40 Ballando con Secondo Casadei; 9.00 Včeraj in danes; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski programi - zaključek; 10.33 Sonoricamente Puglia; 11.00-12.00 Olimpijade; 12.15 Pesem tedna; 12.30 Dogodki dneva - Olimpijade; 13.00, 22.30 Summerbeach; 14.00, 21.00 Baluardi di cultura e tradizioni; 14.35, 22.00 My radio; 15.00, 18.0019.00, 20.30 Glasbena lestvica; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 E ...state freschi; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Tempo scuola; Luoghi e tradizioni; La rosa dei venti; Detto tra noi... in musica (pon.); 21.30 Proza; 23.00 Radio Indie music like (pon.); 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan. Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.40 Šport- na zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji, podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00-0.00 Olimpijski val, studio Ljubljana - London, 4. dan; 10.05 Olimpijski naval; 10.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Novice; 11.00, 17.00 Čaj za dva; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13.ih; 14.00 Hyde park; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.30 DIO; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 21.00 Časovni stroj; 22.00 Novice; 22.30 Olimpijski naval (pregled); 23.00 Mnogo hrupa za nič, impresija. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 5.05 Arsove spominčice (pon.); 6.00 Glasbena jutranjica; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.05 Spored; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Spored; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 21.30 Giacomo Puccini: Turandot, neposredni prenos iz Orangeja; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 oglaševanje Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Torek, 31. julija 2012 VREME jasno zmerno oblačno ¿Lb oblačno ^ rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ôVdT nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA C Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. ^Razmeroma hladni in nestanovitni atlantski tokovi v visokih legah bodo pritekali v Alpe vse do torka; v sredo pa se bo topel afriški anticiklon spet pomaknil proti Italiji, po vsej deželi bo soparno. Nad Alpami in severnim Balkanom se zadržuje oslabljena vremenska fronta. Od severovzhoda k nam v spodnjih plasteh ozračja prehodno priteka nekoliko hladnejši zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.48 in zatone ob 20.34 Dolžina dneva 14.46 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 19.11 in zatone ob 3.47 BIOPROGNOZA Občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 25,1 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.14 najnižje -74 cm, ob 11.01 najvišje 41 cm, ob 16.26 najnižje -16 cm, ob 22.02 najvišje 52 cm. Jutri: ob 4.48 najnižje -75 cm, ob 11.35 najvišje 45 cm, ob 17.07 najnižje -20 cm, ob 22.41 najvišje 50 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........24 2000 m ..........12 1000 m ..........20 2500 m............9 1500 m ..........15 2864 m............7 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8,5 in v visokogorju 9,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg Sis mocan gil sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 17/24 , CELOVEC O 15/22 TOLMEČ O 14/25 ^Uii; VIDEM O 18/31 O PORDENON 19/30 TRBIŽ O 13/22 ČEDAD O 19/30 O 12/18 KRANJSKA G. O N. GORICA 0 14/21 S. GRADEC CELJE 16/25 O O TRŽIČ 16/24 Q KRANJ X\ , O LJUBLJANA POSTOJNA \-> O 16/24 KOČEVJE . O *\ _ o ČRNOMELJ MARIBOR 016/25 PTUJ O M. SOBOTA 017/26 r1 ¿3 N. MESTO 18/26 o ^^ ZAGREB 19/28 O (^NAPOVED ZA DANES V gorah bo spremenljivo, čez dan bodo v Alpah možne posamezne plohe, v Predalpah pa nevihte. Po nižinah in ob obali bo povečini pretežno jasno, pihala bo zmerna burja, zaradi katere bo zrak še vedno precej suh. Proti večeru bodo po zgornji ravnini možne posamezne krajevne plohe ali nevihte. Povečini bo sončno. Na Primorskem bo še pihala šibka do zmerna burja. Najvišje jutranje temperature bodo od 12 do 17, najvišje dnevne od 23 do 28, na Primorskem do 32 stopinj C. J o GRADEC 14/26 CELOVEC O 13/24 O TRŽIČ 15/25 O KRANJ o 14/23 S. GRADEC CELJE 16/26 O MARIBOR 016/26 PTUJ O M. SOBOTA O 16/28 f- O LJUBLJANA 16/27 POSTOJNA O 16/25 \—^ KOČEVJE N. MESTO 17/28 o ^ ZAGREB 18/30 0 _ O ČRNOMELJ Po nižinah in ob obali bo jasno do pretežno jasno. Ob obali bo zjutraj pihala zmerna burja, čez dan pa burin, medtem ko bo po nižinah v popoldanskih urah spet toplo in nekoliko soparno. V gorah bo pretežno jasno do spremenljivo z možnostjo posameznih popoldanskih ploh ali neviht zlasti ^ Karniji. (NAPOVED ZAJUTRI Jutri, četrtek in petek bo sončno in postopno spet bolj vroče. Stiritaktni agregat ► 2,4 kW ► stabilizacijski sistem AVR ^mrfl 3 IkIJ ORODJE iN STROJI GRADBENIŠTVO DEKORACIJA KOPALNIŠKA OPREMA VRTNARSTVO v nakupovalnem centru SHOP & PLAY lEnmnni Torreano di Martignacco (UD) ulica A. Bardelli, 4 tel. +39 0432 408 860 IZHOD TRICESIMO Città Fiera AVTOCESTA numsio/Misnu ume no» i i HHHdUBWE MUWfÄfiO tummo PORDENONE V Gorat UIESÏÏ ka kšna usoda nas čaka Opuščeni kamnolomi na tržaškem Krasu bodo morda kmalu zaživeli Sf ■ Vi > ' Na Jazbinah bodo uredili novo krožišče ... j / 14 Primorski TOREK, 31. JULIJA 2012 Št. 179 (20.502) leto LXVIII. Odločilni dnevi za evro Dušan Udovič V zadnjih tednih je videti še bolj izrazito, koliko lahko pomeni v danem trenutku ena sama, bolj ali manj posrečena izjava kakega vidnega predstavnika političnega esta-blišmenta posamezne države, ali pomembnih evropskih institucij. Berlusconi, denimo, spregovori o možnosti svojega povratka v ospredje politične scene. Takoj je registrirati padec na borzah kot znak nezaupanja, da bo italijanski politični sistem tudi po Montiju znal vestno izpolnjevati obveze in »domače naloge«. Čisto drugače je bilo sredi prejšnjega tedna s predsednikom Evropske centralne banke Ma-riom Draghijem, ko je z odločnim zagovorom evrosistema sprožil val optimizma in ustrezne pozitivne premike na evropskih borzah. Seveda ni vse odvisno od posameznih izjav, ki so lahko trenutni seizmograf, potrebni in nujni so konkretni ukrepi za utrditev evroobmočja in skupne evropske monetarne politike, a ti so bili doslej, kot je znano, prešibki in nedorečeni. Strah pred izpostavljenostjo finančnim špekulacijam pospešuje dinamiko dogovarjanja. Fronta za obrambo monetarne stabilnosti se krepi tudi na medcelinski ravni. Ameriški predsednik Barack Oba-ma ima še kako konkretne razloge, da je svojega finančnega ministra Timothyja Geith-nerja poslal na misijo v Evropo. Po eni strani je to znak zaupanja in odgovor na besede Maria Draghija. Po drugi pa odraz dejstva, da si ameriški predsednik v končnici volilne kampanje ne more privoščiti tako destabilizacijske krize, kot bi lahko bila evropska, saj bi bile posledice katastrofalne tudi za ameriško gospodarstvo. Tudi premier Mario Monti gre ponovno na pot, utrjevat novonastalo Italijansko-fran-cosko linijo s predsednikom Hollandeom, nato prepričevat do mediteranskih držav večno skeptične Fince, nazadnje pa še krepit zavezništvo s Španijo, s katero Italija deli mnoge podobne glavobole in je skupaj z njo stalno pod udarom finančnih spekulantov. Teden se je torej začel v znamenju mrzličnega aktiv-izma, trgi so takoj pokazali znamenja previdnega optimizma. Krepi se splošno upanje, da bodo pozitivni pokazatelju tudi trajali. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € BERLIN - Ameriški finančni minister Geithner pri nemškem kolegu Schaubleju Nujno je hitro ukrepanje za rešitev evroobmočja Šef evroskupine Juncker za takojšnjo zaščito finančne stabilnosti OKOLJE - Škedenjska železarna onesnažuje Škedenj Preveč benzena Okoljevarstvena organizacija WWF predstavila izsledke raziskave tržaške univerze TRST - Iz škedenjske železarne oz. iz koksarne uhaja preveč benzena, in to ne občasno, ampak stalno. To dokazuje študija, ki jo je izdelala tržaška univerza po nalogu naravovarstvene organizacije WWF in v okviru katere so dalj časa merili onesnaženost zraka blizu železarne in sploh v Škednju. Izvedenci univerze so merili stopnjo onesnaženosti tudi v nekaterih stanovanjih. Iz raziskave je izšlo, da zadeva uhajanje benzena ves Škedenj, v bližini koksarne pa je količi- na benzena v zraku nad od zakonodaje predvideno mejo. Pokrajinski odbornik Zollia je medtem izjavil, da brez ustreznih jamstev ne bo podpisal dokumenta za nadaljevanje dejavnosti po letu 2015. Na 4. strani BERLIN - Ameriški finančni minister Timothy Geithner in njegov nemški kolega Wolfgang Schäuble sta se včeraj zavzela za izvajanje reform za stabilizacijo evrskega območja, ki so bile dogovorjene. Finančna ministra sta se na nemškem otoku Sylt v Severnem morju dogovorila za nadaljnje usklajevanje prizadevanj za rešitev globalne in evropske finančne krize. Po dobri uri pogovorov v kraju, kjer letuje nemški finančni minister, sta se zavzela, da mora politika »uresničiti vse reformne korake, ki so potrebni za pomiritev finančne krize in krize zaupanja«. Na 2. strani Afera Uran: Rode odgovarja na kritike Na 3. strani Še polemike o slovesnosti na Vršiču Na 3. strani Pokrajina Trst: desnica proti prispevkom iz zaščitnega zakona Na 5. strani Projekt Geoswim: plavaje po istrski obali Na 6. strani Mladenič iz Štarancana pretepel starša Na 14. strani Ustanovili novo Triestino Na 13. strani BARDO - Praznik emigranta Bodo Beneški Slovenci še zapuščali rojstne kraje? OLIMPIJSKE IGRE V LONDONU Obetavni nastopi kajakašev Slovenski kajakaši (na sliki Peter Kauzer) so se vsi prebili iz kvalifikacij, za Italijo pa je osmo kolajno osvojil strelec Campriani 2 Nedelja, 29. julija 2012 ITALIJA, SVET / BERLIN - Ameriški finančni minister Geithner včeraj Pri Schaubleju in Draghiju Nujni ukrepi za finančno stabilnost evroobmočja Napoved ukrepov je močno umirila pritisk na Španijo in Italijo BERLIN - Ameriški finančni minister Timothy Geithner in njegov nemški kolega Wolfgang Schäuble sta se včeraj zavzela za izvajanje reform za stabilizacijo evrskega območja, ki so bile dogovorjene. Finančna ministra sta se na nemškem otoku Sylt v Severnem morju dogovorila za nadaljnje usklajevanje prizadevanj za rešitev globalne in evropske finančne krize. Po dobri uri pogovorov v kraju, kjer letuje nemški finančni minister, sta se zavzela, da mora politika »uresničiti vse reformne korake, ki so potrebni za pomiritev finančne krize in krize zaupanja«. Podprla sta tudi zadnje napovedi »odločevalcev v EU«, da je treba sprejeti vse potrebne ukrepe za zaščito evra, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Ministra sta še napovedala, da bosta ZDA in Nemčija skupaj z drugimi partnerskimi državami do jeseni pripravili »politično agendo za nadaljnjo stabilizacijo nacionalnih gospodarstev v svetu in Evropi«. Oba sta obenem izrazila prepričanje, da bodo reformna prizadevanja članic evrskega območja obrodila sadove. Prepričana sta, da bo le »nadaljnje mednarodno sodelovanje in usklajevanje zagotovilo vzdržne javne finance, zmanjšalo makroekonomska neravnovesja v svetu in obnovilo gospodarsko rast«. Pri tem sta pohvalila napredek praktično vseh držav območja evra, ki so zaprosile za pomoč. Pohvalila sta Irsko, ki je prejšnji teden uspešno prodala dolgoročne obveznice. Tudi Portugalska beleži »vztrajen napredek« pri izpolnjevanju obljub glede varčevalnih ukrepov. Pohvalila sta še Španijo in Italijo za njuna »znatna prizadevanja pri daljnosežnih fiskalnih in strukturnih reformah«, piše dpa. Geithner se je včeraj v Frankfurtu sestal tudi s prvim človekom Evropske centralne banke (ECB) Mariom Draghi-jem. Izjave za javnost po srečanju niso bile predvidene, vendar pa naj bi bili v ospredju njunih pogovorov predvsem ukrepi, ki jih je Draghi napovedal za odločno zaščito območja evra. Šlo naj bi predvsem za vključitev ECB v kupovanje državnih dolžniških vrednostnih papirjev, kar naj bi ECB predstavila še ta teden. Osrednje evropske borze so že tretji trgovalni dan zapored začele z rastjo tečajev. Vlagatelji so namreč optimistični, da bo Evropska centralna banka (ECB) sprejela nove ukrepe za zamejitev dolžniške krize oz. pomoč ranljivima Španiji in Italiji. V zadnjih dneh je v javnost pri-curljalo več informacij o pripravi usklajenega načrta ECB in članic območja evra za pomiritev razmer na finančnih trgih. Po informacijah iz neuradnih virov naj bi ECB posegla na sekundarnem trgu obveznic, medtem ko naj bi začasni sklad za zaščito evra (EFSF) istočasno nastopil na primarnem trgu, torej odkupoval dolg neposredno od ranljivih članic območja evra. Zadnji, ki je v včeraj objavljenem pogovoru za nemški časnik Süddeutsche Zeitung zatrdil, da so države s skupno evropsko valuto skupaj z ECB in EFSF pripravljene na reševanje evra, je šef evro-skupine, luksemburški premier JeanClaude Juncker. Območje evra se nahaja na kritični točki, je ocenil šef evrosku-pine Juncker. Po njegovih besedah je treba, če se želi zagotoviti finančno stabilnost regije, ukrepati hitro. V tej luči je napovedal sodelovanje voditeljev evrskih držav z Evropsko centralno banko (ECB). »Izgubiti ne smemo nobenega trenutka več,« je po poročanju tujih tiskovnih agencij v včeraj objavljenem pogovoru za nemški časnik Süddeutsche Zeitung poudaril Juncker. »Svet razpravlja o tem, ali bo območje evra čez nekaj mesecev še obstajalo,« je opozoril. »Z vsemi možnimi sredstvi moramo jasno pokazati, da smo trdno odločeni zaščititi finančno stabilnost monetarne unije,« je sporočil 17 finančnim ministrom evrskih držav. Ob tem je vodja evroskupine potrdil, da so države s skupno evropsko va- Wolfgang Scähuble in Timothy Geithner luto skupaj z ECB in začasnim skladom za zaščito evra (EFSF) pripravljene na ur-gentno kupovanje obveznic ranljivih evr-skih držav. »Še vedno nas čaka odločitev, kaj točno bomo naredili in kdaj,« je po- ansa jasnil in dodal, da bo hitrost ukrepanja odvisna od razvoja dogodkov v naslednjih nekaj dneh. Po Junckerjevih besedah pa vse «blebetanje» o Grčiji pri tem čisto nič ne pomaga. Kot je dejal, izstop te države iz območja evra ni del njegovih «delovnih hipotez», saj bi imelo to «obsežne negativne posledice». V tem smislu je bil do tistih, ki ba-nalizirajo grško vrnitev k drahmi, zelo kritičen. S tem se je obregnil ob nemškega gospodarskega ministra Philipa Roslerja, ki je minuli teden ocenil, da možnost »izstopa Grčije iz območja evra že dolgo ni strašna«. «Tisti, ki nameravajo probleme evrskega območja rešiti z izključitvijo Grčije oz. tako, da to državo prepustijo njeni usodi, niso dognali pravih vzrokov krize,« je prepričan Juncker. Se pa strinja, da si morajo Atene v prvi vrsti pomagati same. »Ne želim zmanjšati pomena problemov, ki si jih je ustvarila Grčija. Ta država mora še naprej kazati konkretne rezultate,« je povedal. Napoved ukrepov je močno umirila pritisk na Španijo in Italijo; zahtevana donosnost na desetletne državne obveznice teh dveh držav se je namreč močno znižala in se še znižuje. (STA) RIM - Nov apel predsednika republike Nujno je doseči širok dogovor o novem volilnem zakonu RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je včeraj naslovil na politične sile v parlamentu nov apel, naj se angažirajo za širok dogovor o reformi volilnega zakona. Podoben apel je predsednik naslovil političnim silam pred dvajsetimi dnevi, a se od tedaj ni nič bistvenega spremenilo. Napolitano je bil kritičen do dejstva, da so bile stranke, ki podpirajo sedanjo vlado, glede volilnega zakona že tik pred dogovorom, a do tega ni prišlo. Minili so tedni, a razprava v parlamentu se ni začela, ugotavlja predsednik. V začetku julija je Napolitano posegel pri predsednikih obeh vej parlamenta in poudaril, da je pomembno predstaviti osnutek kot najširšo možno platformo, četudi še ne dokončano v podrobnostih. A v preteklih dneh so se stališča strank glede reforme volilnega zakona spet oddaljila, namesto da bi se zbli- Giorgio Napolitano ansa žala, ugotavlja predsednik in poziva politične sile k čutu odgovornosti. Gre za to, poudarja Napolitano, da Italija okrepi svojo verodostojnost v mednarodnem merilu, kar je bistvenega pomena v trenutku velikih gospodarskih težav. Na predsednikov poziv sta včeraj odogvorila načalnika parla- mentarnih skupin DS Anna Fi-nocchiaro in LS Maurizio Gaspar-ri. Predstavnica Demokratske stranke je izrazila željo po konstruktivnem vzdušju, drugačnem kot v minulem tednu, ko so prevladovali ultimati in poskusi izsiljevanja. Očitno se je nanašala na besede predstavnikov Ljudstva svobode, da se volilni zakon v parlamentu lahko izglasuje tudi z navadno večino. Želimo spremeniti »Svinjarijo«, vendar hočemo za to ustvariti najširšo možno večino, je dejala Finocchiaro. Tudi Gasparri je dejal, da Ljudstvo svobode hoče spremembo volilnega zakona, vendar »brez diktatov«. Medtem je sekretar Italioje vrednot Antonio Di Pietro spet grobo verbalno napadel predsednika republike, rekoč, da je os Monti -Napolitano kar zadeva absolutizem slabša od tiste, v času vladavine Ber-lusconija. AVSTRIJA - Zaradi vrste škandalov in afer Na Koroškem vse večja možnost predčasnih deželnih volitev CELOVEC - Po razkritju odmevne korupcijske afere, v katero so vpleteni tako politiki ljudske stranke (ÖVP) kot tudi svobodnjakov (FPK), se na Koroškem napovedujejo predčasne volitve morda še letos jeseni. Socialdemokrati (SPÖ), ljudska stranka (ÖVP) in Zeleni so namreč včeraj vnesli nov skupen predlog za izredno sejo deželnega zbora, na kateri naj bi poslanci morda še ta teden glasovali o razpustitvi deželnega zbora in razpisu predčasnih volitev. In takšne niso več tako neverjetne kot je kazalo še pred nekaj dnevi, kajti svobodnjaki na čelu z deželnim glavarjem Gerhardom Dörflerjem (FPK) in predsednikom stranke Uwetom Scheuchom (FPK) so čez konec tedna spremenili strategijo in ne vztrajajo več pri blokadi predčasnih volitev v deželnem zboru. Svetniki FPK bi namreč lahko preprečili sklep o razpustitvi deželnega zbora in s tem o predčasnih volitvah do rednih volitev spomladi 2014. In to zato, ker imajo v deželnem zboru 17 od skupno 36 poslanskih mest in lahko preprečijo potreben kvorum - dvotretjinsko navzočnost poslancev. Na podoben način je že Jörg Haider leta 1994 nameraval preprečiti izvolitev Christofa Zernatta (ÖVP) za deželnega glavarja. Blokada je takrat trajala 86 dni in se je izjalovila. Deželni glavar Gerhard Dörfler (FPK), ki je v soboto sicer še soglašal z napovedjo svojega klubskega predsednika Kurta Scheucha (FPK) o trajni blokadi predčasnih volitev s strani svobodnjakov, je v nedeljo izjavil, da bi predčasne volitve lahko bile vigredi leta 2013. Prvak stranke FPK Uwe Scheuch pa je včeraj v pogovoru za koroški radio predlagal sočasne volitve s parlamentarnimi spomladi 2013. V tem primeru bi morale biti parlamentarne volitve predčasno, kar so stranke na zve- Srbski premier vrnil ukradeno kolo BEOGRAD - Srbski premier Ivi-ca Dačič je včeraj osebno vrnil kolo Japoncu Riju Asadžiju, ki se je s kolesom podal na pot okoli sveta, a so mu ga pred desetimi dnevi v Beogradu ukradli. Kolo je policija nenavadno zavzeto iskala po vsej državi, Dačič pa je dogodek označil za sramoto Srbije. »Ravno zato sta se notranje ministrstvo in policija aktivno vključila v akcijo,« je po poročanju srbske tiskovne agencije Beta dejal Dačič, ko se je 36-letnemu Japoncu opravičil za nevšečnosti. Vseeno mu je ob slovesu smeje svetoval, naj bolj pazi na kolo, dokler ne zapusti Srbije. Za krajo bicikla so osumili Veljka D., ki ga je pri »podvigu« posnela varnostna kamera. Tudi kolo so našli pri njem, vendar pa sam zatrjuje, da »ni imel pri tem nič«, navaja Beta. Japonec neljubega dogodka Srbom ni preveč zameril. Novinarjem je pojasnil, da so mu nekoč na potovanju v Afriki že ukradli čevlje, v Ni-karagvi pa kamero. S kolesom je sicer med letoma 2006 in 2008 že prepotoval Severno in Južno Ameriko ter Avstralijo, letos pa se je podal še na okoli 20.000 kilometrov dolgo pot okoli sveta. V Srbijo je pripotoval 18. julija, kolo pa so mu ukradli z uradnega parkirišča. Ključavnica Veljku D. očitno ni predstavljala velikega problema. Za Montija in ministre kratke počitnice RIM - Zaradi gospodarske krize v Italiji si bodo italijanski premier Mario Monti in člani njegove vlade privoščili le kratek poletni oddih. Premier si bo vzel samo teden dni dopusta, ki ga bo z ženo Elso preživel v svoji vili v kraju Lesa ob jezeru Mag-giore.Dopust premiera, ki je vodstvo vlade prevzel novembra lani, bo trajal od 10. do 18. avgusta. Nekaj dni pa bo Monti mogoče preživel tudi v kraju Porto Recanati ob morju, kjer je do-pustoval že lani. Zaradi negotovosti glede nadaljnjega razvoja krize območja evra je Monti svoje ministre zaprosil, naj si vzamejo le kratek dopust. Večina članov vlade verjetno ne bo zapustila Italije, da bi se lahko v nujnem primeru hitro vrnili v Rim, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Zaradi krize si je veliko Italijanov skrajšalo dopust ali ga v celoti izpustilo. Samo tretjina Italijanov si bo privoščila enotedenske počitnice, 31 odstotkov se jim bo odreklo, 35 odstotkov pa jih bo dopustovalo pri prijateljih in sorodnikih, da bi nekaj privarčevali. L I ZLATO (999,99 %%) za kg 42.516,70 € -36,69 SOD NAFTE (159 litrov) 89,72 $ -0,07 zni ravni takoj zavrnile. Nato Scheuch ni izključil, da bi svobodnjaki pristali tudi na volitve že v naslednjih mesecih, torej še letos, kajti »svobodnjaki se jih ne bojimo«. Predsednik poslanskega kluba koroških socialdemokratov (SPO) Reinhard Rohr, ki je skupaj z Zelenimi in ljudsko stranko vložil skupen predlog za izredno sejo deželnega zbora pa je opozoril, da mora biti seja po poslovniku v roku osmih dni. Predsednik koroških socialdemokratov Peter Kaiser pa je na tiskovni konferenci menil, da bi bil prvi možen termin za predčasne volitve na Koroškem 30. september. Navzlic „političnega močvirja» na Koroškem sta se za takojšno ukrepanje izrekla tudi zvezni predsednik Heinz Fischer, ki pričakuje nadaljnje odstope s političnih funkcij, in tudi pravosodna ministrica Elisabeth Karl. Predčasne volitve na Koroškem zahteva tudi slovenska Enotna lista (EL), zbirna stranka koroških Slovencev. Njen predsednik Vladimir Smrtnik je med drugim dejal, da brez poštenosti ni razvoja dežele in se ob tem zavezl za korenito spremembo tokov odločanja v deželi. Medtem je državno tožilstvo sprožilo postopek proti deželnemu svetniku Haraldu Dobernigu (FPK), izvedlo nekaj hišnih preiskav, in tudi zaslišalo osumljene. Kot znano, je na Koroškem počila politična bomba, ko sta davčni svetovalec Dietrich Birnbacher in (medtem bivši) predsednik koroške ljudske stranke Josef Martinz priznala dogovor s tedanjim deželnim glavarjem Haiderjem o (deloma tudi izvedenem) prikritem financiranju strank OVP in BZO (zdaj FPK) ob prodaji deželnih deležev banke Hypo Alpe Adria bavarski deželni banki. Ivan Lukan EVRO 1.2246 $ -0,60 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 31. julija 2012 valute evro (povprečni tečaj) 31.7. 27.7. ameriški dolar 1,2246 1,2317 japonski jen 95,78 96,29 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,258 25,310 danska krona 7,4385 7,4390 britanski funt 0,77985 0,78295 madžarski forint 279,70 282,65 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6965 0,6966 poljski zlot 4,1207 4,1275 romunski lev 4,5635 4,6110 švedska krona 8,3488 8,5008 švicarski frank 1,2010 1,2010 norveška krona 7,4220 7,4730 hrvaška kuna 7,5220 7,5252 ruski rubel 39,3690 39,7060 turška lira 2,2110 2,2386 avstralski dolar 1,1668 1,1807 braziljski real 2,4828 2,4875 kanadski dolar 1,2297 1,2407 kitajski juan 7,8123 7,8591 indijska rupija 68,0690 68,1560 južnoafriški rand 10,0252 10,1634 / ALPE-JADRAN Torek, 31. julija 2012 3 BARDO - Apel za drugačno politiko na nedeljskem Prazniku emigranta Bodo ljudje še prisiljeni bežati z goratih območij? Evroposlanka Debora Serracchiani poudarila, da je potrebno ubrati pot naložb BARDO - »Gorata in hribovita območja ne smejo biti več kraji, od koder so ljudje prisiljeni bežati. Tem teritorijem je zato treba ponuditi nove priložnosti. Zgolj skrbstvene politike ne potrebujejo, treba je ubrati pot naložb«. Tako je povedala evropska poslanka Debora Serracchiani, ki se je v nedeljo udeležila Praznika emigranta v Bardu. S temi besedami je tudi odgovorila na oster poseg domačega župana Guida Marchiola. Brez ovinkarjenja je župan Barda dejal, da je ravnina oropala gorate kraje, ki se že desetletja soočajo z velikimi težavami, v sedanji krizi s še večjimi. Vsak dan sproti se morajo namreč boriti za to, da jim ne zaprejo poštnega urada, šole, lekarne, bencinske črpalke ... Že desetletja pa so od posegov za gorata področja imeli koristi bogatejši kraji v ravnini ali bogata in vinorodna Brda. Potrebna je nova politika in predvsem so potrebne investicije, je zaključil Marchiol. Veliko zaskrbljenost vzbujajo sedanji trendi, je poudarila Serracchianijeva, ko se vsako vprašanje ocenjuje le z ekonomskega zornega kota, medtem ko je vse, kar je povezano s kulturo in identiteto, potisnjeno v ozadje. Danes pa vemo, da so izseljenci oz. priseljenci ter jezikovne manjšine kvas demokracije in napredka družbe in obenem vir bogastva, tudi ekonomskega. Težave goratih krajev bomo premostili le če bomo opredelili cilje in prioritete ter se zgledovali po najboljših iskušnjah v Evropi na področju pospeševanja turizma in kmetijstva ter varstva kulturne dediščine in okolja, je zaključila evropska poslanka demokratske stranke. Dante Del Medico, predsednik sekcije bivših izseljencev iz Barda in zveze Slovenci po svetu, ki sta organizirali že 34. Praznik emigranta, je v svojem nagovoru izpostavil predvsem vprašanje identitete in njene večplastnosti še posebej pri mladih potomcih beneških izseljencev. Mlade iz Argentine, Kanade, Avstralije in Evrope, ki so bili na tritedenskem seminarju v Benečiji, pa je povabil, naj varujejo in ohranijo tudi svojo slovensko identiteto. Manjšinske jezike in kulturo je treba gojiti in napajati, če jih želimo ohraniti, je nadaljeval razmišljanje ravnatelj Renzo Matte-lig, ki je predstavil zadnjo še svežo publikacijo zveze Slovenci po svetu Po poteh sveta. Gre za kar zajetno publikacijo, v kateri so zbrane življenjske izkušnje kakih 40 beneških izseljencev. Ob italijanskem prevodu so napisane v slovenščini, terskem in nadiškem dialektu, španskem in angleškem jeziku. Pomenljivo pa zaključujejo knjigo pričevanja mladih Afričanov, ki so bili pod prisilo orožja prisiljeni se vkrcati in zbežati iz Libije in so jih namestili prav v Bardo. (NM) V Novem Mestu umrl Mirko Pečar NOVO MESTO - V Novem Mestu so minuli petek pokopali žaro s pepelom Mirka Pečarja, ki je dolgo let bil med vodilnimi v lesni industriji Novoles in zanjo po celem svetu iskal surovine in tkal poslovne vezi. Pri tem je navezal tesne stike tudi s podjetji tržaških rojakov, saj je bil po rodu iz naših krajev. Njegov oče Ivan Pečar, brat gledališke igralke Le-li Nakrst, je bil rojen na Katinari, v času fašizma pa se je izselil v Jugoslavijo. Kot oficir je služboval predvsem na Hrvaškem in tudi Mirko, rojen v Slavonskem Brodu, se je šolal v Zagrebu, delal marsikje, na koncu pa pristal v slovenskem Novem Mestu. Na Katinaro se je vračal pogostoma in ohranil tesne stike s sorodniki, predvsem družinami Spetič in Orel. Mirko Pečar je bil blage in vesele narave, ljubil je knjige in violino, s katero si je krajšal čas v družbi cele kopice potomcev. Videm: konvencija z raziskovalnim centrom VIDEM - Tukajšnja Zveza in-dustrijcev je sklenila konvencijo s tržaškim raziskovalnim središčem Area Science park. Dogovor o sodelovanju sta podpisala predsednika Adriano Luci in Adriano De Maio. Dante Del Medico nm Mladi potomci izseljencev iz več držav sveta so na prazniku zapeli nm SLOVENIJA - Pred Rusko kapelico je govoril Janez Janša »Vlada je na Vršiču hotela preprečiti nove delitve« Pirjevec: Če ti predsednik zagrozi, se moraš umakniti VRŠIČ - Ob Ruski kapelici pod Vršičem so se v nedeljo s tradicionalno slovesnostjo spomnili ruskih vojnih ujetnikov, ki jih je med prvo svetovno vojno zasul snežni plaz. Slovenski premier Janez Janša, častni pokrovitelj slovesnosti, je v nagovoru pred okoli 2000 zbranimi kapelico označil za simbol prijateljstva, ki povezuje slovenski in ruski na-rod.Vodja ruske delegacije, namestnik predsednika zgornjega doma ruskega parlamenta Jurij Vorobjov pa je poudaril, da Ruska kapelica ni le kraj spomina na tragične dogodke prve svetovne vojne, ampak tudi potrditev duhovne sorodnosti in vzajemne naklonjenosti slovenskega in ruskega naroda. Ob tem se je Sloveniji zahvalil za zgledno ohranjanje kapelice. Nedeljsko prireditev so vsekakor nekoliko zasenčile polemike, ki so izbruhnile, potem ko je namesto najavljenega zgodovinarja Jožeta Pirjevca v imenu združenja Slovenija-Rusija govoril njegov predsednik Saša Geržina. V kabinetu predsednika vlade Janše zatrjujejo, da niso postavili nobenih Na Vršiču je ob Ruski kapelici govoril Janez Janša predsedstvo slovenske vlade zahtev glede govorcev na slovesnosti ob Ruski kapelici pod Vršičem. Ob tem navajajo, da je organizator slovesnosti objavil koncept prireditve še preden so se uskladili in tako koncept ni upošteval običajnega protokola ob organizaciji tovrstnih dogodkov. V uradu vlade za komuniciranje (Ukom) navajajo, da so program in aktivnosti pri izvedbi spominske slo- LJUBLJANA - Stališče slovenskega kardinala Rode: Nadškofa Urana nisem nikoli postavljal v slabo luč, kot trdijo mediji LJUBLJANA - Kardinal Franc Rode se je odzval na navedbe, s katerimi so ga nekateri slovenski mediji povezovali z napotitvijo upokojenega ljubljanskega nadškofa Alojzija Urana v Trst. »Vse trditve so laž, vsa namigovanja so izmišljena, so daleč od resnice in zavajajo javnost,« trdi Rode. Dodaja, da gre za podtikanja, nekatere izjave pa da so zunaj vsakršne logike in zgodovinskega konteksta. V zvezi umikom upokojenega nadškofa Urana iz Slovenije po navodilu Svetega sedeža se v nekaterih slovenskih medijih - kot poroča Slovenska tiskovna agencija - omenja tudi ime kardinala Rodeta, češ da naj bi vplival na disciplinske ukrepe, ki zadevajo njegovega naslednika na sedežu ljubljanske nadškofije. Eden od pobudnikov podpore nadškofu Uranu gospod Valentin Zibelnik je v minulih dneh med drugim dejal, da naj bi Rode imenovanje Urana za ljubljanskega nadškofa leta 2004 označil kot kadrovsko napako. Kot je včeraj navedel Rode, mu novinar Dela v Sobotni prilogi podtika isto trditev. Izjavil naj bi, pravi, da je imenova- Slovenski kardinal Franc Rode nje nadškofa Urana kadrovski kiks. Kakor trdi novinar, naj bi »Rode po Vatikanu svojega škofovskega naslednika postavljal v slabo luč prav v časih, ko se je Uran odločil, da finančno že precej razmajani mariborski nadškofiji ne bo pomagal z denarjem Gozdnega gospodarstva Bled, ki je prek Metropolitane v lasti ljubljanske nadško- Bivši nadškof Alojz Uran fije.« Toda nepreverjenih in neutemeljenih namigovanj so po Rodetovih navedbah polni tudi drugi slovenski mediji, češ da naj bi s svojim vplivom in celo s spletkami, vplival na dogodke v zvezi z nadškofom Uranom. Vse te navedbe je Rode označil za laž. Kot je pojasnil, je ob imenovanju Urana za ljubljanskega nadškofa leta 2004 povedal, da to »resda ni bila moja izbira, da pa spoštujem odločitev svetega očeta. O kadrovski napaki ali kiksu nisem govoril«. Prav tako je po Rodetovih trditvah lažna, krivična in izmišljena trditev, da je nadškofa Urana v Vatikanu postavljal v slabo luč ravno v času, ko se je odločil, da mariborski nadško-fiji ne bo pomagal z denarjem Gozdnega gospodarstva Bled. »To je hkrati tudi zunaj vsakršne logike in zgodovinskega konteksta,« je zapisal kardinal. Ko je sam leta 1997 postal ljubljanski nadškof metropolit, so ljubljansko nadškofijo vabili, naj pristopi k sodelovanju pri projektih mariborske škofije. Kot je pojasnil, je tedaj jasno povedal, da Ljubljana pri teh projektih ne bo sodelovala »Če se je nadškof Uran pozneje - o tem ne vem nič - odločil za isto linijo, sem tega samo vesel. Da bi ga zaradi tega v Vatikanu postavljal v slabo luč - komu kaj takšnega lahko sploh pade na misel,« je oster Rode. Ob tem sprašuje, kako naj bi se izneveril smeri, v kateri je deloval kot ljubljanski nadškof, »samo da bi škodoval svojemu nasledniku«. vesnosti usklajevali skupaj z organizatorji dogodka in da je bilo ves čas načrtovano, da bosta imela govor, kot častni pokrovitelj slavnostne prireditve, slovenski predsednik vlade Janša in predsednik Sveta federacije Federalnega zbora Ruske federacije Vorobjov. Glede na dejstvo, da letos obeležujemo tudi 20. obletnico diplomatskih odnosov med državama, je kabinet predsednika vlade predlagal, da imata pozdravni govor tudi predsednika oz. najvišja predstavnika organizatorjev, so navedli v Ukomu. »Iz kabineta predsednika vlade torej niso bile postavljene zahteve glede govorcev, temveč smo želeli skupaj z organizatorji pripraviti koncept prireditve, ki je bil skladen z naravo in protokolom letošnje pomembne obletnice,« navajajo v Ukomu in dodajajo, da so organizatorju objavili svoj koncept prireditve, še preden je prišlo do prvih usklajevanj, in tako koncept ni upošteval običajnega protokola.Sicer pa v kabinetu vlade nasprotujejo, da se iz spominske slovesnosti ob Ruski kapelici pod Vršičem, ki ima velik pomen za prijateljske odnose med Slovenijo in Rusijo, poskuša ustvariti razpravo in delitve, ki jih Slovenija za svojo prihodnost ne potrebuje in ki ne doprinesejo h kvaliteti odnosov med državama, so še sporočili iz Ukoma. Pirjevec je včeraj potrdil, da se je sporazumno z Geržino odpovedal govoru na proslavi, »potem ko je iz Janševega kabineta prišel ukaz, da naj v imenu društva Slovenija-Rusija govori ali gospod Geržina, ki je pač predsednik društva, ali nihče drug«. To je po Pirjevče-vem mnenju pomenilo, da on ni smel govoriti. »Če predsednik vlade izjavi, da ne smete nastopiti in obenem zagrozi, da ne bo poslal vojakov, je jasno, da ne moreš narediti drugega, kot da se umakneš,« je dejal Pirjevec. Na dogajanje so se odzvali tudi v poslanski skupini Pozitivne Slovenije, kjer so opozorili, da je za določitev programa odgovorno društvo Slovenija-Rusija in ne vlada oz. koordinacijski odbor za državne proslave ter protokol RS. Društvo se tako svobodno odloča o tem, kdo na slovesnosti nastopa, opozarjajo v opozicijski stranki. Ob tem dodajajo, da kabinet predsednika vlade nima pooblastil, da odloča o izkazovanju vojaške časti oz. udeležbi garde Slovenske vojske (SV) oz. častne enote RS na slovesnostih, saj je garda enota SV, njeno udejstvova-nje oz. naloge pa opredeljujejo protokolarna pravila in pravila službe ter odredbe SV. 4 1 4 Torek, 31. julija 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu OKOLJE - Naravovarstvena organizacija WWF predstavila študijo tržaške univerze WWF: Iz železarne uhaja preveč benzena Prekomerna količina prihaja iz koksarne - Zolia: Pokrajina ne bo kar tako podpisala vladnega dokumenta Iz škedenjske železarne in točneje iz koksarne uhaja preveč benzena, in to ne občasno, ampak stalno. To dokazuje študija, ki jo je izdelala tržaška univerza po nalogu naravovarstvene organizacije WWF in v okviru katere so dalj časa merili onesnaženost zraka blizu železarne in sploh v Škednju. Izvedenci univerze so merili stopnjo onesnaženosti tudi v nekaterih stanovanjih. Iz raziskave je izšlo, da zadeva uhajanje benzena ves Škedenj, v bližini koksarne pa je količina benzena v zraku nad zakonsko določeno mejo. Jasno je torej, da so za benzen v zraku odgovorne emisije iz koksarne, je v imenu WWF povedal Dario Predonzan, ki je včeraj predstavil izsledke študije skupaj s Pier-luigijem Barbierijem z oddelka za kemične in farmacevtske vede na tržaški univerzi, ki je opravil raziskavo. Emisije benzena povzročajo skratka zračno onesnaževanje v vsem Škednju, vendar v mejah zakona. Problem je v neposredni in tudi posredni bližini koksarne. Še dvesto metrov od nje je namreč koncentracija benzena pretirana in presega od zakona predvideno mejo, se pravi pet mikrogramov na kubični meter zraka. Za merjenje onesnaženosti zraka so se poslužili posebnih naprav, ki so jih postavili blizu 6 poslopij, ki so od koksarne v različnih razdaljah. V petih poslopjih so merili zrak tudi v notranjosti. Raziskava se je začela v začetku maja, stopnjo onesnaženosti pa so merili 4 do 6 dni tedensko. V nekem stanovanjskem bloku, ki je od koksarne oddaljen manj od 200 metrov je stopnja onesnaženosti prekoračila zakonsko dovoljeno mejo v 8 tednih na skupaj 11. V drugi stavbi, ki je oddaljena 240 metrov od koksarne, pa je bila stopnja onesnaženosti v povprečju dvakrat manjša in je le občasno prekoračila mejo. V stanovanjih je bila stopnja benzena povsod nižja, vendar povprečno vezana na onesnaženost zraka zunaj poslopja. Srečanja na sedežu WWF sta se udeležila tudi pristojna občinski in pokrajinski odbornik Umberto Laureni in Vitto-rio Zollia. O dokumentu, ki ga bo italijanska vlada naslovila na lokalne uprave glede nadaljevanja industrijskih dejavnosti na območju železarne po letu 2015, je Laure-ni poudaril, da bo potrebno upoštevati okolje. Zollia pa je temu dodal, da brez ustreznih jamstev pokrajinska uprava tega dokumenta ne bo podpisala. A.G. Pogled na škedenjsko železarno s hitre ceste kroma TRAJEKT Fincantieri: novo naročilo Italijanska ladjedelniška družba Fincantieri si je zagotovila novo pomembno naročilo: za kanadsko plovno družbo Societe des traversiers du Quebec bi zgradila trajekt najsodobnejše vrste. Naročilo je vredno 148 milijonov kanadskih dolarjev. Pogodbo sta podpisala predsednik kanadske plovne družbe Georges Farrah in direktor oddelka za trgovske ladje družbe Fincantieri Gabriele Cocco. Fincantieri bo trajekt predala naročitelju konec 2014. Trajekt bo vozil na progi Matane-Baie-Comeau-Godbout v Kanadi, na njem bo zaposlenih 115 ljudi. Letno bo opravil 1.600 plovb z več kot 200 tisoč potniki in 116 tisoč vozili. Iz vodstva Fincantieri so včeraj sporočili, da znašajo naročila skupno 7.069 milijonov evrov. Kljub temu pa bodo v nekaterih ladjedelnicah družbe še posegati po dopolnilni blagajni. SERTUBI - Na sindikalni skupščini protest proti podjetju in zahteva po ukrepih javne uprave Družba Jindal bo septembra ustavila proizvodnjo Vlada naj naroči nove cevi za obnovo vodovodov Sindikati kovinarjev Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uilm ter Ugl bodo zahtevali od italijanske vlade, naj takoj posreduje deželni in lokalnim upravam dokument glede nadaljevanja industrijske dejavnosti na območju škedenjske železarne tudi po letu 2015. Ravno tako bodo zahtevali od lokalnih uprav, naj ta dokument takoj podpišejo. Javna uprava mora skratka jasno povedati, da se bo lahko to območje še razvijalo v industrijske namene, tudi družba Jindal pa bo morala obelodaniti svoje načrte. To je izid sindikalne skupščine, ki je bila včeraj popoldne v tovarni Sertubi po nedavnih trditvah vodstva družbe Jindal (ki ima v najemu Sertubi), češ da bodo v septembru ustavili proizvodnjo, ker ni dovolj naročil. Družba Jindal, ki je med možnimi kupci železarne, je namreč napovedala, da bo zamrznila vse predvidene naložbe. Delavce čaka zaradi tega v septembru izredna dopolnilna blagajna, že danes pa je od skupaj okrog 220 zaposlenih približno 140 delavcev v dopolnilni blagajni. Konec tedna bodo šli vsi zaposleni na dopust, po poletnem premoru pa se torej obeta še hujši položaj. Na skupščini so razglasili stanje pripravljenosti in bodo v septembru hudi protesti, če se ne bo stanje medtem spremenilo. Skupina Jindal se namreč zdaj obnaša v protislovju z lanskimi obljubami, ko je napovedovala naložbe in razvoj, so povedali. Sindikati bodo zahtevali poleg dokumenta iz Rima tudi takojšnje ukrepe za preporod italijanske in tržaške industrije ter specifično za rast Sertubija. Med predlogi sindikata je obnova italijanskih vodovodnih omrežij, ki so domala povsod že dotrajana, nove cevi pa bi lahko prispeval Sertubi. Če pa ne bo Pokrajina Trst podpisala dokumenta iz Rima, kot je to povedal pristojni pokrajinski odbornik Vittorio Zollia včeraj na sedežu WWF, si bo morala prevzeti to odgovornost, je povedal pokrajinski tajnik sindikata Fiom-Cgil Stefano Borini. Odbornik Zollia bo moral tudi povedati, je dodal, kakšna bo prihodnost 2000 delavcev železarne, Sertubija in povezanih dejavnosti. A.G. KAMNOSEŠTVO - Ukrep deželnega parlamenta v sklopu evropske zakonodaje Opuščeni kamnolomi bodo lahko zaživeli Zadovoljstvo svetnika Slovenske skupnosti Igorja Gabrovca - Ukrep zadeva predvsem devinsko-nabrežinsko in repentabrsko občino Deželni svet Furlanije Julijske krajine je odobril zakon, ki prilagaja deželno zakonodajo evropskim direktivam. Zadnji »evropski« zakon, kot mu pravijo, namenja pozornost predvsem izvrševanju evropske odredbe o novih storitvah znotraj Evropskega trga in posodobitvi izvajanja uredbe o evropski zaščiti ptic. Med obravnavo zakonskega osnutka so deželni svetniki predložili zajetno število popravkov. Med temi je za tukajšnje gospodarstvo posebno omembe vreden tisti (prva podpisnika svetnika Ljudstva svobode Alessandro Colautti in Luigi Cacitti), ki dodaja k omenjenemu zakonu (člen številka 14) nova določila v zvezi s kamnoseško dejavnostjo znotraj območij, ki so zaščitena na podlagi evropskih določil Natura 2000 (t.i. Sic-Zps). Po novem bo mogoče v naši pokrajini odpreti zapuščene kamnolome okrasnega kamna, ki se nahajajo predvsem v devinsko- nabrežinski in repentabrski občini. »O težavah kraških kamnosekov sem bil podrobno seznanjen, saj sem v teh letih imel več srečanj z njimi. Nič koliko je bilo tudi pobud v deželnem svetu, s katerimi sem sku- šal ublažiti velike težave, ki jih imajo kamnoseki zaradi delovanja znotraj zaščitenih območij,« poudarja deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec. Po uvedbi zaščitenih območij ZPS-SIC na Krasu so se kamnolomi in posledično tudi znamenita obrt kamnoseške obdelave kraškega kamna znašli v velikih težavah zaradi nejasnih pravil, ki so večkrat spravila v obup številna obrtna podjetja na Krasu. V evropski zakon so deželni poslanci vnesli popravek, ki bo nedvomno olajšal trenutno nevzdržno stanje, ocenjuje Gabrovec, saj znotraj zaščitenih območij ponovno odpira možnost, seveda ob upoštevanju preostalih naravovarstvenih določil in preučitvi vplivov na okolje, razvijanja obstoječih in tudi ponovnega odprtja nekdaj opuščenih kamnolomov okrasnega kamna, se pravi kategorije, ki je edina značilna na Krasu. Na osnovi istega popravka bodo lahko kamnolomi spre- menili svoj obseg v kolikor bi bilo to potrebno in koristno za okoljsko in naravno prenovitev obrabljenega območja, torej smotrnejšo reorganizacijo dejavnosti znotraj kamnoloma. »Prepričan sem, da je bil popravek v mejah možnega pravilno ustrojen, ker v okviru zakonskih določil o varstvu okolja prispeva k olajšanju kamnoseške dejavnosti, ki je že stoletja prisotna, tradicionalna in še do danes gospodarsko pomembna na našem ozemlju. Od tu moja odločitev, da sem kot (žal) edini predstavnik levosredinska opozicije utemeljil podporo in pozitiven glas za popravek, ki so ga predlagali kolegi iz vrst Tondove deželne večine. Upati je, da bo ukrep srečno prestal tudi rimsko in nato še bruseljsko oceno, saj so glede te problematike posebej negativno nastrojeni zlasti nekateri samozvani, a še kar vplivni naravovarstveniki,« meni še Gabro- / TRST Torek, 31. julija 2012 5 POKRAJINA TRST - Uprava jih je vključila v rebalans proračuna Desni sredini ne gredo v račun prispevki iz zaščitnega zakona Sp^ na Skupno 218 tisoč evrov za prevajanje, publikacije, okenca za stike z javnostjo avtobusni progi št. 33 Seminar o reformi trga dela Na sedežu menedžerske šole MIB (Trg Nassirya 1) se danes ob 14.30 na pobudo podjetja Ergon consu-letni associati začenja seminar posvečen reformi dela italijanske ministrice Fornero. Gostje bodo udeležencem orisali novosti, ki jih predvideva zakon 92/2012. Prispevki za prevajanje in druge dejavnosti, ki jih predvideva zaščitni zakon, še vedno ne gredo v račun tržaški desnici. Sinoči je na tržaški pokrajini spet dokazala, da je alergična na vse, kar ima opravka z denarjem, namenjenim za izvajanje zaščitnega zakona. Tržaški pokrajinski svet je imel na dnevnem redu sinočnje seje tudi sklep o rebalansu proračuna, v katerega je odbor-nica za finance Mariella De Francesco vključila tudi prispevek za izvajanje določil zaščitnega zakona. Pokrajinska uprava je zanj zaprosila že 30. aprila 2010. Po dobrih dveh letih je vendarle prispel v pokrajinsko blagajno. Skupno znaša 218.375 evrov, ki jih je pokrajinska uprava porazdelila za razne dejavnosti. Tako je 39 tisoč evrov predvidenih za prevode za pomoč političnim organom; 18.720 evrov je namenjeno publikacijam v slovenskem jeziku; 32.757 evrov za okrepitev slovenščine na spletu; 50.674 evrov za dejavnosti dvojezičnega okenca in dvojezičnega okenca v prometnem uradu; 26.700 evrov za izda- jo knjig in katalogov v slovenskem jeziku; 39.522 evrov za prevajanje spletne strani, dejavnosti dvojezičnega okenca in okenca za stike z javnostjo; 10.500 evrov za prevajalsko službo v pokrajinskem sve- NABREŽINA - Kraški vodovod Zavarovanje pred ■v v puščanjem cevi Odjemalci Kraškega vodovoda bodo zavarovani pred morebitno izgubo vode od števca do pipe. Zavarovanje jih bo stalo 3,80 evra letno. Ta cena velja za tako imenovano domačo porabo vode; za vse ostale porabe (na primer gospodarske) bo zavarovanje stalo 7 evrov letno. Tovrstno zavarovanje bo stopilo v veljavo v kratkem, usluga pa bo odjemalcem zaračunana v decembrskem ra- Vodstvo Kraškega vodovoda se je odločilo, da ponudi svojim odjemalcem (skupno jih je približno 3.400) to uslugo, da bi s tem imeli enake ugodnosti kot odjemalci tržaškega vodovodnega podjetja AcegasAps, je včeraj pojasnil predsednik David Pizziga. Pogajanja z zavarovalnico so bila zahtevna, naposled je kraškemu vodovodu vendarle uspelo »iztržiti« ceno, ki jo je bil že pred časom uvedel AcegasAps. Obstajala je namreč »nevarnost«, da bi bila cena za zavarovanje odjemalcev Kraškega vodovoda višja od zavarovalnine odjemalcev podjetja AcegasAps, ker je slednjih več. Poudariti pa je treba, da je izguba vode na omrežju Kraškega vodovoda (kakih 20 odstotkov) bistveno manjša od izgube vode na omrežju AcegasAps (45 odstotkov), kar je pripomoglo k temu, da se zavarovalnini bistveno ne razlikujeta. Tako bodo odjemalci Kraškega vodovoda zaščiteni pred morebitno izgubo vode od števca do pipe. Tehnično temu pravijo »neopazna izguba vode«, to je tiste, ki nastanejo zaradi puščanja tako v podzemskih kot vzidanih vodovodnih ceveh, in tiste, ki jih ni mogoče neposredno zaslediti. Ob tem gre opozoriti, da med tovrstne izgube ne sodijo tiste, ki se nanašajo na nepravilno delovanje vodovodnih pip in ventilov, puščanje sanitarij, pralnih in pomivalnih strojev in podobno. Izgube vode od števca do pipe bodo vsekakor preverili tehniki Kraškega vodovoda. V primeru, ko bi bila potrjena tovrstna izguba vode, bo odjemalec plačal samo količino vode, ki jo je ponavadi porabil v enakem obdobju v prejšnjih letih, količina vode, ki bo presegala normalno porabo pa bo v breme zavarovalnice. Kraški vodovod vsekakor ni hotel vsiliti tovrstnega zavarovanja svojim odjemalcem. Kdor ga ne bi želel, mora to pisno sporočiti uradu Kraškega vodovoda (po faksu, preko elektronske pošte, po pošti ...). Kraški vodovod je v preteklih tednih že pisno obvestil svoje odjemalce o zavarovanju; doslej sta se le dva kroma porabnika odrekla možnosti tovrstnega zavarovanja, kar zgovorno priča, da so odjemalci pozitivno ocenili novo pobudo vodstva vodovoda. Kraški vodovod je nadalje obvestil odjemalce o tako imenovanem jamstvenem pologu. »Porabniki, ki vprašajo za trajnik preko banke, ne bodo plačali nobenega jamstvenega pologa; v primeru, da se plačilo pooblasti banki preko traj-nika po že podpisani pogodbi za dobavo vode, bo jamstveni polog povrnjen v naslednjem računu.« M.K. tu. V sklepu je tudi predvidena možnost zaposlitve za nekatere dejavnosti. Prispevki za izvajanje zaščitnega zakona niso bili po godu desnosredinski opoziciji. Najbolj glasno sta proti njim prote- KONTOVEL - Mlaka stirala svetnik Dipiazzove liste Giorgio Rossi in predstavnik Severne lige Paolo Poli-dori. Rossi je ocenil, da je taka delitev popolnoma zgrešena in da bi bilo bolje, ko bi denar izkoristili na primer za popravilo kake slovenske šole, ali pa bi ga namenili kakim drugim dejavnostim. Nekdanji devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret je izjavil, da ne nasprotuje prispevkom za uveljavljanje slovenskega jezika, napovedal pa je, da bo glasoval proti sklepu, ker nasprotuje proračunskemu rebalansu, v katerega je občinska uprava vključila tudi prispevke za izvajanje zaščitnega zakona. Pokrajinska skupščina je tako izglasovala sklep o rebalansu proračuna (z vključenimi prispevki iz zaščitnega zakona) z glasovi levosredinske večine,medtem ko so svetniki desne sredine glasovali proti. Na dnevnem redu sinočnje seje je bila tudi presoja o vplivu na okolje visoko-hitrostne železnice. Razprava se je - po začasni prekinitvi seje - zavlekla v noč, o njej bomo še poročali. M.K. Poginili krapi Poseg rajonskega predsednika Cattaruzze pri odborniku Laureniju PREDOR KRAS - Sinoči nekaj po 19. uri Smrtna nesreča pri izhodu za Padriče Nekaj minut po 19. uri je pri izhodu iz predora Kras, točneje pri odcepu za Padriče (v smeri proti Opčinam) prišlo do nesreče, v kateri je življenje izgubil 46-letni turški državljan A.C. Po prvih podatkih, ki nam jih je posredovala služba 118, jih je o nesreči telefonsko obvestil avtomobilist, ki je ravnokar vozil tam mimo. Na tleh pred tovornjakom s turško evidenčno tablico je namreč zagledal ležečega moškega. Ko je osebje službe 118 z rešilcem prišlo na kraj dogodka, pa je bil moški že mrtev. S prometne policije so nam pojasnili, da vzroke nesreče šele ugotavljajo, najbrž pa je turškega državljana, ki je upravljal tovornjak, obšla slabost. Izgubil naj bi nadzor nad vozilom in naj bi takoj po izhodu iz predora zavozil v drog na levi strani voznega pasa. Udarec naj bi bil tako silen, da ga je skozi prednjo šipo vrglo na cesto, nakar naj bi ga še povozil lasten tovornjak. Novice so bile sinoči skope. Nesreča je seveda upočasnila promet in vozniki so lahko vozili le po enem voznem pasu. Romunski državljan se je kljub izgonu vrnil v Italijo 33-letni romunski državljan V.A.A. se je, kljub prepovedi vstopa v Italijo, minuli konec tedna z avtomobilom pripeljal v Trst. Prefekt iz Verone je leta 2010 odredil njegov izgon zaradi varnostnih razlogov. Nasilni Tržačan bo za zapahi še skoraj dve polni leti Tržaški agenti so v nedeljo dopoldne aretirali 28-letnega Tržačana Benita Carisa. Dol-žijo ga številnih kaznivih dejanj in prekrškov, od groženj do fizičnega obravnavanja, prekupčevanja, posesti in nošenja orožja. Za zapahi bo moral prestati še leto in enajst mesecev zaporne kazni. Krapom se v kontovelski Mlaki ne godi dobro, je pretekli teden opozoril domačin Dušan Križman. Včeraj je predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Roberto Cattaruzza po telefonskem pozivu občana odkril na Mlaki tri velike poginule krape. Po vsej verjetnosti je bilo zanje usodno pomanjkanje kisika v vse bolj plitvi vodi. K temu naj bi delno botrovalo sedanje dolgo sušno obdobje, svoje pa naj bi »prispevali« tudi številni gradbeni posegi v bližini, ki naj bi spremenili tok podtalnice, ki je stoletja dovajala Mlaki svežo vodo. Cattaruzza je o zadevi takoj obvestil tajništvo tržaškega občinskega odbornika za okolje Umberta Laureni-ja in naročil, naj zahteva poseg gozdne straže in gasilcev, da bi dolili prepotre-bno vodo Mlaki. Cattaruzza je tudi ocenil, da bi bil za »rešitev« Mlake potreben korenit poseg, sicer obstaja nevarnost, da se bo Mlaka izsušila, s čemer bi Kontovel in sploh Zahodni Kras izgubili enega od svojih naravnih biserov. V ta namen namerava Cattaruz-za sklicati sestanek, na katerem naj bi predstavniki rajonskega sveta, tržaške pokrajine, tržaškega odborništva za okolje, krajevnih kulturnih društev in naravovarstvenih organizacij ter mira-marskega morskega parka. Sestanek naj bi bil predvidoma konec septembra. M.K. Prevozno podjetje Trieste Trasporti obvešča, da bodo zaradi del zaprli Ul. Campanelle in da bodo zato jutri ob 8. uri spremenili avtobusno progo št. 33 na odseku med Ul. An-tico in Ul. Zarotti. Avtobus št. 33 bo tako peljal od Stare mitnice do »železniškega mostu« in nazaj. Avtobus št. 33/ pa bo povezoval Trg Pestalozzi, Reško cesto, Ul. Brigata Casale in športno igrišče v Ul. Campanelle. Avtobus na nočni progi C bo peljal s Trga Goldoni do Ul. Campanelle (most) - Reška cesta -Ul. Brigata Casale - Ul. Campanelle (športno igrišče) - Ul. Brigata Casale - Katinara. Morebitne informacije so na spletni strani www. triestetrasporti.it, zelena številka 800-016675. Nov član tržaškega okraja kave Trieste Coffee Cluster, agencija za razvoj okraja kave v Trstu, ima novega člana. V agencijo je vstopilo podjetje Romani, špediterska hiša, specializirana za kavo in kakav s sedežem v Genovi. Z njegovim pristopom je Trieste Coffee Cluster še učvrstil svojo vlogo na področju trgovanja s kavo. Samo še danes na ogled razstava o Nereu Roccu Samo še danes (od 10. do 21. ure) si lahko v skladišču 26 v starem pristanišču ogledamo razstavo posvečeno slavnemu nogometašu in trenerju Nereu Roccu ob 100-letnici rojstva. Za vstopnico bodo zainteresirani morali odšteti 10 evrov, poskrbljeno pa je tudi za avtobus, ki pelje od Trga Duca degli Abruzzi do skladišča. Danes ob 17.30 bo v tamkajšnji konferenčni dvorani javno srečanje posvečeno športu kot vzgojnemu momentu in pomoči pri zdravju. Zgodba o Trstu in Cecchelinu Na Verdijevem trgu bo v okviru tržaških poletnih večerov drevi ob 21. uri zaživel Trst 30-ih let. O Trstu in Cecchelinu bosta z besedo in glasbo pripovedovala Alessio Co-lautti in Carlo Tommasi. Policija zalotila dvanajst pribežnikov Tržaška obmejna policija je v sklopu redne nadzorne dejavnosti minuli vikend v bližini Proseka in pa mestne železniške postaje spet zasačila več skupinic nezakonitih priseljencev. Ponovno so bili to v glavnem somalijski državljani - teh je bilo deset - ob njih pa še Afganista-nec in Pakistanec. Še pred tednom dni smo zabeležili novico, da je policija pri Devinščini naletela na ravno tako deseterico Somalcev, ki so bili namenjeni na sever Evrope. Po prvih podatkih kaže, da so mladi možje, stari od 15 do 29 let, za beg iz domovine odšteli od 8 do 12 tisoč ameriških dolarjev. Vsi so bili brez dokumentov in povsem izmučeni od dolgega potovanja, predvsem pa od lakote in žeje. Ob pogledu na agente so nekaterim obraz oblile solze - solze strahu, a tudi upanja v pomoč. Agenti so jim takoj posredovali najnujnejše. Nekatere izmed mladih tujcev so tržaški policisti že odposlali v Slovenijo (od koder so prišli), druge pa so odvedli v urad za priseljence na tržaški kve-sturi. Mladoletnike in prosilca za azil pa so seveda pospremili v za to pristojne mestne zbirne centre. 6 Torek, 31. julija 2012 TRST / PROJEKT GEOSWIM - Športno-znanstvena pustolovščina Miljčana Stefana Furlanija Z masko in dihalko od Šišana do tržaškega Velikega trga Med zalivi, plažami, spodmoli in klifi spoznaval pestrost nežive narave - V 25 dneh preplaval 260 kilometrov Z zadnjimi sončnimi žarki se je v nedeljo 39-letni Stefano Furlani pojavil v Tržaškem zalivu in na stopnicah pred Velikim trgom zaključil svojo 25 dnevno športno-znanstveno pustolovščino: z masko in dihalko je priplaval vzdolž istrske obale od hrvaškega Šišana (pri Pulju) do Trsta, za skupnih 260 kilometrov. Miljčan Furlani je namreč raziskovalec na direk-toratu za matematiko in geoznanosti tržaške univerze in v okviru projekta GeoS-wim, ki ga ob univerzi podpirajo še tržaški zavod Nordio, Miramarski naravni rezervat in krožek Istria, skušal osvetliti geo-morfološko naravno dediščino gornje obale Jadrana, pravzaprav Istre. »Zamisel se nam je porodila pred letom dni. Istrsko obalo smo namreč z znanstvenega vidika že precej poznali, na tak način pa smo se je tudi osebno "dotaknili". Prava športno-znanstvena pustolovščina,« zagotavlja Furlani. Iz zaliva v zaliv, od plaže do plaže, mimo spodmolov in klifov je spoznaval pestrost nežive narave oz. njene geološke, geomorfološke in hidrološke pojave. V zvezek je pridno beležil obalne reliefne oblike in jih nato še ujel v podvodni fotoaparat, ob tem pa posnel kar 120 kilometrov nadvodnih in podvodnih (v 3D tehniki) videoposnetkov. Taka geomor-fološka raziskava je na tem območju novost, saj se še nihče ni lotil tako prostorsko obsežne analize ... v vodi. »Recimo, da so se doslej raziskovalci posvetili specifično kaki jami ali omejenemu predelu, celovitega pregleda istrske obale pa še ni bilo.« Stefano je podobne raziskave opravljal tudi na Malti, Sardiniji, v Tirenskem morju, Španiji in Grčiji, vendar so bile vselej razmere slabše kot na severnem Jadranu. »Obala je drugje povečini izpostavljena vetru ali različnim klimatskim pojavom, kar ne dopušča takega načina preverjanja.« Na pustolovščino se je podal tako rekoč sam, saj ga je skupina kolegov spremljala le občasno po kopnem, kamor se je vračal vsak večer. »Spal sem po apartmajih, saj me je v to primorala znanstvena narava projekta: vsak večer sem namreč moral nalagat zbrane podatke na računalnik.« Med plavanjem je s seboj vlekel mali gumijasti splav s potrebno merilno in navtično opremo: dva GPS (eden je bil pametni telefon), fotoaparat, globi-nomer, anemometer za merjenje vetra, več metrov, beležko, dve kameri (ena je bila podvodna), multiparametično sondo CTD za merjenje prevodnosti, temperature in pritiska vode. Ob tem pa seveda hrano, pijačo in dokumente. Stefano in njegov splav v morju pred Velikim trgom kroma Na obali ga je ob množici prijateljev in kolegov pričakal tudi župan Cosolini kroma Vsak dan je preplaval povprečno 10 kilometrov in vzdolž hrvaško-slovensko-italijanske obale opravil kar 27 postaj. Kako pa se je fizično pripravljal na zahteven podvig? »Nikakor nisem izurjeni plavalec. Starša bi lahko celo povedala, da sem se kot otrok morja dobesedno bal. Sicer pa tako raziskovanje ne zahteva posebnih športnih veščin,« nam je hitel pojasnjevati. V morju je namreč veliko hodil, kljub temu pa se je pozimi precej pripravljal v bazenu, od pomladi dalje pa v morju. Večjih težav ni bilo. No, enkrat se mu je prevrnil splav, aparature pa so bile nanj tesno privezane, tako da ni izgubil ničesar, enkrat pa mu je ponagajalo morje, pravzaprav veter, ki mu pri rtu pri Savudriji ni dovolil v morje. Obilico podatkov bo v prihodnjih mesecih temeljito analiziral, z geomor-fološkega vidika pa lahko že sestavi podrobno morfološko karto istrske obale. Furlani nam je priznal, da je bil pred odhodom prepričan, da bo s takim raziskovalnim pristopom rešil marsikatero znanstveno dilemo. Pa se je uštel, saj so se kilometer za kilometrom stalno odpirala nova, zanimiva vprašanja, ki zahtevajo seveda dodatne, poglobljene in specifične raziskave. Izkušnja pa je bila nadvse pozitivna, tako da bi jo v prihodnje z veseljem ponovil, morda pa tokrat z drugačnimi cilji oz. bolj temeljitimi analizami. Sara Sternad ŠOLA NA KATINARI - Združenje staršev Tabor angleškega jezika ter računalniška, šahovska in fotobiološka delavnica Včeraj danes Združenje staršev srednje šole svetih Cirila in Metoda - oddelka na Katinari obvešča, da bo od 19. do 24. avgusta tabor angleškega jezika Jezikajte, ki ga vodijo mentorji angleškega materinega jezika. Primeren je za otroke od 9. do 17. leta. Udeležencem nudi vse prednosti sistema Full-immersion, kar pomeni, da vse aktivnosti v 6-dnevnem kampu potekajo v angleškem jeziku. Poleg jezikovnih spretnosti bodo otroci s pomočjo dejavnosti v kampu izboljšali tudi svojo ustvarjalnost, družabnost ter sposobnost za timsko delo. Vse to pa se bo dogajalo v varnem in prijetnem okolju Dijaškega doma Srednje gozdarske in lesarke šole v Postojni. Vsak dopoldan bodo na sporedu tri učne ure v okviru jezikovnih delavnic, popoldan pa se bodo zvrstile razne rekreacijske in družabne aktivnosti. Večeri pa bodo namenjeni kvizom, družabnim igram in filmom. Šahovska in računalniška delavnica Mišk@ bo na sporedu od 27. do 31. avgusta na Trgovskem zavodu Žiga Zois, namenjena je otrokom od 2. razreda osnovne do 3. razreda srednje šole, otroci bodo spoznavali programe Office-a (word, excel in pawer po- int), uporabo interneta in sploh vsega, kar jim je lahko v pomoč pri izdelavi raziskovalnih nalog, obenem pa se bodo lahko preizkušali v šahu, večni igri strategije. Od 3. do 7. septembra pa pripravljamo biološko fotografsko delavnico Poglej pticka! Delavnica bo delno potekala na zavodu žiga Zois in delno na Krasu. Delavnico bo vodila biologinja, ki bo otrokom razkrila svet plazilcev, dvoživk in kačjih pastirjev, ki živijo pri nas. Delavnica je namenjena le korajžnim, ki se želijo približati tem vrstam in izvedeti kaj novega o njih, na tak način bodo otroci premagovali strahove in podirali stereotipe o teh vrstah živali. Opazovali bodo kuščarje in jih fotografirali. Delavnica je namenjena otrokom od 2. razreda osnovne šole dalje. Zato, da lahko vse te tabore izpeljemo, pa se toplo zahvaljujemo Uradu vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Zadružni Kraški banki, podjetjema Cogeco in Sandalj Trading Company S.p.a., ki so naš program finančno podprli. Razpoložljivih je še nekaj mest. Za vse informacije in prijave smo vam na voljo na 3202717508 (Tanja) ali po mailu: zscirilmetod@gmail.com do 10. avgusta. Danes, TOREK, 31. julija 2012 IGNAC Sonce vzide ob 5.48 in zatone ob 20.34 - Dolžina dneva 14.46 - Luna vzide ob 19.11 in zatone ob 3.47 Jutri, SREDA, 1. avgusta 2012 PETER VREME VČERAJ: temperatura zraka 28 stopinj C, zračni tlak 1012,7 mb raste, vlaga 41-odstotna, veter 28 km na uro, severo-vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25,1 stopinje C. [13 Lekarne PADRIČE - Med stanovalci je kar precej Slovencev Praznično obeležili 25 let delovanja doma za ostarele in onemogle Ieralla V četrtek, 26. julija, smo imeli v Domu Ieralla velik praznik. Poleg običajnega praznovanja godu zavetnikov Doma svetih Ane in Joahima, smo se spomnili tudi 25-letne-ga delovanja Doma v prid vseh ostarelih in onemoglih občanov. Pred tem so bivali tu gluhonemi. Tudi zdaj je tu nekaj gluhonemih in ime »Livia Ieralla« je nosila gluhonema žena ustanovitelja Doma. Pred kakimi 14 leti so zgradbe prenovili in povečali. Praznovali smo na okrašenem vrtu pod borovci. K sreči je vrt velik, saj se nas je mnogo nabralo: gostje na vozičkih in na stolih, zraven pa še lepo število sorodnikov in prijateljev. Za red so skrbele številne negovalke in bolničarke. Ob 16.30 je začela maša. Z nekaterimi duhovniki je so-maševal škofov vikar in župnik pri Sv. Jakobu msgr. Roberto Rosa. Izredno lepo je pel zbor Gruppo Incontro. Župnik Žarko Škerlj je prebral evangelij v slovenščini. V Domu nas je namreč kar precej Slovencev. Po maši se je po vrtu razlegla drugačna muzika po mikrofonu, taka, ki je bila primerna za belo pogrnjene mize, obložene z bogato napolnjenimi pladnji in steklenicami. Ves čas je deloval semenj predmetov, ki so jih nekateri gostje pobarvali v likovni delavnici. Izkupiček je namenjen misijonu v Keniji. Za goste, ki bodo oktobra imeli svojo »Bar-colano«, pa je poskrbela loterija. S to se je praznovanje zaključilo. Nada Martelanc, gostja Doma Ieralla S škofovim vikarjem Robertom Roso je somaševal bazovski župnik Žarko Škerlj Do sobote, 4. avgusta 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 - 040 635264, Ul. Belpog-gio 4 - 040 306283, Žavlje - Ul. Flavia 39/C - 040 232253, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Ferne-tiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 - 040 638454. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. www.primorski.eu1 / TRST Torek, 31. julija 2012 5 U Kino ARISTON - Poletna arena: 21.00 »J. Edgar«. CINECITY - 16.30, 20.00, 22.15 »Contraband«; 16.20, 19.05, 21.50 »Amazing Spider-Man«; 18.25, 21.10 »Amazing Spider-Man 3D«; 16.30 »Lorax -Il guardiano della foresta«; 16.30, 18.20, 19.15, 21.00, 22.00 »Biancane-ve e il cacciatore«; 16.30 »Freerunner - Corri o muori«; 16.40, 20.00, 22.15 »La leggenda del cacciatore di vampi-ri 3D«; 16.30, 20.00, 22.10 »Bed time«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 18.00, 20.00, 22.00 »Cena tra amici«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »I colori della passione«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Un anno da leoni«; 16.30 »Lorax - Il guardiano della fo-resta«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.20, 16.10, 17.30, 18.20 »Ledena doba 4 3D (sin-hro.)«; 15.10, 17.20, 19.30 »Ledena doba 4 (sinhro.)«; 20.30 »Neverjetni Spider Man 3D«; 16.20, 18.20 »Mrha«; 16.20, 18.30, 20.40 »Ledena doba 4«; 17.10, 20.20 »Vzpon viteza teme«; 21.40 »Na varnem«; 20.50 »Ted«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Quasi amici«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Contraband«; Dvorana 2: 16.20, 20.15, 22.15 »La leggenda del cacciatore di vampiri«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Bed Time«; 18.00 »Il cammino per Santiago«; Dvorana 4: 16.20, 19.50, 22.00 »The amazing Spider-Man«; 18.30 »Il dittatore«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.20, 19.45, 22.00 »Biancaneve e il caccia-tore«; Dvorana 2: 17.30, 22.00 »Il cac-ciatore di vampiri 3D (dig.)«; 20.00 »Cena tra amici«; Dvorana 3: 18.00, 21.00 »The Amazing Spider-Man«; Dvorana 4: 17.40, 19.50, 22.00 »Contraband«; Dvorana 5: 17.30, 20.15, 22.00 »L'estate di Giacomo«. HU Osmice DEAN ima odprto osmico na Konto-velu. DRUŽINA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Tel. št.: 040231975. Toplo vabljeni! DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Tel. št.: 040-299450. Vabljeni! NA KONTOVELU »NA KAMENCE« je odprta osmica. OSMICO sta v Samatorci odprla Ervin in Marčelo Doljak. Tel. št.: 040229180. PRI MARKOTU REBULI, v Slivnem 6, je na prijetni domačiji odprta osmi-ca. Vabljeni vsi! Tel. št.: 347-5686191. Navodila za prostovoljne prispevke Vsem bralcem in naročnikom sporočamo, da prostovoljne prispevke sprejemamo v tajništvu Primorskega dnevnika v Trstu, ul. Montec-chi, 6 (2 nadstr.) in v Gorici, ul. Garibaldi 9 ter v uradih Kruta v ul. Cicerone 8, kjer je darovalcu na razpolago ustrezen obrazec. Darovalec lahko tudi nakaže prispevek na bančni tekoči račun družbe DZP Prae, ki bo poskrbela za naknadno nakazilo prispevka prejemniku: če darovalec želi, da se v tem slučaju prispevek objavi v časopisu, mora naši redakciji posredovati (tudi po faksu) ustrezno dokumentacijo (kopija bančnega naloga) iz katere so jasno razvidni točni podatki darovalca in prejemnika. Prispevek lahko darovalec izroči neposredno prejemniku v gotovini ali z bančnim nakazilom na njiegov bančni tekoči račun: v tem slučaju, če želi da se prispevek objavi, mora nam posredovati (tudi po faksu) kopijo bančnega naloga, iz katerega so jasno razvidni njiegovi podatki in podatki prejemnika, ali potrdilo s strani prejemnika o prejemu prispevka s podatki darovalca. V SALEŽU N'PULJH sta odprla osmico Just in Bojana. Vabljeni! H Šolske vesti DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD Jožef Stefan obvešča, da bodo avgusta uradi ob sobotah zaprti. RAVNATELJSTVO liceja F. Prešerna sporoča, da bo med poletjem šola zaprta ob sobotah ter v ponedeljek, 13. ter torek, 14. avgusta. ZDRUŽENJE STARŠEV D.S.Š. sv. Cirila in Metoda iz Katinare obvešča, da za tabor angleškega jezika »Jezikajte«, šahovsko, računalniško delavnico MIŠK@ in biološko fotografsko »Poglej ptička« sprejemamo vpise do 15. avgusta. Dodatna pojasnila in prijave na tel. 320-2717508 (Tanja) ali zsci-rilmetod@gmail.com. NA ZAVODU ŽIGE ZOISA bodo avgusta uradi ob sobotah zaprti. Urnik tajništva med tednom: 8.00-12.30. RAVNATELJSTVO liceja A.M. Slomška obvešča, da bo šola zaprta vse sobote do 25. avgusta. Damjanu in Miji se je pridružil Matjaž Obilo sreče, zdravja in ljubezni jim želijo Marija, Jordan, Cinzia, Ilija in Anna Miji in Damjanu se je rodil Matjaž Nonotu JORDANU in družini čestitamo, malemu Matjažu pa želimo vso srečo kolegi Servisa, SDGZ-ja in Servisa Koper SKD Vesna čestita svoji odbornici Eriki Košuta za uspešno opravljeni študij na tržaški univerzi. V topli poletni noči je s svojim prihodom na svet osrečila Roka, Kristino in Aljošo brhka deklica Natalija Z njimi se veselijo none, nono, tete in strici ter sestrične in bratranci Danes se mamici Fabiani in očku Martinu biserček sveti. Čestitke obema, malemu Noelu pa zdravja in sladkih dni. Naj SONCE SREČE svoje tople žarke podari, iz srca mu želimo mi vsi! Velika Puntarjeva družina ¿i Čestitke na in očka Martin te bosta sedaj crta-la, pestvovala in s teboj pohajkovala. Videl boš kako je svet lep, ko skupaj hodili bomo na potep! Vse naj naj ti želijo Jasna, Saša, Erik in Tatjana. Hura hura, SKD Primorec novega odbornika ima! Iz pleničk se že smehlja MATJAŽ, takoj ga v društvu vzamemo na »staž«! Z odbornico Mijo in Damjanom se vsi veselimo in srečni družinici vse najlepše želimo! Odborniki SKD Primorec Mali MATJAŽ se je rodil ter mamico Mijo in očka Damjana razveselil! Vse najlepše mu iz vsega srca želimo in se z novo družinico veselimo! Prijatelji s Padrič in iz Gropade S Izleti IZLET V GARDALAND Socialna služba Občin Devin Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor, v sodelovanju z zadrugo La Quercia, organizira enodnevni izlet v petek, 7. septembra, za otroke in družine bivajoče na teritoriju treh občin. Informacije in vpisi do 1. avgusta: 3457542164 (Daša, ob delavnikih do 17.00). Odhod 7.30 iz Sesljana pred Hotelom Posta, prihod približno ob 23.00. DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA prireja od 27. septembra do 4. oktobra izlet »Balkanski krog«: Sežana, Ljubljana, Zagreb, Beograd, Niš, Skopje, Ohrid, Tirana, Drač, Budva in Sarajevo ter po-vratek. Tel. št.: 0386-31372632 (Metka). S Mali oglasi 30-LETNO DEKLE bivajoče na Opčinah nujno išče zaposlitev kot varuška ali či-stilka, nudi lahko tudi pomoč v kuhinji. Zainteresirani lahko pokličejo tel. št.: 040-2604619 ali 327-6157659. PODARIM kletko za ptičke mere 35x35x20 v odličnem stanju. Tel. št.: 348-4462664. PRODAM stanovanje v vaškem jedru na Opčinah: dnevna soba s kuhinjskim kotom, spalna soba, kopalnica z oknom, mansarda, dva balkona in garaža. Tel.: 339-5934967 ali 040-212770. PRODAM KNJIGE za 3. razred elektronskega oddelka zavoda J. Štefan. Tel. št.: 040-4528575. PRODAM MOTOR 125 sym xsl25 k, letnik 2010, 6000 km, v dobrem stanju, idealen za začetnike, cena 1.350 evrov. Tel. št.: 347-2371244, email: tea94@vodafone.it. PRODAM aluminijasta stekla - vrata, primerna za klet oz. za garažo, 310x240, po ugodni ceni. Tel. št.: 333-8008025. PRODAM knjige za klasično smer liceja F. Prešeren. Tel. št.: 040-422128. PRODAM motor kawasaki črne barve, letnik 2007, z750, prevoženih 12.000 km. Tel. št.: 333-9448295. SCARABEO prodam po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 393-5131232 ali 3920772803. STANOVANJE V MAČKOLJAH dajemo v najem. Dve spalni sobi, dnevna soba, kuhinja, dve kopalnici. Spalna soba in kuhinja opremljeni s pohištvom. Tel. 348-3667766. VARUŠKA OTROK s prakso išče delo na področju: Tržič, Sovodnje, Devin-Nabrežina. Tel. 334-6824002. Ü3 Obvestila AŠD MLADINA organizira v mesecu avgustu tečaje rollerblade v dopol- Dobrodošla v naši veseli druščini draga sestrična NATALIJA! Z Rokom se veselimo tvojega prihoda. Vera, Dan, Marta in Ema Ob prihodu malega NOELA se Vajini veliki sreči pridruživa in mu vse najlepše in vse najslajše iz srca za-želiva. Nona Mira in nono Fredy Naj ti življenje, naš mali NOEL, zdravja prinese, naj ti svoje bogate darove čas podari, naj bodo dnevi v bodoče polni radosti, naj te dobra zvezda venomer spremlja, tebi naj gre danes moja največja želja. Pranono Danilo Dobrodošel NOEL! Vsepovsod se slavi, ker čakali smo te toliko dni! V soboto v zgodnjih urah si se odločil in v nov svet priskočil. Mamica Fabia- danskem času dvakrat tedensko za predšolske otroke. Informacije na tel. št.: 392-2303152. POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v Ul. Crispi št. 3 bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in faks bosta redno delovala na št. 040-661088. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da je tržaški sedež odprt od 9. do 14. ure. SKD JOŽE RAPOTEC iz Prebenega vabi na tradicionalno šagro v prebene-škem parku od petka, 3. do ponedeljka, 6. avgusta. Pričakujejo vas dobro založeni kioski, glasba in prijeten hlad. FC PRIMORJE vabi na Prosek na šagro z bogato ponudbo specialitet na žaro, plesi ter z glasbo v živo: v soboto, 4. avgusta, ansambel »360 Expe-rience«; v nedeljo, 5. avgusta, otvoritev Nove Velike Roune s tekmo Stari - Mladi, sledi koncert Godbenega Društva Prosek na Balancu. OTROŠKE LIKOVNE DELAVNICE -Gente Adriatica FVG z umetnikom Leonardom Calvo prireja za otroke »Trenutke razvedrila z umetnostjo«; v soboto, 4., 11. in 18. avgusta, na kmečkem turizmu v Praprotu št. 11/b (Devin-Nabrežina). Info: 333-4784293 ali 040-774586. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV obvešča, da bo avtobus za udeležence »Poletnega seminarja ZCPZ« v Laškem odpeljal v nedeljo, 5. avgusta, ob 14.30 izpred Marijanišča na Opčinah. KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA, Do- nizettijeva 3 v Trstu, obvešča, da bo zaradi dopusta zaprta od 6. do 17. avgusta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo do 14. septembra uradi odprti od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Tržaški urad bo zaprt od ponedeljka, 6. do petka, 17. avgusta. SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT - SLORI obvešča, da bo od 13. do 20. avgusta zaprt zaradi poletnega premora. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo do 17. avgusta zaprto zaradi dopusta. ASD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSSDI organizirata poletni plesni center za otroke od 3. do 10. leta od 27. do 31. avgusta ter od 3. do 7. septembra v prostorih telovadnice OŠ F. Bevk na Opčinah. Urnik: od 7.30 do 17.00. Vpisovanja in informacije: 3497597763 Nastja ali info@cheerdance-millenium.com. KK BOR IN ZSŠDI organizirata celodnevni košarkarski kamp na stadionu 1. Maja, namenjen otrokom od 6. do 12. leta. Prva izmena: ponedeljek, 27. avgusta - petek, 31. avgusta; druga izmena: ponedeljek, 3. septembra - petek, 7. septembra. Za informacije in vpis: Karin Malalan 340-6445370, karinmalalan@gmail.com. Vpise zbiramo tudi v uradu: torek in petek 18.00-19.30. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI SKD TABOR bo avgusta zaprta za dopust. Prispevki Namesto cvetja na grob Viollette Elle-ro darujeta družini Dobrigna in Šte-fančič 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Sekcija VZPI - ANPI Opčine, Bani, Fer-lugi in Piščanci daruje 100,00 evrov za potresence v Emiliji. V spomin na Luciana Zaccario darujeta Lojzi in Silvo 50,00 evrov za KD Prosek - Kontovel. V spomin na Alojza Švaba darujeta žena Irma in hčerka Vera 50,00 evrov ter sestra Sabina 20,00 evrov za kriški spomenik padlim v NOB. 13 Prireditve SKD IGO GRUDEN prireja od 11. do 16. avgusta ob vaškem prazniku sv. Roka razstavo fotografij in ročnih izdelkov industrijskega tečaja in šole -avviamento - v Nabrežini od leta 1946 do 1962. V ta namen naprošamo tedanje učence, ki še razpolagajo z izdelki ali fotografijami iz tistega obdobja, da nam jih posodijo oz. da se čim prej javijo v popoldanskih urah na tel. št. 335-6553150; 040-200123; 040299795. DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI prireja do 16. septembra, v treh velikih sobanah centra Škerk (Trnovca št. 15) razstavo »Prva svetovna vojna pri nas«. Na ogled bodo uniforme, vojaški materiali, granate ter preko 300 povečanih reprodukcij fotografij iz vojnega obdobja na območju današnje devin-sko-nabrežinske občine. Urnik: ob petkih, sobotah in nedeljah 10.0012.30 in 18.30-21.30; od 31. avgusta, do 16. septembra: 10.30-13.00 in 17.00-20.00. t Zapustil nas je naš dragi Livio Trampuž Žalostno vest naznanjajo žena Viviana, otroka Carolina in Diego, sestra Alma z Marjanom in nečaka Igor in Ilenia ter ostalo sorodstvo Od njega se bomo poslovili v sredo, 1. avgusta, ob 11.20 iz ulice Costalunga v nabrežinsko cerkev. Nabrežina, 31. julija 2012 Ob izgubi dragega prijatelja Liviota izrekamo ženi Viviani, hčerki Carolini, sinu Diegotu in svojcem iskreno in občuteno sožalje družine Bukavec, Semec, Kocman, Kalc, Prašelj, Sardoč in Anne Jossart Ob izgubi dragega očeta izrekamo prijateljici Carolini iskreno sožalje. V tem težkem trenutku smo ti ob strani Agata, Ester, Jožica, Karin, Lara, Tjaša, Valentina in Vesna Vedno boš ostal v mojem spominu. Alida z družino Umrla je partizanka Vera Žužek Sporočajo hči Magda s Francom, vnuka Livio in Tullio z družinama Pogreb bo v četrtek, 2.8., ob 10.30 v ulici Costalunga. Trst, 31. julija 2012 31.7.2007 31.7.2012 Aleksander Misel nate nas spremlja vsak dan. Tvoji najdražji i i 1 4 Torek, 31. julija 2012 APrimorski r dnevnik ČETRTI DAN Ze dvoboj ZDA-Kitajska LONDON - Olimpijsko načelo «pomembno je sodelovati in ne vedno zmagati» kaj hitro zbledi ob spremljanju prave male vojne, ki se odvija med državami za prestižni primat zmagovalca med državami po številu olimpijskih odličij. Po treh uvodnih tekmovalnih dneh je možno razbrati, da se bo fron-talni spopad bil med velesilama Kitajsko in ZDA. Omenjeni svetovni velesili sta bili povsem na vrhu seznama po skupnem številu olimpijskih odličij že pred štirimi leti v Pekingu. Najuspešnejši pri zbiranju zlatih medalj so bili takratni gostitelji Kitajci, ki so od 302 možnih zlatih dobili 51 naj-žlahtnejših odličij. Po skupnem številu medalj so bili od Kitajcev v Pekingu sicer boljši Američani, ki so jih zbrali 110, deset več od Kitajcev, vendar pa so ameriški športniki iz Pekinga domov prinesli «le» 36 zlatih. Vsaj približno enakovredno se je v državni boj za medalje v Pekingu vključila še Rusija s skupno 72 kolajnami (23 zlatimi), med državami z dvoštevilčno osvojenimi zlatimi pa so bile še Velika Britanija z 19, Nemčija s 16, Avstralija s 14 in Južna Koreja s 13. Čeprav so se olimpijske igre v Londonu komajda dobro začele, pa sta si Kitajska in ZDA pred zasledovalci že nabrale precejšnjo prednost. Športniki iz teh dveh držav so po 38 končnih odločitvah od skupno 302 skupaj zbrali že 27 kolajn. Kitajska je s osmimi zlatimi, štirimi srebrnimi in dvema bronastima krepko v vodstvu pred ZDA s po tremi zlatimi, petimi srebrnimi in petimi bronastimi. Na tretjem mestu je Italija s sedmimi kolajnami (dve zlati, tri srebrni in dve bronasti), po dve zlati kolajni imajo še Francija, Severna Koreja in Kazahstan. Pravo presenečenje je velika in boleča ničla na seznamu Nemčije, ki tako kot Slovenija v Londonu še ni osvojila niti enega odličja. Nemški športniki so pred štirimi leti v Pekingu poskrbeli za kar solidno olimpijsko bero 16 zlatih kolajn. Kitajci so včeraj osvojili zalto kolajno tudi v sinhronih skokih v vodo s stolpa ansa PLAVANJE - Presenetila 15-letna Litovka, zlata tudi 17-letna Franklinova in 20-letni Agnel V znamenju mladosti LONDON - Večerni plavalni finali so bili v znamenju presenečenj in tudi mladih (če že ne najmlajših) plavalcev. Na 100 m prsno je zmagala le 15-letna Litovka Ruta Meilutyte, ki je svoji državi priborila prvo plavalno kolajno. Odlično formo je potrdila že v kvalifikacijah in polfinalu: obakrat je dosegla najboljši čas. Pred njo je slavila 17-letna Američanka Missy Fraanklin, ki je kljub mladosti zdržala pritisk favoritinje. Ameriška najstnica, trikratna svetovna prvakinja, si je s časom 58,33 priplavala prvo zlato olimpijsko medaljo ter drugo po bronu s štafeto 4x100 m prosto. Do zlata pa je prišla le deset minut po uspešnem nastopu v polfinalu na 200 metrov prosto, kjer si je z osmim časom zagotovila nastop v jutrišnjem finalu. Napet je bil tudi finale na 200 metrov prosto. Zlato kolajno je naposled osvojil Francoz Yannik Agnel (20 let), ki je s časom 1:43,14 prepričljivo ugnal tekmece, srebro sta si razdelila Korejec Park Tae-Hwan in Kitajec Yang Sun, ki sta zaostala 1,79 sekunde. Brez medalje je ostal ameriški zvezdnik Ryan Lochte, s časom 1:45,04 je pristal na četrtem mestu ter za dobitnikoma srebra zaostal za 11 stotink. Najstarejši včerajšnji zmagovalec pa je bil Američan Matthew Grevers na 100 m hrbtno. Olimpijski prvak v Pekingu je marca je dopolnil 27 let. 16-letna Kitajka res hitrejša od Lochteja? LONDON - Prvi svetovni rekord na letošnjih olimpijskih igrah je dosegla 16-letna Kitajka Shiwen Ye. Na 400 metrov mešano je ni štela med favori-tinje, a je nato z »življenjskim nastopom« prepričljivo ugnala vse nasprotnice in za pet sekund popravila osebno najboljšo znamko, hkrati pa je za dobro sekundo izboljšala tudi prejšnji svetovni rekord, ki je bil dosežen še v času, ko so plavalci lahko plavali z danes prepovedanimi kopalkami. Ni ravno vsakdanje, da športnik kar za pet sekund popravi svoj osebni rekord. Skoraj šokantni so podatki, da je Yajeva zadnjih 50 metrov finala preplavala celo hitreje kot Ryan Lochte, ki je zmagal v isti disciplini v moški konurenci. Kitajka je zadnjo dolžino bazena preplavala v času 28,83 sekunde, kar je bilo 27 stotink sekunde hitreje od Lochtejevega časa, v zadnjih 100 metrih pa je bila le tri sto-tinke počasnejša od Lochteja. Nekateri strokovnjaki so se ob teh podakih zamislili in oglasili, češ da do svetovnega rekorda najbrž Kitajka ni prišla zgolj s trdim delom. Vodja zdravniške komisije pri Mednarodnem olimpijske komiteju (Mok) Arne Ljungqvist pa je zavrnil špekulacije o dopingu in dejal, da želi dejstva. FEDERICA PELLEGRINI Vrn itev? Federica Pellegrini še ni vrgla puške v koruzo ansa LONDON - Potem ko je v nedeljo italijanska zvezdnica Federica Pellegrini ostala brez (pričakovane) kolajne na 400 m prosto, je včeraj popravila začetni vtis. Brez težav se je uvr- stila v današnji finale na 200 m prosto (s 4. časom). V boju za kolajne pa ne bo Slovenke Sare Isakovic, srebrne v Pekingu. V polfinale se je uvrstila za las, med najboljšimi pa je bila 14. STRELSTVO Ima kolajno, • V V ■ V ■ isce službo LONDON - Strelec z zračno puško Niccolo Campriani je že dokaj zajetni beri italijanskih kolajn dodal še srebro, zlata kolajna - osvojil jo je romunski strelec Alin George Moldoveanu - pa se mu je v bistvu izmuznila za dva milimetra, tolikšen je zaostanek, ki ga je s skromnejšo oceno 9,4 pridelal v predzadnjem strelu. Campriani je bil vsekakor po tekmi presrečen, saj se pred štirmii leti ni v Pekingu prebil niti v finale. Zadovoljen je bil tudi zato, je poudaril, ker je zmagal Moldovenau. »Zelo dober fant,« je povedal o tekmecu. Še bolj zadovoljen pa bi 25-letni Toskanec bil, ko bi našel zaposlitev v Italiji. V ZDA je diplomi iz inženirstva na univerzi West Virginia University (štipendijo si je priigral prav s strel-stvom), dodal še master, a ne bi rad ostal v tujini. Iz ZDA se sicer v London ni napotil le z novimi spoznanji na svojem delovnem področju, a tudi s koristnimi napotki za nastop na olimpijskih igrah. Na drugi strani oceana je obiskal Edwarda Etzela, ki je leta 1984 v strelstvu osvojil olimpijsko zlato, zdaj pa je psiholog. Na podlagi njegovih nasvetov je Campriani v dno zavesti potisnil slabe misli in izboljšal koncentracijo. Čeprav mu je ugledni Sport Illustrated pripisoval največ možnosti za zlato, se Cam-priani s tem ne obremenjuje. »Glava je za naš šport vse. Poglejte Kitajca Zhuja. Je odličen, a se ni prebil niti v finale.« OLIMPIJSKI MONITOR Pozabljeni mediji: Olimpijada minuto za minuto Včasih pozabljamo na vedno manj aktualno, vendar zelo učinkovito medijsko sredstvo, do katerega smo podzavestno vsi zelo navezani. To je seveda radio, ki predvsem med mlajšimi generacijami vedno bolj zaostaja v korist družabnih omrežij in bogatih multime-dijskih podcastov. Športniprivrženci, predvsem nogometni, pa se vsaj ob nedeljah spomnimo živahnega prepletanja glasov nogometnih komentatorjev, ki se preko italijanskega radia 1 vzburjajo ob vsakem zadetku a-ligašev. To so Riccardo Cucchi, Emanuele Dotto in Filippo Corsini, ki so na valovih prve radijske mreže v živo sprem-ljalipetkovo otvoritev z izrednim profesionalnim in pripovednim pristopom. Ta je lahko v London popeljal tudi najbolj odtujenega av- tomobilskega voznika, ki je za nekaj sekund izbral fre-k\'enco 91,5 Mhz in mu v določenih tre nutkih etra celo naježil kožo, z odličnim opisom dogajanja v olimpijskem stadionu. Nič ne de, ali so bili po mnenju komentatorjev zmagovalci košarkarskega turnirja v Pekingu Argentinci in ne Američani. V čast pa jim gre ganljivi trenutek, ko so počastili spomin dologletnega kolega in vodje oddaje Tutto il Calcio minuto per minuto Alfreda Provenzanija, katerega znani glas je za vedno obmolknil nekaj dni pred začetkom letošnje olimpijade. (mar) Primorski LONDON 2012 Torek, 31. julija 2012 9 KAJAKAŠTVO NA DIVJIH VODAH - Vsi slovenski kajakaši in kanuisti naprej Od danes boj za slovensko kolajno NAŠ POGOVOR - Robert Makuc Olimpijec Molmenti tekmoval tudi za Šilec Robert Makuc, odbojkarski trener članske ekipe OK Val, je tudi amaterski kajakaš in predsednik goriškega Kajakaškega kluba Šilec. Včeraj je spremljal seveda tudi kajakaše iz Mosta na Soči Sašo Taljata in Luko Božiča, ki ju je večkrat že srečal v Solkanu: »Oba sta člana kluba iz Solkana, kjer tudi trenirata.« V nedeljo pa ste najbrž spremljal tudi Petra Kauzerja, ki sodi med glavne favorite za osvojitev kolajne. Tako je. Gledal sem njegov spust, vendar res škoda, da slovenska televizija predvaja le slovenske nastope, tako da si težko ustvariš pravo predstavo o tekmi. Dobro je nastopil tudi Italijan Daniele Molmenti. Tako je, njega sem osebno tudi spoznal. Ker je iz Pordenona, večkrat trenira v Solkanu. Pred približno šestimi leti je nastopil tudi za naš klub. Z ekipo ka-jakašev smo namreč nastopili na vodnih igrah Barkadur. Potrebovali smo še izkušenega kajakaša, zato smo ga med treningom vprašali, ali bi z nami sodeloval. Privolil je in se nam po treningu pridružil. Slovenci stavijo na kolajno Kauzerja. Ali mu bo res uspelo? Moral se bo potruditi. Na taki progi mora biti koncentracija na višku, saj zelo hitro pride do napake. Poznate tudi slovenskega aduta? Ne, on večinoma trenira v Tacnu. V Solkanu trenira izključno pred tekmami. V Londonu tekmujejo na umetni progi. Kakšna pa je razlika z naravno? Tekmovalci pravijo, da ima vsaka umetna proga svoje posebnosti. Predvsem protitok je zelo močen, zato so težavnosti morda večje. Večkrat ste omenili solkansko progo. Je to najlepša v Sloveniji? Je umetna, vendar tam ni betona kot v Tacnu. V strugo so namreč postavili skale, tako da so ustvarili protitok. Okolje pa je po mojem mnenju enkratno, saj progo obdaja narava. Tacenska proga pa je težja in bolj znana. Včeraj je odlično začel nastope tudi Slovenec Benjamin Savšek, ki pa je kanuist. Ob veslu - kanuisti uporabljajo enojno, kajakaši pa dvostransko - katere so še razlike med disciplinama. Večinoma vsi tekmovalci se preizkusijo v obeh disciplinah. Kajakaši nato pravijo, da je v kanuju lažje tekmovati, saj klečiš in torej ima boljši pogled na progo. V kajaku pa sediš in si hitrejši, res pa je, da z dvostranskim veslom lažje usmerjaš kajak. Sam pa se sicer v kanuju nisem preizkusil, zato težko zato sodim. Katere športne panoge še spremljate na olimpijskih igrah? Najbrž odbojkarskega trenerja zanima tudi odbojka ... Včeraj sem si res ogledal odbojkarsko tekmo med Italijo in Poljsko, med olimpijskimi igrami pa zelo rad spremljam tudi manj znane športne panoge, ki jih sicer po televiziji ne predvajajo. Izogibam se torej nogometu in drugim klasičnim športom. (V.S.) Peter Kauzer med prvim nastopom v Londonu stanko gruden/sta LONDON - Če sta bila dober nastop kajakaša Petra Kauzerja - glavnega slovenskega favorita za olimpijsko kolajno - in njegova uvrstitev v polfinale pričakovana, pa je s svojim nastopom v nedeljo presenetil mladi Benjamin Savšek. Petindvajsetletnik iz Tacna je šele letos maja osvojil prvo kolajno na velikih tekmovanjih: na EP v Augsburgu je bil bronast, zdaj pa se je prebil tudi med najboljše na svetovni ravni. V nedeljo je bil namreč po prvem spustu prvi, nato pa kvalifikacije končal na 2. mestu. Danes ga čaka še polfinale, če bo med najboljšimi osmimi pa se bo boril še za kolajne. Jutri pa bo v polfinalu kajakašev nastopil Peter Kauzer, ki je v nedeljskih kvalifikacijah osvojil peto mesto. V prvi vožnji sicer ni prepričal, zlomil tudi čoln (ki ga je pred drugo vožnjo popravil), v drugi pa je z rutinirano vožnjo izboljšal končno uvrstitev. Kauzer, ki lahko računa tudi na podporo navijačev iz Hrastnika, še vedno verjame v uspeh: »Jaz še kar vztrajam na poti, ki se si jo zastavil, in verjamem, da me bo to pripeljalo do končnega, želenega cilja.« V finale se bo uvrstilo najboljših 10 kajakašev. V polfinale sta se včeraj med ka- IREC BEHAN Zgodba s srečnim koncem LONDON - Irski telovadec Kieran Behan, ki je pri desetih letih pristal na invalidskem vozičku, se je kot drugi irski telovadec v zgodovini uspel uvrstiti na olimpijske igre. Čeprav se v Londonu verjetno ne bo mogel potegovati za odličja, je boj svojega življenja že dobil. Behan je po dveh letih treningov ugotovil, da ima tumor na nogi. «Pri operaciji se je zapletlo, poškodovali so mi živec. V invalidskem vozičku sem sedel 15 mesecev,» je pojasnil 23-letni Behan. Čeprav so mu rekli, da ne bo nikoli več hodil, se takrat desetletni Irec ni predal. «Pri 12 letih sem se vrnil v telovadnico, kjer sem si pri padcu z droga poškodoval glavo. Spet sem moral na invalidski voziček,» je v solzah pojasnil mladi športnik. Šele po treh letih je naredil prve korake v telovadnici, a tudi takrat ni šlo gladko -natrgal si je križno vez. Kljub temu je vztrajal in se uspel kvalificirati na olimpijske igre v Londonu. «To je bil zelo čustven dan,» je pojasnil. Čeprav se v Londonu verjetno ne bo mogel potegovati za odličja, se zaveda, da je boj svojega življenja že zdavnaj dobil. prej do novice www.primorski.eu1 JADRANJE - Razred finn V boju za odličja Izolan Vasilij Žbogar po drugem dnevu regat šesti, a z enakim številom točk kot tretji WEYMOUTH - Slovenski jadralec Vasilij Zbogar je po drugem dnevu v razredu finn na šestem mestu, a je zbral enako točk kot tretjeu-vrščeni tekmovalec. V vodstvu je Danec Jonas Hogh Christensen, drugi je Francoz Jonathan Lobert, tretji pa domači adut Ben Ainslie. Zbogar je včerajšnje dve regati končal na petem in tretjem mestu. Vodilni Danec je bil drugi in sedmi, Lobert je zbral četrto in drugo mesto, Ainslie pa šesto in 12. mesto. Ainslie, četrtouvrščeni Hrvat Ivan Kljakovic Gaspic, petouvrščeni Nizozemec Pieter-Jan Postma in Zbo-gar so po štirih regatah izenačeni s po 22 točkami. Prva dva plova je 37-letni Izolan, bronast v razredu laser na igrah v Atenah 2004 in srebrn v Pekingu 2008, končal na osmem in šestem mestu, ter končal na skupnem petem mestu, po včerajšnjem dnevu pa je še napredoval. Igre v Londonu je začel še drugi slovenski jadralec Karlo Hmeljak, ki je po dveh plovih v razredu laser na 28. mestu. V vodstvu je Avstralec Tom Slingsby, za njim pa sta Juan Ignacio Maegli iz Gvatemale in Hrvat Tonči Stipanovic. Hmeljak je v prvi plov končal na 23. mestu, v drugem pa je bil 30. NAMIZNI TENIS - Slovo Bojana Tokiča »To ni bilo ničemur podobno« Novogoričana je v šestnajstini finala izločil Singapurec LONDON - Slovenski namizno-teniški igralec Bojan Tokič je olimpijski nastop končal v tretjem krogu, v katerem se ni mogel enakovredno kosati s 15. igralcem sveta Singapurcem Gao Ningom. Deseti nosilec ga je premagal s 4:0 (7, 7, 5, 12). Novogoričan je tako igre končal z enakim dosežkom kot v Pekingu, zabeležil je zmago in poraz. «Še dobro, da je delovni dan, da ni tega nihče gledal, saj ni bilo ničemur podobno,» je dejal Tokič in se s plastenko udaril po glavi. «Oče je danes na Krnu, ne, danes je na Triglavu, včeraj je bil na Krnu, še dobro da ni gledal tega,» je bil vidno razočaran Tokič, katerega besede daje vedeti, kaj ga po povratku v domovino najbolj skrbi. Miroslav namreč ni le njegov oče, ampak tudi njegov trener in največji kritik. Igra ni in ni stekla, tudi selektor Bojan Rak je varovancu vseskozi govo- ril: «'Bojan spusti roko, kaj si tako nervozen,' sem mu rekel. Igral je v krču, sploh se ni znal sprostiti. Škoda, ker če bi pokazal kar zna, bi lahko bilo tudi drugače,» je povedal Rak. Tokič je tako turnir končal med najboljšimi 32 igralci, v šestnajstini finala. «Res mi je žal, sploh zato, ker sem imel žreb, ki bi mi omogočil iti stopnico višje glede na Peking. Ampak priložnosti nisem izkoristil. Ni se 'poklopilo', ni bil moj dan. Treniraš, trudiš se, planiraš, želiš pokazati najboljše, potem pa vse skupaj pokvariš z eno tako tekmo. Danes sem se mučil sam s sabo. To je boleč poraz,» je povedal Tokič. nuisti uvrstila tudi Primorca iz Mosta na Soči Luka Božič in Saša Taljat. V kvalifikacijah sta osvojila 6. mesto (v obeh spu-sih sta bila 4.) in bosta nastope nadaljevala v četrtek. Strokovnjaki pravijo, da sta favorita za srebrno kolajne. Slovenka Eva Terčelj pa se je med kajakašicami uvrstila v polfinale. LONDONSKI DNEVNIK To ni več zame! Mario Gerjevič 10.42 vstanem. To ni več zame, si mislim, ko se odpravljam proti kopalnici. Če vsak dan vstaneš ob šestih zjutraj, je normalno šoantonok, če enkrat prideš iz postelje tako pozno. Čas je za umivanje, poseben dogodek, ki ga lahko doživiš samo v Angliji. Namreč tukaj nimajo pip za toplo in hladno vodo, temveč je pipa s toplo vodo posebej na eni strani lijaka in pipa z mrzlo vodo na drugi. Mlačne vode ni, vsaj ne v mojem stanovanju. Danes pa še ledeno mrzla, noč je bila zelo dolga. Človek je po naravi iznajdljiv tip, če se malo potrudiš, lahko narediš marsikaj. Ker poznam ljudi, ki poznajo ljudi, mi je uspelo dobiti vabilo za otvoritev slovenskega puba na Camden town. S prijateljem sva se v mesto odpravila po prihodu z Olimpijskega parka ob sedmih zvečer. Malo sva se lovila, ampak sva pub relativno hitro našla. Greva najprej nekaj pojest, ker je še zgodaj. Pa tudi če bova kaj spila, je boljše, da ni na prazen želodec. Iz izkušenj vem, da, če lačen kaj spijem, sem po dveh požirkih že pijan; se pravi, prvo večerja! Camden town je, temu rečejo bolj umetniški del mesta, kraj z veliko lokalov, gostilnic, pubov, restavracij, ki se prepletajo z različnimi majhnimi trgovinami, knjigarnami, izposojevalnicami in prodajalnami stripov. Če želite okusiti hrano iz različnih koncev sveta, tukaj je vse na enem mestu. V nekaj minutnem sprehodu sva šla mimo italijanske, grške, turške, tajske, iranske, argentinske, filipinske, kitajske, francoske in končali v indijski restavraciji. Nasvet, če je restavracija polna in če v njej jejo starejše ženske, ki tudi same kuhajo, in če vam to denarnica dovoljuje, lahko vstopite. V našem primeru je restavracija bila dokaj polna, predvsem starejših Indijk, ki so, zavite v svoja ogrinjala, jedle in se pogovarjale kot doma. Nismo zgrešili. Da je recesija sploh ni treba poudarjati. Varčevati želijo vsi, in na vsakem koraku. Isto se dogaja v Olimpijskem komiteju Slovenije. Letos v Londonu naša država ne bo imela svoje slovenske hiše, kot je to bilo na prejšnjih igrah. Ker je pa prav, da se lahko na enem mestu zbirajo slovenski navijači, športniki, gospodarstveniki in politiki, so se naši odločili, da bodo vzeli v najem pub in v njem redno organizirali srečanja prijateljev Slovenije in podpornikov slovenskega športa. In to je ok. Lokal ima približno 150 m2 in v njem se je zbralo več kot dvesto ljudi, še približno sto jih je bilo pred pubom, predvsem kadilci. Vzdušje prijetno, sproščeno, malo angleščina, nekaj več slovenščina, naša glasba, pivo in gibanica. Lepo je poklepetati s popolnoma neznanimi ljudmi , ki iz tega ali onega razloga imajo rad Slovenijo. Veliko ljudi iz slovenskega športa je bilo prisotnih, nekatere poznam osebno, nekatere pa predvsem iz medijev in vsi so bili pripravljeni na pogovor. Spoznal sem tudi nekaj ljudi z ministrstva, ki so pri celi organizaciji pomagali. Meni je bilo najvažnejše, da pridem do tistih, ki lahko zagotovijo karte za olimpijska tekmovanja. Upam, da se bo ob menjavi telefonskih številk, emailov in vizitk iz tega kaj izcimilo, ker so karte posebna štorija teh OI. Ena ura je odbila veliko prej, kot sem si želel in treba se je bilo odpraviti domov. Samo še, da najdem prijatelja, ki se je zgubil med množico in se lahko vrneva. Zadnji stiski rok in obljube o ponovnem srečanju in že smo na poti proti podzemni železnici. Kramljava, hodiva po pločniku in v nekaj trenutkih sva pred vhodom v podzemno. Zaklenjeno. Nemogoče, saj so po internetu objavili, da bodo zaradi iger podaljšali delovni čas potniškega prometa v Londonu. Kaj zdaj? Vrneva se v pub, vprašava za nasvet in... O tem morda kdaj drugič. PS. skoraj sem pozabil, malo pivo - 4 GBP (5,5 EUR). Prihod domov ob 3.54. To res ni več zame. 1 G Torek, B1. julija 2G12 LONDON 2012 esirmrum FABIEN CANCELLARA BO JUTRI STISNIL ZOBE LONDON - Švicarski kolesarski zvezdnik Fabian Cancellara bo navkljub padcu na sobotni cestni olimpijski preizkušnji v Londonu nastopil na 44 kilometrov dolgi kronometrski dirki, ki bo na sporedu jutri.«Še vedno čutim močne bolečine, navkljub temu pa bom na štartni črti,» je dejal Spar-tacus, kot ljubkovalno kličejo švicarskega kolesarskega asa, ki je pred štirimi leti na olimpijskih igrah v Pekingu poleg zlate kolajne v vožnji na čas osvojil še odličje srebrnega leska na cestni dirki. V svoji zbirki ima tudi štiri zlate kolajne s svetovnih prvenstev v vožnji na čas. Videmčanka Chiara Caniero, prvakinja iz Pekinga, je bila v skeetu le 5. OLIMPIJKI OGENJ BURI DUHOVE Kaj z olimpijskim ognjem sredi stadiona, ko se bodo začela atletska tekmovanja, smo se spraševali po slovesnem odprtju. 8,5 meta visoko strukturo z ognjem so včeraj organizatorji premaknili v kot stadiona, kjer bo vidna le gledalcem znotraj objekta. Kot kaže je bil nekaj ur tudi ugasnjen, čeprav trdijo, da je v posebni žari plamenček le gorel. Dejstvo, da gaje moral 82-letni Austin Playfoot, udeleženec iger v Londonu leta 1948 na mini slovesnosti spet vžgati.To je sprožilo celo vrsto polemik. Projektant olimpijske sklede, kiparThomas Heathervvick organizatorje brani. »Ogenj potrebuje svoj intimen prostor,« je dejal. NAŠ POGOVOR - Nekdanji sovjetski reprezentant in trener Krasa Sergej Alejnikov »Šok« za Španijo Krasov trener Sergej Alejnikov zelo rad spremlja olimpijske igre. Kot Belorus navija za reprezentante svoje države. Pa ne samo: »Navijam za dobre nastope in vse najboljše športnike ter za nove rekorde. Samo tako se bo šport razvijal in širil med mladimi,« je med treningom Krasa odgovarjal na naša vprašanja 50-letni Alejnikov. Beloruska nogometna reprezentanca, ki je v play-offu izločila Italijo, je premagala Novo Zelandijo in izgubila proti Braziliji. Če bomo premagali Egipt se bomo uvrstili v četrtfinale. To bi bil zgodovinski dogodek. Španija je že izpadla. Nepričakovano. Vsi smo jo že videli v finalu. Španci so si želeli olimpijske kolajne. Izločitev je bila hud udarec za špansko nogometno šolo. Kdo so favoriti za olimpijsko zlato kolajno? V prvi vrsti Brazilci. Kateri drugi športi so vam všeč? Vsi ekipni, to se pravi rokomet, košarka in odbojka, pa tudi vaterpolo. Ne bi pozabil na atletiko in plavanje. Ali lahko kdo premaga ameriške košarkarje? Španski nogometni »dream team« je že izpadel, tako da lahko izgubijo tudi Američani, čeprav so zelo močni. Presenetili so me tudi Ar-gentinci. Kateri šport je najbolj popularen v Belorusiji? Še vedno je hokej na ledu, čeprav se mu nogomet močno približuje. Kaj pa ostali športniki? Pri nas je zelo popularno dvigovanje uteži. Doslej pa žal beloruski športniki niso zbrali niti ene medalje. Nekoč je Sovjetska zveza na lestvici kolajn prednjačila pred ostalimi državami. To nam je bilo v velik ponos. V nekdanji državi so vsestransko podpirali šport in športnike, ki so imeli privilegirani položaj v družbi. Zdaj pa Rusija krepko zaostaja za Združenimi državami Amerike. prej do novice Španski nogometaš Rodrigo se ne more potolažiti po izločitvi. Na sliki zgoraj trener Krasa Sergej Alejnikov ansa/kroma Mesto nekdanje Sovjetske zveze je prevzela Kitajska, ki cilja na tej posebni lestvici na prvo mesto. Doping je še vedno zelo aktualen problem. Doping je žal prisoten vsepovsod. Nekoč so obtoževali vzhodno Nemčijo. Danes pa vidimo, da tudi v drugih državah obstajajo prepovedana živila. (jng) 6 let je minilo od zadnjega poraza ameriškega »dream teama«. Košarkarji Združenih držav Amerike so zadnjič izgubili v polfina-lu svetovnega prvenstva leta 2006 na Japonskem proti Grčiji. Grki so zmagali s 101:94. www.primorski.eu] Kitajski telovadci ubranili zlato LONDON - Kitajski telovadci so si na igrah v Londonu pritelovadili olimpijsko zlato na ekipni tekmi in ubranili naslov iz Pekinga 2008. Srebro je pripadlo Veliki Britaniji, bron pa Ukrajincem. Kitajci so zbrali 275,997 točke, dobre štiri več od domačinov. Kitajci so kvalifikacije končali na šestem mestu, po finalnem nastopu pa so osvojili tretji olimpijski naslov na zadnjih štirih igrah. Britanci so v gimnastiki na OI osvojili prvo odličje. Japonska je tekmovanje po padcu trikratnega svetovnega prvaka Koheja Učimure na konju z ročaji končala na četrtem mestu, peti pa so bili Američani. Oče judoistke vztraja: le z naglavno ruto! LONDON - Oče judoistke iz Savdske Arabije Ali Seraj Abdulrahim Ša-herkani vztraja, da njegova hči Vojdan Šaherkani v Londonu ne bo nastopila, če ji Mednarodna judo zveza (IJF) ne bodo dovolila, da med dvobojem nosi naglavno ruto. Vodstvo IJF zavrača nastope z naglavnimi rutami, saj da je to prenevarno. Petkov nastop 16-letne Šaherkanijeve v kategoriji do 78 kilogramov tako še vedno visi v zraku. ODPRTJE McCartney pel za en funt LONDON - Glasbeni zvezdnik Paul McCartney, z njegovim nastopom se je končalo petkovo slavnostno odprtje iger v Londonu, je svojo točko odpel zastonj. Oziroma natančneje - za simboličen funt (1,30 evra), so razkrili prireditelji iger. Vsi največji zvezdniki, ki so zabavali gledalce na stadionu in pred TV sprejemniki po vsem svetu, so v bistvu delali zastonj. A, kot so razložili prireditelji, morajo kljub njihovi dobrodelni noti skleniti pogodbe, tako da so nanje kot znesek vpisali simbolično številko en funt. «Vsi največji glasbeniki so peli zastonj. Toda v pogodbo smo morali zapisati, da je vrednost sodelovanja natančno 1 funt,» so pravno podlago nenavadne številke razkrili prireditelji iger. Podobno kot McCartney so ravnali še Mike Oldfield, Dizzee Rascal, Underworld in Emeli Sande. Matematični izračun pokaže, da so jim formalno plačali le dvajsetino cene najcenejše vstopnice za slavnostno odprtje - medtem ko bi si samo s honorarjem z odprtja ti zvezdniki težko privoščili najdražje karte, saj so cene segle do 2000 funtov in več. Tudi veliko prostovoljcev, ki so sodelovali na dogajanju ob odprtju iger, je delalo zastonj, medtem ko so skupinam plesalcev nastope plačali po profesionalnih cenikih. Srečanje z Michelle Obama ■ Ameriška namiz-noteniška igralka Ariel Hsingje pri svojih 16. letih I z uvrstitvijo v drugi krog \ olimpijskega turnirja dosegla pomemben uspeh. A še bolj je bila Američanka vesela srečanja z ameriško prvo damo Michelle Obama, ki v teh dneh vzpodbuja ameriške športnike v Londonu. «Bila je zelo prijazna. Objeli sva se in s foto-grafirali,» je o srečanju povedala mlada športnica, ki je bivanje v britanski prestolnici izkoristila tudi za fotografiranje s plavalnim zvezdnikom Michaelom Phelpsom in košarkarjem Kobejem Bryantom. Dolga pot Urugvajska nogometna reprezentanca išče druge možnostiprevo-za. Ta teden so namreč za pot z avtobusom iz Manchestra do Londona namesto običajnih približno štirih ur in pol potrebovali kar tri ure več. Osamljeni sedeži Športni navdušenci, ki jim ni uspelo dobiti vstopnic za olimpijske igre, so naravnost besni ob pogledu na cele vrste praznih sedežev na nekaterih športnih dogodkih v Londonu. Zdaj so svojo plat zgodbe povedali še sedeži - preko družbenega omrežja Twitter, seveda. V nedeljo zvečer se je namreč na Twitterju pojavil račun @Olympic seat (olimpijski sedež). «Počutim se tako praznega,» piše v enem od sporočil na profilu, ki je opremljen s fotografijo praznega sedeža. V drugem tvitu pa piše: «Vse življenje sem si želel postati olimpijski sedež. Da bi nudil počitek in udobje navdušenim športnim navijačem. Počutim se kot velika zguba.» Še Kazahstanci se nam smejijo S tako pikrimi besedami je nemški časnik Bild opisal dosežke nemških športnikov in športnic po dveh tekmovalnih dnevih na poletnih olimpijskih igrah v Londonu. «Pri-čakovali smo pet ali šest odličij, osvojili pa nismo nobene,» so zapisali pri Bildu. Olimpijske postelje za Tunizijo Bile so v središču pozornosti na otvoritveni slovesnosti kot simbol britanskega zdravstvenega sistema. Zdaj bodo 320postelj, ki jih je režiser Danny Boyle vključil v plesni odlomek, v katerem so medicinske sestre zdravile otroke, uporabili v pravi bolnišnici v Tuniziji. Razstavni prostori fundacije Fondazione Cassa di Risparmio di Gorizia 21. april - 30. september 2012 Ulica Carducci 2, Gorica II TEMPO SOSPESO GORIŠKA ZASTAVLJALNICA SKOZI ČAS (1B31 - 1929) URNIK torek - petek 16/19 sobota - nedelja 10/19 (ob ponedeljkih zaprto) vstop prost info@fondazionecarigo.it tel. 0481 537111 Vodeni ogledi v slovenskem jeziku s predhodno rezervacijo za skupine vsaj 20 ljudi Ič 19 9 2 MED DOBRODELNO IN KREDITNO DEJAVNOSTJO s* l .".i FondazionE Cassa di Risparmio di Gorizia Konjušnice Palače Coronini Cronberg 22. april - 2. september 2012 Drevored XX. septembra 14 / ulica Coronini 1, Gorica "DELLE MlE GIOIE ED O G G E T T I D'OR 0...r MODE IN ČUSTVA V DRAGOTINAH GORIŠKIH GROFOV CORONINI CRONBERG URNIK torek - sobota 10/13 - 14/19 nedelja 10/13 - 15/20 (ob ponedeljkih zaprto) info@coronini.it tel. 0481 533485 Vodeni ogledi v slovenskem jeziku s predhodno rezervacijo za skupine vsaj 20 ljudi . « c >. O FONDAZIONE FWLAZZD CoroninlCronberg Primorski LONDON 2012 Torek, 31. julija 2012 1 1 ZGOVOREN POGLED LONDON - Pogled »azzurre« Giu-lie Quintavalle pove več kot katerakoli beseda. Tako jo je v polfin-lu v judo kategoriji do 57 kg premagala Američanka Marti Malloy. Tudi to je šport. več fotografij na www.primorski.eu ZAKAJ NE IGRA? LONDON - Kitajski košarkarski zvezdnik Yi Jianlianb doslej v ligi NBA ni dobil veliko priložnosti na parketu, v nedeljo proti Španiji pa je zabeležil 30 točk in 12 skokov. Kitajski trener, Bob Donewald, je po srečanju dejal, da nima pojma, zakaj njegov najboljši igralec ne dobi primerne minutaže. »Ne vem, zakaj ni igral v Dallasu, a menim, da je eden najboljših košarkarjev na svetu. In to je nocoj pokazal,« je dejal Donewald. Američan! NOV PRIMER RASIZMA? LONDON - Švicarskemu nogometašu Michelu Marganelli grozi izključitev iz olimpijske ekipe. Triindvajsetletni nogometaš Palerma naj bi prek twitterja poslal sporočilo, v katerem je na rasistični osnovi žalil južnokorejske nogometaše (na sliki). Ti so Švico premagali z 2:1 .»Preiskujemo primer. Prav lahko se zgodi, da bomo Michela poslali domov,« je dejal tiskovni predstavnik švicarske reprezentance Christof Kaufmann. Pred začetkom iger se je zaradi podobnega razloga isto zgodilo grški atletinji Vuli Papahristu. OLIMPIJSKI DUH - Daria Betocchi Vzljubila vztrajnega boksarja Profesorica italijanščine na liceju Franceta Prešerna se je našemu povabilu odzvala nekoliko zadržano, saj je sprva menila, da se na šport absolutno ne spozna, vendar je preko pogovora tudi sama spoznala, da ji svet športa ni tako tuj in da tudi v njej sami izžareva olimpijski duh. Kot predsednica Slovenskega kluba in prevajalka se malenkostno spozna tudi na dve manj znani olimpijski panogi. Ob tem ji je uspelo zaslediti genialnost nekaterih bivših dijakov in hkrati odličnih športnikov daleč od zvezkov in klopi. Ali ste si ogledala otvoritev in prižig olimpijske bakle? Ne samo ogledala, ampak ob njej sem res uživala. Bila je različna v primerjavi s tisto izpred štirih let v Pekingu. V čem pa? V primerjavi s skoraj brezhibno in nečloveško kitajsko predstavo izpred štirih let je bila tokratna prireditev veliko bolj človeška in kaotična. Rada bi podčratala tudi, kako je prirediteljem uspelo izpostaviti angažiranost evropskih držav do zdravstvene oskrbe in vključiti ljudi s posebnimi zdravstvenimi potrebami. Ta vidik se mi je zdel res izreden. Športni program je zaživel s polno paro. Vas je mogoče kakšna panoga posebno pritegnila? Iz svoje športne neizkušenosti bi lahko odgovorila, da sta del olimpijskega programa disciplini, kot sta plavanje ali altetika. V nedeljo pa sem naletela na nekaj, kar se mi je zdelo težko dojemljivo, in sicer streljanje. Mogoče bi boljše izpadlo, da bi različne panoge v streljanju zamenjali s kakšnim bolj umirjenim športom, kot bi lahko bilo kotal-kanje. To bi lahko predvsem koristilo tudi našim domačim športnikom. Slednji se vedno pritožujejo, da jim primanjkuje sredstev, ker niso paradni ali olimpijski šport. Če obrnemo zorni kot, ste se morda kot profesorica med šolskimi klopmi kdaj pritoževala nad šolskim uspehom ali neuspehom kakega vašega dijaka, ki je bil hkrati uspešen v športu? Tukaj se spet vračam h kotalkanju, saj sem poučevala Tanjo Romano. Gotovo poučujem marsikaterega dobrega športnika, vendar se nje še posebno spomnim. Čeprav je bila v šoli povprečna, je bila na kotalkališ-ču pravi magnet. Ko sem jo slučajno ugledala na nekem nastopu me je njen talent dobesedno očaral, tako da sem v tistem trenutku občutila vso njeno genialnost. Ustavimo se za trenutek pri dejavnosti Slovenskega kluba, kjer ste tudi predsednica. Ste si kdaj omislila nek športno obarvan večer, mogoče celo s kakšnim športnikom za mikrofonom? Misel se mi je porodila kar večkrat. Pred časom mi je skoraj uspelo povabiti slo- venskega boksarja Dejana Zavca. Prebrala sem njegovo avtobiografijo Trodobojec, kjer sem hkrati spoznala težke pogoje, v katerih je Zavec odraščal in njegovo vztrajnost. Stopila sem tudi v stik s soavtorjem dela Esadom Babačicem, vendar iz organizacijskih razlogov ostaja načrt še vedno v predalu. Kot prevajalka ste se kdaj morda spopadala s športno terminologijo? Ravno prevajam roman Prišleki avtorja Lojzeta Kovačiča, ki je hrkati avtorjev življenjepis, obstajajo tudi prizori francoskega junaka, sicer učitelja sabljanja. Tu sem se spopadla prav s specifično terminologijo tega zgodovinskega športa. Torej vam je športnica Valentina Vezzali mogoče znana ... Morda mi je res ona edina poznana sa-bljačica oz. floretistka. Če se ne motim je pred dnevi osvojila bron. Drži. Kaj pa prof. Daria Betocchi in športna dejavnost? V glavnem se omejujem na rekreacijo. Pozimi se rada odpravljam na sprehode, poleti najraje plavam. (mar) Profesorico italijanščine na liceju Franceta Prešerna in prevajalko Daria Betocchi je odprtje iger očaralo kroma NAKLJUČNI TURISTI - Sudanci Adil, Fadal in Musab »Mi bi predvsem radi, da ljudje vedo o naših težavah« Če sodimo po številu držav, ki nastopajo v Londonu, so olimpijske igre globalna prireditev. A kaj sploh vedo o njej v revnejših državah? Sudanski prijatelji Adil, Fadal in Musab imajo druge skrbi. S trebuhom za kruhom so prišli v Italijo, kjer jim še vedno ni lahko. So se pa na tržaškem pomolu Audace večkrat prešerno nasmejali. Zakaj ste v Trstu? Adil: Prišli smo obiskat prijatelja, zdaj pa si malo ogledujemo mesto. Drugače živimo v Vidmu. Bi nas radi fotografirali? To je le prošnja. Vam je nerodno? Adil: Moramo plačati? Ne. To bi bila fotografija za časopis. Adil: O, potem kar dajte. Lahko se še mi fotografiramo z vami? Prosim. Fadac: Mi slikamo s telefonom. Jaz bom slikal prvi. Adil: Potem bom jaz in potem še Musab. Boste spremljali olimpijske igre? Adil: Katere igre? V Londonu. Musab: A ja, London! Adil: Mi bomo gledali nogomet. Računate, da bo Sudan dobil vsaj eno kolajno? Adil: Seveda. V nogometu. V Sudanu smo odlični nogometaši. Oprostite, žal Sudan nima nogometne reprezentance na olimpiadi ... Adil: Ah, mi pa smo v nogometu zelo dobri. Kaj pa drugi športi? Musab: Imamo dobre tekače. Adil: Ja, v Sudanu tečemo. Hitri smo z nogami in s konji. Imate mail? Fa-cebook? Da. Adil: Vam bomo pisali. Mi bi radi, da ljudje vedo o naših težavah ... S katerega predela Sudana prihajate? Adil: S severnega dela. Kako je zdaj tam? Adil: Ni dobro. (p. v.) MOJA OLIMPIJADA » ro to ro 23-letna Jasna Kneipp se je lansko sezono pridružila navijaški skupini Zmajev iz Ljubljane, saj se je tja preselila zaradi študija. Letos se bo ponovno vrnila h matičnemu društvu Che-erdance millenium, kjer bo tekmovala in trenirala s Škrati, saj ne bo več živela v Ljubljani. Kje boš v času olimpijskih iger? Doma na Opčinah. Koliko ur dnevno spremljaš olimpijske igre? Ne vem, malo, mogoče eno uro dnevno. Ko bom imela čas, si bom ogledala kakšno tekmo. Preko katerih medijev? Preko televizijskega omrežja rai, preko Primorskega dnevnika, časopisov Il Piccolo in La Gazzetta dello sport ter po facebooku. Katere panoge te najbolj zanimajo? Gimnastika, atletika na splošno in skoki v vodo. Gledala pa bom malo vsega, kar bodo predvajali po televiziji. Katere najmanj? Lokostrelstvo, strelstvo in nogomet, ker me ne zanimajo. Lokostrelstvo in strelstvo se mi ne zdita običajna športa in mi nista blizu. Včasih spremljam nogometno ligo prvakov, na olimpijskih igram pa me ne zanima. Za koga boš najbolj navijala med športniki? Za tekača Usaina Bolta, ker mi je všeč kot osebnost. In športnicami? Za Tanio Cagnotto (skoki v vodo) in Vanesso Ferrari (gimnastika), ker sta mi všeč panogi, v katerih tekmujeta in sta najbolj poznani. In med ekipami? Za Italijo v vseh ekipnih športih, kjer nastopa, ker italijanski šport poznam najbolj. Ostale države me ne posebno zanimajo. Preverjanje znanja: Je hokej na travi olimpijska disciplina? Mislim, da je. Saj zadnje čase postajajo olimpijske discipline take, recimo, "nevsakdanje" panoge. Odgovor je pravilen! Hokej na travi igrajo bodisi moški kot ženske. Andreja Farneti DETERGENTI IZ PIPE DETERSIVI ALLA SPINA WMmM® ČMGMiM S Primer: 2 kg DETERGENTA ZA STROJNO PRANJE PERILA, 2 kg MEHČALCA, 1 kg DETERGENTA ZA TLA, 1/2 kg DETERGENTA ZA ROČNO PRANJE POSODE ZA SAMO 6,90 € ZALAGAMO ČISTILNE SERVISE, PRALNICE, PRALNICE SELF-SERVICE, HOTELE, ŠOLE, BARE, RESTAVRACIJE Z LINIJO SAPONANDO PROFESSIONAL ULICA BRIGATA CASALE 9, 34170 GORICA Tel. 346 4759201 - timmagini2012@gmail.com ZANIMIVOST - Nigerijec Issaka veslaška zvezda dneva »Veličastno. Nikoli nisem videl ognjemeta!« LONDON - Nigerijec Djibo Issaka je postal zvezda današnjega veslaškega programa na olimpijskih igrah v Londonu. In to ne zaradi dobrega športnega dosežka, ampak zaradi dejstva, da se je v enojcu bolj kot s tekmeci boril s čolnom in vodo. Na koncu je za najhitrejšim zaostal minuto in 40 sekund, a kljub temu požel glasen aplavz občinstva.S tem je spomnil na plavalca iz Ekvatorialne Gvineje, Erica Mous-sambanija, ki se je na igrah v Sydneyju, v kvalifikacijah na 100 metrov prosto, skoraj utopil, a se vendarle prebil do cilja. «Zadovoljen sem, prišel sem do cilja. Veslati sem se naučil pred tremi meseci, na igre pa prišel s povabilom Mednarodnega olimpijskega komiteja. Nimam tehnike, imam pa moč,» je bil dobro razpoložen Ni-gerijec, ki je bil še vedno tudi pod vtisom svečanega odprtja iger: «Bilo je veličastno. Nikoli v življenju še nisem videl ognjemeta.» Kljub simpatičnosti pa je nastop Issake požel tudi veliko število kritik. «To je nesmisel. Na svetu je ogromno boljših vesla-čev, ki bi si bolj zaslužili nastop. Njim veslači, kot je Issaka jemljejo mesto,» je bil ogorčen najslavnejši veslač, domačin Steven Redgrave. Na njegove kritike se je že oglasil glavni tajnik Mednarodne veslaške zveze: «On nikomur ni ukradel mesta, njega smo le dodali v program.» 12 Torek, 31. julija 2012 LONDON 2012 EtlllM BW KAVČIČ IN PENNETTA NAPREJ, OSTALI OUT WIMBLEDON - Od slovenskih teniških igralcev so bili včeraj uspešni Blaž Kavčič med posamezniki ter dvojica Andreja Klepač in Katarina Srebotnik, Polona Hercog pa je izpadla že v prvem krogu. Od italijanskih igralk in igralcev pa se je med posameznicami prebila v drugi krog samo Flavia Pennetta, izpadli pa so Francesca Schiavone, Sara Errani med ženskami ter Andreas Seppi in v nedeljo že Fabio Fognini med moškimi. Svoje nastope med moškimi dvojicami pa je že zaključil Srb Djokovič, ki je igral z Viktorjem Troickijem. Bronasta Rosalba Forciniti v judu in srebrni sabljaš Diego Occhiuzzi Kv «v • • • • g• Včerajšnji izidi PRVIČ POD MEJO 56 SEKUND LONDON - Nedeljska zmagovalka plavalne preizkušnje na 100 m delfin, 24-letna Američanka Dana Vollmer, je postregla z novim svetovnim in olimpijskim rekordom. »Presrečna sem, da sem prva ženska, ki se je spustila pod mejo 56 sekund. Naravnost fantastičen občutek je, ko osvojiš zlato olimpijsko kolajno, ob tem ■ I postaviš svetovni rekord, na tribunah . ^AD^.' ffBa pa imaš podporo svojih staršev in LT ' moža,« je po zmagoslavju dejala Vollmerjeva. Ameriška plavalka je rekorden dosežek Švedinje Sarah Sjo-strom s svetovnega prvenstva v Rimu leta 2009 izboljšala za osem sto-tink sekunde. Finali PLAVANJE 200 M PROSTO MOŠKI Izidi: 1. Y. Agnel (Fra) 1:43.14, 2. T. Park (Jkor) +1.79, 2. Y. Sun (Kit) +1.79, 4. R. Lochte (Zda) +1.90, 5. P. Biedermann (Nem) +2.39, 6. R. Ren- wick (Vbr) +3.39, 7. T. Fraser-Holmes (Avs) +3.79, 8. D. Izotov (Rus) +4.61 100 M HRBTNO ŽENSKE Izidi: 1. M. Franklin (ZDA) 58.33, 2. E. Seebohm (Avs) +0.35, 3. A. Terakawa (Jap) +0.50, 4. A. Zue- va (Rus) +0.67, 5. G. Spofforth (VBr) +0.87, 6. J. Zhao (Kit) +0.90, 7. B. Hocking (Avs) +0.96, 8. Y. Fu (Kit) +2.17 100 M HRBTNO MOŠKI Izidi: 1. M. Grevers (ZDA) 52.16 (olim. rekord), 2. N. Thoman (ZDA) +0.76, 3. R. Irie (Jap) +0.81, 4. C. Lacourt (Fra) +0.92, 5. L. Tancock (VBr) +1.19, 6. H. Meeuw (Nem) +1.32, 7. H. Stoeckel (Avs) +1.39, 8. F. Cheng (Kit) +1.61 100 M HRBTNO ŽENSKE Izidi: 1. R. Meilutyte (Lit) 1:05.47, 2. R. Soni (ZDA) +0.08, 3. S. Suzuki (Jap) +0.99, 4. A. Atkinson (Jam) +1.46, 5. L. Jones (Avs) +1.48, 6. B. Larson (Zda) +1.49, 7. I. Efimova (Rus) +1.51, 8. R. Pedersen (Dan) +2.08 SABLJANJE, MEČ ŽENSKE Izidi: 1. Y. Shemyakina (Ukr), 2. B Heidemann (Nem), 3. Y. Sun (Kit). Med 8 Rossella Fiamingo (Ita). GIMNASTIKA, MNOGOBOJ MOŠKI Izidi: 1. Kitajska 275.997, 2. Japonska 271.952, 3. Velika Britanija 272.711, 4. Ukranija 271.526, 5. ZDA 269.952, 6. Rusija 269.603, 7. Nemčija 268.019, 8. Francija 265.441. STRELSTVO, ZRAČNA PUŠKA MOŠKI Izidi: 1. A. Moldoveanu (Rom) 702,1; 2. N. Cam-priani (Ita) 701,5; 3. G. Narang (Ind) 701,1; 4. Wang Tao (Kit) 700,4; 5. P. Hellenbrand (Niz) 699,8; 6. P. Piasecki (Fra) 699,1; 7. I. Čargejka (Blr) 698,6; 8. O. Magnus Bakken (Nor) 691,5. SKOKI V VODO, SINHRONI SKOKI 10 M Izidi: 1. Cao / Zhang (Kit) 486.78, 2. Garcia Navarro / Sanchez Sanchez (Meh) 468.90, 3. Boudia / Mccrory (Zda) 463.47, 4. Daley / Waterfield (Vbr) 454.65, 5. Aguirre / Guerra (Kub) 450.90, 6. Zak-harov / Minibaev (Rus) 449.88, 7. Hausding / Klein (Nem) 446.07, 8. Gorshkovozov / Bondar (Ukr) 433.32 DVIGOVANJE UTEŽI Ženske, 58 kg: 1. X. Li (Kit) 246 Kg (Olim. Rekord) 2. P. Sirikaew (Taj) 236 Kg 3. Y. Kalina (Ukr) 235 kg JUDO Moški, -73 kg: 1. M. Isaev (Rus), 2. R. Nakaya (Jap), 3. N. Sainjargal (Mon) in U. Legrand (Fra). V boju za bron izpadla Giula Quintivalle (Ita), v 1. krogu izpadla Vesna Bukic (Slo) Ženske, -57 kg: 1. K. Matsunoto (Jap), 2. C. Ca-prioriu (Rom), 3. M. Malloy (ZDA), A. Pavia (Fra). Ostala tekmovanja NAMIZNI TENIS MOŠKI Posamično, šestnajstina finala: Ning Gao - Bojan Tokic (Slo) 4:0 KAJAK-KANU, C2 Izidi kvalifikacij: 1. Klauss/Peche (Fra) 96,98, 2. Hochschorner Pavol in Peter (Slk) 97,52, 3. Hu/Shu (Kit) 99,05, 6. Božič/Taljat (Slo) 101,08. KAJAK KANU K1 ŽENSKE Izidi kvalifikacij: 1. M. Chourraut (Špa) 98,75, 2. L. Neave (Vbr) +0,17, 3. M. C. Giai Pron (Ita) +0.91, 11. E. Terčelj (Slo) +8.42. TENIS Posamično moški: V. Vardhan (Ind) - B. Kavčič (Slo) 2:6, 2:6, A. Seppi (Ita) - J. Martin del Porto (arg) 3:6, 6:7. Nedeljski izidi: F. Fognini (Ita) - N. Djokovič (Srb) 7:6, 2:6, 2:6. Posamično ženske: J. Martinez Sanchez (Špa) -P. Hercog (Slo) 6:2, 6:4, S. Errani (Ita) - V. Williams (ZDA) 3:6, 1:6), F. Pennetta (Ita) - T. Pironkova (Bol) 7:5, 6:1, F. Schiavone - Vera Zvonareva 3:6, 3:6. Ženske dvojice: Chakhnashvili/Tatishvili - Kle-pač/Srebotnik 6:7, 6:3, 2:6. RIS Moški rokomet: kateri bo izid tekme Srbija - Hrvaška? Jadranje, razred finn: bo Vasilij Žbogar po današnjih regatah med 5, med 10 ali med 20? Gimnastika, ekipno ženske: katera bo uvrstitev Italije? Pravilnik: pravilna napoved izida oz. uvrstitve velja 3 točke; pri ekipnih športih velja pravilna napoved zmagovalca 1 točko, pri individualnih športih prejme točko, kdor pravilno napove interval uvrstitev (možni intervali: od 1. do 3. mesta, od 4. do 7. mesta, 8. mesto ali slabše). IFVir.AR.II RYAN STARC Košarkarsko žogo vodi z desno roko 24-Ietni Ryan Starc uporablja desno roko večinoma pri športu. »Ko igramo košarko vodim žogo z desno, na koš mečem pa z Ievo. Tudi žogo brcam pretežno z desno nogo.« Študent biomedicinskega inženirstva na Tržaški univerzi Iahko piše z desno, čeprav zeIo sIabo in počasi. »Ko sem si zIomiI Ievo roko, sem biI prisiIjen pisati z desno.« Tudi poIitično je Ievičarsko usmerjen. Ryan, ki je doma s Proseka, je član navijaške ekipe škratov pri Cheerdance Millenium, ob tem občasno tudi teče, kolesari, hodi v fitnes in igra nogomet s prijatelji. Na olimpijskih igrah bo največ spremIjaI atIetiko, predvsem tek na 100 m, kjer bo nastopil Usain BoIt ter gorsko koIesarstvo. »SpremIjaI bom pač kar bodo predvajaIi po teIeviziji,« je dodaI. MisIi, da Iahko v atletiki največ kolajn odneseta domov ZDA aIi Kenija. Napoved Ryana Starca Rokomet: Srbija - Hrvaška 25:20 Jadranje: Žbogar med 5 Gimnastika: Italija 3. SKUPNO 9 V nedeljo (Marina Piculin) Košarka: ZDA - Francija več kot 20 Vaterpolo: Italija - Avstralija 3:2 Nogomet: Senegal - Urugvaj 1:0 5 TOČKI nFSMf.AR.II IVANA CERNIC Brazilija in Italija s kolajno Napoved Ivane Černic Rokomet: Srbija - Hrvaška 24:20 Jadranje: Žbogar med 10 Gimnastika: Italija 4. SKUPNO 2 V nedeljo (Mattia Bronzato) Košarka: ZDA - Francija več kot 10 Vaterpolo: Italija - Avstralija 11:6 Nogomet: Senegal - Urugvaj 1:2 1 TOČKI JADRANJE Finn: 1. J. Hogh-Christensen (Dan), 6. V. Žbogar (Slo, 8, 6, 5, 3), 24. F. Baldassari (20, 22, 24, 21) Laser: 1. T. Slingsby (Avs), 28. K. Hmeljak (23, 30), 34. M. Regolo (Ita, 31, 35), Laser Radial: 1. Annalise Murphy (Irs), 16. F. Clap-cich (Ita, 20, 16) KONJENIŠTVO, VZDRŽLJIVOST Posamično: 1. I. Klimke (Nem) 39,39, 1. S. Al-gotsson Ostholt (Šve) 39,30, 3. M. Todd (NZel) 30,50, 16. S. Brecciaroli (Ita) 50,10, 23. V. Panizzon (Ita) 53,50. Ekipno: 1. Nemčija 124,70, 2. Velika Britanija 130,20, 3. Švedska 131,40. ODBOJKA, ŽENSKE 2. krog, skupina A: Dominikanska republika - Rusija 1:3, Italija - Japonska 3:1, Vbr - Alžirija nočna tekma, vrstni red: Rusija in Italija 6, Japonska 3, Do. rep, VBr in Alžirija 0. Skupina B: Kitajska - Turčija 3:1, Srbija - J. Koreja 1:3, ZDA - Brazilija 3:1, vrstni red: Kitajska in ZDA 6, J. Koreja 3, Brazilija 2, Turčija 1, Srbija 0. KOŠARKA, ŽENSKE 2. krog, skupina A: Hrvaška - Kitajska 58:83, Češka - Turčija 57:61, Angola - ZDA nočna tekma. Vrstni red: Kitjaska in Turčija 4, ZDA 2, Češka, Hrvaška in Angola 0. Skupina B: Francija - Avstralija 74:70, Rusija - Brazilija 69:59, Velika Britanija - Kanada. Vrstni red: Kitajska in ZDA 6, Koreja in Brazilija 3, Turčija in Srbija 0. ROKOMET, ŽENSKE 2. kroga, skupina A: Angola - Hrvaška 23:28, Velika Britanija - Rusija 16:37, Brazilija - Črna gora 27:25. Vrstni red: Rusija in Brazilja 4, Črna gora in Hrvaška 2, Angola in VBr 0. Skupina B: J. Koreja - Danska 25:24, Francija - Španija 18:18, Švedska - Norveška 21:24. Vrstni red: J. Koreja in Francija 4, Danska in Norveška 2, Španija in Švedska 0. VATERPOLO, ŽENSKE 1. krog, skupina A: Španija - Kitajska 11:6, Madžarska - ZDA 13:14. Skupin B: Italija - Avstralija 8:10, Velika Britanija - Rusija 6:7. HOKEJ NA TRAVI, MOŠKI 1. krog, skupina A: Avstralija - Južna Afrika 6:0, Španija - Pakistan 1:1, Velika Britanija - Argentina 4:1. Skupina B: J. Koreja - Nova Zelandija 2:0, Nizozemska - Indija 3:2, Nemčija - Beglija 2:1. KOŠARKA, MOŠKI 1. krog: skupina A: Nigerija - Tunizija 60:56 (31:15); ZDA - Francija 98:71 (52:36); Argentina -Litva 102:79 (51:39). Skupina B: Brazilija - Avstralija 75:71 (36:35); Španija - Kitajska 97:81 (53:41); Rusija - Velika Britanija 95:75 (49:34). ODBOJKA, MOŠKI 1. krog, skupina A: Velika Britanija - Bolgarija 0:3 (-18, -20, -24); Avstralija - Argentina 0:3 (-21, -22, -20); Italija - Poljska 1:3 (21, -20, -23, -13). Skupina B: Rusija - Nemčija 3:0 (29, 18, 17); ZDA - Srbija 3:0 (17, 22, 21) .Brazilija - Tunizija 3:0 (17, 21, 18). 25-letna Ivana Černic lahko z levo roko počne bolj malo. »Lahko pišem zelo počasi in tipkam sms sporočila na mobitelu, drugega mi ne pride na misel.« Študentka iz Doberdoba, ki na Tržaški univerzi dokončuje študij iz komunikacijskih ved, je politično usmerjana v levo sredino. Igra odbojka in poje v dekliškem zboru Bodeča neža, ko ji preostane nekaj časa, hodi tekat. Ko prebira novice o olimpijskih igrah, bere o vsem, zanima pa jo predvsem odbojka, ki jo bo tudi spremljala. Odbojkarico smo vprašali, komu bi pripisala odličja v odbojkarskem turnirju. »Pri moških bi odličja pripisala Braziliji, Italiji in ZDA, pri ženskah pa Braziliji, Italiji in Rusiji.« m W KOLAJNE Država Z S B Skupno Kitajska 8 4 2 14 ZDA 3 5 5 13 Italija 2 4 2 8 Francija 2 1 3 6 J.Koreja 2 1 2 5 Rusija 2 0 3 4 S. Koreja 2 0 1 3 Kazahstan 2 0 0 2 Japonska 3 3 7 Romunija 2 0 3 Avstralija 1 1 3 Brazilija 1 1 3 Madžarska 1 1 3 Nizozemska 1 0 2 Gruzija 0 0 Južna Afrika 0 0 Vel. Britanija 0 0 Kolumbija 0 1 0 Kuba 0 1 0 Mehika 0 1 0 Poljska 0 1 0 Tajska 0 1 0 Ukrajina 0 0 2 Azerbajdžan 0 0 Belgija 0 0 Kanada 0 0 Indija 0 0 Moldavija 0 0 Mongolija 0 0 Norveška 0 0 Srbija 0 0 Slovaška 0 0 Uzbekistan 0 0 Pridruži se nam /l nafacebooku Čeprav (zaenkrat) samo v času olimpijskih iger, se je Primorski dnevnik končno pojavil tudi na socialnem omrežju facebook. Vabimo vas, da si ogledate našo stran in se vanjo tudi aktivno vključite! ROKOMET, MOŠKI 1. krog, skupina A: Islandija - Argentina 31:25 (15:14); Švedska - Tunizija 28:21 (16:11); Francija - Velika Britanija 44:15 (21:7). Skupina B: Hrvaška - Južna Koreja 31:21 (14:8); Španija - Srbija 26:21 (10:14); Madžarska - Danska 25:27 (10:13). Prve štiri iz vsake skupine se uvrstijo v četrtfinale. NOGOMET, MOŠKI 2. krog, skupina A (London): Senegal - Urugvaj 2:0 (2:0;) Velika Britanija - ZAE 3:1 (1:0) , vrstni red: Velika Britanija in Senegal 4, Urugvaj 3, ZAE 0. Skupina B (Coventry); Mehika - Gabon 2:0 (0:0); Južna Koreja - Švica 2:1 (0:0), vrstni red: Mehika in Južna Koreja 4; Švica in Gabon 1. Skupina C (Manchester): Egipt - Nova Zelandija 1:1 (1:1); Brazilija - Belorusija 3:1 (1:1), vrstni red: Brazilija 6; Belorusija 3, Egipt in Nova Zelandija 1. Skupina D (Newcastle): Japonska - Maroko 1:0 (0:0); Španija - Honduras 0:1 (0:1), vrstni red: Japonska 6; Honduras 4; Maroko 1; Španija 0. VATERPOLO, MOŠKI 1. krog, skupina A: Hrvaška - Grčija 8:6; Španija - Kazahstan 14:6; Italija - Avstralija 8:5. Skupina B: Srbija - Madžarska 14:10; Romunija -Velika Britanija 13:4; Črna gora - ZDA 7:8. HOKEJ NA TRAVI, ŽENSKE 1. krog, skupina A: Nizozemska - Belgija 3:0; Kitajska - Južna Koreja 4:0; Velika Britanija - Japonska 4:0. Skupina B: Nova Zelandija - Avstralija 1:0; Argentina - JAR 7:1; Nemčija - ZDA 2:1. Prvi dve ekipi iz vsake skupine se uvrstita v polfinale. Nedeljske kolajne PLAVANJE 100 METROV PRSNO MOŠKI 1. C. van der Burgh (JAR)58,46, svetovni rekord; 2. C. Sprenger (Avs) 58,93; 3. B. Hansen (ZDA) 59,49; 7. F. Scozzoli (Ita) 59,9. 4 X 100 METROV PROSTO MOŠKI 1. Francija 3:09,93 (Leveaux, Gilot, Lefert, Agnel); 2. ZDA 3:10,38 (Adrian, Phelps, Jones, Lochte); 3. Rusija 3:11,41 (Grečin, Lobincev, Morozov, Izotov); 7. Italija 3:14,13. 100 METROV DELFIN ŽENSKE 1. D. Vollmer (ZDA) 55,98 - svetovni rekord; 2. Lu Ying (Kit) 56,87 3. A. Coutts (Avs) 56,94; 5. I. Bianc-hi (Ita) 57,27. 400 M PROSTO 1. C. Muffat (Fra) 4:01,45; 2. A. Schmitt (ZDA) 4:01,77 3. R. Adlington (VBr) 4:03,01; 5. F. Pellegrini (Ita) 4:04,50. KOLESARSTVO CESTA DIRKA ZA ŽENSKE: 1. M. Vos (Niz) 3.35:29; 2. E. Armitstead (Vbr) isti čas; 3. O. Za-belinska (Rus) +0:02; 5. G. Bronzini (Ita); 22. P. Ba-tagelj (Slo) isti čas DVIGANJE UTEŽI 53 KG, ŽENSKE 1. Z. Činšanlo (Kaz); 2. Hsu Shu-ching (Tvn); 3. C. Iovu (Mol) 56 KG, MOŠKI 1. Yun Chol (SKo); 2. Wu Jiangbiao (Kit; 3. V. Hri-stov (Azr) JUDO DO 66 KG, MOŠKI 1. L. Šavdatuašvili (Gru); 2. M. Ungvari (Mad); 3. M. Ebinuma (Jap) in Cho Jun-Ho (JKo) DO 52 KG, ŽENSKE 1. Am Kum-ae (SKo); 2. Y. Bermoy (Kub; 3. P. Gne-to (Fra) in R. Forciniti (Ita) LOKOSTRELSTVO EKIPNO ŽENSKE: Izidi: 1. Južna Koreja; 2. Kitajska; 3. Japonska STRELSTVO SKEET, ŽENSKE 1. K. Rhode (ZDA) 99; 2. Ning Wei (Kit) 91; 3. D. Bartekova (Slk) 90; 5. C. Cainero (Ita) 89. ZRAČNA PIŠTOLA, ŽENSKE 1. Wenjun Guo (Kit); 488,1 2. C. Goberville (Fra) 486,6; 3. O. Kostevič (Ukr) 486,6. SABLJANJE SABLJA, MOŠKI 1. A. Szilagyi (Madž); 2. D. Occhiuzzi (Ita); 3. N.laj Kovalev (Rus) SKOKI V VODO SINHRONI SKOKI, 3-METRSKA DESKA, ŽENSKE 1. He Zi/Wu Minxia (Kit) 346,20; 2. K. Bryant/A. Johnston (ZDA) 321,90; 3. J. Abel/E. Heymans (Kan) 316,80; 4. T. Cagnotto/F. Dellape (Ita) 314,10 Današnji spored Končne odločitve (15) Sabljanje - 19.00 floret-posamično, moški - polfinale, tekma za 3. mesto, finale Dviganje uteži - 69 kg, moški: 11.00 skupina B, 20.00 skupina A; 63 kg, ženske: 11.00 skupina B, 16.30 skupina A Judo - 15.00 - 81 kg, moški - repa-saži, polfinale, borba za 3. mesto, finale; 63 kg, ženske - repasaži, polfinale, borba za 3. mesto, finale Kajak kanu - slalom, 14.30 C1, moški - polfinale, finale (SLO: Benjamin Savšek) Konjeništvo - vsestranskost: 11.30 posamično in ekipno - preskakovanje (ITA: Vittoria Panizzon, Stefano Brecciaroli) Strelstvo- 10.00 skeet, moški -kvalifikacije, 14.00 finale Plavanje - 20.30 200 m prosto, ženske (Pellegrini), 200 m delfin, moški, 200 m mešano, ženske, 4 x 200 m prosto, moški Skoki v vodo - 16.00 sinhroni skoki 10 m, ženske Gimnastika- 17.30 ekipno, ženske (ITA: Ferrari, Ferlito, Campana, Fasana, Preziosa) -r Ostala tekmovanja: Badminton - 9.30 posamično, dvojice, ženske/moški; mešani pari -predtekmovanje (ITA: Agnese Alle-grini) Košarka - moški - predtekmovanje: 10.00 Kitajska - Rusija, 12.15 Avstralija - Španija, 15.30 Litva - Nigerija, 17.45 Velika Britanija - Brazilija, 21.00 Francija - Argentina, 23.15 Tunizija - ZDA Odbojka na mivki - moški/ženske - predtekmovanje: od 10.00 do 24.00 (ITA: Cicolari/Menegatti ob 18.30, Lupo/Nicolai, ob 23.00) Lokostrelstvo - 10.00 posamično, moški/ženske - 1./2. krog (ITA: Michele Frangilli); 16.00 posamično, moški/ženske - 1./2. krog Boks - 1. krog: 14.30 in 21.30pol-mušja (ITA: Maneul Cappai), 15.45 in 22.45 polvelterska Sabljanje - 11.30 floret-posamično, moški - 1./2. krog, osmina finala, četrtfinale (ITA: Valerio Aspromonte, Andrea Cassara, Andrea Baldini) Nogomet- ženske - predtekmovanje: 15.30 Japonska - Južnoafriška republika; Kanada - Švedska, 18.15 zDa - S. Koreja, Francija - Kolumbija, 20.45 Nova Zelandija - Kamerun, Velika Britanija - Brazilija Rokomet- moški, predtekmova-nje: 10.30 Tunizija - Islandija, 12.15 J. Koreja - Madžarska, 15.30 Velika Britanija - Švedska, 17.15 Srbija -Hrvaška, 20.30 Danska - Španija, 22.15 Argentina - Francija Hokej na travi - ženske - predtek-movanje: 9.30 nizozemska - Japonska, 11.45 Južnoafr. rep - nova Zelandija, 14.45 Belgija - kitajska, 17.00 Velika Britanija - J. Koreja, 20.00 Argentina - ZDA, 22. 15 Nemčija - Avstralija Judo - 10.30 - 81 kg, moški, pred-tekmovanje, četrtf. (SLO: Aljaž Se-dej, ITA: Antonio Ciano); 63 kg, ženske - predtekmovanje, četrtf. (SLO: Urška Žolnir) Veslanje - 10.30 repasaži: dvojni dvojec, ženske, četveren, moški, lahki dvojni dvojec, ženske, lahki dvojni dvojec, moški, osmerec, ženske, enojec, moški; 12.20 enojec, ženske, četrtf., 13.00 polfinale: dvojni dvojec, moški, lahki četverec, moški, polfinale Plavanje - predtekmovanje: 11.00 100 m prosto, 4 x 200 m prosto (ITA: Velotti, Magia, Magnini, Pizzetti, Di Giorgio, Maestri), 200 m prsno, moški; 200 m delfin, ženske (SLO : Anja Klinar); polfinale: 20.30 100 m prosto, 200 m prsno, moški, 200 m delfin, ženske Jadranje - 13.00 laser (SLo: Hmeljak, ITA: Regolo), laser radial (ITA: Clapcich), finn (SLO: Žbogar, ITA: Baldassari), 49er (ITA: Angilelia, Si-bello), zvezda, RS:X, moški in ženske (ITA: Alessandra Sensini, Federico Esposito), elliott Tenis - 12.30 posamično, moški/ženske - 2. krog; dvojice, moški/ženske - četrtfinale Namizni tenis - 11.00 posamično, moški - četrtfinale; posamično, ženske - četrt-, polfinale Odbojka - moški - predtekmovanje: 10.30 Srbija - Tunizija, 12.30 Poljska - Bolgarija, 15.45 Italija - Argentina, 17.45 ZDA - Nemčija, 21.00 Velika Britanija - Avstralija, 23.00 Brazilija - Rusija Vaterpolo - moški - predtekmovanje: 11.00 Madžarska - Črva gora, 12.20 Hrvaška - Španija, 15.10 Avstralija - Kazahstan, 16.30 Grčija -Italija, 19.20 Srbija - Velika Britanija, 20.40 ZDA - Romunija ŠPORT Torek, 31. julija 2012 13 PREMOČ LEWISA HAMILTONA BUDIMPEŠTA - VN Madžarske v Hungaro-ringu je minila v absolutni prevladi Hamil-tona.Dirkališče v Hungaroringu je znano po majhnemu številu primernih odsekov za prehitevanja, dirkači so zmagovali predvsem po zaslugi taktičnih prijemov mo-štvenih ideologov. Na letošnji preizkušnji ni bilo nič drugače, največ modrosti so pokazali pri McLarnu. Drugo mesto je osvojil Finec Kimi Raikkonen, tretje pa Francoz Romain Grosjean (oba Lotus). Španec Fernando Alonso (Ferrari), je s 5. mestom povečal skupno vodstvo pred Webberjem (8.). STONER BLIŽJI LORENZU SAN FRANCISCO - Avstralec Casey Stoner (Honda) je zmagovalec desete dirke sezone svetovnega mo-tociklističnega prvenstva. Na preizkušnji v kalifornijski Laguni Seci, kjer nastopajo le dirkači elitnega razreda motoGP, je bil za svetovnim prvakom drugi Španec Jorge Lorenzo (Yamaha), tretji pa njegov rojak Dani Pedrosa (Honda). Ducatijev veteran Valentino Rossi je v zavoju Corkscrew ostal brez motocikla pod sabo, a je padec preživel brez resnejših posledic. FRANCESCA RONCELLI DEVETA IN ČETRTA ROCCARASO - V nedeljo seje končalo državno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju. Zadnja dneva sta bila namenjena članom in članicam, pri katerih je tekmovala tudi tržaška Slovenka Frances-ca Roncelli (Edenlandia Napoli). Roncellijeva (na sliki) je v prostem programu zasedla 9. mesto, po kratkem programu je bila 8. Zmagala je svetovna prvakinja Debora Sbei, ki pa je bila po »shortu« šele 4. Sbeieva je osvojila državni naslov tudi v kombinaciji, v kateri je bila Ron-cellijeva 4. Andrea Maria Terpin (Gradisca) je bila 23. (6. v kombinaciji). NOGOMET - Nov klub ustanovljen, gospodar morda začasen Triestina je zaživela Cez teden dni bomo dokončno vedeli, v kateri ligi bo igrala, a od včeraj je vsaj gotovo, da je propadla Triestina dobila naslednika. V popoldanskih urah so v uradu znanega tržaškega notarja le podpisali vso potrebno dokumentacijo za nastanek novega nogometnega društva, ki bo v prihodnji sezoni zagotovo nastopil v elitni ligi, vendar vse do 6. avgusta je možnost, da župan zaprosi nogometno zvezo za vključitev v D-ligo. Novo društvo je torej po številnih zapletih, pogajanjih, sestankih, realnih in nerealnih ponudnikih, podjetnikih, spletkarjih brez denarja, le dobilo novega gospodarja. Včeraj je prišlo do ustanovitve društva z edinim upraviteljem Andreo Puglia, tržaškim zavarovalniškim brokerjem. Za to osebo se sicer skriva vrsta manjših podjetnikov, ki so se odzvali na apel, da bi se vsaj ohranilo društvo, ki bi nasledilo Triestino. Vsi ti manjši podjetniki pa so pripravljeni se umakniti, komaj se pojavi kdo, ki lahko z večjo ekonomsko investicijo zagotovi svetlejšo prihodnost tržaškemu klubu. In ravno to se bo morda (ali se je že) dogodilo. Včeraj v poznih večernih urah naj bi namreč prišlo do še enega srečanja, kjer pa je bil sogovornik mestne uprave nekdo drug. Več kot konkretno je namreč zanimanje za tržaški klub s strani Piera Irnerija. Sam priimek je v Trstu dobro znan in veliko pomeni, saj je družina Irneri ena izmed najpomembnejših v sodobni zgodovini mesta, zlasti ko je govora o drugi polovici prejšnjega stoletja. Piero Irneri je, kot rečeno, v mestu dobro znana oseba, gre namreč za sina Giorgia Irnerija, dolgoletnega predsednika zavarovalniške družbe Lloyd Adriatico. Irne-ri je družbo, ki jo je ustanovil oče Ugo - po njem je poimenovan trg, na katerem stoji sam sedež - vodil celih 40 let vse do upokojitve leta 1988. 16 let prej je postal tudi predsednik samega Lloyda. Znan je bil tudi kot gospodar zasebne tv postaje Telequattro, ki jo je daljnega leta 1977, ko so bile zasebne televizijske postaje še prava novost, ustanovil v sodelovanju z nekaterimi drugimi podjetniki. Irneri je umrl decembra lani pri 89 letih starosti, kmalu zatem pa je prav Piero odločil, da se kljub pomislekom sestre Donate družina umakne od vodenja televizijske postaje. Trie-stina naj bi torej po dolgih letih znova imela na čelu Trža-čana. Ni slučaj, da se je to zadnjič dogodilo pred 18 leti, ko je le po zaslugi še enega Tržačana, Giorgia Del Sabata, nastala nova Triestina po propadu stare. V ozadju celotne operacije naj bi se skrival tudi gospodar A-ligaša Siene Massimo Mezzaroma, ki naj bi novi Triestini konkretno pomagal tako s strokovnim štabom kot tudi z brezplačnim posojilom nekaterih igralcev. Ne gre namreč pozabiti, da je ustanovitev novega društva le prvi korak. Zdaj bo treba sestaviti ekipo, ki bo morala gotovo ciljati na napredovanje, ne glede na ligo, v kateri bo nastopala. V vsakem primeru čaka novo Triestino v prihodnji sezoni mestni derbi. Ko ne bi bila uvrščena v najvišjo amatersko ligo, bi Triestina igrala proti San Luigiju, drugače pa bi prišlo do za nas veliko bolj zanimivega derbija proti Krasu. (I.F.) NOGOMET - Prvi dan priprav Krasa v D-ligi Red in disciplina, hkrati pa tudi zabava Prvi dan priprav je v malem kot prvi dan šole. Tudi na včerajšnjem prvem treningu re-penskega D-ligaša Krasa so bili novinci, predvsem mlajši, zmedeni in zadržani. Nekateri so prvič videli v živo trenerja in nekdanjega Ju-ventusovega igralca Sergeja Alejnikova. Včeraj je bil trener ekipe repenskega društva dobre volje. Večkrat se je zasmejal, čeprav je bil tudi strog. Kot vedno, bo tudi letos od svojih varovancev zahteval strogo disciplino in spoštovanje. »Kdor ne bo upošteval pravil, bo pač pobral šila in kopita ter odšel,« je odločno povedal igralcem beloruski trener. Glavno besedo je sicer imel predsednik Goran Kocman, ki si v novi sezoni v D-ligi želi predvsem mirno prvenstvo in čimprejšnji obstanek. Po možnosti brez igranja dodatnih play-out tekem. »Najprej pa si želim, da bi pri Krasu ustvarili homogeno skupino in da bi se vsi skupaj, igralci, trener, odborniki in navijači zabavali,« je povedal Krasov predsednik, ob katerem je stal novi športni vodja ekipe Salvatore Bovi- no, ki bo glavni posrednik med ekipo in vodstvom kluba. Kras bo ta teden treniral v Repnu, kjer bo vse do sredine prihodnjega tedna. Nato bodo rdeče-beli 13. avgusta odšli na petdnevne priprave na Roglo. Tam bodo najbrž 11. avgusta igrali prvo prijateljsko tekmo. Druga bo na sporedu 13. v Tržiču, takoj po povratku domov. Po velikem šmarnu bo Kras treniral na Padri-čah. Prvi uradni nastop bo 19. avgusta, ko bo na sporedu prva pokalna tekma. Včerajšnji prvi trening je minil pod taktirko kondicijskega trenerja Mateja Bombača. Prvi trije tedni bodo minili v znamenju fizične priprave. Krasovi mladinci, ki bodo igrali v državnem prvenstvu, se bodo pod vodstvom trenerja Davorja Vitu-liča zbrali 16. avgusta. Včeraj je bil odsoten le Andrea Osso Armelino, ki se bo ekipi pridružil danes. Ob igrišču je trening spremljalo lepo število radovednežev. Upravičeno, saj je Kras Repen (za zdaj) letos prva ekipa v tržaški pokrajini. (jng) Conte se pogaja TURIN - Trener Juventusa Antonio Conte se nagiba h temu, da bi se v zvezi s preiskavo s prirejanjem izidov nagibal k dogovorjeni kazni, po kateri naj bi bil diskvalificiran največ tri mesece. V slabšem položaju je branilec reprezentance Bonucci, ki naj bi bil v najboljšem primeru kaznovan s perpovedjo igranja za eno leto. Aljaž Bedene v Top 100 LJUBLJANA - Odlične igre in štirje osvojeni turnirji challenger so 23-let-nega Ljubljančana Aljaža Bedeneta pripeljali do rekordne uvrstitve na lestvici najboljših teniških igralcev sveta. Iz 103. mesta je napredoval na 83., s čimer je postal drugi slovenski igralec po Blažu Kavčiču, ki se mu je uspelo prebiti med sto najboljših. Aljaž Bedene je leto 2011 začel kot 540. igralec na svetu, končal ga je na 165. mestu, letos pa mu je uspel še dodaten preboj, zahvaljujoč tudi petim nastopom v finalih turnirjev challenger. Bedene se je najboljšemu slovenskemu igralcu Blažu Kavčiču približal na vsega 21 točk ali sedem mest. Kavčič je v primerjavi s prejšnjim tednom napredoval za eno mesto, tako da je zdaj 76. Kump drugi v Italiji PESCARA - Kolesar Adrie Mobila Marko Kump, vodilni v točkovanju evropske serije, nadaljuje z zbiranjem vrhunskih dosežkov. Na 188,5 kilometra dolgi dirki Trofeo Matteotti v Pescari je v sprintu 25 kolesarjev zasedel drugo mesto, premagal ga je le domačin Pier Paolo De Negri (Far-nese Vini). Union Olimpija ima organizatorja igre LJUBLJANA - Novi organizator igre košarkarjev Uniona Olimpije je ameriški igralec Dominic Waters. V pretekli sezoni je 185 visoki branilec nastopal za belgijski Belgacom Liege Basket. «V Watersu vidimo igralca, ki lahko še veliko napreduje. Ima že nekaj evropskih izkušenj, kar je za nas pomembno, saj sicer gradimo mlado, neizkušeno ekipo,« je povedal trener Sašo Filipovski. GORSKO KOLESARSTVO - Junior bike v organizaciji SK Devin Vse brez zapletov Na startu v Praprotu skoraj 140 kolesarjev, med katerimi 21 članov SK Devin - Proga dokaj zahtevna in razgibana V soboto se je na startni liniji 12. preizkušnje trofeje Junior bike v gorskem kolesarstvu zbralo skoraj 140 mladih kolesarjev iz osmih deželnih klubov. Dirka v organizaciji domačega društva SK Devin v sodelovanju z ZSŠDI se je odvijala v Praprotu v dolini družine Kocijančič in je bila namenjena najmlajšim in naraščajnikom. »Organizacijsko je vse steklo brez zapletov, vreme je bilo naklonjeno in ni bilo nobenih nesreč in poškodb. Tekmovalci so bili zadovoljni,« je povedal trener Devina Ivan Sossi. Barve Devina je zastopalo kar 21 kolesarjev. Proga je bila dokaj zahtevna in razgibana zaradi nekaterih strmin in spustov, saj so običajno proge bolj ravne. Vsi so se izkazali in dosegli dobre rezultate, za nekatere je bila to ena izmed prvih dirk, na katerih so tekmovali. Nagrajevanje je potekalo na prireditvenem prostoru, vsi udeleženci so prejeli spominsko kolajno in darilni paket, ki ga je poklonola trgovina Alternativa sport. Vrstni red kolesarjev Devina: G1: 1. Petra Godnič; G2: 7. Daniel Moimas, 8. Adam Hamoussi, 10. Vanja Ražem, 11. Alessia Mastrangelo;G3:2. Noel Boneta, 9. Mattia Di Biagio;G4:2. Peter Chenda, 4. Tristan Taverna, 7. Thomas Balzano; G5: 5. Jan Godnič, 10. Andrea Balzano, 12. Amina Hamoussi;G6: 7. Ivan Braico, 13. Max Zainer; nevčlanjeni: G0: 6. Sobotna dirka v gorskem kolesarstvu je bila namenjena najmlajšim kroma Mattia D'Errico, G1: 1. Marco D'Errico; G2: 1. Lian Taverna, 5. Dean Škabar; G4: 1. Jernej Močnik; naraščajnilti: 2. Francesco Carletti; društvena lestvica: 3. SK Devin. 1 4 Torek, 31. julija 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu JAZBINE - S prispevkom Gorske skupnosti za Brda, Terske in Nadiške doline Z izgradnjo krožišča proti prehitri vožnji Načrt je pripravljen, v prihodnjih mesecih začetek del - Cesta, ki pelje proti Ušju, bo asfaltirana Lepši videz in večja varnost. To sta cilja projekta, ki ga občina Števerjan načrtuje na Jazbinah, kjer bodo uredili novo kro-žišče. Gradbena dela, ki naj bi bila zaključena v teku enega leta, bodo financirana z denarjem Gorske skupnosti Ter, Nadiža in Brda, in sicer v okviru projektov za izboljšanje čezmejnega prometa. Krožišče bodo uredili na cesti, ki pelje proti bivšemu mejnemu prehodu Vipol-že, nedaleč od zapuščene kasarne finančne straže. »S krožiščem bomo nadomestili prometni otok med cesto, ki pelje proti državni meji, in cesto, ki pelje proti Števerjanu. S tem bomo olepšali in ovrednotili vhod v vas, cilj pa je predvsem izboljšanje prometne varnosti, saj vidljivost na tem križišču danes ni najboljša. Krožišče bo prispevalo tudi k znižanju hitrosti vožnje na tem območju, kjer vozniki pogosto preveč pritiskajo na plin,« je povedal števerjanski podžupan in odbornik Robert Prinčič, ki pobliže sledi postopku. »Sprememba prometne ureditve na Jazbinah je v načrtu že več let. Potreba se je postavila po padcu meje, saj se je takrat čez-mejni promet v Brdih bistveno povečal. Prošnjo je na Gorsko skupnost Ter, Nadiža in Brda naslovila že prejšnja števerjanska občinska uprava, nato pa se je stvar zavlekla. Prispevek je vsekakor Gorska skupnost vključila v zadnji proračun, ki ga je odobrila pred imenovanjem komisarske uprave,« je pojasnil Prinčič in pristavil, da bodo v okviru istega projekta obnovili tudi cesto, ki od bivšega mejnega prehoda Valerišče pelje proti Ušju in Števerjanu. Po podžupanovih besedah se je načrtovanje krožišča in ceste že zaključilo - zanj je poskrbela Gorska skupnost -, v dogled-nem času pa naj bi prišlo še do imenovanja gradbenega podjetja, ki bo dela izvedlo. »Če se bo vse izteklo, kot bi moralo, bosta kro-žišče in cesta urejena v teku enega leta,« je povedal Prinčič. Ureditev krožišča bo že drugi ukrep na območju Jazbin v zadnjem letu. Lani je namreč števerjanska občina vložila 400.000 evrov v obnovo ceste med cerkvijo in pokopališčem ter prekvalifikacijo območja pri nekdanji osnovni šoli. Načrt, ki sta ga izdelala arhitekta studia Artes iz Krmina Marcello Fiscelli in Barbara Franco, je predvideval asfaltiranje ploščadi pred stavbo, ureditev parkirišča in pločnikov, gradnjo kamnitega ogradnega zidu in gradnjo stopnic. »Dela na območju bivše osnovne šole so že Prometni otok bo nadomestilo krožišče skoraj zaključena. Zdaj razmišljamo o namembnosti stavbe,« je povedal Robert Prinčič in pristavil, da bi lahko do novosti prišlo že v prihodnjih mesecih. Bivše poslopje osnovne šole na Jazbinah je že veliko časa neizkoriščeno, stavbo pa so v prejšnjih letih obnovili v okviru evropskega projekta Tipi-Net. Števerjanska županja Franca Pa- dovan je pred časom izjavila, da bi bila stavba primeren prostor za ureditev turistične točke, kjer bi obiskovalcem nudili informacije o števerjanski ponudbi in Brdih nasploh, problem pa je bil v pomanjkanju denarja za njeno delovanje, saj se majhne občine, kot je števerjanska, soočajo z vse večjim krčenjem sredstev. (Ale) DOBERDOB Varneje po državni cesti št. 55 Cestno podjetje Anas je izbralo izvajalca, ki bo poskrbel za ureditev priključka Sabliči-Ližerc in izboljšanje varnosti na državni cesti št. 55, ki teče skozi občino Doberdob. Prvi sklop del, ki je vreden 900.000 evrov, je bil dodeljen podjetju Gubela iz kraja Castiglione delle Stivere pri Mantovi, drugi sklop del pa bo izvedlo podjetje Safital iz kraja Balco-ni di Pescantina pri Veroni. Vanj bodo vložili poldrugi milijon evrov. Ukrepe bodo izvedli v okviru programa izrednih vzdrževalnih del, ki ga je pripravil oddelek za promet na območju dežele Furlanije-Julijske krajine. Prvi sklop del naj bi se zaključil v 1.095 dneh, drugi pa v 150 dneh. »Dela so bila predvidena v sporazumu, ki sta ga že pred časom podpisala družba Anas in dežela Fur-lanija-Julijska krajina. V načrtu so obnova in asfaltiranje ceste, vzdrževanje obcestnih zidov in ograj, obnova horizontalne prometne signalizacije in vzdrževanje zelenic,« je povedal doberdobski župan Paolo Vizintin, ki bo danes srečal predstavnike družbe Anas. »S cestnim podjetjem smo bili dogovorjeni, da bodo v okviru tega projekta vzeli v poštev tudi nekatere predloge za izboljšanje varnostnih razmer na cestah, ki jih je predlagala naša občina,« je povedal Vizintin. Občina Doberdob je predlagala ureditev prehodov za pešce, avtobusnih postaj, namestitev kamer in druge manjše posege na različnih mestih občinskega ozemlja, kot so Čukišče pri Devetakih, Palkišče, Bo-neti in Jamlje. Predstavniki družbe Anas bodo na današnjem srečanju pojasnili županu Paolu Vizintinu, kateri ukrepi so izvedljivi v okviru omenjenega projekta. (Ale) Orjaški žerjav je zasedel odsek Verdijevega korza pred Ljudskim vrtom v Gorici. Sredi včerajšnjega dneva je z njegovega vrha na vratolomni višini visela težka oprema za kurilnico, ki so jo nameščali v stanovanje tamkajšnjega nebotičnika. Zaradi manevriranja žerjava s težkim tovorom, ki je privabljalo pogled radovednih ljudi, so odsek korza zaprli za promet in ga ponovno odprli šele v poznem popoldnevu. bumbaca ŠTARANCAN - Aretirali mladeniča Pretepel je starša, ker mu nista dala denarja Ko sta njegovo zahtevo po denarju zavrnila, se je znesel nad njima. Tržiški kara-binjerji so minuli konec tedna zaradi nasilja v družini prijavili mladeniča iz Štaran-cana. D.B., ki je star 22 let, je namreč pretepel svoja starša, ki jima ni preostalo drugega, kot da sta poklicala karabinjerje in poiskala pomoč v bolnišnici. Do nasilnega izgreda je prišlo v soboto zvečer v stanovanju v Štarancanu, kjer D.B. živi s svojim očetom in materjo. Odnosi v družini niso najboljši, saj se mladenič pogosto krega s svojima staršema, ki imata preko 60 let. Zaradi njegovih nasilnih izpadov so karabinjerji operativnega oddelka iz Tržiča morali ukrepati že večkrat, mladenič pa ni bil doslej nikoli prijavljen. Mejo je prekoračil v soboto. Od očeta in matere je zahteval denar za zabavo s prijatelji, ko sta prošnjo zavrnila, pa je pobesnel. Nekaj časa je na starša vpil, nato ju porinil in še oklo-futal. Ker se ni hotel pomiriti, sta starša poklicala karabinjerje,saj sta hotela preprečiti, da bi naredil kaj hujšega. Karabinjerji so 22-letnega nasilneža aretirali, starša pa sta odšla v bolnišnico San Polo. GORICA GORICA Bertoli: Porodnišnico je treba takoj zapreti »Za potrebe goriške pokrajine bo zadoščala tudi ena sama porodnišnica.« Tako trdi Marco Bertoli, vršilec dolžnosti generalnega direktorja goriškega zdravstvenega podjetja, ki smo ga ob robu včerajšnjega zasedanja pokrajinske konzulte za zdravje vprašali, kakšna usoda se piše goriškemu porodniškemu oddelku. V petek minulega tedna je namreč v Gorici potekala še zadnja avdicija pred pristojno deželno komisijo, ki preučuje podatke o delovanju porodnišnic v Fur-laniji-Julijski krajini; kdaj bo padla dokončna odločitev za Gorico in Tržič, ni še znano, vedno bolj oddaljena pa zgleda možnost, da bi ohranili goriško porodnišnico na škodo tržiške. »Odločali naj bi septembra, kar je po mojem mnenju prepozno. Če kriteriji, ki jih je dežela sprejela junija, res držijo, in če torej goriška porodnišnica ne odgovarja varnostnim predpisom, jo je treba takoj zapreti. To postaja namreč že etični problem,« je povedal Berto-li. Dogovor med državo in deželami o reorganizaciji zdravstvenega sistema, ki so ga v Marco Bertoli FJK sprejeli v prejšnjih mesecih, predvideva zaprtje porodnišnic, v katerih se rodi manj kot 500 otrok. Goriška porodnišnica niti zdaleč ne dosega tega števila - lani se je v njej rodilo 324 otrok -, v Tržiču pa so bili lani bliže cilju, saj se je v bolnišnici San Polo rodilo 497 otrok. Ob nizkem številu rojstev je problem goriške porodnišnice tudi oddaljenost porodne sobe od operacijske sobe. »Po novih predpisih, ki še niso bili v veljavi, ko je bila zgrajena nova bolnišnica v Gorici, mora biti porodna soba ob operacijski,« je povedal Bertoli, po katerem tržiška porodnišnica že odgovarja temu kriteriju, medtem ko bi bilo treba v Gorici vložiti v dela kar nekaj denarja. »Upam, da bo dežela čim prej sprejela odločitev. Če bo goriška porodnišnica ohranjena, bomo namreč morali zagotoviti dežurnega pediatra, kar ne bo majhen strošek,« je zaključil Marco Bertoli. (Ale) Zvezdnate čaše v Števerjanu Vrhunska vina in zvezdnato nebo bodo sestavine degustacijskega večera, ki bo potekal v petek, 10. avgusta, na posestvu grofice Tacco na Dvoru v Šte-verjanu. Vinoteka Števerjanski griči in občina bosta tudi letos na naravni terasi s čudovitim razgledom priredili večer v okviru pobude Zvezdnate čaše, ki jo prireja ustanova Citta del vino. Trčenje pri letališču P . mineralna voda Vnrnmptni npcrpri nri mirpncVpm lpta- ' VVVlIl 11IIII Vi Ull IU VVUU V prometni nesreči pri mirenskem leta lišču je v nedeljo nastala večja gmotna škoda, ranjenih pa ni bilo. Okrog 17.40 sta trčila avtomobila Ford fiesta, ki ga je upravljal 60-letni Goričan M.P., in Opel corsa, v katerem sta sedeli 30-letna voznica G.Z. in njena 56-letna mati G.Z. iz Izole. Peljala sta se v nasprotni smeri, okoliščine trka pa so še nepojasnjene. AJDOVŠČINA Sopotnica huje ranjena V okolici Ajdovščine se je v nedeljo zgodila nesreča, v kateri je bila huje ranjena ženska. 59-letni voznik avtomobila in 53-letni motorist s sopotnico sta vozila iz smeri Kalc proti Colu. Ko je motor začel prehitevati avtomobil, sta se vozili oplazili, motorista pa sta obležala na asfaltu. (km) Pokrajinski svetnik SKP Enrico Bullian je na zadnjem zasedanju pokrajinskega sveta vložil svetniško vprašanje glede »vodomatov«, v katerih po nizki ceni prodajajo mineralno vodo. Predsednik pokrajine Enrico Gherghetta mu je zagotovil, da bo o zadevi razpravljal vodni okoliš AATO. Seminar o fotobranju Danes bo v novogoriški knjižnici Franceta Bevka potekal brezplačen uvodni seminar fotobranja. Predavatelj bo pojasnil, kaj je fotobranje, razložil, kako skrajšati čas učenja in kako si zapomniti informacije. Udeleženci naj s seboj prinesejo dve poljudnoznanstveni knjigi s 150-250 stranmi: eno, ki so jo že prebrali, in eno, ki jo še želijo prebrati. Seminar bo potekal med 18. uro in 20.30. (km) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 31. julija 2012 15 NOVA GORICA - Priprave na razpis javnega natečaja Na travniku kampus, zdravstveni dom in koncertna dvorana Travnik ob sodišču foto km GORICA - Trgovinska zbornica Podjetnikom denar za zaposlitev mladih Pomoč za prilagoditev obratov protipotresnim in protipožarnim normam V času splošne gospodarske krize si goriška Trgovinska zbornica prizadeva, da bi priskočila na pomoč podjetjem in mladim, ki iščejo službo. V ta namen je v zadnjih letih pripravila različne projekte, v katere je skupno vložila štirinajst milijonov evrov. »Podjetniki so bili zadovoljni predvsem z okrepitvijo sklada za tveganja, ki ga upravlja konzorcij za posojilno jamstvo Confidi, v katerega je bilo vloženih 2.700.000 evrov, cenili pa so tudi na-menitev 662.000 evrov za finančno prestrukturiranje podjetij. Ta dva ukrepa sta namreč odgovarjala potrebi, s katero se danes soočajo številna podjetja, ki imajo težave pri dostopu do kreditov,« pravijo pri goriški Trgovinski zbornici, ki se je zavzela tudi za povečanje stopnje zaposlenosti mladih med 25. in 35. letom. »V ta namen je Trgovinska zbornica lani in letos dala na razpolago pet milijonov evrov za podjetja, ki so pripravljena na zaposlitev mladih,« pojasnjujejo pri Trgovin- ski zbornici. Kot smo poročali prejšnji teden, bodo pet milijonov evrov posredovali tudi konzorciju Confidi, ki bo s tem denarjem podprl majhna in srednja trgovska in terciarna podjetja pri dostopu do kreditov in pri pridobivanju tveganega kapitala po olajšanih pogojih. Dogovor, s katerim so ustanovili sklad »Fondo a debito«, bo operativen septembra. Pred nedavnim je odbor Trgovinske zbornice sprejel tudi predlog zvez Confindustria in Confartigiana-to, ki sta predlagali dodelitev prispevkov podjetjem, ki nameravajo prilagoditi obrate protipotresnim in protipožarnim normam. Za promocijo turizma in trgovskih dejavnosti na območju občin Gorica, Tržič, Krmin, Gradišče in Gradež je na voljo 300.000 evrov (lani jih je bilo 200.000), Trgovinska zbornica pa bo poskrbela tudi za povezavo vseh industrijskih in obrtniških con na Goriškem s širokopasovnim internetom. Na zemljišču v centru Nove Gorice naj bi se v bodoče prepletale tri vsebine: poleg univerzitetnega kampusa še celoten program Zdravstvenega doma in koncertna dvorana Kulturnega doma. Gre za mestni prostor med sodiščem, Gradnikovo ulico in Hitovo Perlo, ki je trenutno velik travnik. Načelnik občinskega oddelka za okolje in prostor Ni-ko Jurca je dobil v pregled gradivo, ki ga bodo nato poslali Zbornici za arhitekturo in prostor, naslednji korak pa je razpis javnega urbanističnega natečaja, ki bo vse tri omenjene programe ustrezno umestil na omenjeno lokacijo. V minulih letih je bil travnik nasproti Perle predmet več načrtov: tja naj bi se širil Hit, sodišče, nekaj časa so se zanj zanimali investitorji, ki so želeli tam zgraditi nakupovalni center. Tudi o tem, da bi tisto območje namenili Univerzi v Novi Gorici, tedaj še Politehniki, je že bil govor pred kakim desetletjem, nato pa so se načrti za univerzitetni kam-pus preselili na območje ob potoku Koren in pri Streliški ulici, v bližini meje. »To, da bi kampus vendarle umestili na travnik v središču mesta, je bila pobuda univerze z namenom, da bi zadeve pospešili, saj je ob Kornu to pogojeno s celim kupom stvari: sprejemom Občinskega prostorskega načrta in proceduralnimi zapleti. Zato so iskali možnosti, da bi kampus uresničili na kateri drugi lokaciji, kjer je že dana možnost takojšnje gradnje,« pojasnjuje načelnik Jurca in nadaljuje: »Odgovorili smo jim, da še vedno ostaja na voljo tako, kot je bilo od začetka načrtovano, območje v centru mesta.« Tam se bo torej dopolnjevalo več vsebin: na željo novogoriškega Kulturnega doma bo tam večja koncertna dvorana, saj jim na obstoječi lokaciji širitev ni omogočena. S podobnimi težavami se več let že ubada tudi novogoriški Zdravstveni dom, ki na sedanji lokaciji nima možnosti širitve pa tudi ne ureditve nujno potrebnega večjega parkirišča. Tako bi se Zdravstveni dom kar s celotnim programom preselil na novo lokacijo. »Gre torej za združitev teh treh programov v tistem prostoru. Zato bomo razpisali urbanistični natečaj, da vidimo, kako bi se lahko ti trije programi povezovali na tistem mestu. Pripravili smo strokovno podlago za razpis natečaja, na podlagi tega se bomo začeli pogovarjati z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije, saj pravno formalni vidik natečaja pripravi ona. S tem gradivom bomo torej stopili v stik z njimi in oblikovali, postavili natečaj - pravila, termine, začrtali finančne okvirje ... Ko bo to zrelo, bomo razpisali urbanistični natečaj,« našteva Jurca. O tem, kdaj bo ta razpisan, pa pravi, da je prenagljeno govoriti. Natečaj bo torej uredil celotno območje in predvidel povezovanje treh programov, nakar se bo za vsak program posebej zgodba odvijala ločeno. Ne gre namreč pričakovati, da se bodo vsi trije gradili istočasno. »Pričakuje se, da bo prvi ravno univerzitetni kampus. Omenjeni natečaj financira občina, ki tudi prispeva zemljišče - tako je sedaj zastavljeno -, izgradnja pa je stvar univerze,« dodaja načelnik. Katja Munih ŽIVLJENJSKI JUBILEJ - Damijana Bratuž Z glasbo po svetu Pianistka in glasbena pedagoginja Damijana Bratuž (desno) z avtorico današnjega zapisa, sicer novinarko, režiserko in pisateljico Dorico Makuc; na spodnji fotografiji s Cecilio Seghizzi Na današnji dan pred 85 leti se je v Bi-Ijah staršema Mariji Fornazarič in Rudolfu Bratužu rodila hči Damijana, ki danes živi v Kanadi. Upokojena univerzitetna profesorica, izredna raziskovalka na področju glasbene vzgoje mladine, se še vedno rada odziva na strokovna srečanja širom sveta. Njena privrženost glasbi, vedno novim izzivom na področju, ki ga popolnoma obvladuje, nam odkriva izjemno osebnost, vredno pozornosti in spoštovanja. Mi se je radi spominjamo kot odlično pianistko. Goriške mladostne prijateljice smo se še posebej veselile Damijaninega letošnjega obiska, toda njeno zdravstveno počutje je narekovalo, da za leto dni odložimo praznovanje njenega visokega jubileja. Spoznali sva se kmalu po vojni v času njenega glasbenega študija na tržaškem konservatoriju Giuseppe Tartini, ko je skušala kot dober glasbeni pedagog v meni zaman vzbuditi ljubezen za beločrne tipke. Ostali sva prijateljici tudi potem, ko sva odločno in korajžno izbrali svoj življenjski cilj. Po diplomi iz klavirja v Trstu se je Damijana izpopolnjevala tudi v Salzburgu in Parizu. Od leta 1958 je nadaljevala študij v ZDA, na St. Louis Institute of Music na Indiana University, kjer je tudi dosegla doktorat. Glasbena vzgoja mladine je bil poglavitni cilj njenega delovanja. Kot profesorica klavirja in klavirske literature je dolga leta poučevala na University of Western v Londonu v Kanadi. Mesto Urbisaglia v Markah se je 11. julija 2011 s podelitvijo častnega občanstva AJDOVŠČINA - Nov uspeh proizvajalcev ultralahkih letal Ameriški nagradi Pipistrelu Novo dvosedežno motorno ultralahko letalo Alpha Trainer je pridobilo certifikat ameriških letalskih oblasti in se bo lahko prodajalo v ZDA Ajdovsko podjetje Pipistrel je na največji letalski prireditvi na svetu prejelo dve nagradi in uspešno predstavilo dvosedežno motorno ultralahko letalo Alpha Trainer. Nagrado Dr. August Raspet Memorial je kolektivno prejela ekipa Pipistrel, nagrajen je bil tudi Tine Tomažič, Pipi-strelov razvojni inženir. Na letalskem sejmu in srečanju Osh-kosh Airventure v ameriški zvezni državi Wisconsin je bil Pipistrel letos najuspešnejši doslej, čeprav se tega sejma udeležuje že desetletje. Novi Pipistrelov »otrok«, dvose-dežno motorno ultralahko letalo Alpha Trainer, je pridobilo certifikat LSA (Light Sport Aviation), ki ga podeljujejo ameriške letalske oblasti. Odslej se bo torej to leta- lo lahko prodajalo v ZDA in še v vseh državah, ki priznavajo ameriško zakonodajo s področja lahkega športnega letalstva. Letalo je bilo na sejmu predstavljeno pred številnim občinstvom in je poželo veliko zanimanja. »Zanj smo dobili že več kot deset fiksnih naročil z vplačanimi avansi,« so ponosni pri Pipistrelu. Nagrado Dr. August Raspet Memorial že od leta 1960 podeljuje združenje za eksperimentalno letalstvo, ki povezuje več deset tisoč inženirjev, izumiteljev in graditeljev letal po vsem svetu. Vsako leto jo podelijo osebi, podjetju ali organizaciji, ki odločilno pripomore k napredku znanosti in tehnologije na področju letalstva. Letos je to nagrado kolektivno prejela ekipa Pipistrel, kar je nedvomno dokaz, da je Pi-pistrelova inovativnost priznana in cenjena tudi v zibelki in hkrati svetovni prestolnici letalstva - ZDA. Drugo od obeh nagrad je prejel Tine Tomažič, Pipistrelov razvojni inženir, idejni oče in vodja projekta Taurus G4. Gre za prvo štirisedežno električno letalo na svetu, ki je zmagalo na natečaju ameriške vesoljske agencije NASA oktobra lani. »Pipistrel tako znova potrjuje svojo pozicijo kot vodilni svetovni proizvajalec ul-tralahkih letal. Ti dve pomembni zmagi sta še ena stopnička na strmi poti navzgor,« so zadnje dosežke v ZDA komentirali pri Pi-pistrelu, kjer skrivnostno dodajajo, da imajo v rokavu skritih še nekaj asov. (km) Pipistrelov Alpha Trainer Bogdani in Damijani Bratuž oddolžilo spominu njunega očeta Rudolfa (Rudija) za krivice, ki jih je povzročila fašistična oblast tako njemu kot drugim goriškim Slovencem in Judom z internacijo v taborišču Abbadia di Fiastra pri Urbisagli. Da so leta 1941 policijski organi v Gorici poslali v internacijo tudi Rudija Bratuža, je bilo pričakovati. Kavarna Bratuž - »covo dei s'ciavi« - je bila v najhujših časih prava oaza za meščane slovenskega rodu. Ob lanskem srečanju v Gorici me je zanimalo, kako je Damijana doživela svečanost v gostoljubnem italijanskem mestu. »Bila sem ganjena, da se je moje prizadevanje za ohranjanje spomina na tak nepričakovan način s priznavanjem italijanske strani njihove zgodovinske krivde uresničilo. Priznanje častnega meščanstva sestri Bogdani in meni je še posebej dragoceno.« Ker je bila Damijana po petih letih spet v G orici, sem jo vprašala, pri kom stanuje. »Vesela sem bila, da se je sestra odločila za ponovno bivanje v Gorici, kjer živi z družino tudi njen sin Zvonko. Posebej sem se razveselila 9-letnega pranečaka Jurija, ki obiskuje osnovno šolo v Pevmi, kjer polagajo veliko pozornost na učenje tujih jezikov. V Gradežu sem obiskala svojo profesorico glasbe Cecilio Seghizzi, ki me je pri 103. letu starosti presenetila s svojimi lu-cidnimi spomini na moje deklištvo in s svojim pogledom na svet.« Damijana, kdaj si se odločila za drugi kontinent in dolgo 44-letno bivanje v Kanadi? »Po doktoratu na univerzi Indiana v Blooming-tonu sem odkrila, da mi doktorat v Evropi ne nudi zaposlitve, medtem ko so mi v Kanadi ponudili univerzitetno profesuro. Na univerzi University of Western Ontario sem 25 let poučevala klavir in klavirsko literaturo. Ustvarila sem pa tudi tečaje, ki so se mi zdeli glede na splošno glasbeno kulturo v Kanadi potrebni.« Ob 100-letnici rojstva Bele Bartoka si prejela priznanje madžarske vlade? »Moja doktorska teza je bila "The folk element in the piano music of Bela Bartok". Sledilo je dolgoletno raziskovanje, ki sem ga predstavila v mednarodnem akademskem in javnem okolju s predavanji, koncerti, seminarji, glasbenimi laboratoriji.« Kako si sprejela upokojitev leta 1993? »Prav v času upokojitve mi je življenje prineslo najbolj pomembna srečanja z nastopi v Italiji, Franciji, Severni Ameriki in Novi Zelandiji, ki so uveljavila moje dotedanje akademsko in pedagoško delo.« Zanimalo me je še, kaj bi Damijana ob vseh dosežkih na akademskem in umetniškem polju povedala o sebi. »Moja generacija je bila prezgodnja, da bi imela oporo v dosežkih feminističnega gibanja, in prepozna, da bi jih uživala. Zato sem našla potrditev svoje moči v samostojnosti, neodvisnosti in svobodi gibanja. V pričakovanju udeležbe na raznih glasbenih kongresih v Evropi se bom rada vrnila spet domov.« Dorica Makuc 1 6 Torek, 31. julija 2012 GORIŠKI PROSTOR / PEVMA - Prirediteljem je bilo vreme letos naklonjeno Praznik z glasbenim pečatom Stekla je akcija včlanjevanja v novonastalo krajevno združenje, člansko izkaznico si je že priskrbelo veliko domačinov Muhasto vreme jo je v minulih letih rado zagodlo prirediteljem pevmskega praznika, ki pa je letos tudi zaradi naklonjenega vremena lepo uspel. Društvo Naš prapor in novo krajevno združenje sta tako brez ovir izpeljala načrtovani štiridnevni program. Odpadla je le nedeljska odrska igra, a ne zaradi vremena, temveč zaradi bolezni v gledališkem ansamblu. O četrtkovem odbojkarskem turnirju smo že poročali, v petek pa je bil na vrsti glasbeni večer, ki sta ga oblikovali skupini Dacca-po in Radio zastava. Številna publika je skladbe nagrajevala s ploskanjem. Skupina Dacca-po prihaja iz okolice Gorice in se posveča ro-kerskim zvrstem; bend se je že lani predstavil v Pevmi, a je njegov nastop prekinilo neurje. Radio zastava pa ne potrebuje posebnih predstavitev; tudi v Pevmi je skupina sedmih odličnih glasbenikov dokazala, da ji je ritmično bogata balkanska glasba pisana na kožo. Občinstvo petkovega dogajanja je pozdravil Nedeljska procesija po vasi (levo) in sobotni nastop beneške skupine BK Evolution (desno) foto vip podžupan Gorice Roberto Sartori, ki je izrazil željo, da bi se čim prej našla najbolj ustrezna rešitev po ukinitvi krajevnih svetov; o tem sta spregovorila tudi predsednik in pobudnik novega krajevnega združenja, Lovrenc Per-soglia in Silvan Primosig. Sobotni večer je bil med štirimi na pevmskem prazniku najbolj bučen. S tričetr-turnimi nastopi se je predstavilo pet rokerskih bendov. Z akustičnima kitarama in umirjenim nastopom sta na oder najprej stopila člana skupine Evil Kevil, Jani Skočir iz Livka in David Tomasetig iz Beneških dolin; izkazala sta se kot dobra kitarista in odlična pevca. Sledila je skupina Dusty Dream iz Gorice, ki v glavnem izvaja lastne skladbe; njeni člani o sebi pravijo, da je njihov rock alternativen. Dober vtis je zapustila skupina PNG iz Čente, ki jo odlikujejo nadpovprečno dober pevec in odlična kitarista. Predzadnji so na oder stopili člani izjemno delavne skupine BK Evolution, ki prihaja iz Nadiških dolin in jo vodi David Clo- dig. Vse njihove pesmi - pevec je Igor Černo - so napisane v narečjih Benečije in Rezije ter prelite v glasbo, ki spominja na domače viže, a ji je skupina vtisnila pečat sodobnejših glasbenih žanrov. Pred publiko v Pevmi se je nazadnje predstavil še bend Statale 56, ki je povezal glasbenike iz raznih krajev vzdolž državne ceste med Vidmom in Gorico. Tudi njihova glasba je odraz teh povezav. Maši v čast vaške zavetnice sv. Ane sta v nedeljo sledila procesija po vasi in družabno srečanje. Slavje je imelo praznični pridih tudi po zaslugi pritrkovalcev. Zvečer so prišli na svoj račun še ljubitelji narodno-zabavne glasbe, ki so se tudi zavrteli ob zvokih ansambla Brjar iz Goriških Brd. Glasbene večere v Pevmi sta povezovali domačinka Barbara Uršič in Jasmin Kovic iz Števerjana. Vse dni je bila na ogled razstava rezbarskih in intarzijskih predmetov, ki jo je postavilo Rezbarsko društvo iz Solkana. Omeniti velja, da je stekla akcija včlanjevanja v novonastalo združenje z uradnim imenom Krajevna skupnost Pevma, Štmaver in Osla-vje, ki so ga ustanovili na pogorišču rajonskega sveta. Izkaznico si je na prazniku priskrbelo veliko domačinov. (vip) AJDOVŠČINA Sprejem za »svežo« olimpijko V Ajdovščini bodo jutri ob 20. uri na Trgu Prve slovenske vlade sprejeli olimpijko Polono Batagelj in udeleženca Toura de France Kristjana Korena; sprejem prireja ajdovska Športna zveza, poleg predsednika Miloša Popovi-ča bo športnikoma osebno čestital tudi ajdovski župan Marjan Poljšak. Polona Batagelj iz Gradišča nad Ajdovščino je prvič v karieri nastopila na olimpijskih igrah; leta 2008 je namreč v Pekingu slovenske barve branila Sigrid Corneo, ki je zasedla 49. mesto. Na cestni dirki je Polona ves čas kolesarila med deseto in dvajseto pozicijo in nazadnje dosegla 22. mesto. V cilj je priko-lesarila v glavnini, takoj za prvimi tremi ubežnicami. Kristjan Koren iz Budanj, kolesar itali- Polona Batagelj janskega kluba Liquigas, pa je na Tou-ru garal za ekipnega favorita, le-ta je na koncu, tudi po Kristjanovi zaslugi, dosegel drugo mesto. Na jutrišnjem sprejemu bodo prisotni tudi drugi uspešni domači športniki in športni funkcionarji ter številni navijači in sokrajani, ki so za mlada športnika držali pesti in jima želeli najboljšo uvrstitev. V programu se bodo predstavili atraktivni domači BMX kolesarji. (km) EI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 048140497. DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 048176025. Gledališče GLEDALIŠKA SKUPINA GRUPPO TEA-TRALE PER IL DIALETTO, ki jo vodi Gianfranco Saletta, vabi danes, 31. julija, in v sredo, 1. avgusta, ob 21. uri v park Coronini na Drevoredu 20. septembra v Gorici na gledališko predstavo »Sior Todero Brontolon«; vstop prost. U Kino DANES V GORICI KINEMAX: zaprt do 16. avgusta. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 19.45 - 22.00 »Biancaneve e il cacciatore«. Dvorana 2: 20.00 »Cena tra amici«; 22.00 »Il cacciatore di vampiri« (digital 3D). Dvorana 3: 21.00 »The Amazing Spi-der-Man«. Dvorana 4: 19.50 - 22.00 »Contraband«. Dvorana 5: 20.15 - 22.00 »L'estate di Giacomo«. 9 Šolske vesti AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata nogometni kamp za deklice in dečke od 5. do 12. leta starosti od ponedeljka 20. do vključno sobote 25. avgusta na nogometnem igrišču v Doberdobu. Med tednom bo izlet v žabaviščni vodni park Aquasplash v Lignanu; vpisovanje in informacije po tel. 339-3853924 ali eri-mic65@tiscali.it (Emanuela). SLOVIK - razpisi prostih vpisnih mest v letu 2012-2013 za dijake, študente in ostale tečajnike so objavljeni na spletni strani www.slovik.org. Število mest je omejeno. Rok: 15. septembra 2012. SCGV EMIL KOMEL organizira dva poletna glasbena kampusa za učence in novovpisane otroke od 6. do 12. leta starosti med 9. in 13. uro: od 27. do 31. avgusta bo na sedežu v Gorici pihalni in trobilni kampus (informacije pri prof. Fabiu Devetaku, fa-bio2410gm@gmail.com); od 3. do 7. septembra pa kampus vseh instrumentov v podružnici na Plešivem (vpisovanje do 20. avgusta); informacije in vpisovanje na info@emilko-mel.eu. GLASBENA MATICA IN KD SOVOD- NJE prirejata glasbeno ustvarjalno delavnico za otroke od 4. do 11. leta starosti pod vodstvom Jane Drassich in Martine Šolc. Delavnica bo potekala v jutranjih urah v Kulturnem domu v So-vodnjah od 20. do 24. avgusta; informacije in vpisovanje po tel. 3337044780 (Jana). MLADINSKI DOM prireja pripravo na vstop v srednjo šolo od 3. do 7. septembra (za peto-prvošolce) in tečaje slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, ponavljanje matematike in glavnih učnih snovi v okviru nove ponudbe »Srednja na štartu« od 27. avgusta do 7. septembra (za srednješolce); informacije in vpisovanje po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549-536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it. & Izleti KROŽEK USLUŽBENCEV ZDRAVSTVENEGA PODJETJA 2 »ISONTI- NA« s sedežem v Ul. V. Veneto 173 v Gorici - poslopje B - prireja med 22. in 29. septembrom potovanje v Armenijo; informacije in vpisovanje po tel. 0481-592883 ob ponedeljkih 13.0014.00 ter ob torkih in četrtkih 13.3015.00 ali po tel. 340-2496142. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem izleta, povezanega s piknikom, da bo v nedeljo, 5. avgusta, odpeljal v Miramar in Koper prvi avtobus ob 8. uri s trga Medaglie d'oro/Gorišček, nato s postanki pri vagi, v Podgori pri športni palači, v Štandrežu pri Arcobalenu in na Pilošču. Drugi avtobus bo odpeljal ob 8.15 s Pilošča, nato iz Sovodenj pri lekarni in cerkvi ter iz Doberdoba. Ude- leženci morajo imeti dokument, veljaven za tujino. Priporoča se točno; informacije in prijave po tel. 0481882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.), 0481-390697 (Marija Č.), 3471042156 (Rozina) in 0481-21361 (Ema L.). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da se vpisovanje za 8-dnevni izlet na Sardinijo od 25. septembra do 2. oktobra nadaljuje nepreklicno do 15. avgusta. Zato vabi društvo člane in prijatelje, naj se čim prej prijavijo po tel. 349-4042060 (Eda L.), 0481 882183 (Dragica V.), 0481 884156 (Andrej F.), 0481 532092 (Emil D.). Na račun 300 evrov. Pohitite. V primeru nezadostnega števila udeležencev bo izlet odpadel. I!3 Obvestila AGENCIJA ZA PRIHODKE sporoča, da bodo med 13. in 31. avgustom uradi v Gorici (Korzo Italia 157) in v Tržiču (Ul. Ceresina 1) odprti samo od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. S 3. septembrom bodo spet v veljavi tudi popoldanski urniki odprtja in sicer ob ponedeljkih in sredah med 15. in 17. uro. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo julija in avgusta zaprti. OBČINA SOVODNJE obvešča, da bo v začetku avgusta zapadel rok za vložitev prošenj za pridobitev odškodnin po poplavah, ki so sovodenjsko občino prizadele septembra leta 2010. Oškodovani lastniki lahko na županstvu predstavijo vso potrebno dokumentacijo; informacije nudijo na tehničnem uradu. OBČINA SOVODNJE sporoča, da je nova uradna spletna stran na naslovu http://www.comune.savogna.go.it/. Naslovi elektronske pošte ostajajo nespremenjeni. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE obvešča, da bo v mesecu juliju zaprta. OVERNIGHT - NOČNI AVTOBUS za varno zabavo: vsako soboto do 1. septembra bo povezoval Gorico in Tržič s Sesljanom. Urniki: v Gorici s ploščadi pri Rdeči hiši ob 21.30, ustavil bo v Gradišču, Foljanu, Tržiču in Sesljanu; v Tržiču iz Ul. Pocar ob 22.05 in 23.25; iz Sesljana ob 2.10 (proti Tržiču), ob 4.10 (preko Tržiča v Gorico) in ob 4.10 (proti Tržiču). PROŠNJE ZA UPORABO ŠPORTNE PALAČE PALABRUMATTI na Rojcah: rok za vložitev prošenj zapade 16. avgusta; obrazci so na razpolago na spletni strani www.3.comune.gorizia.it/pa-labrumatti in v uradu za upravljanje športnih objektov goriške občine, kjer nudijo tudi vse potrebne informacije. USTANOVITEV MAŽORETSKE SKUPINE V DOBERDOBU: godba na pihala Kras v Doberdobu organizira za dekleta od 8. do 18. leta starosti ma-žoretsko skupino, ki bo s svojimi koreografijami popestrila nastope godbe same in tudi drugih prireditev; informacije in prijave po tel. 347-1243400 (Magda Prinčič). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici ima nov naslov elektronske pošte: go-rica@knjiznica.it. Do 31. avgusta bo knjižnica odprta s poletnim urnikom od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, zaprta bo zaradi dopusta od 6. do 17. avgusta. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je bila na podlagi 17. člena ODP 086/PRES - Izvajalni pravilnik za I. del Urbanizem - DZ 05/2007 s sklepom občinskega sveta št. 26 z dne 4. julija 2012 sprejeta varianta št. 11 Splošnega občinskega prostorskega načrta. Vsi dokumenti variante so vloženi v občinskem tehničnem uradu (odprt za javnost ob ponedeljkih in ob petkih od 12.00 do 13.00, ob sredah od 16.00 do 17.30) in na voljo za 30 dni. V tem obdobju depozita, torej od 18.07.2012 do 16.08.2012, lahko kdor koli predstavi občini svoje pripombe in/ali ugovore. KRUT obvešča, da bo goriška pisarna zaprta do 20. avgusta. ZSKD obvešča, da bo goriški urad do 14. septembra odprt po poletnem urniku in sicer od 9. do 13. ure. V FRANČIŠKANSKEM SAMOSTANU na Sveti Gori bodo vsako nedeljo do 23. septembra ob 17. uri maševali v italijanskem jeziku. 0 Prireditve PRIREDITEV LAGUNAMOVIES 2012 bo v Gradežu potekala med 3. in 9. avgustom; prizorišča bodo različna. Deveta izvedba se bo začela v petek, 3. avgusta, ob 21. uri na nabrežju Na-zario Sauro s projekcijo restavrirane-ga animiranega filma Beatlesov »Yel-low submarine« in z nastopom kan-tavtorja Alberta Fortisa. GRADEŠKA OBČINA prireja v Grade- žu literarna branja med krajšimi ekskurzijami v laguno z naslovom »Li-bri in barca. Parole ed emozioni sull'acqua« (Knjige na ladji. Besede in doživetja na morju): v sredo, 1. avgusta, bo Diego Dalla Palma vodil literarno srečanje z naslovom »Le ca-rezze che gli specchi non danno«. Ladja Nuova Cristina bo odplula iz gradeškega pristanišča pri nabrežju mandracchio ob 20. uri, vrnitev je predvidena ob 23. uri; obvezna je prijava od ponedeljka do sobote med 9. in 12. uro v občinski knjižnici Falco Marin (tel. 0431-82630 in na cultu-ra@comunegrado.it). »KAPLJICE KULTURE« potekajo v Ljudskem vrtu v Gorici do 3. avgusta med 21. in 22. uro: posamezniki, skupine, društva in krožki lahko nastopijo s plesom, petjem, recitacijami, predstavitvami knjig, folkloro, filmsko umetnostjo, filozofijo, kulinariko, itd.; informacije in prijave na sedežu ZSKD na Korzu Verdi, 51 v Gorici, po tel. 0481-531495 ali 327-0340677 in na gorica@zskd.org. Pogrebi DANES V GORICI: 11.40, Rosina Vidmar vd. Jug iz splošne bolnišnice v cerkev na Svetogorski ulici in na glavno pokopališče. DANES V VILEŠU: 14.30, Giorgio Fon-zari (iz splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Roka in na pokopališču. DANES V RONKAH: 9.30, Antonio Vi-sintin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču. ZAHVALA Vanja Korošec por. Coglot Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali, sočustvovali z nami, kakorkoli izrazili sožalje, vsakemu stisku roke, darovalcem cvetja, vsem, ki ste blažili bolečino njej in nam, in nenazadnje vam vsem, ki ste s številno prisotnostjo počastili spomin nanjo. Svojci Gorica, Doberdob, 31. julija 2012 / MNENJA, RUBRIKE Torek, 31. julija 2012 17 JEZIK NA OBROBJU Vračam se k ustrezni rabi dovrš-nih in nedovršnih glagolov. Ob raznih občnih zborih ali sploh glasovanjih so misli naših piscev usmerjene v rezultat, to je v izglasovanje sklepov ali izvolitev odbornikov. V skrbi za sklepno dejanje popolnoma pozabijo, da izglasovanja sklepov in izvoljenih odbornikov ne bo, če ne bodo prej predlagali glasovanja o sklepu in volitev odbornikov. Zato je bilo napačno: Cilj glasnega kričanja opozicije je bil preprečiti izglasovanje sklepa. Res so si želeli, da sklep ne bi bil izglasovan, a za dosego tega je bilo treba preprečiti glasovanje. Lahko bi se vprašali, čemu (s kakšnim namenom) so kričali? Njihov namen je bil s kričanjem preprečiti glasovanje, saj je bila od števila glasov odvisna potrditev ali zavrnitev predloga. Nekdo je zapisal: »Konec prejšnjega in začetek novega stoletja sta potekala v znamenju financ, kapitala, hitre obogatitve in uspehov v enem dnevu.« Uspehi v enem dnevu so lahko enodnevni, t.j. kratkoročni ali pa tudi vsakodnevni uspehi, mednje spada tudi hitro bogatenje ali obogatenje (značilno za ta čas). Znane pa so tudi hitre obogatitve od danes na jutri ali kar čez noč. Bogatenje in obogatenje opozarjata na večanje, naraščanje bogastva (zato nedovršnik bogateti, glagolnik na -nje), obogatitev pa nas opozarja na rezultat, posledico bogatenja, (zato glagolnik na -tev iz dovršnika obogatiti, obogateti). Poleg napačnega poznavanja slovenskega jezika srečamo tudi pravilno spoznavanje. Tako je bilo zapisano o začetkih poučevanja slovenskega jezika na neki italijanski šoli, da je šlo najprej za medsebojno spoznavanje oz. spoznavanje tamkajšnje slovenske stvarnosti«. Lahko bi rekli tudi, da so dijaki najprej navezali stike s slovenskimi vrstniki in se začeli zanimati za tamkajšnje krajevne običaje, kulturo in zgodovino. Ne morem si zamišljati učitelja, ki bi začel pouk z besedami: Stvarnost te vasi so velikonočni običaji, tukajšnja stvarnost je npr. barvanje velikonočnih jajc, ki jih v tukajšnji stvarnosti imenujemo pirhi...« Tako nekako bi učitelji lahko razlagali dijakom krajevno stvarnost barvanja velikonočnih pirhov, in abstraktna stvarnost bi postala nekaj konkretnega. V šolskem letu 1969/70 je začela Italijanska družba prvič vpisovati v tečaje slovenskega jezika. Od takrat ima poleg italijanskega naziva Ente italiano per la conoscenza della lingua e della cultura slovena tudi slovenski naziv: Italijanska družba za spoznavanje slovenskega jezika in kulture, ki res ni najboljši, ker manjka poleg spoznavanja kulture poučevanje slovenskega jezika. Da je slovensko ime bližje italijanskemu, je prišlo do kompromisa - namesto poučevanje ali pouk je ostalo spoznavanje jezika in kulture. Na svoje veliko presenečenje pa sem zadnje čase v slovenskih oglasih te ustanove brala »poznavanje jezika in kulture«. Koristno bi bilo raziskati, komu je bil začetni s odveč, da ga je kar odgriznil in s tem razglasil ustanovo za jezikovno nesposobno. LELJA REHAR SANCIN PISMA UREDNIŠTVU Pirjevec ne bo govoril (2) Na straneh 428-429 monografije o Edvardu Kocbeku (2011) je njen avtor Andrej Inkret omenil dogajanje ob sežanskem literarnem večeru (16. marec 1964) v počastitev šestdesetletnice Srečka Kosovela. Organizatorka večera Mimi Ravbar (danes Jelen) je povabila na prireditev nekatere slovenske pesnike, med njimi tudi Edvarda Kocbeka. Nekaj dni pred literarnim večerom ji je krajevna občinska oblast sporočila, da nasprotuje Kocbekovemu nastopu. Pesnik se zato večera ni ude- ležil, pač pa so njegovi pesniški tovariši protestno prebrali vsak po eno njegovo pesem in Dane Zajc je še pojasnil, da je bil Kosovel ravno tako v nemilosti pri oblasti kot Edvard Kocbek. Nastop občinskega partijskega sekretarja, ki je obsodil »nepotrebno obrambo« Kocbeka, ni bil na programu tega sežanskega literarnega večera. Zajca so ovadili sodniku za prekrške zaradi ka-ljenja javnega reda in miru, plačati je moral 15.000 dinarjev globe. Analogija s primerom Pirjevče-vega umika s programa nedeljske počastitve pri ruski kapelici pod Vršičem je jasna. Bistvo ostaja: odstranitev oseb, ki ne delujejo v skladu z vladajočo enosmernostjo. Slovenija se ji po dvajsetih letih na svoj način približuje. Gre za kontinuiteto drugačne vrste, a z veliko vzorovanja pri času enoumja. Branko Marušič, Solkan TRST - 1. septembra okrogla miza Drage mladih V ospredju lik prof. Jožeta Peterlina ob stoletnici njegovega rojstva. TRST - Ob 47. Študijskih dnevih Draga 2012, ki bodo potekali v parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu od 31. avgusta do 2. septembra, bo v soboto, 1. septembra ob 10. uri na vrsti okrogla miza Drage mladih. To bo tudi prvi izmed jesenskih dogodkov ob pomembnem jubileju. Proslavljajo namreč 100. obletnico rojstva prof. Jožeta Peterlina, ki je življenje v duhu demokratičnih, katoliških in domoljubnih vrednot posvetil slovenski narodni skupnosti v Italiji s svojim neutrudnim delom na področju šolstva in vsestranske vzgoje mladine, prosvetnega, kulturnega, gledališkega, publicističnega in društvenega dela ter vsestranskih pobud, med katerimi zavzema Draga prav posebno mesto. Kot piše v tiskovnem sporočilu, tudi mladi želijo z napovedano okroglo mizo podčrtati pomen vrednot razvoja in ohranitve slovenskega jezika ter snovanja skupnega idejnega, duhovnega in kulturnega slovenskega prostora. Leto za letom jih gradijo na tem simpoziju ob bogati ponudbi kulturnih dogodkov. Te vrednote želijo po-nesti v bodočnost in nanje opozoriti mlade generacije. Kljub znakom apatičnosti in pikrega individual-izma se številni mladi prepoznavajo v vrednotah povezovanja, narodne pripadnosti in prostovoljnega dela za dobrobit skupnosti, v kateri živijo. In ravno to so vrednote, ki so predstavljale vzgib za ustvarjalno delo Jožeta Peterlina, pišejo mladi v sporočilu za javnost. Na okrogli mizi bodo o Pe-terlinovi idejni in vrednotni dediščini spregovorili trije ugledni gostje. O skupnem slovenskem prosto- Jože Peterlin ru in o današnji vlogi Drage ter Drage mladih bo razmišljal priznani slovenski teolog in filozof morale Ivan Štuhec. Novinar in aktivni poznavalec kulturnega življenja Slovencev v Italiji Ivo Jev-nikar bo analiziral, koliko se današnji kulturni in javni delavci v zamejstvu prepoznavajo v mišljenjskem kontekstu, ki ga je zagovarjal Peterlin. Poskusil bo tudi prečesati njegovo dediščino v luči organizacij, društev in ustanov, ki jih je Peterlin ustanovil in ki marljivo delujejo še danes (Mladika, Društvo slovenskih izobražencev, Draga, Radijski oder, Slovenski kulturni klub itd.) ter jih umestiti v kontekst našega časa in prostora. Vsestransko angažirani goriški časnikar Andrej Černic pa bo pogledal v današnje društveno in kulturno udejstvovanje mladih generacij in se spraševal, če so vrednote slovenstva, krščanstva in demokracije, pa tudi zastonjskega dela iz idealizma in navdušenja za mlade še aktualne. Na katere temelje mladi danes polagajo svoje kulturno udejstvovanje? Moderator srečanja bo študent filozofije in publicist Jernej Šček. Okrogla miza Drage mladih bo uvedla niz jesenskih dogodkov, ki bodo na temeljit in pester način obeležili Peterlinovo 100-letnico. V okviru Drage bodo v nedeljo prvič podelili »Peterlinovo nagrado« zaslužni osebnosti, ki se za svoje prostovoljno delo na področjih kulture, gledališča, vzgoje mladih in/ali publicistike opira na vrednote slovenstva, krščanstva in demokracije. Nagrajenec bo poleg plakete prejel še avtorsko grafiko, ki jo je za to priložnost zasnoval slikar Edi Žerjal. Meseca septembra bodo jubilej na svoj način obeležila še kulturna društva Slovenske prosvete in nekatere druge ustanove, ki jih je ustanovil Peterlin. Svoje delovanje bodo predstavili - kot v nekakšni izložbi ob začetku nove sezone - v okviru »Peterlinovega festivala«. Potekal bo v teku štirih četrtkov v septembru, društva pa bodo »v po-kušnjo« ponudila širši javnosti delavnice in gledališke predstave za otroke, mlade in odrasle. Založba Mladika pripravlja tudi Peterlinov zbornik, v katerem so zbrana predavanja s simpozija, ki ga je Slovenska prosveta priredila 19. maja 2006 ob njegovi tridesetletnici smrti, dopolnjujejo pa jih prispevki, odmevi, govori o nepozabnem pobudniku, graditelju in ustanovitelju ter dva izvirna Pe-terlinova teksta: predavanje klu-bovcem leto dni pred smrtjo in dnevnik iz ljubljanskih študentskih let. Predstavitev bogatega zbornika bo obogatila še fotografsko-do-kumentarna razstava. ODPRTA TRIBUNA Kras kakor dolina Susa? Bilo je takoj po rušenju berlinskega zidu. Tedaj je bil italijanski zunanji minister grivasti Gianni De Mic-helis. Poznala sva se še z univerze. Na seji zunanjepolitičega odbora senata je risal scenarije evropske celine po tem, ko bodo zahodnoevropske države pospešile združevanje, vzhodnoevropske pa svoj razkroj. Po njegovem bodo vzhodnoevropske države še desetletja nerazvite in jim bo moral Zahod dobavljati izdelke široke potrošnje. Zato bo potrebna hitra železnica od Barcelone do Kijeva, je poudaril in dodal, da se s tem strinjajo tudi drugi državniki. Bil je zametek petega evropskega koridorja, ki bi ga sestavljali železniški tiri, avtoceste in druge oblike nagle komunikacije. Od tistih dni je minilo četrt stoletja. Razmere so se spremenile. Gospodarski in potrošni tokovi so šli v drugačo smer. Zahod je sicer pošiljal proti vzhodu kolone tovornjakov s po-trošnim blagom, hkrati pa je v teh državah (Romunija, Poljska, Madžarska, Pribaltika) gradil svoje tovarne, ki so blago proizvajale na licu mesta, bodisi za potrošnjo, ali tudi kot dele za sestavljanje bolj kompleksnih proizvodov, kot so avtomobili ali tehnološko napredne domislice. Tovornjaki niso vozili samo proti vzhodu, pač pa križem po Evropi in tudi z drugih celin je prihajalo marsikaj. Načrt hitre železnice od Barcelone do Kijeva je zbledel. Tudi zato, ker so se medtem za srednje oddaljene komunikacije pojavili nizkocenovni letalski leti, vlak pa je prevažal potnike kvečemu par sto kilometrov od mesta do mesta. Tu pa so italijanske železnice močo škripale, saj so zastarele kot skoraj nikjer drugje ne. Italija je namreč bila Fiatova kolonija in je dajala pro-račnski denar za avtoceste, za moderne železniške tire pa le malo. Najbrž ni naključe, da propadajo noči spalni vlaki, da ni več povezav s srednjeevropskimi prestolnicami, kot so Dunaj, Praga, Budimpešta ali celo Ljubljana. Resne deželne uprave pa razmišljajo predvsem o krajevnem železniškem prometu za čim večjo mobilnost prebivalstva (in predvsem delavcev in študentov) na lastnem ozemlju. Naša tudi o tem ne. V Italiji so medtem uredili prvo zares hitro železnico, med Milanom in Rimom. Razdejanje v toskanskem Muggellu je bilo grozovito. Usahnili so vodni viri, kmetijstvo propada, drevesa se sušijo, mesteca in vasi pa morajo drago kupovati vodo, ki so jo prej imeli pod nogami, pri družbah, ki so jo med kopanjem tunelov spretno preusmerjale v lastna zajemališča. Drugi del hitre železnice (TAV) pa gradijo po Dolini Suse, na odseku iz Liona v Turin. Krajevni upravitelji se upirajo megalomanskim načtom, vendar so dolino zasedli z vojsko in policijo ter nasilno zatirajo vsak močejši protest. Ne mislimo, da je Dolina Su-sa zelo daleč. Lahko se ponovi na Krasu ali pri Žavljah, za TAV ali uplinje-valnik. Francija se vsekakor odseku Lion - Turin že odpoveduje, saj ugotavlja, da je gospodarsko nekoristen. Progi od Barcelone do Kijeva pa so se odpovedale že Portugalska, ki so ji ponujali podaljšek do Lizbone ali Oporta, nato Španija, Nemčja in tudi Slovenija ne kaže posebnega zanimanja, da bi TAV tekla po njenem ozemlju naprej do Budimpešte in Kijeva. Ob spoznanju, da je bolje imeti potniške vlake, ki potujejo po navadnih tirih s srednjo hitrostjo 120 - 150 km na uro (kot v Nemčji ali v Bene-luksu), kakor graditi faraonske železniške povezave za vlake, ki bodo potnike stale več kot letala, se večna držav sprašuje raje o »veliki kapaciteti« za tovorne vlake. Pri tem pa kajpak razmišljajo, kam bodo šli blagovni tokovi čz kako desetletje, ko bi jih dogradili. Že sedaj velja, da največi tok blagovnega prometa gre iz novih industrijskih središč Indije in Kitajske v evropska pristanišča in iz njih do potrošnikov. Zato bi potrebovali posodobitev italijan- skega luškega sistema, vsekakor veliko prej kot vlak, ki naj vozi iz Benetk do Divač pod Krasom in prav tako v tunelu do Trsta. Morda bo bolj zanimiva posodobitev tirov iz tržaške in koprske luke proti severu, preko Karavank v osrče Evrope. Seveda, ostaja problem tovornega prometa proti vzhodu. Dolge nepregledne kolone tovornjakov namreč dušijo avtoceste in ovirajo promet. Kaj storiti, torej? Problem je akuten sedaj in smešno je iskati rešitev, ki bo na razpolago šele čez dvajset let. Ni naključe, da deželna vlada načrtuje in pospešuje gradnjo tretjega pasu avtoceste A4 in severni podalpski krak A28. Goriška pokrajina je svoj čs pripravila študijo, iz katere izhaja, da bi problem tovornega prometa zlahka in poceni rešili s posodobitvijo železniške proge, ki iz Gorice vodi preko vipavske doline na Kras mimo Štanjela in Sežane v Divač. Morali bi razširiti par tunelov in okrepiti elektrifikacijo proge, pa bi namesto sedanjih 6 tovornih vlakov po tej progi lahko vozilo vsaj dvajset več In to zadostuje za nekaj desetletij, za ceno, ki je smešno nizka, saj ne presega 8% cene načtov za hitro železnico s tuneli pod Krasom. Načtov, ne izvedbe, ki bi bila desetkrat dražja! Problem tovornjakov pa bi lahko rešili, če bi neizkoriščno faraonsko tovorno postajo v Červinjanu opremili tako, da bi tam nalagali tovornjake na oprtne vlake, ki bi jih nato (s spečmi šoferji) prevažali preko Slovenije tja do Madžarske in čez, celo noč Tako se dogaja s tovornjaki, namenjenimi v severno Evropo. Bi pa morale italijanske železnice Červinjan opremiti tako, da bi vlak natovorili v par urah. S sedanjimi ritmi potrebujejo namreč 4 ure, v tem čsu pa kamioni pridejo do Madžarske po asfaltu, z bolj ali manj budnimi šoferji. Visok predstavnik Illyjeve deželne uprave mi je svoj čs zaupal, da bi najraje načrtoval hitro tovorno železnico v smeri Gorica - Ajdovščna in v tunelu pod Nanosom naravnost v Ljubljano, za tržaško luko pa bi zadostoval stranski krak. Sedanja gospodarska kriza z recesijo, ki tare vso Evropo, nakazuje tudi globoke spremembe v blagovnih tokovih v bodočosti, zato se mi zdi nač-tovanje faraonskih železniških tirov preuranjeno in neprevidno, zgolj raz-sipavanje denarja, ki bi ga morda investirali bolje v proizvodne namene in ustvarjanje delovnih mest. Sedanji železniški sistem bi morali kratkoročo in srednjeročo posodobiti, odpraviti morda kako ozko grlo, a to je tudi vse. Uresničiti krajevno povezavo med Tržičm, Trstom, Koprom in Sežano izkoriščajoč stare, skoraj opuščne tire, po katerih vozijo zgolj muzejski vlaki. Pa se mimogrede vprašajmo, ali so pred nekaj desetletji, ko so odtrgali tire na progi iz Trsta v Breg, preko Glinščce do Drage in Kozine, pomislili, da bo nekdanja meja padla in bi potniki in turisti tako lepo in slikovito povezavo cenili in izkoriščli, tudi za potovanja v Ljubljano, Istro ali na Reko? Razdejanje pod Krasom in na Krasu pa se mi zdi nepotrebno in me-galomansko. Izsiljevanje s tem, da je proti razvoju, kdor je proti TAV, pa me spominja na čase, kot so nam razlagali, kakšen napredek predstavlja naftovod SIOT iz Doline na Bavarsko. In so ra-zlaščali na debelo. Hudo je, č italijanska (»strokovna«) in naša sedanja ali bodoča deželna vlada vsiljujeta in pospešujeta načtovanje javnih del, ki ustvarjajo več problemov kot jih rešujejo, predvsem pa prizadenejo domače prebivalstvo za dolgo obdobje. Kajti res je možno, da TAV ne bo nikoli uresnična, toda omejitve na površju, v škodo domačga prebivalstva nabrežinske ali doberdobske občne ostanejo desetletja. Samo to nam še manjka! Stojan Spetič 1 8 Torek, 31. julija 2012 KULTURA / RAZSTAVA - V muzej sodobne umetnosti Ugo Cara v Miljah do 12. avgusta Ruski socialistični realizem od utopije do disidentstva Vsi eksponati so prvič predstavljeni v Italiji in so del zbirke novinarja in pisatelja Francesca Bigazzija V miljskem muzeju sodobne umetnosti Ugo Cara bo do 12. avgusta na ogled razstava Od utopije do disidentstva. Ruski socialistični realizem 1951-1991. Pobudo, pri kateri je sodelovala tudi znanstvena koordinatorka Ruskega muzeja v Sankt Peterburgu Ta-tiana Vilinbakhova, je priredil Odbor za kulturo in za promocijo mesta Občine Milje. Projekt ponuja vpogled v umetniški razvoj v Rusiji v času globokih socialnih in političnih sprememb. Vsi eksponati so prvič predstavljeni v Italiji in so del zbirke novinarja in pisatelja Francesca Bigazzija, ki je dolgo let deloval kot dopisnik tiskovne agencije Ansa v Sovjetski Zvezi in kot kulturni ataše na italijanskem generalnem konzulatu v Sankt Peterburgu. Bigazzi sodeluje danes kot redni dopisnik iz Moskve za revijo Panorama. Postavitev razstave je osnovana na tematskih sklopih. Na začetku ogleda nas sprejme barvna jedkanica iz leta 1989 naslovljena Osvetljena z Leninovim znamenjem. Grafika predstavlja Rdečo armado pod simboličnim vodstvom metafizične podobe Lenina, ki lebdi nad vojsko in navdihuje njena dejanja. Delo spada v začetni sklop, ki obravnava propagando režima in uradno portretiranje. Tu srečamo zelo redek portret Stalina v uniformi maršala, platna velikega formata, v katerih sta predstavljena Stalin in Lenin na uradnih srečanjih, in uradne portrete. Med predstavljenimi deli velja omeniti predvsem tri platna iz let 1951-52 posvečena vojakinjam in sliko naslovljeno Na straži sveta slikarja Estrilnieeva. Omenjene slike so bile predstavljene na razstavi Sovjetsko obdobje 1920-1950, ki je bila na ogled leta 2006 v Muzeju ruske akademije lepih umetnosti v Sankt Peterburgu. Drugi sklop je osredotočen na dela, ki prikazujejo delavski svet. V tem primeru se soočimo z uradnim portretom naslikanim leta 1986, ki predstavlja delavskega heroja in mikavna olja na kartonu, ki predstavljajo življenje v pristanišču. Ravno v zvezi s temi slikami, velja omeniti, da je režim podpiral samo slike krajin prikazujočih industrijsko realnost. Tretjo sekcijo pa sestavljajo dela s satirično in jedko vsebino. Dve lepljenki in risbe v tehniki akvarela in tuša nas seznanijo z bolj ali manj prikritim oporekanjem režimu in poskusom modernizacije države s »perestrojko«. Na koncu razstave čaka obiskovalca še obsežna sekcija najrazličnejših predmetov izdelanih v letih režima. Gre se za dragocene primere uporabne umetnosti, ki jih zaznamuje izredna tehnična in obrtniška izvedenost. Med eksponati so rdeče zastave z gesli, plakati, uniforma Rdeče armade in zbirka medalj; ob teh je še sklop predmetov iz Kremlja, in sicer koledarji, gramofon, skledice, telefon s srpom in kladivom ter dragocena kristalna vaza z rdečo zvezdo iz Gorbačovovih uradov. Razstavo si je mogoče ogledati od torka do petka med 17. in 19. uro, ob sobotah med 10. in 12. uro ter med 17. in 19. uro, ob nedeljah in praznikih pa med 10. in 12. uro. Štefan Turk FILM - Med nagrajenci je tudi slovenska koprodukcija Parada Pismo očetu in Sneg Kilimandžara zmagovalca filmskega festivala v Pulju PULJ - Hrvaška komorna drama Pismo očetu ("Pismo čači") Damirja Čučiča je najboljši hrvaški celovečerec na 59. filmskem festivalu v Pulju, medtem ko je zlato areno v mednarodnem programu dobil film Sneg Kilimand-žara (Les Neiges Du Kilimandjaro) režiserja Roberta Guediguiana. Med nagrajenci je tudi slovenska koprodukci-ja Parada. Slovesno nagrajevanje je potekalo v soboto zvečer v polno zasedeni puljski areni. Čučič je bil razglašen tudi za najboljšega režiserja debitanta, zlato areno za montažo najboljšega filma pa sta razdelila z montažerjem Hrvojem Mršičem. Mate Gulin, ki je igral očeta, je dobil nagrado za najboljšo stransko vlogo, debitantski Čučičev film pa je pobral tudi nagrado za najboljši zvok. Pismo očetu je pretresljivo prepričljiva zgodba o odnosu očeta in sina v patriarhalnem svetu, v katerem se moški otepajo nežnosti. Avtorji filma so v čudoviti umetniški pustolovščini, globoko pod večletnim nabiranjem besa, medsebojnega obtoževanja, odgovornosti in kesanja, našli ljubezen, odpuščanje in mir za oba junaka, je razložila žirija odločitev, da je veliko zlato areno dodelila "majhnemu, neodvisnemu" Čučičevem filmu. Najboljši igralec je Rene Bitorajec, ki je upodobil doktorja Danka Babiča v celovečercu Ljudožerec vegetarijanec (Ljudožder vegetarianec) Branka Schmidta, ki je najboljši režiser letošnjega festivala. Njegov film je nagrajen tudi za najboljšo masko, kamero in scenografijo. Najboljša igralka je Ana Karič, ki je bila partnerka Radka Poliča v hrva-ško-slovensko-srbski koprodukciji Nočne ladje (Nočni brodovi) Igorja Mir-koviča. Za najboljšo stransko vlogo so izbrali igralko Olgo Pakalovič za vlogo Sofije v celovečercu Halimina pot Ar-sena A. Ostojiča. Halimina pot je tudi najboljši film po izbiri gledalcev, ki je za nekaj glasov premagal Parado beograjskega režiserja Srdana Dragojeviča, ki je prejel tudi zlato areno za scenarij v programu manjšinskih koprodukcij. Sicer sta kot koproducenta pri Paradi sodelovala Eva Rohrman in Forum Ljubljana, kot sofinancerji pa Slovenski filmski center, studio Viba Film Ljubljana in RTV Slovenija. Poleg celovečerca Sneg Kilimandžara je mednarodna žirija, v kateri je bil tudi slovenski režiser Metod Pevec, dodelila posebno priznanje celovečercu Shun Li in Pesnik, režiserja Andrea Segrea. Zlato areno za najboljšega tujega režiserja je prejel Benoit Jacquot za film Zbogom kraljica, najboljši igralec pa je Deny Podalydes v filmu Sarkozy, Xa-viera Durringera. Po slovesni podelitvi nagrad so festival zaključili s posebnimi predstavami animiranega filma Ledena doba 4 - Celinski premiki in "prvega pravega puljskega celovečerca" Puljska naveza. (STA) Bo Iran bojkotiral Benetke? TEHERAN - V Iranu razmišljajo, da bi prihodnji mesec bojkotirali beneški filmski festival zaradi sankcij EU, ki so prizadele njihovo naftno industrijo, so včeraj povedali na ministrstvu za kulturo, ki nadzira kinematografsko produkcijo države. "Ker je EU določila nečloveške in ilegalne sankcije proti Iranu, razmišljamo o bojkotu filmskega festivala v Benetkah," je besede predstavnika ministrstva Alireze Sajjadpurja navedel časnik Tehran Times. "Trenutno še ocenjujemo situacijo," je dejal. EU je namreč s 1. julijem uveljavila popoln embargo na uvoz iranske nafte zaradi jedrskega programa države. Na letošnjem festivalu, ki bo potekal od 29. avgusta do 8. septembra, v glavni tekmovalni sekciji za nagrado zlati lev ni iranskih filmov, zastopan pa je ameriški režiser iranskega porekla Ramin Bahrani s filmom "At Any Price" (Za vsako ceno). Za netekmovalno sekcijo Obzorje pa je bil izbran film "The Paternal House" (Očetova hiša) režiserja Kianousha Ayarija. A kot je povedal Sajjadpur, film, ki prikazuje Iranko in težave, s katerimi se sooča v patriarhalni družini, ne bo dobil dovoljenja Teherana za projekcijo, dokler ne bo "korigiran". Umrl je Chris Marker PARIZ - V nedeljo je na svoj 91. rojstni dan na svojem domu v Parizu umrl francoski filmar, pisec in intelektualec Chris Marker, je sporočil Markerjev prijatelj filmski kritik Jean-Michel Frodon. Marker je v šest desetletij trajajoči karieri ustvaril več kot 50 filmov. Sodeloval je z velikani svetovnega filma, kot so Akira Kurosawa, Costa-Gravas in Alain Resnais. Najbolj je poznan po kratkem filmu Pomol iz leta 1962. Med dokumentarci velja omeniti Kuba, da iz leta 1961, ki prinaša podobo Fidela Castra in kubanske revolucije ter "Loin du Vietnam" (Daleč od Vietnama) iz leta 1967, ki je nastal v sodelovanju z nekaterimi vodilnimi evropskimi režiserji, ki so nasprotovali vpletenosti ZDA na jugovzhodu Azije. Priznanje je požel za film "Le fond de l'air est rouge", različico refleksije revolucionarnih dogodkov maja 1968 in njihovih posledic. Leta 1985 je posnel dokumentarec "A.K" o Kurosawi. Njegov zadnji kratki film "Leila Attacks" (Leila napada) je bilo mogoče videti preko interneta. Predsednik filmskega festivala v Can-nesu Gilles Jacob je Markerja opisal kot "nenavadnega duha, neoprijemljivega filmskega in video ustvarjalca, poeta, ki ima rad mačke, skrivnostno osebnost, izjemen talent". Chris Marker s pravim imenom Christian-Francois Bouche-Villeneuve se je rodil v pariškem predmestju Neuilly. Sam je v intervjujih včasih dejal, da je bil rojen v Mongolji. Marker se je sicer izogibal medijske pozornosti, ni se želel fotografirati in ni želel sam predstavljati svojih filmov. (STA) GLASBA - Koncert ob 150-letnici Glasbene matice na Kongresnem trgu v Ljubljani Mojstrski Povodni mož Viktorja Parme in manj preprečljiva Stara Ljubljana Tadeje Vulc Glasbena Matica v Ljubljani je 15. junija praznovala 150. obletnico ustanovitve. Tej priložnosti je veljalo kar nekaj prireditev, najpomembnejša med njimi pa je bil koncert na Kongresnem trgu pred stavbo Filharmonije natanko na dan obletnice. Koncert je bil posvečen spominu nedavno preminulega odvetnika Jožeta Humra, dobrotnika Glasbene Matice in pobudnika prenove slovenske kulture. Spored je obsegal dve skladbi za soliste, zbor in orkester: Povodnega moža Viktorja Parme in Staro Ljubljano Tadeje Vulc. Povodni mož je naslov prve od obeh Parmovih kantat, drugi naslov se glasi Sveti Senan, obe sta nastali na besedilo Franceta Prešerna. Ti dve kantati slavita posrečeno rokovanje med največjim slovenskim pesnikom in utemeljiteljem slovenske opere. A če kantato Sveti Senan izvaja zbor ob spremljavi pianista, zahteva Povodni mož široko simfonično orkestrsko zasedbo, dva pevca solista in zbor. Parma si je Prešernovo besedilo zamislil kot gledališki prizor, v katerem se Ur-škina zgodba prepleta s temo voda in čudežnih povodnih bitij, ki je srednjeevropski književnosti tako draga in zato nič manj tudi prenekateremu skladatelju iz desetletij na prelomu 19. v 20. stoletje. Glasba zvesto sledi pesniškemu besedilu in v njem naglaša zvočne potankosti, od bitja zvona do šumenja valov Ljubljanice. Kompozicijsko gre pri njej za ciklični simfonični stavek, glasbeno pa se tesno prilikuje Prešernovemu besedilu. Orkester se z ustreznimi poudarki udeležuje zapleta in razpleta, zbor sam zgodbo pripoveduje in komentira, medtem ko v najizrazitejše prehode vstopata solista v vlogi Urške in Povodnega moža. Kantata je nastala leta 1912. Avtor jo je posvetil prav Glasbeni Matici. Skladba sodi med najboljša skladateljeva dela. Prvič so jo izvedli prav po zaslugi Glasbene Matice v Ljubljani. Toda izbruh prve svetovne vojne in povojno razkosanje Slovenije sta slovensko glasbeno življenje okrnila, kantata pa je potonila v pozabo. Zato pomeni tokratna izvedba ne le njen preporod, pač pa pravcato odkritje. To velja poudariti, kajti iztrgala je pozabi dragocen biser slovenske glasbe, kar velja za nov korak k obujanju narodovih kulturnih korenin. Parmovo mojstrovino je Glasbena Matica pospremila s sodobno skladbo mlade skladateljice Tadeje Vulc: Stara Ljubljana na besedilo pesnika Nika Grafenauerja. Sama kantata se deli v več delov, izvedbeno breme sloni na ramenih zbora, le tu pa tam vskoči pripovedovalec. Slogovno komaj od daleč in ne ravno prepričljivo spominja na Orffo-va Carmina Burana. Priče smo bili tudi vprašljivim prijemom, tako na primer tedaj, ko zahteva partitura od članov zbora mahanje z notnim partom kot s pahljačo ali pa od moških članov skakanje na oder in z njega. A v primerjavi s Parmovo, kjer se delo pne v razumnem časovnem loku, je pri tej kantati težava prav v njeni prekomerni razvlečenosti vpričo nič kaj zanosne glasbe. Dejstvo, da se je dober del kar številnega občinstva med izvedbo te kantate kradoma izmuznil s Kon-gresnaga trga, kjer se je odvijala prireditev, potrjuje, da skladba ni znala vzbuditi zadostne pozornosti, ker se je sčasoma izkazala kot dolgočasna in ponavljajoča. »La brevità gran pregio« (»Jedrnatost je imenitna vrlina«, La Bohème, 1. dejanje). Skladbi bi koristili primerni rezi in revizija. Pri izvedbi je sodeloval orkester SNG Opera in Balet iz Ljubljane; zborovske zasedbe so se udeležili kar trije zbori: Zbor SNG Opera in Balet Ljubljana (zborovodkinja Želj-ka Ulčnik Remic), Komorni zbor Orfej (zborovodkinja Romana Rek) ter Komorni zbor Domžale (zborovodja Fernando Me-jias). K sodelovanju je bil sicer povabljen tudi zbor Jacobus Gallus iz Trsta, saj je bil Viktor Parma navsezadnje Tržačan, a je žal vabilo obviselo v zraku. V solističnih vlogah so nastopili so-pranistka Norina Radovan v izvrstno podanem Urškinem liku ter tenorist Edvard Strah kot prepričljiv Povodni mož. Damjan Kozo-le je bil pripovedovalec a v odločno prered-kobesedni vlogi. Trije zbori pa so se brezhibno izkazali. Zbrano in ubrano je zbor, soliste in orkester mojstril in obe skladbi do-gnano podal dirigent Igor Švara, saj velja že za pravcatega specialista v izvajanju del Viktorja Parme. Njegova kantata je pri poslušalcih požela velik uspeh, najvztrajnejši med njimi pa so kantati Tadeje Vulc prijazno naklonili pri-znavalno ploskanje. Paolo Petronio / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 26. julija 2012 19 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Videonatečaj 2012 -Slušalke 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno ^ Rai Due V" Rai Tre Rete 4 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.10 Nan.: Siska 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik in prometne vesti 6.45 Aktualno: Unomattina estate 11.05 Nan.: Un ciclone in convento 12.00 Variete: E state con noi in tv (v. P. Limiti) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Nan.: Don Matteo 6 15.10 Nan.: Capri 16.50 Rubrika: Rai Parlamento Telegiorna-le 17.00 Dnevnik in vreme 17.15 Nan.: Heartland 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Techetechete 21.20 Nan.: Last Cop - L'ultimo sbirro 23.05 Dnevnik - kratke vesti 23.10 Rubrika: Pas-saggio a Nord Ovest (v. A. Angela) 0.15 Nočni dnevnik in vremenska napoved 6.00 Nan.: Cuori rubati 6.25 Nan.: Top Secret 7.10 Nan.: Vite sull'onda 7.30 Risanke: Cartoon Flakes 10.45 Dnevnik 10.50 XXX. Olimpijske igre London 2012: veslanje; plavanje (kvalifikacije); prenos 13.00 Dnevnik 13.30 XXX. Olimpijske igre London 2012: jahanje - skok čez ovire (finale); veslanje; glinasti golobi - skeet, finale (m); moška odbojka (Italija - Argentina); skoki v vodo, sinhro. 10m, finale (ž); judo (finale); športna gimnastika, finale (ženske skupine); sabljanje, floret (m); prenos 16.00 20.30 Dnevnik 18.00 Dnevnik L.I.S. 21.10 Film: Il Padrino - parte III (dram., ZDA, '90, r. F. F. Coppola, i. A. Pacino, D. Keaton) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in gospodarstvo 8.35 Film: Genitori in ostaggio (kom., Fr., '07, r. E. Civanyan) 10.20 Nad.: I Cesaroni 3 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Film: Inga Lindstrom, nuvole su Som-marholm (rom., Nem., '06, r. K. Meeder) 16.30 Film: Al cuor non si comanda (kom., ZDA, '09, r. K. Connor, i. D. McDermott) 18.30 Igra: La ruota della fortuna 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Talent show: Veline 21.20 Aktualno: Quinta colonna 0.00 Nan.: Rubicon O Italia 1 6.30 Nan.: Il mondo di Patty 7.20 Nan.: Hannah Montana 8.10 Risanke 10.30 Nan.: Dawson's Creek 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Gossip Girl 15.55 Nan.: Glee 16.45 Nan.: Giovani campionesse 17.35 Igra: Mercante in fiera 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 21.05 XXX. Olimpijske igre London 2012: plavanje - finale (prenos); sabljanje - floret, finale (m), prenos; vaterpolo, Italija - Grčija (m), povzetek 22.30 Dnevnik 22.40 Žrebanje lota 22.45 Rubrika: Buonanotte Londra (v. J. Volpi) 6.00 Aktualno: Rai News Morning News 8.00 Film: Le spie vengono dal semifreddo (kom., It./ZDA, '66, r. M. Bava) 9.25 Dok.: La Storia siamo noi 10.25 Aktualno: Co-minciamo bene 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik in športne vesti 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.45 Tgr Piazza Affari, sledi Dnevnik L.I.S. 14.55 Nan.: La casa nella prateria 15.45 Film: Il profumo del successo (kom., ZDA, '09, r. M. Polish, i. B. B. Thornton) 17.15 Dok.: GeoMagazine 2012 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Cotti e mangiati 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Show: Circo estate 23.15 Nočni in deželni dnevnik 23.55 Dok.: Correva l'an-no 19.25 Nan.: CSI - New York 21.10 Film: Tutto l'amore del mondo (rom., It., '09, r. R. Grandi, i. N. Vaporidis, A. C. Morariu) 23.00 Talk show: Il Bivio (v. E. Ruggeri) La l LA 7.00 Aktualno: Omnibus Estate 2012 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: In Onda (pon.) 10.35 Nan.: Ultime dal cielo 11.30 Nan.: Agente speciale Sue Thomas 12.30 18.00 Rubrika: I menu di Benedetta (pon.) 13.30 Dnevnik 14.10 Film: Cowboy (vestern, ZDA, '58, r. D. Daves) 16.10 Nan.: Il com-missario Cordier 18.55 Igra: Cuochi e fiamme 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.10 Film: Lady Henderson presenta (kom., VB, '05, r. S. Frears, i. J. Dench, B. Ho-skins) 23.10 Nan.: Crossing Jordan 0.00 Dnevnik in športne vesti ^ Tele 4 6.20 Mediashopping 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Piu forte ragazzi 8.40 Nan.: The Sentinel 9.50 Nan.: Monk 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Pacific Blue 12.55 Nan.: Di-stretto di polizia 3 13.50 Film: Poirot - As-sassinio in Mesopotamia (krim., VB, '01, r. T. Clegg) 16.05 Nad.: My Life - Segreti e passioni 16.30 Film: Ivanhoe (pust., ZDA, '52, r. R. Thorpe, i. R. Taylor, E. Taylor) nik 20.55 Film: Notte di nozze (dram., ZDA, '35, r. K. Vidor, i. A. Sten, G. Cooper) 22.30 Rubrika: Hard Trek 23.02 Deželni dnevnik 23.30 Koncert: Mille voci (T Slovenija 1 6.40 22.50 Poletna scena (pon.) 7.15 Odmevi (pon.) 8.0015.40, 18.25 Risanke 9.15 Nan.: Ribič Pepe 9.30 Studio Kriškraš (pon.) 10.15 Poučna nan.: Ali me poznaš (pon.) 10.25 Gremo na vlak (muzikal za otroke) 10.55 Zgodbe iz školjke 11.05 Film: Ciack Junior - Srečko 11.20 Nan.: Taborniki in skavti 11.35 Dok. nan.: Vremenske uganke 11.45 Nan.: Pustolovščine (pon.) 12.20 Umetni raj: Sarajevski filmski festival (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Studio City (pon.) 14.25 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak (pon.) 16.05 Igr.-lutk. nan.: Bine (pon.) 16.30 Dok. serija: Nenavadne in prismuknjene živali 16.35 Dok. film: Krila upanja (pon.) 17.00 Novice, športne vesti in vremenska napoved 17.20 Ugriznimo znanost (pon.) 17.35 21.40 Dok. serija: Village Folk - Ljudje podeželja (pon.) 17.45 Nan.: Mi se imamo radi 18.15 Nan.: Minute za jezik (pon.) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Slovenska kronika 19.45 Vremenska napoved in športne vesti 20.00 Dok. serija: Zahodna civilizacija - se ji bliža konec? 20.50 Dok.: La Reunion - evropski otok sožitja 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved 23.20 Globus 23.50 Dok. odd.: Mala selivka (pon.) (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 Zabavni infokanal 12.00 Olimpijske igre (T Slovenija 3 6.0010.00 Sporočamo 7.35 20.00, 23.05 Aktualno 8.20 Beseda volivcev 11.15 20.40 Na tretjem... 12.15 Tedenski napovednik 12.35 22.00 Studio city (pon.) 15.00 Svet v besedi in sliki 15.30 Poročila Tvs1 17.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik - z znakovnim jezikom 19.55 Sporočamo 21.30 Žarišče 23.20 Odmevi (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 15.00 Dokumentarec 15.30 Nautilus 16.00 Sredozemlje 16.15 Olimpijske igre London 2012 18.00 Mikser 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.20 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Olimpijske igre London 2012 23.30 Mednarodni pokal v plesih "i Tv Primorka 8.00 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 8.35 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 Naš čas 10.00-16.00 Novice in Videostrani 17.00 Tv prodajno okno 17.30 Pogovor in pika 18.00 Modro 18.30 Naš čas 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 20.00 Poletje v Bukowci 21.00 Kmetijski razgledi z Dolenjske 21.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 22.00 Glasbena oddaja, sledi Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 7.00 Deželni dnevnik 7.35 14.05 Dok.: Bor-go Italia 8.0016.00 Dok.: Piccola grande Italia 8.30 Deželni dnevnik 11.30 Koncert: Vo-ci dal Ghetto „Lumie di Sicilia" 12.35 20.25, 23.27 Tg Agenparl 12.40 Dok.: Il Museo storico navale di Venezia, 2. del 13.05 Le-zioni di pittura 13.3016.30 Dnevnik 14.00 Today we eat Sicilian 17.00 Risanke 19.00 Dok.: Luoghi magici 19.30 Dnevnik 20.00 Aktualno: 20 minuti... 20.30 Deželni dnev- 6.25 8.40, 10.10, 11.35 Tv prodaja 6.5517.45 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 7.45 15.40 Nad.: Zakon brez ljubezni 8.55 Risane in otr. serije 10.40 14.45 Nad.: Brezno ljubezni 12.05 16.40, 17.10 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 13.30 Nan.: Beverly Hills 90210 14.20 Nan.: Dobra mačka 15.40 Nad.: Zakon brez ljubezni 17.00 24UR popoldne 18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.50 23.00 Misli zdravo 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Preverjeno 20.50 Nan.: Castle 21.45 24UR zvečer 22.05 Nan.: Lov na osumljenca 23.05 Nan.: Zvit in prebrisan 23.55 Nan.: Enajsta Kanal A 7.00 18.00 Svet 7.45 Risane in otr. serije 9.30 13.05 Nan.: Pa me ustreli! 9.55 16.10 Top Gear 10.55 Astro TV 12.15 Nan.: Na-vihanci iz Benidorma 12.45 TV prodaja 13.15 Nan.: Will in Grace 13.45 17.10 Nan.: Na kraju zločina - Miami 14.35 Film: Čudežni kuža (druž., ZDA, '05) 18.45 Volan 19.10 Nan.: Šerifova pravica 20.00 Film: Kickboksar 5 (akc., ZDA) 21.35 Film: Hunt for Red October (akc., ZDA, '90, r. J. McTiernan, i. S. Conne-ry, A. Baldwin) 0.00 Film: Modri vrag (ho-ror, ZDA, '04) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: V studiu Patricija Jurin-čič in Romeo Grebenšek; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni studio D; 11.15 Izboljšajmo naše medsebojne odnose: pripravlja pedagoginja Nataša Rijavec Klobučar; 12.15 V deželi sambe (pripr. Zaira Vida-li); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Morski val: V studiu Tja-ša Dornik in Danjel Malalan; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Ivo Andric - Most na Drini, 34. nad.; 18.00 Iz tekmovalnih odrov, Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na radiu Koper; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Poletne Olimpijade v Londonu; 11.00 Poletna pesem in pol; 11.30 O kajtanju; 12.00 Glasovanje za osebnost meseca; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.15 Poletne Olimpijade v Londonu; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Utrip kulture; 20.30 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.58 Viag-giando (vsako uro do 19.58); 7.15 Jutranji dnevnik - Olimpijade; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40 Ballando con Secondo Casadei; 9.00 Včeraj in danes; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski programi - zaključek; 10.33 Sonoricamente Puglia; 11.00-12.00 Olimpijade; 12.15 Pesem tedna; 12.30 Dogodki dneva - Olimpijade; 13.00, 22.30 Summerbeach; 14.00, 21.00 Baluardi di cultura e tradizioni; 14.35, 22.00 My radio; 15.00, 18.0019.00, 20.30 Glasbena lestvica; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 E ...state freschi; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Tempo scuola; Luoghi e tradizioni; La rosa dei venti; Detto tra noi... in musica (pon.); 21.30 Proza; 23.00 Radio Indie music like (pon.); 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan. Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.40 Šport- na zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji, podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00-0.00 Olimpijski val, studio Ljubljana - London, 4. dan; 10.05 Olimpijski naval; 10.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Novice; 11.00, 17.00 Čaj za dva; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13.ih; 14.00 Hyde park; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.30 DIO; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 21.00 Časovni stroj; 22.00 Novice; 22.30 Olimpijski naval (pregled); 23.00 Mnogo hrupa za nič, impresija. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 5.05 Arsove spominčice (pon.); 6.00 Glasbena jutranjica; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.05 Spored; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Spored; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 21.30 Giacomo Puccini: Turandot, neposredni prenos iz Orangeja; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 oglaševanje Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Torek, 31. julija 2012 VREME jasno zmerno oblačno oblačno ^ rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ôVdT nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA C Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. ^Razmeroma hladni in nestanovitni atlantski tokovi v visokih legah bodo pritekali v Alpe vse do torka; v sredo pa se bo topel afriški anticiklon spet pomaknil proti Italiji, po vsej deželi bo soparno. Nad Alpami in severnim Balkanom se zadržuje oslabljena vremenska fronta. Od severovzhoda k nam v spodnjih plasteh ozračja prehodno priteka nekoliko hladnejši zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.48 in zatone ob 20.34 Dolžina dneva 14.46 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 19.11 in zatone ob 3.47 BIOPROGNOZA Občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 25,1 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.14 najnižje -74 cm, ob 11.01 najvišje 41 cm, ob 16.26 najnižje -16 cm, ob 22.02 najvišje 52 cm. Jutri: ob 4.48 najnižje -75 cm, ob 11.35 najvišje 45 cm, ob 17.07 najnižje -20 cm, ob 22.41 najvišje 50 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........24 2000 m ..........12 1000 m ..........20 2500 m............9 1500 m ..........15 2864 m............7 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8,5 in v visokogorju 9,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg Sis mocan gil sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 17/24 , CELOVEC O 15/22 TOLMEČ O 14/25 ^Uii; VIDEM O 18/31 O PORDENON 19/30 TRBIŽ O 13/22 ČEDAD O 19/30 O 12/18 KRANJSKA G. O N. GORICA 0 14/21 S. GRADEC CELJE 16/25 O O TRŽIČ 16/24 Q KRANJ X\ , O LJUBLJANA POSTOJNA \-> O 16/24 KOČEVJE . O *\ _ o ČRNOMELJ MARIBOR 016/25 PTUJ O M. SOBOTA 017/26 r1 ¿3 N. MESTO 18/26 o ^^ ZAGREB 19/28 O (^NAPOVED ZA DANES V gorah bo spremenljivo, čez dan bodo v Alpah možne posamezne plohe, v Predalpah pa nevihte. Po nižinah in ob obali bo povečini pretežno jasno, pihala bo zmerna burja, zaradi katere bo zrak še vedno precej suh. Proti večeru bodo po zgornji ravnini možne posamezne krajevne plohe ali nevihte. Povečini bo sončno. Na Primorskem bo še pihala šibka do zmerna burja. Najvišje jutranje temperature bodo od 12 do 17, najvišje dnevne od 23 do 28, na Primorskem do 32 stopinj C. J o GRADEC 14/26 CELOVEC O 13/24 O TRŽIČ 15/25 O KRANJ o 14/23 S. GRADEC CELJE 16/26 O MARIBOR 016/26 PTUJ O M. SOBOTA O 16/28 f- O LJUBLJANA 16/27 POSTOJNA O 16/25 \—^ KOČEVJE N. MESTO 17/28 o ^ ZAGREB 18/30 0 _ O ČRNOMELJ Po nižinah in ob obali bo jasno do pretežno jasno. Ob obali bo zjutraj pihala zmerna burja, čez dan pa burin, medtem ko bo po nižinah v popoldanskih urah spet toplo in nekoliko soparno. V gorah bo pretežno jasno do spremenljivo z možnostjo posameznih popoldanskih ploh ali neviht zlasti ^ Karniji. (NAPOVED ZAJUTRI Jutri, četrtek in petek bo sončno in postopno spet bolj vroče. Stiritaktni agregat ► 2,4 kW ► stabilizacijski sistem AVR ^mrfl 3 IkIJ ORODJE iN STROJI GRADBENIŠTVO DEKORACIJA KOPALNIŠKA OPREMA VRTNARSTVO v nakupovalnem centru SHOP & PLAY lEnmnni Torreano di Martignacco (UD) ulica A. Bardelli, 4 tel. +39 0432 408 860 IZHOD TRICESIMO Città Fiera AVTOCESTA numsio/Misnu ume no» i i HHHdUBWE MUWfÄfiO tummo PORDENONE V Gorat UIESÏÏ