ZKB C 1908. Raililiujemo se. www.zkb.it Primorski Trgovski dom koktajl simbolov Igor Devetak Čeprav je simbol zahtevna beseda in je ne gre tratiti, jo lahko za Trgovski dom uporabimo v neštetih pomenih. In skozi dogajanje v palači na Korzu razberemo pretekli, sedanji in prihodnji čas Gorice. Kakor vedeže-valci. Čisto na začetku je bil simbol dokončne uveljavitve slovenske prisotnosti v mestnem središču. Simbol politične in gospodarske razvitosti Slovencev. Zato so ga postavili »na najvidnejšem prostoru Gorice kakor nepremagljiva gospodarska trdnjava, kakor znamenje bodočnosti samostojnega gospodarskega življenja« (Tuma). Bil pa je tudi simbol preloma z dotedanjo arhitekturno tradicijo v mestu, po zaslugi Maksa Fabianija. Simbol goriških ambicij in črpanja iz tokov modernega. Ko si ga je najprej prilastila fašistična stranka in se je nato po drugi svetovni vojni znašel v državnem premoženju ter so ga zasedli državni uradi in združenje italijanskih nacionalistov, je postal simbol ločevanja. To je ostal ves povojni čas. Zato smo goriški Slovenci v njegovi bližini najraje prečkali cesto in nadaljevali hojo po drugi strani Korza. Danes, ko je nacionalistični naboj v mestu zvodenel in je Trgovski dom predmet slovenskih, z državnim zakonom upravičenih hrepenenj, je simbol mesta na razpotju. Vanj bi radi vselili malo goriško Evropo, a vsak poskus, da bi stopili vanj, propade zaradi inercije - ki ni nedolžna - birokracije in sedanjih uporabnikov. Zaprti Trgovski dom je simbol zaprtega mesta. Odprti Trgovski dom pa bo simbol odprtega mesta le, če v njem ne bomo replicirali že obstoječega, če ne bo talec preteklosti, če bo vsebina nova, sodobna in prelomna. Kakor ob njegovem rojstvu. TRST - Generali Geronzi zamenjal Bernheima TRST - Na včerajšnji sedem ur trajajoči letni skupščini delničarjev družbe Generali si je Antoine Bernheim vzel kar dve uri za svoje grenko slovo od krilatega leva, ki ga je nepretrgano vodil zadnjih skoraj osem let. Nasledil mu je Cesare Geronzi, ki ne namerava posegati v zgodovinsko navezanost zavarovalnice na Trst, hkrati pa je povedal, da bo družba odslej bolj radodarna do italijanske kulturne zakladnice. Med cilji svojega predsedovanja je navedel tudi večjo skrb za koristi varčevalcev oz. zavarovancev. Na 2. strani dnevnik NEDELJA, 25. APRILA 2010 Št. 98 (19.805) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € DAN ODPORNIŠTVA - 65. obletnica zmage nad nacifašizmom Danes v Rižarni osrednja svečanost ob 25. aprilu Sinoči slovesnost v repentabrski občini in pri Sv. Ivanu KOPER - Narodni heroj Karlo Maslo - Drago ima svoj spomenik Izbrali so pot časti Predsednik ZZB Janez Stanovnik: Ukinitev vojske bi bila kot ukinitev suverenosti KOPER - KOPER - Partizanski komandant in narodni heroj Karlo Maslo - Drago ima od včeraj v Kopru spominsko obeležje, doprsni kip, ki so ga postavili na Semedelski cesti ob Hlavatyjevem parku v bližino kipov Pinka Tomažiča in Janka Premrla -Vojka. Na slovesnem odprtju se je za to priložnost zbrala velika množica občanov in nekdanjih partizanskih borcev z obeh strani meje, še zlasti pa Brkinov in slovenske Istre. Po uvodni pesmi Tržaškega partizanskega pevskega zbora je pozdravil koprski župan Boris Popovič, slavnostni govornik pa je bil Janez Stanovnik, predsednik Zveze združenj borcev NOV Slovenije. Na 3. strani TRST - V Rižarni bo danes ob 11. uri osrednja svečanost ob 25. aprilu, dnevu odporništva, na kateri bosta govorila tržaški župan Roberto Dipiazza in zgoniški župan Mirko Sardoč v slovenščini, po uradni slovesnosti pa bo zapel Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič. Že sinoči so v repentabrski občini proslavili 60-letnico postavitve spomenika padlim v narodnoosvobodilnem boju, spominska svečanost pa je bila tudi pri Sv. Ivanu, medtem ko so borčevske organizacije položile vence na krajih trpljenja v tržaški občini. Na 4. strani Pozitiven obračun delovanja LAS Kras Na 3. strani V Borštu so se spomnili napada na bunker Na 5. strani Aretirali člane tolpe, ki so v deželi FJK kradli izvenkrmne motorje Na 6. strani Po padcu z drevesa hudo ranjen 47-letni moški iz Gradišča Na 9. strani Na Goriškem VZPI-ANPI z digitaliziranim arhivom odporništva Na 10. strani PROJEKTIRANJE IN OPREMLJANJE NOTRANJIH PROSTOROV POHIŠTVO VRATA STOPNIŠČA POHIŠTVENI DODATKI MIZARSTVO UL. CARSIA, 45 OPClNE (Nasproti gasilske postaje) Tel. 040/213579 Fax 040/2159742 e-mail: info@kralj.it TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA Industrijska cona TS, ul.Travnik,10 Tel. 040/8990110 semenarna 040/8990100 rezervni deli SADIKE OLJK IN P0VRTNIN SADNA DREVESA EKSTRA DEVIŠKO OLIVNO OLJE VSE ZA KMETIJSTVO SEMENA ČEBULICE RAZNIH VRST CVETLIC VELIKA IZBIRA UMETNIH IN ORGANSKIH GNOJIL ZAŠČITNA SREDSTVA RAZNA KRMILA ZA ŽIVALI KMETIJSKA MEHANIZACIJA kosilnice, kopačice, motokultivatorji, CAS0RZ0, NIBBI, BCS, FERRARI, HONDA profesionalni »spaccalegna« - cepilci. traktorji FERRARI POSEBNA PONUDBA MOTORNIH ŽAG NOVOST KOPAČICE HONDA NAJVEČJA IZBIRA japonskih, italijanskih bočnih in rotacijskih kosilnic najboljših znamk HONDA, SHINDAIVVA KAVVASAKI Rezervni deli, servis, mehanična delavnica 2 Nedelja, 25. aprila 2010 ALPE-JADRAN / OBRAČUNI - V Trstu letna skupščina delničarjev družbe krilatega leta Družba Generali stopila v dobo Cesareja Geronzija Grenko slovo Antoina Bernheima, ki je postal častni predsednik - Geronzo bo vlagal v kulturo TRST - Mogočna tržaška družba krilatega leva je včeraj obrnila še eno stran svoje zgodovine. Pa ne samo zaradi zamenjave v vrhu, kjer je moral francoski finančnik Antoine Bernheim po skoraj osmih letih nepretrganega predsedovanja prepustiti svoje mesto Cesareju Geronziju, ampak predvsem zato, ker se za družbo krilatega leva začenja nova doba, doba v znamenju Mediobance. Rimski bančnik Geronzi, ki se je v zameno za Generali odpovedal vodenju Mediobance, ima v Trstu očitno velike načrte, o katerih je govoril na tiskovni konferenci po koncu neskončno dolge skupščine delničarjev. Ta se je nekaj pred deseto uro na tržaški Pomorski postaji začela s skoraj dve uri trajajočim Bernheimovim uvodom, v katerem je obnovil svoje štiridesetletne vezi s tržaško zavarovalno družbo. Govoril je prosto, v francoščini s pomočjo konseku-tivnega pravajanja, in se na trenutke prepustil ganjenosti: »To je zadnjič, da predsedujem skupščini, a si nisem pripravil pisne predloge,« je dejal. »Te skupščine se udeležujem s kančkom čustvene vznemirjenosti. Zdi se, da sem danes, pri 85 letih, star in da mi gre na otročje,« je dejal in spomnil, da je bil Enrico Cuccia šef Mediobance pri 93 letih. Veliko pohvalnih besed je Bernheim namenil svojim sodelavcem, v prvi vrsti obema pooblaščenima upraviteljema, Giovanniju Perissinottu in Sergiu Balbinotu, katerima je »omogočil poklicno rast in ju valoriziral«. Med neizpolnjene cilje je odhajajoči predsednik uvrstil neuspelo dokapitaliza-cijo, ki bi bila potrebna za rast na novih trgih in ki mu jo je preprečil eden od velikih delničarjev. Glede svoje nadaljnje usode pa je povedal, da bo sprejel povabilo, naj postane častni predsednik zavarovalne družbe, čeprav ta funkcija v njenem statutu ni predvidena. »Ne vem kaj pomeni častno predsedstvo, toda po tolikih letih sodelovanja z družbo raje ohranjam to vez in če mi predlagate to imenovanje, je zelo verjetno, da ga bom sprejel z željo, da bi lahko še pomagal,« je dejal Bernheim, ki ob tem ni skrival razočaranja, ker njegovega imena ni bilo na seznamu članov novega upravnega sveta. »Bil sem precej miroljuben, kljub zagrenjenosti tega nisem glasno izražal. Zelo sem žalosten, ker moram zapustiti to družbo, za katero upam, da se bo še naprej krasno razvijala,« je dejal ob koncu in sklenil z željo, da bo imel njegov naslednik »prav toliko volje in sposobnosti za to zelo odgovorno delo«. »Želim mu uspeha,« so bile zadnje besede odhajajočega predsednika. Dolga skupščina delničarjev se je končala tik pred 16. uro, takoj nato pa so se sestali člani novo izvoljenega upravnega sveta, ki so si razdelili pooblastila. Prvo srečanje novinarjev z novim predsednikom, 75-letnim Cesarejem Geronzijem, se je tako začelo pod večer in - kot je pri Generali sicer tradicija - v sproščenem ozračju. »O zavarovalništvu ne vem ničesar, moj prvi šolski dan bo v ponedeljek, ko bom spet v Antoine Bernheim med svojim »poslovilnim« govorom na sedem ur trajajoči skupščini delničarjev KROMA Trstu,« je bil skromen novi predsednik, ki slepo zaupa svoji izkušeni ekipi z obema pooblaščenima upraviteljema. Tisto, kar mu je jasno in zaradi česar je imenovanje sprejel, je potreba, da se družba še naprej razvija in širi doma in po svetu, še večjo pozornost pa naj bi poslej posvečala varčevalcem. Zakaj raje Generali kot Mediobanca? so hoteli vedeti novinarji. »V resnici sam nisem ničesar odločil. Velikokrat si je namreč izbrani,« je bil diplomatski in dodal, da so mu pri srcu zapletene stvari, težki izzivi ga spodbujajo. »Nobene druge motivacije ni,« je zagotovil. V novem upravnem svetu sedi 19 članov, od tega 16 kot izraz delničarjev z relativno večino in trije iz manjšinskega kroga, ki ga vodi združenje upravljalcev investicijskih skladov Assogestioni. Pristojnosti članov upravnega sveta so bile dodobra premešane, novost pa je tudi nepričakovan tretji podpredsednik, poleg Vicenta Bol-loreja in Alberta Nicole Nagla še Francesco Gaetano Caltagirone. Drugačna so tudi pooblastila pooblaščenih upraviteljev Giovannija Perissinotta in Sergia Balbino-ta, saj bo prvi tudi CEO, kar z angleško kratico pomeni, da bo odgovoren za vse dokončne operativne odločitve skupine, medtem ko bo Balbinot odgovoren za vse dejavnosti skupine v tujini in za pozavarovalne dejavnosti v tujini in Italiji, na novo pa je dobil pooblastilo za tehnične in aktuarske dejavnosti doma in v tujini. Geronzi je srečanje z novinarji sklenil z mislijo, da je družba močna in solidna, da pa skrb za zadovoljitev delničarjev in menedžmenta ne zadostuje, ampak je treba nekaj dati tudi skupnosti. »Zato želimo vlagati tam, kjer Italija najbolj potrebuje, v kulturo. Pripravili bomo velik, pomemben projekt,« je napovedal novi predsednik družbe krilatega leva. Vlasta Bernard Societa finanziaria per azioni Finančna delniška družba Ulica Malta, 2 - 34170 Gorizia - vpis v register podjetij št. 00064860315 Vpisani in vplačani kapital € 30.000.009,00 - U.I.C. 32734 Vabimo vas na redno skupščino delničarjev KB1909 Societa finanziaria per azioni - Finančne delniške družbe, ki bo v prvem sklicu v četrtek, 29. aprila 2010, ob 18.00 uri v Kulturnem domu v Gorici, ul. I. Brass 20 s sledečim dnevnim redom: 1. Bilanca z dne 31. decembra 2009; poročilo Upravnega odbora o poslovanju; poročilo Nadzornega odbora in revizorjevo poročilo; sklepi. 2. Pooblastila za nakup lastnih delnic in drugih pristojnosti s tem v zvezi; določitev pristojnosti in pooblastil; sklepi. 3. Imenovanje Upravnega odbora s predhodnim določilom števila upraviteljev, določitev letnega honorarja in sejnine. 4. Imenovanje Nadzornega sveta, imenovanje Predsednika slednjega in določitev letnega honorarja. 5. Dodelitev mandata družbi za revidiranje letnega in konsolidiranega poročila. 6. Razno. Na osnovi zakonskih določil in statuta, se bodo skupščine lahko udeležili imetniki rednih delnic, ki so zahtevali od banke, pri kateri so deponirane delnice izdajo ustreznega obvestila. Za Upravni svet, Predsednik Boris Peric AVSTRIJA - Danes predsedniške volitve Heinz Fischer bo izvoljen že v prvem krogu Njegova konkurenta Barbara Rosenkranz (FPO) in Rudolf Ghering brez možnosti DUNAJ/CELOVEC - Nad šest milijonov avstrijskih volivk in volivcev bo danes izvolilo predsednika države. Ob tem skorajda nihče ne dvomi, da bo tudi prihodnjih šest let v Hofbur-gu na Dunaju sedel sedanji predsednik Heinz Fischer. Končni neuradni rezultati bodo znani nekaj po 19. uri, pri čemer vse javnomnenjske raziskave napovedujejo Fischerju, ki je tokrat nastopil kot nadstrankarski kandidat (leta 2004 je bil kandidat socialdemokratov) rekordno zmago z okoli 80 odstotki glasov. Fischer sam je dejal, da hoče dobiti absolutno večino v vseh devetih zveznih deželah. Fischerjeva protikandidata sta deželna svetnica svobodnjaške stranke (FPO) in gospodinja z desetimi otroki iz Nižje Avstrije Barbara Rosenkranz, ki je v predvolilni kampanji med drugim z zanikanjem holo-kavsta močno razburila avstrijsko javnost, in doslej v javnosti povsem neznani Rudolf Gehring iz Krščanske stranke. Javnomnenjske raziskave napovedujejo Rosenkranzovi od 13 do 16 odstotkov, Gehringu pa največ pet odstotkov. Volilna udeležba naj bi bila rekordno nizka - to zaradi dejstva, ker druga najmočnejša politična stranka v državi niti ni postavili kandidata proti aktualnemu predsedniku. Prav tako ni dala volilnega proglasa zanj, temveč volivcem svetovala, naj volijo »belo«, torej neveljavno. Po ocenah raziskovalcev javnega mnenja naj bi zato glasove oddalo le od 50 do 60 odstotkov od skupaj 6,3 milijona volivcev. Volijo pa lahko vsi državljani in državljanke starejši od 16 let. Z veliko pozornostjo bodo opazovalci političnega dogajanja tudi tokrat sledili volitvam na Koroškem, kjer se pričakuje še največje število glasov za kandidatko svobodnjakov (na Koroškem so se preimenovali v FPK). Kljub temu je pričakovati, da bo Fischer tudi v tej zvezni deželi prejel absolutno večino glasov. Politične organizacije koroških Slovencev do predsedniških volitev tokrat niso zavzela uradnega stališča, je pa pričakovati, da bo - kot v ostali Avstriji - velika večina koroških Slovencev volila Fischerja. Na volitvah predsednika pred natanko šestimi leti, 25. aprila 2004, je bila volilna udeležba še 71,6-od-stotna. Za Heinza Fischerja je takrat glasovalo 52,4 odstotka volivcev, pro- V Piranu še danes solinarski praznik PIRAN - V Piranu in v Sečoveljskih solinah bo še danes potekal tradicionalni Solinarski praznik, ki se je začel včeraj. Prireditev ob prazniku zavetnika Pirana Svetega Jurija bo danes v Piranu zaznamovala procesija svetega Jurija, dogajanje pa se bo nato preselilo v Sečoveljske soline, kjer bodo odprli demonstracijsko solno polje in razstavo Soline in oljke Janeza Suhadolčana Su-hija. Obiskovalce bosta pričakala še tržnica soli in kulinaričnih dobrot ter kulturni program s plesom in glasbo. Avtobusni prevoz iz Pirana v Sečo-veljske soline bo za obiskovalce solin v nedeljo brezplačen. Brezplačen bo tudi vstop v Muzej solinarstva v Fontaniggah v Sečoveljski solinah. Piranski muzej podvodnih dejavnosti, pomorski in župnijski muzej bodo danes imeli dan odprtih vrat. Na Hrvaškem oskrunili spomenik ubitim Srbom KNIN - Vandali so v noči na petek oskrunili spomenik srbskim civilistom, ki so bili ubiti ob koncu vojne na Hrvaškem leta 1995. Vanda-lizem se je zgodil v vasi Varivode v bližini mesta Knin, policija pa je zaradi dejanja že aretirala 47-letnega moškega iz Šibenika. Hrvaška pre-mierka Jadranka Kosor je dejanje včeraj obsodila. V noči na petek so vandali zlomili lesen križ ter ukradli spominsko ploščo z imeni devetih Srbov, starih med 60 in 85 let, ki so jih hrvaški vojaki ubili septembra 1995. Posvetili in umestili novega celjskega škofa Lipovška CELJE - Apostolski nuncij v Sloveniji Santos Abril y Castello je včeraj skupaj s soposvečevalcema ljubljanskim nadškofom metropoli-tom Antonom Stresom in mariborskim nadškofom metropolitom Francem Krambergerjem v celjski stolnici sv. Danijela posvetil in umestil novega celjskega škofa Stanislava Lipovška. Castello je v svojem nagovoru med drugim poudaril, da Li-povšek kot škof ne prihaja v nepoznan kraj, saj je prav v tej opatijski cerkvi Sv. Danijela, ki je danes stolnica, štiri leta služboval kot kaplan. Lipovšek je ob svojem škofovskem posvečenju povedal, da je pred 42. leti na tem kraju prejel zakrament mašniškega posvečenja in začel svoje duhovniško poslanstvo, v letu du-hovništva in evharistije, ki bo doseglo vrhunec na Slovenskem ev-harističnem kongresu v Celju, pa je na istem kraju prejel še škofovsko posvečenje. LJUBLJANA Tragični dogodki pred 90 leti Slovesnost v spomin na stavko železničarjev LJUBLJANA - Dogodek pred 90 leti na Zaloški v Ljubljani, ko so žandarji streljali na protestnike in pri tem ubili petletno deklico in dvanajst moških, je pustil posledice ne samo v našem spominu, ampak tudi v dogodkih, ki so sledili tej stavki, je na včerajšnji spominski slovesnosti povedal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Dogodek je po besedah Semo-liča imel posledice tudi na bližajočo se dogajanje na slovenskem ozemlju med drugo svetovno vojno. V dogodkih, ki so sledili zlasti po letu 1941, so sodelovali mnogi železničarji, borci NOB, borci proti fašizmu in proti nacizmu oz. borci za svobodo slovenskega naroda, je dejal Semolič in pri tem izpostavil Tineta Rožanca in Toneta Tomšiča, oba narodna heroja in upornika, ki sta bila povezana z železnicami. Tragičen dogodek pred 90 leti se je zgodil, potem ko je vlada v ta- kratni skupni državi Srbov, Hrvatov in Slovencev z začasnim pravilnikom železničarjem odvzela osemurni delavnik, starostno in bolniško zavarovanje ter znižala plačo za več kot 40 odstotkov. Slovenski železničarji so zato 15. aprila 1920 začeli stavko, ki je prerasla v vseslovensko. Na Zaloški cesti se je pred 90 leti zbrala množica ljudi, na katere so streljali žandarji in pri tem ubili petletno Marijo Hočevar in dvanajst moških, okoli 64 ljudi pa je bilo ra-njenih.Kot je poudaril prvi mož sindikatov, se tudi danes delavstvo bori za blaginjo in pravice delavstva. Z dogodkom pred 90. leti pa delavce druži tudi ideja uporništva. Nobena pravica delavcev ni nikoli bila in tudi ne bo podarjena in večna in za vsako se je treba boriti, je poudaril. Program včerajšnje spominske slovesnosti je popestril tudi slovenski gledališki igralec Jernej Kuntner z recitalom treh pesmi. (STA) / ALPE-JADRAN Nedelja, 25. aprila 2010 3 KOPER - Včeraj odkrili spomenik partizanskemu komandantu in narodnemu heroju Karlu Maslu - Dragu Primorska je hrabro izvršila svoje poslanstvo v obrambo človeške civilizacije Janez Stanovnik: Absurdni apel po ukinitvi vojske pomeni isto kot apel po ukinitvi suverenosti KOPER - Partizanski komandant in narodni heroj Karlo Maslo - Drago ima od včeraj v Kopru spominsko obeležje, doprsni kip, ki so ga postavili na Seme-delski cesti ob Hlavatyjevem parku v bližino kipov Pinka Tomažiča in Janka Premrla - Vojka. Na slovesnem odprtju se je za to priložnost zbrala velika množica občanov in nekdanjih partizanskih borcev z obeh strani meje, še zlasti pa Brkinov in slovenske Istre. Po uvodni pesmi Tržaškega partizanskega pevskega zbora je pozdravil koprski župan Boris Popovič, rekoč, da je občini v čast imeti pokroviteljstvo nad postavitvijo spomenika. Po dolgih letih je kip narodnega heroja Karla Masla - Draga našel svoje mesto ob drugih pomembnih možeh primorske zgodovine in partizanskega odpora, je dejal župan in pozdravil častne goste, med temi Maslove sinove in vnuke. Vodstvo borčevske organizacije so med drugimi zastopali republiški predsednik Janez Stanovnik, Franc Črnugelj - Zorko in predsednik obalne ZZB Dušan Fortič. Slavnostni govornik je bil predsednik ZZB Janez Stanovnik, ki se je nejaprej zahvalil koprskemu županu in mestnim oblastem, da »so z veliko ekspeditivnostjo poskrbeli, da je odkritje spomenika padlo v praznični čas, ko skoraj istočasno slavimo jubilej zmage nad fašizmom, ustanovitve Osvobodilna fronte in novega upanja združene Evrope«. Stanovnik je spregovoril o Maslo-vem življenju in o simboliki, ki jo predstavlja. Bil je pionir med uporniki, ko so iz rojstne vasi, Ostrožnega brda, nagnali italijansko okupacijsko oblast že leta 1919. Njegova števila družina je bila vsa vključena v protifašistično ilegalo in potem partizanski odpor. Maslo se je odlikoval z izredno hrabrostjo, za kar ga je vrhovni komandant Josip Broz Tito odlikoval z najvišjim vojaškim odlikovanjem. Poveljeval je različnim vojaškim enotam od Gradnikove brigade do Gregorčičeve in Bazoviške, na čelu Kosovelove brigade pa je v noči na prvi maj 1945 kot prvi osvobajal Trst, je povedal Stanovnik in spomnil na dejstvo, da je bil Maslo v prvi polovici leta 1944 tudi komandant Istrskega odreda. Ta odred je bil formiran po spontanem ljudskem odporu v Istri, ki je najbolj občutila krutost fašističnih in nacističnih zavojevalcev. Stanovnik je v nagovoru spomnil na nekatere pomembne zgodovinske detajle tega prostora, vključno s Churc-hillovo namero o zavezniškem izkrcanju v Istri, ki sicer potem ni bila uresničena. Tito je od britanskega premierja, v primeru da bi prišlo do izkrcanja, zahteval spoštovanje suverene revoluucio-narne oblasti, takšne, kot se je izoblikovala v teku narodnoosvobodilnega boja. In Churchill je na pogoj pristajal. Sta-novnik je pri tem poudaril, da vojska nikdar ni bila samo simbol vojaške moči, ampak predvsem dokaz in simbol mo- ralne moči. Zato so po oceni predsednika ZZB toliko bolj absurdne peticije, ki se danes pojavljajo z apelom ukinjanja vojske. »Apel po ukinitvi vojske pomeni isto kot apel po ukinitvi suverenosti, kar je absurd. Maslo je bil bojevnik prav te vojske, ki je gradila temelje naše samostojnosti«, je dejal Stanovnik. »Triptih Tomažič/Premrl/Maslo«, je dejal predsednik borcev ob pogledu na tri obeležja, »simbolizira ves kompleksni odpor primorskega ljudstva kot integralni del slovenskega narodnega vstajenja. Od TIGR-a in buditeljske vloge Svečenikov svetega Pavla, oborožene in duhovne borbe slovenskega primorskega ljudstva pa preko junaške borbe Janka Premrla - Vojka do zmagovitega zaključka priključitve Primorske matični domovini se vleče rdeča nit protifašistične in narodno osvobodilne borbe teh krajev v obrambo človeške civilizacije«, je še povedal Stanovnik. Slavje se je nadaljevalo ob tovari-škem srečanju in borbeni pesmi Tržaškega patizanskega pevskega zbora. (du) Predsednik ZZB Janez Stanovnik se je zahvalil koprskemu županu Borisu Popoviču za učinkovito vlogo občine pri postavitvi spomenika FOTO PRIMOŽIČ TRŽIČ - Na občnem zboru potrdili bilanco in poročilo, ki ga je podal predsednik Franc Fabec Las Kras kljub težavam s prispevki dobro zasidran v kraškem prostoru TRŽIČ - LAS Kras je četrtkovem občnem zboru potrdil pozitivno bilanco in poročilo o delovanja, ki ga je podal predsednik Franc Fabec ob prisotnosti upravnega odbora, direktorja, javnih in zasebnih članov. Poročilo kaže, da gre za aktivno strukturo in to kljub zamudam pri dodelitvi javnih prispevkov. Kot izhaja iz poročila, je LAS začel z raznimi aktivnostmi po odobritvi lokalnega akcijskega načrta (LAN) v skupni vrednosti 3 milijonov evrov na deželi in na katerega se je čakalo več kot pol leta. Cilj dejavnosti je bil pridobitev evropskih in deželnih prispevkov za delovanje. Pri tem je prihajalo do težav s pridobivanja predujmov deželnih sredstev. Kljub temu pa je Las Kras nadaljeval s pripravo raznih razpisov za bed&breakfast, podporo turističnim kmetijam, projekte vezane na lokalno identiteto, izvedbo teritorialnega marketinga, ki bi jih predvidoma lahko objaviliše pred letošnjim poletjem Kor koordinator javnih in zasebnih subjektov na svojem teritoriju, se je LAS v sodelovanju s Furlanijo Julijsko krajino - Centralno direkcijo za kmetijstvo, dogovoril za postopek za pridobitev dodatnih finančnih sredstev v višini 19.750 evrov, ki jih bo potrebno porabiti do konca junija 2010 za koordinacijo Plana upravljanja zaščitenih območij Krasa. Ta prispevek je predviden za ugotavljanje in določanje prednostnih kmetijskih in go- spodarskih dejavnosti ter pripravo kartografije, ki bodo potem bistveni del bodočega načrta za upravljanje zaščitenih območij Krasa. Na mednarodnem področju je LAS predstavil več projektov za čezmejno in mednarodno sodelovanje, ki so financirani iz javnih evropskih sredstev, da bi pridobil dodatna sredstva za izvajanje institucionalnih aktivnosti LAS-a. S tem je pridobival tudi izkušenje, na podlagi katerih bo v prihodnosti mogoč dostop do še dodatnih fondov. Tako je LAS Kras kot partner sodeloval pri 2 strateških projektih na programu čezmejnega sodelovanja Slovenija-Itali-ja 2007-2013 - oba projekta sta bila že uradno odobrena, in sicer Kras-carso (v skupni vrednosti 3.085.000 evrov, sredstva za LAS 58.000 evrov) in projekt Sigma 2 (v skupni vrednosti 3.697.431 €, sredstva za LAS 113.800 €). Sodelovali pa so še pri nekaterih drugih projektih čez-mejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013, od katerih je eden že odobren, eden v odobritvi, tretji pa v ocenjevanju. Proces ocenjevanja in odobritve teh projektov bo v celoti zaključen v teku leta 2010, ko bodo tudi dobili točne podatke o dodatnih pridobljenih sredstvih. V vseh teh projektih so bile vsekakor vključene za LAS Kras samo aktivnosti, ki so bistveno povezane z njegovim poslanstvom, in sicer promocija teritorija, Predsednik Las Kras Franc Fabec ARHIV subjektov, proizvodov in njegovih posebnosti, in preko katerih bo možno pridobiti dodatna finančna sredstva. V sodelovanju z Občino Tržič so v pričakovanju stalnega sedeža dobili nov operativni sedež v Ul. sv. Ambroža 12 v Tržiču, kjer je urad za stranke odprt vsak torek od 17. do 19. ure, ko tudi organizirajo srečanja z raznimi subjekti na teritoriju. V naslednjih tednih je bo slku-šal LAS s pomočjo članov pridobiti še operativni sedež na Tržaškem. Na občnem zboru so še ugotovili, da je najpomembnejše to, da LAS nada- ljuje z dejavnostju na področju, ki ga pokriva. Zato nameravajo v naslednjih mesecih projektno zaposliti enega sodelavca, ki bo skrbel za tesnejši stik s člani in drugimi zainteresiranimi subjekti, pripravo spletne informativne strani, preverjanje možnosti vstopa novih javnih in zasebnih članov in za angažiranje na področju obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti, predvsem na področju ureditve procedur za pridobivanja prispevkov za postavitev fotovoltai-čnih central za člane in druge zainteresirane subjekte. ŠPORT Nedelja, 25. aprila 2010 4 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu DAN ODPORNIŠTVA - 65. obletnica zmage nad nacifašizmom Danes v Rižarni osrednja svečanost V Repnu so se spomnili svojih padlih Slovesnosti tudi pri Sv. Ivanu in drugod - Danes tudi proslava pred spomenikom pri Sveti Ani Rižarna bo tudi letos prizorišče osrednje svečanosti ob 25. aprilu, dnevu odporništva. Slovesnost ob 65-le-tnici zmage nad nacifašizmom se bo začela ob 11. uri, ko bodo predstavniki krajevnih uprav, institucij in borčevskih organizacij položili vence ob spominsko obeležje na veliki ploščadi v državnem spomeniku. Sledila bosta govora tržaškega župana Roberta Dipiazze in zgoniškega župana Mirka Sardoča v slovenščini ter verski obredi v spomin na padle v boju za osvoboditev. Po izteku uradnega dela svečanosti bo opoldne nastopil Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, ki bo zapel in zaigral vrsto borčevskih pesmi. V Repnu so sinoči svečanost ob 25. aprilu povezali s 60-letnico postavitve spomenika 19 občanom, padlim v narodnoosvobodilnem boju. Najmlajšemu, Albinu Škabarju, je bilo komaj 16 let, ko je leta 1943 njegovo življenje ugasnilo. Ob kamnitem spomeniku sta mladi tabornici na straži spremljali polaganje vencev domače občinske uprave in vseh krajevnih društev, organizacij in strank, medtem ko je pevski zbor KD Kraški dom pel žalostinko Žrtvam. V kulturnem programu, ki ga je povezovala občinska odbornica za kulturo Roberta Škabar, so najprej učenci osnovne šole Alojza Gradnika recitirali pesmi o kurirčku Andrejcu, o mahu in o zmaju ter zapeli pesem o pionirski četi ter Le vkup uboga gmajna. Potem je o aktualnem pomenu 25. aprila v tej po-zabljivi Italiji govorila pokrajinska pred- sednica Vsedržavnega združenja partizanov - ANPI Stanka Hrovatin. Spomnila se je izmučenega obraza Albine Škabar, ko se je 1. maja 1945 pojavila "pri nas doma, potem ko se je rešila iz komaj osvobojene Rižarne, spomnila se je bratstva med narodi, iz katerega se je porodila zmaga nad nacifašizmom. Opozorila pa je tudi na sedanjo Italijo, v kateri "kraljujejo mafija, kamora in Zgoraj levo: v Rižarni bo danes osrednja svečanost ob 25. aprilu; zgodaj desno: predsednik mestne skupščine Sergio Pacor in pokrajinska odbornica Adele Pino sta položila venec ob spomenik padlim v NOB pri Sv. Ani; v Repnu je zbranim spregovorila Stanka Hrovatin (levo); spominska slovesnost je bila tudi pred Narodnim domom pri Sv. Ivanu KROMA n'drangheta" in v kateri Severna liga kaznuje otroke staršev, ki ne premorejo plačila šolabusa in šolskega kosila. Tej Italiji je treba zoperstaviti tisto, ki je izšla iz odporništva in katerega temelji so in ostajajo ustava ter vrednote miru, solidarnosti, socialne pravičnosti in sožitja. Svečanost so sklenila pričevanja ku-rirke Marije Guštin - Stršinove, partizana Ivana Guliča - Kovačeva in kurir-ke Ljudmile Purič - Ževkne, ki so jih prebrali člani mladinskega odseka KD Kraški dom, ob koncu pa je iz grl domačih pevcev spet zadonela partizanska pesem. Župan Marko Pisani, člani odbora, svetniki in drugi občani so se nato podali k občinskemu spomeniku na Colu in tam položili venec, prav tako pa so se tudi poklonili komandantu Nemgarju. Pri Sv. Ivanu pa se je 50 domačinov poklonilo "svojim" padlim za svobodo pred pročeljem zapuščenega Narodnega doma. Tu so domača društva, organizacije in stranke položili vence ob ploščo, na kateri so vklesana imena 54 padlih. Med njimi je tudi ime Josipa Mijota, v Rižarni zažganega antifašista. Prav njegov vnuk Samo je ogovoril prisotne, opozoril na ideale odporništva, a tudi pozval k ohranjanju vrednot, za n ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA ¿IVU l; vabi cenjene člane, da se udeležijo rednega občnega zbora, ki bo 308=5=k=i~ v prvem sklicanju v sredo, 28. aprila 2010, ob 8.30 na zadružnem sedežu in V DRUGEM SKLICANJU V PETEK, 30. APRILA 2010, ob 19.00 v Športno kulturnem centru v Zgoniku s sledečim dnevnim redom: 1. Obračun do 31. decembra 2009: s tem povezani in iz tega izhajajoči sklepi 2. Sklepi v zvezi s plačilno politiko do članov upravnega odbora, uslužbencev in zunanjih sodelavcev v smislu čl. 30 zadružnega statuta. Informiranje članov v skladu z nadzornim normativom. 3. Določitev honoraijev za člane upravnega in nadzornega odbora ter smernic za določitev povračila stroškov opravljanja mandata. 4. Izvolitev članov upravnega odbora po predhodni določitvi števila članov le-tega. Če se kateri izmed članov ne more udeležiti občnega zbora, prosimo, da pooblasti izključno drugega člana. Pooblastila, ki ne navajajo imena pooblastitelja, niso veljavna; vabila, ki ne navajajo imena pooblaščenca, ne bodo overovljena. Pooblastilo mora ob podpisu overoviti Upravitelj, Ravnatelj ali Načelnik podružnice v smislu 25. člena zadružnega statuta. Občnega zbora se lahko udeležijo člani, ki so vpisani v člansko knjigo vsaj devetdeset dni v smislu 25. člena Zadružnega statuta. Pravilnik Občnega zbora, Obračun in Poročili so na razpolago članom na zadružnem sedežu in v podružnici v Nabrežini od ponedeljka do petka v delovnem času. Za vstop v dvorano je obvezno vabilo. za Upravni odbor Predsednik Sergij Stancich katere so padli žrtvovali svoja življenja. Včeraj je bila še vrsta spominskih svečanosti. Tako je delegacija borčevskih organizacij VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA položila vence ob kraje mučeništva, od Ul. Massimo DAzeglio do Ul. Ghega. V dolinski občini je odborništvo za kulturo v sodelovanju z občinsko civilno zaščito in kulturnima društvoma Krasno Polje iz Gročane in Rapotec iz Prebenega priredila drugo izvedbo pohoda ob mejah občine z naslovom Objemi občino Dolina. Udeleženci so se zjutraj zbrali v Prebenegu, se podali proti vrhu Griže, nato mimo Botača, Drage in Peska do Gročane, od koder je sledil vzpon na Kokoš, nato sestop do Jezera in Boršta ter do kolesarske steze nad Ricmanji, kjer se je popoldne zaključila prva etapa pohoda. Nadaljevanje bo na vrsti danes od kraja včerajšnjega premora proti Ricmanjem, nato mimo Loga, Pulj, Domja, Frankovca do Dolge krone, Trmuna in Križpota ter vse do izhodiščne točke v Prebenegu, kjer se bo zaključil ta dvodnevni »objem« dolinske občine. Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane ins Ko-lonkovca je za danes pripravil slovesnost pred spomenikom pri Sv. Ani, ki se bo začela ob 9.30. Slavnostna govornica bo predsednica pokrajinskega VZPI Stanka Hrovatin, zapel pa bo tudi zbor Lopar iz Kopra. Danes bodo potekale še številne druge svečanosti in polaganja vencev. Tako bo delegacija krožka Kras-Altipiano Stranke komunistične prenove položila vence v vaseh na Vzhodnem Krasu, in sicer ob 9. uri na Opčinah, ob 9.15 v Treb-čah, ob 9.30 na Padričah,ob 9.45 v Gropadi in ob 10. uri v Bazovici. / TRST Nedelja, 25. aprila 2010 5 BORŠT - V priredbi SKD Slovenec in VZPI-ANPI Spomnili so se žrtev bunkerja in počastili obletnico osvoboditve Nagovor zgodovinarja Jožeta Pirjevca - Nastop mladih recitatorjev in veliko glasbe Borštanke in Borštani so se v petek zvečer spomnili petinšestdesete obletnice napada na vaški bunker pri Toninovih. A tudi svobode, ki je nad njihovo vas, tako kot na velik del Evrope, zasijala nekaj mesecev kasneje. V napadu, ki ga je 10. januarja 1945 izvedla banda Collotti, so izgubili življenje štirje aktivisti. Občuteno slovesnost sta v srenjski hiši priredila domače društvo SKD Slovenec in krajevna sekcija partizanskega združenja VZPI-ANPI. Kronologijo dogodkov je predstavil Emil Petaros, ki je spomnil, kako je zločinska banda Col-lotti s sodelovanjem Nemcev navsezgodaj obkolila vas in nagnala vaščane v gostilno pri Ljeni. Tu je Colloti mučil in ustrahoval s posebnim električnim aparatom vse tiste, ki so bili osumljeni, da sodelujejo z Osvobodilno fronto. Osemnajst domačinov je bilo na smrt izmučenih, a kljub temu ni nihče črhnil o bunkerju in partizanski postaji. Mučitelji so vsekakor že vedeli, kje je bunker. Okoli poldan se je pred njim vnel hud boj, v katerem so izgubili življenje vodja postaje Dušan Munih -Vojko, doma iz Volč pri Tolminu, Ivan Grzetič iz Podgorja in Stanko Gruden - Strela iz Šempolaja. Četrti član postojanke, domačin Danilo Petaros - Lisjak, doma iz iste hiše, pa je bil tisti dan ranjen in odpeljan v zapor. Svoje mlado življenje je zaključil nekaj mesecev kasneje v Rižarni. Kulturni spored so izoblikovali domači višješolci Marko in Matej Petaros, Aleks Bachi in Gregor Vižintin, ki so skozi recital obudili spomine na tiste dni. Njihove pesmi in odlomke so občasno »prekinili« akordi glasbenega kvartet Nomos, ki ga vodi tržaški skladatelj Aljoša Tavčar: najprej otožni, nato pa borbeni. A tudi petje domačega mešanega pevskega zbora Slovenec -Slavec pod vodstvom Danijela Grbca. Na koncu so skupaj zaigrali in zapeli Vstajenje Primorske. Polna dvorana srenjske hiše, v kateri je sedela tudi županja Fulvia Pre-molin, je pozorno prisluhnila zgodovinarju Jožetu Pirjevcu, ki je v svojem razmišljanju spregovoril o tržaških Slovencih in njihovi vlogi v polpretekli zgodovini. O njihovem počasnem vsestranskem razvoju, a tudi o dejstvu, da so postali z družbenim vzpenjanjem trn v peti. Trst se po njegovem mnenju še danes ne more resnično razviti, ker se noče sprijazniti s svojim večkulturnim tkivom in sosedi. Jutri odprtje razstave ustvarjalca Edija Žerjala V občinski dvorani umetnosti na Velikem trgu št. 4 bodo jutri ob 17.30 odprli razstavo ustvarjalca Edija Žerjala La spi-ritualità dell'acqua (Duhovnost vode), uvodno besedo pa bo podal Alessandro Pasetti Medin. Razstava bo za javnost odprta od 27. aprila do 19. maja vsak dan od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure. Zadnji jazz koncert v baru-knjigarni Knulp V baru-knjigarni Knulp (Ul. Madonna del mare št. 7/a) bo jutri ob 20.45 zadnji iz niza jazz koncertov, ki jih je priredil krožek Thelonius. Tokrat se bo občinstvu predstavil ruski glasbenik Alex Sipiagin, ki je eden izmed najboljših trobentačev na svetu. Sipiagin sodeluje z raznimi skupinami, v Trstu pa se bo predstavil skupaj s kitaristom Michelejem Calgarom iz Vi-cenze. Kulturni spored so izoblikovali višješolci, kvartet Nomos in MePZ Slovenec-Slavec KROMA Botanični vrt Carsiana bodo danes spet odprli Botanični vrt Carsiana bo s prihodom pomladi danes spet odprl vrata in bo odprt do 15. oktobra. V botaničnem vrtu bodo že danes vodeni obiski, ki bodo nudili možnost obiskovalcem, da spoznajo kraško okolje in njegovo floro. Vodeni obiski bodo ob 16. in 17. uri, ob 17. uri pa bo vodenje tudi v slovenskem jeziku. Vodeni obiski bodo v prihodnosti ob nedeljah in praznikih, vedno ob 16. in 17. uri in torej tudi v soboto, 1. maja. Botanični vrt Carsiana bo do oktobra odprt od torka do petka od 10. do 13. ure, ob sobotah in praznikih od 10. do 13. ure in od 15. do 19. ure. Spomnimo naj, da se botanični vrt nahaja na cesti med Gabrovcem in Zgonikom. V njem je več kot 600 rastlinskih vrst, ki so značilne za Kras in so na ogled v posebni dolini. Obnova signalizacije na nekaterih ulicah Na nekaterih mestnih ulicah bodo od jutri do četrtka, 29. aprila, obnavljali cestno signalizacijo. Jutri bodo dela od 10. ure do 17.30 na Trgu Duca Puglia in Ul. Carnaro, v torek in v sredo bodo dela od 8.30 do 17.30 na Ul. Flavia na odseku med Žavljami in Ul. Brigata Casale. Dalje bodo dela tudi v Naselju sv. Sergija, in sicer jutri (od 10. ure do 17.30) ter v torek in sredo od 8.30 do 17.30. DSI - Jutri ob 20.30 Podoba našega otroka na Tržaškem Veseli me, da je v zadnjem času toliko zanimanja za našo šolo. Razglabljanja , ki jih zasledimo v dnevnem časopisu dokazujejo, da je naša šola manjšini pri srcu. To je brez dvoma pozitivno dejstvo, ker samo tako bo lahko prišlo do izboljšanja stanja naše šole. Koristno je, da vse to razpravljanje in razmišljanje poteka javno, ker pomeni, da šola ni stvar, ki se tiče samih šolnikov, temveč celotne manjšine. Vendar pri vsem tem razpravljanju pogrešam pomanjkanja dejstev, podatkov, ki predstavljajo podlago na kateri lahko razpravljamo, v nasprotnem primeru gre le za osebna mnenja, kar je sicer koristno, a vendar premalo za konstruktivno diskusijo, ki bi naredila boljšo našo šolo. S tem problemom se je v 90. letih spoprijela Slovenska Psihopedagoška služba v Trstu in v ta namen organizirala raziskavo, ki je zaobjela celotno slovensko osnovnošolsko populacijo na Tržaškem. Rezultati raziskave so bili zelo koristni za programiranje dela pri slovenski službi.Naknadno smo opravili podobno raziskavo v Gorici, na šempetrski šoli v Benečiji, na Koroškem, v Porabju, v Argentini in Sloveniji. Tako smo imeli možnost, da smo lahko primerjali vse slovenske manjšine med seboj in da smo naredili primerjavo s Slovenijo. Od tedaj je minilo skoraj 20 let ( točno 17 let), svet se je spremenil, veliko stvari se je med tem pripetilo, imamo osamosvojeno Slovenijo, smo slovenske manjšine v Evropski zvezi, ipd. Zato se nam je zdelo potrebno, da ponovimo raziskavo na naši osnovnošolski populaciji in preverimo, kaj se je med tem spremenilo med našimi otroki, ker imamo opravka z novo generacijo. O tem bomo govorili na predstavitvi novega zbornika v Društvu slovenskih izobražencev, kamor so vsi, ki jim je pri srcu usoda novih generacij. Tako razmišlja vodja raziskave Danilo Sedmak v napovedi okrogle mize, ki bo jutri zvečer v okviru sodelovanja med Društvom slovenskih izobražencev in Slovenskim raziskovalnim inštitutom Slori. Ob Danilu Sedmaku bodo še soavtor Emidij Su-sič, Lorena Ravbar in Marjan Kravos. Začetek ob 20.30 SLOVENSKI TV PROGRAM RAI - Danes V okviru Lynx Mgazina dokumentarec o Pahorju Danes (takoj po slovenskem TV dnevniku, ob 20.50), Slovenski TV program RAI vabi k ogledu mesečnika Lynx, ki je rezultat sodelovanja med RAI in TV Slovenija in specifično štirimi programskimi enotami: slovenskim in italijanskim TV programom RAI ter slovenskim in italijanskim programom TV Koper-Capodistria. Tokrat bo na sporedu dokumentarni film Boris Pahor - Trmasti spomin. Dokumentarni portret tržaškega pisatelja Borisa Pahorja se osredotoča na odločilne trenutke, ki so gradili njegovo življenjsko izkušnjo in predstavljajo osrčje avtorjevega literarnega ustvarjanja. Režijo filma je podpisal Tomaž Burlin, scenarij zanj Neva Zajc in Tomaž Burlin, direktor fotografije je Niko Čadež, avtor glasbe v filmu pa Vlado Batista. Pahorja v filmu spremljamo od Trsta do Pariza, kjer je doživel prvo mednarodno priznanje, in odkrivamo dolgo ter zapleteno življenjsko pot velikega pričevalca dvajsetega stoletja. Zgodnji fašizem, izguba jezika, nemška delovna taborišča in zmeda v povojnem Trstu, so poleg ljubezni teme, h katerim se Pahor ves čas vrača. Dokumentarni film gradi pripoved o avtorju z besedo zgodovinarjev, pisateljskih kolegov, založnikov in prijateljev. V mesecu februarju bil film predpremierno na ogled gledalcem v Kinu Odeon v Izoli in na malih ekranih Televizije Koper-Capodistria. Potekajo pa tudi dogovori za predstavitev na sedežu UNESCA v Parizu, ki naj bi se zgodila predvidoma maja meseca. Avtorji so dobili vabilo iz Belgije, založniki, ki pripravljajo izid petih prevedov Pahorjevih del v nemščino, pa ga želijo predstaviti skupaj s knjigami v Avstriji, Nemčiji in Švici. Režiser in scenarist filma Tomaž Burlin je bil rojen leta 1977 v Kopru. Deluje kot oblikovalec, fotograf in filmski publicist, od leta 2003 pa živi v Parizu, kjer je študiral uprizoritvene umetnosti in diplomiral iz dokumentarno-antropološkega filma na Université Paris 10 Nanterre. Ponovitev oddaje bo na sporedu v četrtek, 29.aprila, ob koncu slovenskega tv dnevnika . OPČINE - Prvič zaživela mladinska igra Patrizie Jurinčič Dogodivščine v slačilnici Mlajša igralska skupina SKK je pripravila prijetno zabavo gledalcem, ki so napolnili dvorano Finžgarjevega doma Pretekli petek je na odrskih deskah prvič zaživela mladinska igra Patrizije Jurinčič Dogodivščine v slačilnici. Društvo Finžgarjev dom je zadelo v črno, ko je povabilo Mlajšo igralsko skupino Slovenskega kulturnega kluba, da izvede pre-miero pri njih. Gledalci, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano Finžgarjevega doma, so se namreč ob prigodah in nezgodah mladih, ki si pred treningom v slačilnici telovadnice zaupajo razne skrivnosti, iz srca nasmejali. Zgodba se vrti okoli nesporazuma, ki nastane ob sporočilcu na mobilnem telefonu. Fant misli, da ga je poslal ljubljenemu dekletu, številka pa ni prava, zato ga dobi napačno dekle, ki pa tudi misli, da ji ga je poslal nekdo drug, ki je njej všeč. Okoli tega nedolžnega zapleta se razpredajo tipične najstniške situacije, ki jih zaznamujejo želje in hrepenenja, dolžnosti in prijateljstva, nesporazumi, nerodnosti ob prvih ljubezenskih sestankih. Mlada režiserka in avtorica teksta Patrizia Jurinčič je odlično prestala svoj ognjeni krst. Tudi igralci so se prav dobro izkazali: Klara Kravos v vlogi »piflarke«, katere vsakdanja skrb sta le šola in treningi odbojke, dokler ne odkrije ljubezenskega čustva; Eva Škabar kot zadržana in sramežljiva Nataša; Nina Malalan kot samozavestna, včasih predrzna Urša, ki stalno menjuje fante, Jasmina Gruden kot klepetulji-ca, zvesta svojemu Ljubljančanu, zaupnica vseh prijateljic; Igor De Luisa kot košarkar Jan, ki se zanima le za televizijo in avtomobile, dekleta pa prezira; prijazni in spravljivi prijatelj Fe- Mlade protagonistke so se dobro vživele v svoje vloge KROMA lipe Kopušar, edini pravi realist, ki s svojo zdravo pametjo miri prijatelje; ter Andrej Pelikan kot nerodni, do ušes zaljubljeni Aljoša, povzročitelj vse zmede v slačilnici. Verjetno je bilo igralcem precej lahko vživeti se v like, ki so jih predstavljali, saj jim je bilo besedilo pisano tako re- koč na kožo. Vsekakor jih je znala režiserka pravilno usmerjati ter spretno razgibala dogajanje na odru. Kot rečeno, je predstava doživela lep uspeh, zato bi bilo primerno, da bi jo še kje ponovili. Lučka Susič 6 Nedelja, 25. aprila 2010 GORIŠKI PROSTOR / KVESTURA - Po nočni zasedi pri Ribiškem naselju so aretirali tri Romune in enega Moldavca Policija je onesposobila »tolpo izvenkrmnih motorjev« V zadnjih mesecih so kradli v mnogih pristanih na Tržaškem in v Tržiču Policija je aretirala tri Romune in enega Moldavca, ki so bili pravi specialisti v kraji izvenkrmnih motorjev. V zadnjih mesecih so ukradli motorje številnih plovil, ki so bila zasidrana v raznih pristanih in marinah v Trstu, v Miljah, v Devinu in v Tržiču, še najbolj prizadeti pa so bili lastniki plovil v Ribiškem naselju. Nazadnje je tolpa prejšnjo noč v Ribiškem naselju ukradla 12 motorjev, ki so bili kot ostali namenjeni v Romunijo. Toda policisti so pripravili nočno zasedo in jih ob zori aretirali ter ukradene motorje zaplenili. Preiskavo in akcijo, ki je privedla do aretacije so predstavili včeraj dopoldne na kvesturi načelnik tržaškega mobilnega oddelka Mario Bo, njegov namestnik Leonardo Boido in vodja tržaške mejne pomorske policije Rosanna Conte. Kot so poudarili, je bilo v tem primeru temeljno sodelovanje med preiskovalci. Policija je namreč v ta namen ustanovila posebno preiskovalno enoto, ki so jo sestavljali pripadniki tržaškega mobilnega oddelka, tržaške pomorske policije in komisariata v Miljah, ki so delovali v tesnem sodelovanju s pristaniškim poveljstvom. Začelo se je daljše preiskovalno delo, ki je po večdnevnem opazovanju, zasledovanju raznih oseb in križanju podatkov o registrskih tablicah nekaterih vozil privedlo do ugotovitve članov mednarodne tolpe. Tem so tako začeli slediti, dan pred aretacijo pa so jim bili ves dan za petami. Romuni in Moldavec so se sprva podali v neki večnamenski center v Tržiču, v katerem so kupili za krajo potrebno orodje. Kasneje so bili še v nekaterih drugih trgovinah, nato so se tudi pre-oblekli in podali na večerjo v neko restavracijo. Pozno zvečer so šli v Ribiško naselje in tam parkirali dva avtomobila. Policisti so jih kljub temi uspeli slediti in opazovati. Ob 5. uri so se trije Romuni odpravili z enim avtomobilom proti Sloveniji in očitno pripravljali pot za moldavskega pajdaša. Policija jih je aretirala na mejnem prehodu pri Fer-netičih. Za zapahi so zdaj 36-letni Cristian Georgel Dragomir Olariu, 26-letni Ionica Petru Sirea in 19-letni Mihai Co-smin Jurca. Istočasno so pri Ribiškem naselju ustavili večji avtomobil, ki ga je upravljal 34-letni Moldavec Vasilica Dragomir Moise. V vozilu je bilo natrpanih 12 izvenkrmnih motorjev, katerih tržna vrednost je po 7 do 8 tisoč evrov in s prodajo katerih bi v Romuniji zaslužili okrog 3 tisoč evrov. Tudi Moldavec je zdaj seveda za zapahi. (ag) Aretacijo tolpe so predstavili na tiskovni konferenci na kvesturi. Z leve: načelnik tržaškega mobilnega oddelka Mario Bo, njegov namestnik Leonardo Boido in vodja tržaške mejne pomorske policije Rosanna Conte KROMA BAVISELA - Občinska odredba Od 28. aprila do 2. maja vrsta omejitev v prometu Zaradi vrste pobud in organizacijskih zahtev, ki bodo uvedle v nedeljsko prireditev Bavisela, bo od 28. aprila do 2. maja v Trstu in predvsem na nabrežju vrsta omejitev v prometu. Na osnovi ustrezne županove odredbe bo na Nabrežju Mandracchio in na Trgu marinai d'Italia veljala prepoved parkiranja in prometa od nedelje, 25. aprila, opolnoči do torka, 4. maja, opolnoči. Na območju med Nabrežjem 3 novembre in Nabrežjem N. Sauro bo veljala vsekakor prepoved parkiranja in prometa od 30. aprila ob 20. uri do 1. maja ob 20. uri. V nedeljo, 2. maja, bo ves dan (od 00.00 do 20. ure) prepoved parkiranja in prometa na novem odseku med Trgom Citta di Santos in Trgom Duca degli Abruzzi ter na nabrežju od Trga Tommaseo in Ul. F. Vene-zian in med Ul. mercato vecchio in Trgom Tommaseo. Od 6. do 17. ure bo prepoved parkiranja na Miramarskem drevoredu od Miramara do Trga Roiano. Prepoved prometa bo veljala na Trgu Tommaseo, Nabrežju 3 novembre, Trgu Duca degli Abruzzi, in na Kor-zu Cavour (do Ul. Valdirivo). Na Miramarskem drevoredu bo med Roja-nom in Trgom Liberta v smeri proti mestu prepovedan promet na strani morja. Na Miramarskem drevoredu med Rojanom in Trgom Liberta bo tudi prepoved parkiranja na obeh straneh cestišča. Dalje bo vedno od 6. do 17. ure prepoved prometa na trgih Liberta, Citta di Santos in Duca degli Abruzzi, povsod na strani morja, promet pa bo prepovedan tudi med Rojanom in Miramarom. Med 6. in 17. uro bodo tudi ukinjena parkirišča za taksije na Trgu Tommaseo, na Trgu 11. septembra, na Mi-ramarskem drevoredu in na Trgu Liberta (pri silosu). LICEJ PREŠEREN Jutri na Opčinah o preventivi proti zlorabi drog Znanstveni licej Franceta Prešerna nadaljuje niz predavanj, na katera so vabljeni tako starši učencev in dijakov vseh slovenskih šol kot vsi, ki jih ta vprašanja zanimajo. Jutri bo psiholog dr. Bogdan Polajner predaval na temo »Celostna vzgoja in mladostniku koristni vzgojni slogi«. Bogdan Polajner je eden vodilnih slovenskih strokovnjakov na področju preventive proti zlorabi drog. S skupino sodelavcev je izoblikoval program terapije in socialne rehabilitacije zasvojencev z drogami. Deluje kot terapevt za zasvojene in njihove starše. S svojimi predavanji sodeluje na številnih kongresih v Sloveniji in tujini in objavlja v strokovnih in poljudnih revijah. Jutrišnje predavanje v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah se bo začelo ob 18.uri. OBISK - V organizaciji ustanove Istitut Cultural Ladin Cesa de Jan Skupina Ladincev na študijskem obisku spoznavala stvarnost Slovencev na Tržaškem Ladinci v redkaciji našega dnevnika KROMA V našem mestu se je v petek in soboto na ekskurziji skupina Ladincev, študijski obisk pri Slovencih na Tržaškem pa je organizirala ustanova Institut cultural ladin Cesa de Jan, ki predstavlja Ladince krajev Cortina d'Ampezzo, Colle Santa Lucia in Livinallongo del Col di Lana. Poleg spoznavanja manjšinske stvarnosti je bil cilj ekskurzije tudi preučitev vprašanj kolektivne lastnine Slovencev na Tržaškem. Ladinci so si v spremstvu Daše Grgič ogledali Narodni dom, Tržaško knjigarno in Narodno in študijsko knjižnico, nakar so bili na sedežu deželnega sveta gostje svetnikov Igorja Kocijančiča in Igorja Gabrovca. Pozneje so bili Ladinci gostje v osnovni šoli Pinka Tomaži-ča v Trebčah. Najprej jih je nagovoril g. Bruno Kralj - učitelj, ki jim je opisal številne vaške organizacije in na kratko orisal zgodovino vasi, nato jim je učiteljica predstavila šolo in njeno delovanje. Gostje so si ogledali poslopje, učenci petega razreda pa so jim posredovali zgodovino šole od daljnega leta 1868 vse do danes. V dar so prinesli njihove publikacije, ki so napisane v ladin-ščini in italijanščini, v zameno so prejeli prav tako dvojezični knjigi - v slovenščini in italijanščini Vsak dan z mlekom v Trst in Naša Lienčkina hiša bo postala muzej, ki ju je pred leti izdala prav šola. Sledil je obisk redakcije Primorskega dnevnika, kjer je goste sprejel odgovorni urednik Dušan Udovič, nakar so si Ladinci ogledali Trst v spremstvu predsednika jusarjev Vladimirja Vremca. Včerajšnji dan je bil namenjen obisku parka Globojner in območja bazovskega sinhrotrona, nato pa še jame pri Briščikih, Kraške hiše in občine Repentabor, kjer so Ladince sprejeli župan in predstavniki Jusa. Založništvo tržaškega tiska obvešča, da bo v petek, 30. aprila, ▼ Domu Alberta Sirka v Križu potekalo fotografiranje del Alberta Sirka. Prijazno prosim vse lastnike, da se oglasijo v domu od 10. do 17. ure. Za vse informacije me lahko pokličete na 040 36 88 92 ali na 339 156 41 47 (Allna Carll). Hvala! Včeraj danes Danes, NEDELJA, 25. aprila 2010 MARKO Sonce vzide ob 6.03 in zatone ob 20.04 - Dolžina dneva 14.01 - Luna vzide 16.45 in zatone ob 4.05. Jutri, PONEDELJEK, 26. aprila 2010 MARCELIN VREME VČERAJ: temperatura zraka 14 stopinj C, zračni tlak 1019 mb raste, brezvetrje, vlaga 86-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 14,7 stopinje C. OKLICI: Paolo Babici in Camilla Mar-fia Nordio, Roberto Covacci in Berquis Marisol Mordan, Igor Ursich in Paola Moscovin, Ivan Merlino in Sonia Mi-litti, Silvano Cavressi in Pasqualina Guasta Sierro, Raffael Schiavone in Pa-trizia Secchi, Lorenzo De Lorenzo in Maria Vanessa Sainz Acosta, Roberto Marangelli in Patrizia Signitti, Paolo Sacchi in Valentina De Nide, Filippo Novarra in Anna Teruzzi, Leopoldo Angelletti in Monica Natale, Andrea Bacicchi in Laura Fondamella, Lorenzo Giachin in Francesca Guastella, Roberto Passini in Marina Bonetti, Eric Fregolen in Silvia Taverna, Dario Palmin in Marialuisa Paris, Bruno Ferra-ro in Lisa Covalero, Domenico Man-gione in Alessandra Parlato, Giovanni Cella in Antonella Francarri, Cesare Daniele Del Meri in Fulvia Cersosino, Cristiano De Pasquale in Michela Sardo, Davide Glavina in Mara Ceranto-la, Dino Micich in Mara Zanello, Luca Zanet in Mara Cammarozzo, Marco Cellitti in Serena Rinaldi, Luca Derau in Martina Nardini, Alien Sessan Villalba in Gloria Bratulic, Roberto La Rocca in Valentina Iurincich, Jeffrey Nubis in Molina Svetlin. Loterija 24. aprila 2010 Bari 22 32 6 64 2 Cagliari 84 59 10 22 72 Firence 59 55 89 63 78 Genova 28 19 24 23 4 Milan 52 87 55 54 26 Neapelj 82 55 26 41 68 Palermo 35 83 17 28 37 Rim 58 77 63 71 78 Turin 32 75 64 71 17 Benetke 78 14 73 36 86 Nazionale 22 37 90 51 60 Super Enalotto Št. 49 6 7 45 46 67 85 jolly 31 Nagradni sklad 4.154.612,57 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 64.575.237,46 € 1 dobitnik s 5+1 točkami 830.922,51 € 24 dobitnikov s 5 točkami 25.966,33 € 1.686 dobitnikov s 4 točkami 369,62 € 68.925 dobitnikov s 3 točkami 18,08 € Superstar 21 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 13 dobitniki s 4 točkami 36.962,00 € 393 dobitnikov s 3 točkami 1.808,00 € 5.720 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 32.492 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 68.015 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 7 TRST Nedelja, 25. aprila 2010 GORIŠKI PROSTOR / VZPI Evald Antončič-Stojan in SKD Vesna vabita na PROSLAVO OB DNEVU OSVOBODITVE V petek, 30. aprila, ob 20.00 v Kulturnem domu A. Sirka v Križu Sodelujejo: OŠ A. Sirka, ŽPZ Kombinat in MoPZ Vesna Slavnostni govornik Jože Šušmelj, sledita baklada do spomenika in kres KD Ivan Grbec Škedenjska ulica 124 Spoštovani član, cenjena članica obveščamo Vas, da bo v torek, 27. aprila 2010 v društveni dvorani potekal LETNI OBČNI ZBOR ob 18.30 v prvem sklicanju, ob 19.00 v drugem sklicanju. Z najlepšimi pozdravi upravni odbor Upravni odbor Slovenskega raziskovalnega Inštituta sklicuje XXXIV. OBČNI ZBOR v sredo, 28. aprila 2010, ob 16.30 v prvem in ob 17.00 v drugem sklicu, v Narodnem domu v Trstu, ul. Filzi 14. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika In pozdravi gostov 2. Poročilo ravnateljice o opravljenem delu In predstavitev programa delovanja za leto 2010 3. Poročilo blagajnika, odobritev obračuna 2009 in predračuna 2010 4. Bodoče smernice Inštituta 5. Razprava 6. Razrešitev starih In Izvolitev novih organov (upravnega, znanstvenega sveta In nadzornega odbora) 7. Razno Občnemu zboru bosta prisostvovala tudi dr. Boštjan Žekš, Minister RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, in dr. Boris Jesih, Državni sekretar RS._ S LEDARi PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU IN KROŽEK KRUT vabita v nedeljo, 9. maja, po slikoviti obali na otok Rab z obiskom koncentracijskega taborišča v Kamporju in ogledu mesta Rab. Dodatne informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072; pri g. Darku Kobalu, tel. 040-826661 in pri g. Antonu Boletu, tel. 040-417025. SKD TABOR Z OPČIN prireja v četrtek, 13. maja, avtobusni izlet v Mantovo z ogledom čudovitih palač in umetnin voj-vodske rodbine Gonzaga. Na razpolago je še nekaj mest. Zadnji termin za vpis zapade 29. aprila. Informacije nudi med 13. in 15. uro tel. 348-3628234. SKD IGO GRUDEN vabi na krožni pohod »Kje so tiste nabrežinske stezice« v nedeljo, 9. maja. Zbirališče na trgu v Nabrežini ob 8.45, odhod ob 9.00. Obiskali bomo: jamo Pod kalom, Sli-venski gradec, frnažo pri Šempolaju, Ostri vrh, Lišček - največjo dolino na Tržaškem Krasu - in vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne. Pohod je primeren za vsakogar, traja pribl. 4 ure; vodil bo Paolo Sossi. Informacije na tel. št. 040-200924 (Zulejka). SKD IGO GRUDEN prireja krožni pohod »Spoznajmo našo Učno pot Na-brežina« v nedeljo, 16. maja. Zbirališče na parkirišču pri Srednji šoli Igo Gruden ob 8.45, odhod ob 9.00. Pohod je primeren za vse in traja pribl. 3 ure. Vodi Zvonko Legiša. Za info 040-200924 (Zulejka). 50-LETNIKI IZ BREGA, TRSTA IN KRASA zbudite se! V soboto, 19. junija, organiziramo celodnevni izlet v Savinjsko dolino. Za informacije in vpisovanje pokličite na tel. št. 040-226517 (Nives) ali 040-226687 (Marinka) najkasneje do četrtka, 20. maja. AGENCIJA 58 organizira v soboto, 22. maja, celodnevni izlet na Gorenjsko. Poskrbljeno je za zdravo počutje, zabavo in ples. Za informacije in prijave na 347-9604775 (Igor) in 3470396371 (Nadja) ali po e-pošti igor.majalon@gmail.com in nadja-sossi@gmail.com. Soletniki, ne zamudite priložnosti. KRUT prireja 7-dnevno potovanje od 24. septembra do 1. oktobra v Uzbekistan po Poti svile v spoznavanju starodavnih tradicij ter zgodovinskih in arhitekturnih zanimivosti v Khivi, Buhari in Samarkandu. Program, dodatne informacije in vpisovanje na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. št. 040-360072. H Šolske vesti ZNANSTVENI LICEJ FRANCETA PREŠERNA obvešča, da bo v ponedeljek, 26. aprila, ob 18.00 v dvorani Zadružne kraške banke psiholog dr. Bogdan Polajner, strokovnjak na področju preventive proti zlorabi drog, predaval na temo »Celostna vzgoja in mladostniku koristni vzgojni slogi«. NIŽJA SREDNJA ŠOLA S. KOSOVELA na Opčinah in na Proseku vabi starše na predavanje: dr. Daniele Quarel-lo »Nasilje na šolah in pasti interneta« v sredo, 5. maja, ob 17.30 na sedežu na Opčinah. □ Obvestila Spomini na leto 1945 Kakšno je bilo življenje leta 1945? Kakšni občutki so spremljali prebivalce naših krajev, ko je bilo 1. maja končno vojne konec? Kakšne spomine hranijo na tiste prve povojne mesece? Posodite nam svoje fotografije, posredujte nam svoje spomine! Spoštljivo in z veseljem jih bomo iztrgali pozabi. Zglasite se v naših uredništvih ali pošljite nam svoje fotografije na www.primorski.eu! DANES, 25. APRILA, bo Občina Devin-Nabrežina v sodelovanju s krajevno sekcijo VZPI, polagala vence pred spomenike padlim s sledečim urnikom: ob 7.30 Županstvo, ob 7.40 Sli-vno, ob 7.50 Medjevas, ob 8.00 Devin, ob 8.05 Vižovlje, ob 8.10 Cerovlje, ob 8.15 Mavhinje, ob 8.25 Prečnik, ob 8.40 Trnovca, ob 8.45 Praprot, ob 8.55 Šempolaj, ob 9.10 Križ, ob 9.15 Na-brežina. Ob koncu polaganja vencev bo pred spomenikom na nabrežin-skem trgu krajša spominska svečanost s sledečim programom: pozdrav župana, priložnostni govor Edvin Švab (podpredsednik VZPI - Trst), zborovski nastop, branje poezij, nastop nabrežinske godbe. KD IVAN GRBEC vabi na letni občni zbor v torek, 27. aprila, v društveni dvorani, v 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju. Dnevni red: predsedniško poročilo, blagajniško poročilo, razprava, odobritev obračuna za leto 2009, odobritev proračuna za leto 2010, razno. KRUT-NATURA prireja delavnico za zdravo glavo »Krepimo spomin za boljši jutri«. Pomladanski sklop pod mentorstvom prof. Vali G. Tretnjak, spec. klin. psihologije in neuropsiho-logije bo ob ponedeljkih s prvim srečanjem 26. aprila, nato 10. in 31. maja. Za vse dodatne informacije o tečaju, urnikih in prijavo smo na razpolago na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8/b v Trstu, tel. 040-360072. Občinsko gledališče F. Prešeren - Boljunec 27. april - 4. maj 2010 edi zobec ( Te m n os vet I oj Vljudno vabljeni na odprtje likovne razstave v torek, 27. aprila, ob 18.30 Umik: sreda, četrtek, petek 17.30-21.00; sobota, nedelja 10.00-12.00,17.30-20.00; ponedeljek, torek 17.30-20.00 SLOVENSKO AMATERSKO KONJENIŠKO DRUŠTVO »Skuadra Uoo« prireja danes, 25. aprila, v Vižovljah dvodnevni tečaj sožitja s konji »Parelli Natural Hor-semanship« z inštruktorji Teama Parel-li Italia (ni tečaj jahanja). Udeležba je možna z lastnim konjem ali kot slušatelj. Število mest je omejeno. Za informacije www.parelli.com ali www.istruttoripa-relli.it, tel. 329-2010356. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi danes, 25. aprila, na praznik osvoboditve v Ljudski dom v Podlonjer. Ob 13. uri odprtje kioskov in kosilo; sledi komemoracija ob plošči padlim. SZSO-TRST vabi na tradicionalno Jur-jevanje danes, 25. aprila, na travniku pri Trebčah. Zbiranje na travniku ob 8.30. Sledi sv. maša in obred obljub, ob 12.00 bo kosilo, ob 16.00 pa zaključni taborni ogenj. Parkirni prostor je med nogometnim igriščem in pokopališčem v Trebčah (nad krajšim avtocestnim predorom). Od parkirišča bo označena steza, ki pelje do travnika, kjer bo potekalo Jurjevanje. Od parkirišča do travnika je približno 10 minut hoje. Vabljeni vsi člani, starši in prijatelji! TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 25. aprila, okoli 12. ure nastop v Rižarni. V ponedeljek, 26. aprila, ob 14. uri odhod avtobusa za nastop na državni proslavi v Novi Gorici. V torek, 27. aprila, ob 19. uri koncert v Kulturnem domu v Komnu. V soboto, 1. maja, ob 16. uri odhod avtobusa za nastop na prazniku v Števerja-nu. V nedeljo, 2. maja, ob 17. uri na Opčinah skupen koncert s pevskim zborom »Kombinat«. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v sodelovanju s SLORI-jem vabi v ponedeljek, 26. aprila, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na večer na temo »Podoba našega otroka na Tržaškem«. O istoimenski raziskavi Danila Sedmaka in Emidija Susiča bosta poleg avtorjev govorila Marijan Kravos in Lorena Ravbar. Začetek ob 20.30. OBČINA REPENTABOR zbira gradivo za naslednjo številko občinskega časopisa »Glasilo občine Repentabor«. Članke, obvestila, opozorila, fotografije ipd. lahko oddate v občinskem tajništvu do ponedeljka, 26. aprila. Tel. št.: 040-327335. PIHALNI ORKESTER RICMANJE obvešča vse člane, da se bo v ponedeljek, 26. aprila, odvijal redni občni zbor v prostorih babne hiše v Ricmanjih ob 20. uri v prvem in ob ob 20.30 v drugem sklicanju. KRD DOM BRIŠČIKI vabi člane na 14. redni občni zbor, ki bo v društvenih prostorih v torek, 27. aprila, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sklicuje svoj redni občni zbor v sredo, 28. aprila, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju, v prostorih telovadnice OŠ F. Bevk, Nanoški trg 2 na Opčinah. TPK SIRENA vabi člane, da se vključijo v čistilno akcijo po terenu v sredo, 28. aprila, od 9. ure dalje. Zagotovljena je zakuska. UPRAVNI ODBOR SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INŠTITUTA SLO.R.I. sklicuje XXXIV. občni zbor v sredo, 28. aprila, ob 16.30 v prvem in ob 17.00 v drugem sklicu, v razstavni in konferenčni dvorani Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14. Dnevni red: nagovor predsednika in pozdravi gostov; poročilo ravnateljice o opravljenem delu in predstavitev programa delovanja za leto 2010; poročilo blagajnika, odobritev obračuna 2009 in predračuna 2010; bodoče smernice inštituta; razprava; razrešitev starih in izvolitev novih organov (upravnega, znanstvenega sveta in nadzornega odbora); razno. H Prireditve V TOREK, 27. APRILA, bodo v baru -knjigarni KNULP, Ul. Madonna del Mare 7/1 - Trst, ob 18. uri predstavili knjigo Marina Voccija »Fughe e ap-prodi« (Begi in pristani). Z avtorjem se bodo pogovarjali Fabiana Martini, Melita Richter in Patrizia Vascotto, glasbena spremljava Stefano Bembi. SKD LIPA IN MEPZ LIPA vabita na dobrodelni koncert za Sklad Lucchet-ta, Ota, D'Angelo, Hrovatin, ki bo v sredo, 28. aprila, ob 20.30 v športnem centru Zarja v Bazovici. Koncert bodo oblikovali MePZ Lipa, MePZ Igo Gruden iz Nabrežine ter pevska skupina Studenec iz Pivke. SKLAD MITJA ČUK vabi na Drugo mednarodno gledališko srečanje Fe-stinvalOp v Prosvetni dom na Opčinah. V sredo, 28. aprila, ob 10. uri: nagovor predsednice Stanke Čuk. Častni gost bo igralec Danijel Malalan. Nastopata Barvana klapa in I Girasoli. V četrtek, 29. aprila, ob 10. uri: Azzur-ro iz Medee, OVI Jarše - Zavod J. Lev-ca, Ljubljana in Društvo gluhih in naglušnih Severne Primorske. Glasbena medigra Martina Feri. Glasbeni zaključek U'pnska mularija. SKD PRIMOREC vabi na ogled gledališke predstave »Salon Expon« avtorice Jane Kolarič, v izvedbi gledališke skupine Tamara Petaros, režija: Ma-ruška Guštin in Anka Peterlin, mentorstvo Lučka Susič, v četrtek, 29. aprila, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. SEKCIJA VZPI EVALD ANTONČIČ -STOJAN IN SKD VESNA vabita na proslavo ob Dnevu osvoboditve, ki bo v petek, 30. aprila, ob 20.00 v Kulturnem domu Alberta Sirka v Križu. Sodelujejo: OŠ Alberta Sirka, ŽePZ Kombinat in MoPZ Vesna. Slavnostni govornik Jože Šušmelj. Sledita baklada do spomenika in kres. Ob izgubi drage mame izrekamo Alenki in družini iskreno sožalje Morena, Ivana, Tania in Boris Draga Olga, tvoja nenadna smrt me je globoko pretresla. Albinu, Alenki, Davorinu, Mariji in sorodnikom iskreno sožalje. Danica z družino Matejka Peterlin Maver 26.4.2008 ...česar ne zamete zimski čas, kar sije venomer kot draga ruda, je luč srca. Cene Vipotnik 25.4.2009 25.4.2010 Laura Cucek Rudez Zaradi pomanjkanja prostora bomo ostala obvestila objavili v naslednji izdaji. V naših srcih tvoj spomin vedno živi. Vsi, ki smo te imeli radi t Nenadoma nas je zapustila naša draga Olga Štolfa por. Kralj il Žalostno vest sporočajo mož Albino, hči Alenka in sin Davorin z družinama ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v sredo, 28. aprila, ob 12.30 iz ulice Costalunga v proseško cerkev. Za zadnji pozdrav bo pokojnica ležala v mrliški vežici od 11. ure. Namesto cvetja darujte v dobrodelne Gabrovec, 25. aprila 2010 Pogrebno podjetje Alabarda Ciao nona! Kim in Hana V tem težkem trenutku se žalovanju družine pridružuje Liljana Žalovanju se pridružujeta svakinji Berta in Angelina z družino Zadnji pozdrav predragi Olgi Desi in Silvio Teta Olga, ostala boš vedno v naših srcih. Massimo in Manuela z družinama Ob prerani in boleči izgubi drage Olge izrekamo iskreno sožalje Albinu, Davorinu in Alenki prijatelji Ervin, Barbara, Boris, Sonia, Ivo, Daniela, Stefano, Daniela, Renato, Nataša, Rio, Francesco, Lorenzo in Claudio Ob izgubi drage Olge se žalovanju družine pridružujejo Nadja, Srečko in Lara Ob nenadni izgubi družinske prijateljice Olge izrekamo Albinu, Davorinu in Alenki naše iskreno sožalje. Tonko z Mirelo, Francka, Tanja, Ketty in Marko ter Mirko in Gaby Ob prerani izgubi drage Olge izrekamo iskreno sožalje Alenki, Davorinu in Albinu Dunja, Gianni, Nikol, Erik, Marta in Franko Ob težki izgubi drage Olge izrekamo Alenki, Davorinu, Albinu in ostalim v družini iskreno sožalje Tamara, Igor, Alen in Karin Ob prerani izgubi drage mame Olge izrekamo Alenki in družini naše najgloblje sožalje David, Nives, Tiziana, Marko, David, Astrid, Paulo, Lili, Martina, Boris, Lorena, Maurizio in Martina 532 Nedelja, 25. aprila 2010 GORIŠKI PROSTOR / SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE PONUDBE IZVEN ABONMAJA Bonavventura/ Pupkin Kabarett m&m ali biti vsestransko blesavi v času uživanja Izrazite Idlotskostl t V sredo, 28. aprila ob 21.00 v Veliki dvorani SSG Izbira sedežev je prosta. Vstopnice pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 17. ure in uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka: 800214302 ¿j Čestitke 24. aprila sta GIGI in MARIJA iz Praprota praznovala zlato poroko. Ob tej lepi obletnici jima iz srca čestita vaška skupnost Praprot. Danes ANDREINA rojstni dan slavi. Za darilo moža VALTERJA dobi. Čestitke za vajino poroko! Društvo Timava. Danes praznuje ROBERT SCER-NI rojstni dan. Da bi imel v življenju in pri delu veliko zadoščenja mu želijo teta Ada, Martina, Katja z Robertom, Matteo in Lisa. Hip hip hura, LORENZO diplomo v rokah ima! Novopečenemu inženirju čestitamo vsi, veliko uspehov mu želimo vse dni. Klapa rediteljev. LIJA in ENIO praznujeta danes 50 let skupnega življenja. Da bi še drugih 50 živela zdrava in srečna vama iz srca voščijo Kristina, Alja, Živa in Leon. Danes praznujeta zlato poroko LIJA in ENIO od Banov. Vse najboljše, zdravja in obilo srečnih let skupnega življenja, v pričakovanju naslednje okrogle obletnice, vama želijo Peter, Nikolaj, Xenia, Robi in Nini. [I] Lekarne Nedelja, 25. aprila 2010 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Oširek Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg S. Giovanni 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Sesljan. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Sesljan -040/208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Oširek Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg S. Giovanni 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Sesljan - 040/208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg San Giovanni 5 - 040-631304. Od ponedeljka, 26., do petka, 30. aprila 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Cavana 11 - 040/302303, Oširek Osoppo 11 - 040/410515, Boljunec -040/228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Cavana 11, Oširek Osoppo 11, Ul. Settefontane 39, Boljunec - 040/228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Sklad Mitja Čuk VABI NA Drugo mednarodno gledališko srečanje fEST//VVfAL Prosvetni dom na Opčinah Sreda, 28. aprila 2010 - ob 10. uri: Nagovor predsednice Stanke Čuk Barvana Klapa - VZS-CEO Mitja Čuk: "V vetru je resnica" I Girasoli: "Pinocchio. Častni gost bo igralec Danijel Maialan Četrtek, 29. aprila 2010 - ob 10. uri: Azzurro - Centro Villa S. Maria della pace, Medea: "Dramski prizori", OVI Jarše - Zavod J. Levca, Ljubljana: "Muca Copatarica", Društvo gluhih in naglušnih Severne Primorske: "Komu bo uspelo dobiti plašč?", Glasbena medigra Martina Feri Glasbeni zaključek U'pnska mularija? Marko in Martina vabita prijatelje, znance in vaške organizacije na prijeten večer ob otvoritvi BARA - GOSTILNE (liLLOH vTrebčah -29. aprila 2010 od 18. ure dalje Kot žarki, ki milo pokukajo, tako je Alex glasno naznanil mamici Tamari in tatku Andreju, da je pomlad prišla. Prisrčno jim čestitamo vsi od Piščancev, iz Samatorce in Bajte 22. aprila 2010 je na tržaški univerzi z odliko in pohvalo Lorenzo Milič postal kemijski inženir. Čestitajo mu Valentina, Tereza, Ivana, Gregor in tata Dušan Danes praznuje Rado Slavec 90. rojstni dan Še veliko zdravih in srečnih dni mu želimo Savica, Boris, Neda in Dorjan NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 - 040/390898. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Q Kino AMBASCIATORI - 14.30 »Dragon trainer 3D«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La città verrà distrutta all'alba«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Departures«. CINECITY - 10.50, 13.00, 15.10, 17.30, 20.00, 22.05 »La città verrà distrutta all'alba; 10.55, 13.15, 15.20, 17.30, 20.00, 22.00 »Matrimoni e altri disa-stri«; 10.45, 14.50, 17.15, 19.40, 22.00 »Agorà«; 10.45, 11.15, 13.15, 15.00, 16.00, 17.30, 18.30, 20.00, 21.15, 22.10 »Scontro tra titani 3D«; 20.00 »From Paris with love«; 11.00,13.00 »Fantastic Mr. Fox«; 17.30,22.05 »Green Zone«; 15.00, 19.40, 22.00 »L'uomo nelTombra«; 10.45,13.00,15.10,17.30 »Dragon trainer 3D«. FELLINI - 15.30 »Dragon trainer 2D«; 17.00, 20.20 »Happy family«; 18.30, 22.10 »Basilicata coast to coast«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.45,17.50, 20.00, 22.15 »L'uomo nelTombra«. GIOTTO MULTISALA 2- 16.30,18.20, 20.15, 22.10 »Matrimoni e altri disa-stri«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.30, 17.00 »II piccolo Nicholas e i suoi genitori«; 18.30, 20.15, 22.00 »Simon Konian-ski«. KOPER - KOLOSEJ - 15.30, 17.20, 19.10, 21.00 »Romanca v Rimu«; 16.50, 19.00, 21.10 »Spopad titanov 3D«; 17.10, 21.20 »Ne pozabi me«; 15.10, 19.20 »Predobra zame«; 14.50 »Kako izuriti svojega zmaja 3D«. KOPER - PLANET TUŠ 19.30 »Alica v čudežni deželi 3D«; 21.50 »Avatar 3D«; 11.00,13.00,15.10,17.20 »Kako izuriti svojega zmaja 3D«; 13.30, 16.00,18.20, 20.40 »Lovec na glave«; 12.30, 14.40, 16.50, 19.00, 21.10 »Predobra zame«; 12.50,14.50,16.50, 18.50, 20.50 »Romanca v Rimu«; 11.05,13.20,15.40,18.00,20.20 »Spopad titanov«; 11.30, 14.15, 16.35, 18.55, 21.15 »Spopad titanov 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1:15.45,17.50, 20.00, 22.15 »Agora«; 18.20, 20.30 »From Paris with love«; Dvorana 2: 14.30,16.30,18.20,20.15,22.15 »Scontro tra titani 3D in 2D«; Dvorana 3: 14.30 »Alice in Wonderland«; 16.30, 20.15, 22.15 »Misure straordinarie«; Dvorana 4: 16.30, 22.15 »Green Zone«; 18.20, 20.30 »Gatti persiani«. SUPER - 18.15 »E' complicato«; 20.00, 21.45 »Cella 211«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.45, 17.40, 20.00, 22.00 »Matrimoni e altri disastri«; Dvorana 2: 16.00, 18.15, 20.15, 22.15 »Scontro tra titani 3D«; Dvorana 3: 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »La citta verra distrutta all'alba«; Dvorana 4: 15. 30, 17.00 »Fantastic Mr. Fox«; 19.50, 22.10 »L'uomo nell'ombra«; Dvorana 5: 15.30 »Green Zone«. H Mali oglasi PRODAJAM zazidljivo parcelo v bližini Sežane s priključki (voda in elektrika). Tel. št.: 338-7412320. PRODAJAM renault twingo 1.2, 75 hp, letnik 2003, sive metalizirane barve s klimo, edini lastnik. Tel. 040-226284. PRODAM hišo v Bazovici. Vse informacije na tel. št.: 340-0728428. PRODAM hišo v Krogljah. Vse informacije na tel. št. 335-5749609. PRODAM novo stanovanje na Hrvaškem v kraju Novi Vinodolski, 40 kv.m. s teraso in dvoriščem, v bližini morja s čudovitim razgledom na otok Krk. Cena: 79.000 evrov. Tel. 3469520796. Sekcija VZPI - ANPI Dolina-Mačkolje-Prebeneg SKD V. Vodnik-Dolina vabita na SVEČANOST OB 65. OBLETNICI OSVOBODITVE danes, 25. aprila, ob 17. uri pri spomeniku padlim na Taboiju v Dolini Sodelujejo Pihalni orkester Breg, MoPZ Valentin Vodnik in taborniki RMV; priložnostna govora bosta podala Jože Pirjevec in Roberto Birsa Društvo slovenskih izobražencev v sodelovanju s SLORI-jem vabi jutri v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na večer »Podoba našega otroka na Tržaškem« Govorili bodo: Danilo Sedmak, Emidij Susič, Marijan Kravos in Lorena Ravbar. Začetek ob 20.30. Najlepša iskrena zahvala vsem mojim dragim, prijateljem i znancem, ki so ob prihodu letošnje pomladi z mano praznovali in lepo počastili mojo 90-letnico. Anica Turco S Poslovni oglasi firma pohištva išče dinamične prodajalce od 30 do 50 let za delo na terenu v Sloveniji. Razpoložljivost tudi sobote in nedelje in lastno vozilo, aktivno znanje italijanskega jezika. Nudimo 1.500 € mesečno plus provizije. Za razgovor telefon 00386-5-6641072 od 13. do 19. ure. iščem baby sitter, ki ima izkušnje z otroki in nudi vsak dan svojo razpoložljivost v poznih popoldanskih urah za delo z dvema osnovnošolcema. Za informacije 74CS79S CC39-347- odvetniška pisarna v trstu išče tajnico za določen čas od maja 2010 dalje. Obvezno znanje slovenskega in italijanskega jezika. Svoj curriculum pošljite na naslov segreteria@benvegnuepart-ners.it tri-sobno stanovanje v centru Sežane oddam. 00386-(0)31617838 ali 00386-(0)41617838 HI Osmice DENIS IN KATJA sta odprla osmico v bližini Rižarne, Ul. San Sabba 6. Nudita domač prigrizek. Tel. št.: 3483077185. DRUŽINA FRANDOLI je odprla osmi-co, Slivno št. 25. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. št.: 040-200750. FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mav-hinjah odprla osmico. Poleg dobrega vina nudita tudi domač prigrizek. Vabljeni. Tel. 040-299442. IVAN PERNARČIČ ima odprto osmico v Vižovljah. Tel. 040-291498. OSMICA je odprta pri Škerku v Pra-protu. Tel. št.: 040-200156. OSMICA je odprta pri Štolfovih. Nudimo domače dobrote, Salež 46. Tel. št.: 040-229439. OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Paolo Pernarčič, Medja vas 21. Tel. št.: 040-208601. OSMICO je odprla družina Laurica v Dolini, 445. Tel. št.: 040-228511. OSMICO je odprla kmetija Kraljič, Pre-beneg 99. Tel. št.: 040-232577. OSMICO V BAZOVICI sta odprla Nada in Boris. Tel. 040-226382. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Nudimo domač prigrizek. Tel. 040-327240. OSMICO sta odprla Igor in Roberta, Gabrovec 27. Tel. 040-229281. V KLETI PAROVEL v Boljuncu je odprta pomladanska osmica. Tel. 3467590953. V SAMATORCI sta odprla osmico Cvetko in Zmaga Colja. Toplo vabljeni. Tel. 040-229224. ŠUBER ima na Opčinah odprto osmico. Toplo vabljeni. Turistične kmetije osmica abram-žerjal, Sveto pri Komnu 69 (Slovenija), odprta od 23.4. do 2.5.2010 #H!OBVESTILO BRALCEM Bralce obveščamo, da je zaradi okvare na telefonski centrali tržaška redakcija Primorskega dnevnika dosegljiva samo na številki 040-7786333 Bralce prosimo za razumevanje. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP:Drevored Campi Elisi 59, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin -državna cesta 14 SHELL: Drevored Sanzio ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče Q8: Istrska ulica 212 TAMOIL: Miramarski drevored 233/1 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Na jubilejnem 40. Expomegu ŠPORT Nedelja, 25. aprila 2010 APrimorski ~ dnevnik GORICA - Univerza 9 Med 200 razstavljavci tudi dva DS kritično obdelala ducata novogoriških obrtnikov predsednika Skupen nastop »enostavnejša pot do najbližjega, a hkrati pomembnega tujega trga« konzorcija Poleg briške stojnice z vini in pršutom je bil včeraj »oblegan« tudi turistično informacijski center FOTO T.B. Potem ko so se leta 2008 odločili, da prvič družno nastopijo na vzorčnem sejmu Expomego, se novogoriški obrtniki in podjetniki kot člani Območne obrtno-pod-jetniške zbornice Nova Gorica nanj letos vračajo tretjič, skupen sejemski nastop pod okriljem zbornice pa ocenjujejo kot »enostavnejšo pot do najbližjega, a hkrati pomembnega tujega trga.« Po številu članov tretja najmočnejša obrtna zbornica v Sloveniji je tako letos pod eno streho, na več kot 170 kvadratnih metrih razstavnih površin v hali D sejmišča v Gorici, združila 24 od sicer 2.000 članov. Zbornica je poleg obrtnikov k sodelovanju privabila tudi vseh šest goriških občin, turistična društva, banke, zavarovalnice in druge gospodarske družbe. Prav dober odnos z lokalnimi skupnostmi je v uvodu včerajšnjega Goriškega dne na Expome-gu izpostavil njen predsednik Aljoša Fiegl in dodal, da bo zbornica kot krovna organizacija novogoriških obrtnikov na sejmu prisotna, če in dokler jim bo ta le zanimiv. »Gre namreč za veliko tržišče, ki se nam odpira. Ta trg je seveda zahteven, a ima hkrati veliko dodano vrednost.« »Čezmejno sodelovanje so naši obrtniki začeli mnogo pred politiko,« pa je svoje uvodne besede včeraj začel novogoriški župan Mirko Brulc in nadaljeval: »V tej krizi gre izpostaviti velik pomen obrtnikov, kajti oni nas, ob velikih podjetjih, ki propadajo, držijo nad vodo.« Z dobrimi željami razstavljavcem se mu je pridružil Zlatko Martin Ma-rušič, župan Občine Miren Kostanjevica, podžupan Brd Joško Zamar pa je izpostavil, »da poleg proizvodov na sejmu že nekaj let razstavljamo tudi življenje.« Na Goriškem dnevu so zanj poskrbeli briški harmonikarji in žene iz Društva kmečkih žena Dornberk, ki niso le zapele, ampak so obiskovalcem ob koncu prireditve ponudile tudi domače jedi. »Ob ostalih sejmih doma in na tujem, ki so, najbrž tudi zaradi oddaljenosti, manj privlačni za širši krog naših članov, Expomego za večino njih pomeni dobro priložnost, kjer si lahko blizu doma pridobijo nove kupce in spoznajo nove partnerje za dolgoročnejše poslovno sodelovanje. A to je obenem tudi turistična promocija Goriške v sosednji državi,« so besedam briškega podžupana pritrdili v novogoriški obrtno-podjetniški zbornici. Najbolj oblegan je bil včeraj popoldne prav razstavni prostor Goriških Brd, na katerem se je ob Turističnem centru Venko' iz Neblega predstavil tudi Tic Brda in seveda briška vina. »Pešpoti, kolesarske poti, kmečki turiz-mi in gostilne ter naše vino, to je to, po čemer te dni najpogosteje sprašujejo obiskovalci,« je povedala Tamara Maver iz briškega TlC-a. Aktualni so tudi zemljevidi in turistične karte, še posebej zloženke s turističnimi ponudniki in vabila na prireditve, ki jih italijanski gostje že kar dobro poznajo. Vsaj ti, ki živijo ob »meji«. Obisk v petek ni bil najboljši, zato pa se je že včeraj zjutraj na sejmišču zbralo kar nekaj obiskovalcev, ki so se v vse večjem številu za obisk odločali popoldne. Sejmišče danes ob 20.30 zapira vrata, ponovno pa bo zaživelo v petek ob 15.30. (tb) GORICA - Učenci šole Ivan Trinko ob sejmu Expomego Poslikali mesto Podobe, s katerimi so slovenski nižješolci prikazali mestne znamenitosti, krasijo izložbe trgovin Likovno delo slovenskega učenca v izložbi BUMBACA Goriški grad, Trgovski dom, sinagoga, Trg Sv. Antona, palača Attems, Raštel in še marsikaj. V izložbah štiridesetih trgovin goriškega mestnega središča so na ogled izvirna likovna dela učencev drugih razredov slovenske nižje srednje šole Ivan Trinko, ki so sodelovali pri pobudi, s katero je zveza trgovcev Ascom želela praznovati 40. izvedbo goriškega vzorčnega sejma Expomego. Slovenska šola s sedežem v Ulici Grabizio je bila edina, ki se je prijavila na razpis »Punti di vista« (Pogledi/Zorni koti), v okviru katerega je zveza Ascom s podporo Fundacije Goriške hranilnice in dežele Furlanije-Julijske krajine priredila »razpršeno« razstavo na temo mesta Gorica. »Najprej se je skupina učencev s fotografskim aparatom odpravila na popoldanski sprehod, med katerim so posneli najbolj značilne mestne ulice, trge, palače in cerkve. Nato so si povečane posnetke ogledali še ostali sošolci. Vsak učenec je po ogledu izbral en motiv in ga narisal s tehniko tuša ali črne tempere. Učenci so se osredotočili le na obrise stavb in naravnih elementov, nato pa so izbrali en detajl in ga pobarvali. Uporabili so lesenke ali barvane kartončke,« je povedala profesorica likovne vzgoje Mara Bogatec, ki je bila skupaj s Hi-jacintom Jusso mentorica projekta. Zveza trgovcev Ascom je v prejšnjih tednih med umetninami slovenskih nižješolcev izbrala približno 40 likovnih del in jih natisnila na večje lepenke, ki že krasijo izložbe trgovin na korzih Italia in Verdi, v ulicah XXIV Maggio, Garibaldi in Oberdan, na Travniku in Trgu Sv. Antona ter v Raštelu. (Ale) »Za obstoj goriške univerze je nujno potrebno, da bo univerzitetni konzorcij vključen v nov odbor deželnega univerzitetnega sistema. Kdor za univerzo plačuje, kar goriška občina, Trgovinska zbornica in Fundacija Goriške hranilnice počnejo, mora biti prisoten tam, kjer se sprejemajo odločitve. Odnos župana Romolija do tega vprašanja nas pušča brez besed, za Gorico pa je porazna tudi ne-premičnost predsednika goriškega univerzitetnega konzorcija Enrica Agostini-sa, ki ni od svojega imenovanja naredil ničesar.« Tako je povedal goriški občinski tajnik Demokratske stranke Giuseppe Cin-golani, ki je včeraj s somišljeniki predstavil stališča stranke v zvezi z goriškim univerzitetnim polom in njegovim razvojem. Cingolani ocenjuje, da mora biti Gorica kraj integracije med Tržaško in Videmsko univerzo,ter da mora univerzitetni konzorcij imeti središčno vlogo pri odločitvah, ki se tičejo prihodnosti goriškega univerzitetnega pola. Njegov obstoj, pravi Cingolani, je povezan z internacionalizacijo in izboljšanjem storitev za študente. Pri Demokratski stranki so prepričani, da je vodenje univerzitetnega konzorcija s strani Agostinisa porazno, ter da je le-ta »doslej živel od projektov, ki mu jih je zapustil prejšnji predsednik Fornasir«. »Ustanovo je treba okrepiti, ob občini, pokrajini, Trgovinski zbornici in dveh univerzah pa je treba v upravni svet vključiti tudi Fundacijo Goriške hranilnice in podjetja,« je povedal Cingolani. Občinski svetnik DS Aleš Wal-tritsch je bil kritičen do ravnanja občinske uprave, ki ni upoštevala predloga leve sredine po vključitvi področja univerze med glavne problematike, s katerimi se bo ukvarjal EZTS, izrazil pa je upanje, da bo desna sredina vzela v poštev vsaj predlog po znižanju količnika za davek ICI na stanovanja, ki so dana v najem univerzitetnim študentom. Oliviero Furlan meni, da mora pokrajina poseči in preveriti, kaj menijo člani o delovanju vodstva konzorcija, načelnik DS v goriškem svetu Federico Portelli pa je bil kritičen do župana Romolija. »Župan se vedno baha, da je v Gorico prinesel arhitekturno fakulteto, v resnici pa ima zasluge za to prejšnji predsednik univerzitetnega konzorcija For-nasir,« je zaključil Portelli. (Ale) KARABINJERJI - Denarna kazen za 38-letnika Goričan beračil v Palermu v* ■ ■• v s pomočjo pasjih mladičev GRADIŠČE - Nesreča na domu Hudo poškodovan po padcu z drevesa 47-letnega S.R. sprejeli s pridržano prognozo Včeraj pod večer v Gradišču je resne poškodbe utrpel domačin, ki je padel z drevesa. 47-letni S.R. je obrezoval veje visokega bora na domačem dvorišču, iz še nepojasnjenih razlogov je izgubil ravnotežje in padel z višine vsaj petih metrov. S pridržano prognozo so ga sprejeli na zdravljenje v videmski bolnišnici, kamor so ga pripeljali s helikopterjem. Nesreča se je pripetila v naselju Trevisan št. 32 v Gradišču. Moški, rojen leta 1963, je že od jutranjih ur s pomočjo sina obrezoval veje okrog deset metrov visokega bora na dvorišču hiše, v katero se je po besedah sosedov preselil pred nedavnim. Na drevo je splezal po visoki lestvi. Okrog 19.15, ko se je že mra-čilo, je med obrezovanjem na višini 5-6 metrov izgubil ravnotežje in padel, lestev pa je ostala na drevesu. Družina je takoj poklicala na pomoč službo 118. Z reševalci je na kraj prišel tudi helikopter, ki je pristal v bližini in ranjenca odpeljal v Videm. Na kraju so posredovali karabinjerji iz Gradišča. Karabinjerji oddelka NAS so v prejšnjih dneh v Palermu pridržali 38-letnega Goričana, ki je beračil v centru mesta in pri tem izkoriščal pasje mladiče. 38-letni S.A., ki je po rodu Goričan, a živi na Siciliji več let, je že nekaj dni sedel pred trgovino v mestnem centru Palerma. Družbo mu je vsakič delalo nekaj psičkov, s katerimi je skušal vzbujati usmiljenje in s tem prepričevati večje število mimoidočih, da so mu darovali nekaj denarja. Na 38-let-nikovo početje so sile javnega reda večkrat opozorili občani, upravitelji trgovine in predstavniki združenj za zaščito živali, ki so protestirali zaradi izkoriščanja pasjih mladičev. Karabinjerji so zato v prejšnjih dneh moškega pridržali in mu naložili denarno kazen zaradi posedovanja živali, ki niso imele predvidene identifikacijske številke oziroma mikorčipa. Po poročanju ka-rabinjerjev posebnega oddelka NAS iz Pa-lerma, ki so moškega pridržali, je 38-let-nik v preteklosti že imel opravka s pravico. Pasje mladiče so vrnili lastnikom, ki se bodo morali prav tako zagovarjati, ker živali niso označili z mikročipom. OB 25. APRILU - Waltritsch Vrednote odporništva bistvene za demokracijo in še vedno aktualne »Danes poteka najpomembnejši civilni praznik v Italiji, ko obeležujemo konec druge svetovne vojne in zmago nad naci-fašizmom. 25. april je uresničitev idealov svobode in socialne pravičnosti, ki so zaznamovali protifašistični boj italijanskega naroda od dvajsetih let do pomladi leta 1945.« Besed, ki jih je pred 40 leti izrekel takratni predsednik poslanske zbornice, socialist Sandro Pertini, bodoči priljubljeni in cenjeni predsednik Republike, se je ob današnjem prazniku spomnil goriški občinski svetnik Demokratske stranke Aleš Waltritsch. »Po 65 letih je vrednost dejanj večinoma mladih ljudi različnih družbenih slojev, ki so dali vse, večkrat tudi življenje, v boju proti fašistični tiraniji in nacističnemu okupatorju, še vedno neokrnjena. Brez odporniškega gibanja bi naša država bila še bolj potlačena in postavljena ob rob s strani zmagovalcev. Per-tini je ocenjeval, da bi se brez odporništva gotovo ne sprožil proces ustavodajne skupščine in ustanovitve Republike. Žrtvovanju partizanov in drugih ljudi iz odpornišega gibanja gre zahvala, da so Italijani lahko 2. junija 1946 volili in izbrali Republiko. Ta datum je od takrat praviloma državni praznik, ob 25. aprilu in 1. maju tretja prava državna slovesnost v italijanski republiki,« pravi Waltritsch in poudarja: »Vrednote, ki izhajajo iz 25. aprila, so še vedno aktualne in bistvene za našo demokracijo. Istočasno so vodila za naše delovanje tako v vsakodnevnem življenju kot v javnem udejstvovanju. Obenem morajo biti del kulturne in civilne dediščine mlajših generacij in Goričanov nasploh.« 10 Nedelja, 25. aprila 2010 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Pri VZPI-ANPI enoletno zbiranje in katalogiziranje podatkov Z digitaliziranim arhivom se obračajo tudi na mlade Koristno bi bilo zbrati še žive priče in jih posneti na video, da se ohrani tudi živa beseda V dvorani pokrajinskega sveta v Gorici so v petek predstavili urejen arhiv VZPI-ANPI za Goriško. Ni naključje, da je bil dogodek umeščen v okvir praznovanj ob 25. aprilu, dnevu osvoboditve. Tistega dne so partizanske enote prevzele nadzor v največjih mestih severne Italije; pri nas je osvoboditev prišla prvega maja. Delegacija VZPI-ANPI je že včeraj polagala vence v Gorici in jih bo tudi danes. V goriški pokrajinski dvorani so bila vsa mesta zasedena, za predsedniškim omizjem pa so sedeli Silvano Bacicchi, častni predsednik pokrajinskega združenja partizanov, Paolo Padovan, sedanji predsednik, Dario Mattiussi, ravnatelj raziskovalnega središča Gasparini iz Gradišča, Pier Paolo Dorsi, deželni nadzornik za arhive, Catterina Melli, predsednica arhivistične zadruge iz Trsta, Marina Dorsi, ki je opravila strokovno delo, in Mirko Primožič, predsednik mestne sekcije VZPI-ANPI. Slednji je spregovoril prvi in dvojezično napovedal naslednje posege. Povedal je, da sta zbiranje in katalogiziranje trajala več kot leto dni, opravljeni pa sta bili z denarno podporo pokrajinske uprave. Predsednik Padovan je podrobneje predstavil goste za omizjem. O opravljenem delu je dejal, da je bilo resno in natančno, sedaj pa je tudi uporabno. Urejevalka je obdelala okrog 5.000 kartončkov s podatki borcev in aktivistov, ki so bili natipkani na šestdeset let starem tankem papirju. Arhiv premore tudi okrog 3.000 posnetkov. Predsednik pokrajinskega odbora En- VZPI-ANPI »Skupni boj nakazal pot do sožitja« »Ravno pri nas, na simbolni meji med zahodom in vzhodom, so italijanski, slovenski in hrvaški partizani znali preseči razlikovanja, nesporazume in nacionalistično sprtost ter sooblikovali so zametek Evrope ljudstev. Njihov skupni boj priti naci-fašistični diktaturi nam je nakazal pot do miroljubnega in demokratičnega sožitja v združeni Evropi.« Tako je zapisano v sporočilu, ki ga goriški VZPI-ANPI naslavlja na javnost ob današnji obletnici osvoboditve: »To obeleževanje je doživeto pri vseh tistih, ki v zmagi nad naci-fašizmom vidijo začetek novih odnosov med državami, predvsem pa med evropskimi ljudstvi, odnosov, ki slonijo - vsaj v teoriji - na enakovrednosti in enakosti.« »Obletnica je pri nas še bogatejša z utemeljitvami, saj obuja spomin na prvi poraz, ki ga je na naši zemlji utrpel fašizem po svojem zlomu septembra 1943, ko se je preko tisoč delavcev tržiške ladjedelnice pridružilo slovenskim partizanom, ki so že dve leti vodili oborožen boj proti naci-fa-šističnemu agresorju in okupatorju. Goriška bitka je tako bil prvi vojni spopad odporništva v Italiji. Zaznamovalo ga je odločno zavračanje etničnega ločevanja, ki ga je fašizem izvajal proti Slovencem in Hrvatom,« pravijo pri VZPI-ANPI: »Svoboda, enakost, demokracija so dosežki oboroženih partizanov ter nato demokratov in delavcev. VZPI-ANPI nanje opozarja ob današnji obletnici, zato da bi zlasti mlajše generacije ne izgubile vrednot odporništva in da bi bile tudi danes pripravljene boriti se za svobodo, pravico do dela, mir, spoštovanje drugih kultur in narodov, za pravo demokracijo. Tudi v Gorici pa se najdejo posamezniki, ki nasprotujejo dnevu osvoboditve zaradi povojnih dogodkov. S tem dokazujejo ne le to, da niso uglašeni na čutenje lastne države, temveč zlasti to, da so nesposobni objektivnega in umirjenega razmerja do zgodovine na vzhodni meji in tukajšnjih ljudstev.« rico Gherghetta je pozdravil v treh jezikih -ob italijanščini tudi v slovenščini in furlan-ščini - in poudaril, da mu to omogočata zmaga in osvoboditev leta 1945. Dotlej so vrednote bile vojni pohodi, rasizem in diktatura, osvobodilno gibanje je prineslo svobodo, mir in demokracijo. Del italijanske politike se ne istoveti z odporništvom in ustavo - je še dejal Gherghetta -, zato namerava slednjo spreminjati. Nado nam krepi nekaj mladih, slednji pa so dojemljivi za nova sredstva sporo- čanja in digitalizacija arhiva VZPI-ANPI je takšen način obravnave zgodovine. Koristno bi bilo zbrati še žive priče in jih posneti na video, da se ohrani tudi živa beseda. V nadaljevanju je bil poudarek na opravljenem arhivističnem delu. Dorsi je okviril petkovo predstavitev v dvanajsti Teden kulture, ki poteka prav te dni, saj ne gre za neke nostalgične zadeve, nasprotno, delo je potrebno nadaljevati in dopolniti. Urejevalka je nato podrobno - za predstavitev morda pre- več - obrazložila način obdelave in uporabnost podatkov, ki jih seveda lahko pregledujemo tudi križno glede teritorialnosti, starosti borcev, obdobja vključevanja v enote in pripadnosti celo posameznim bataljonov. Glede vstopa v arhiv podatkov pa bo vselej potrebna povezava z vodstvom VZPI-AN-PI. Mattiussi je zaključil s spominom na prejšnje pokrajinske predsednike, ki so zaslužni, da se je arhivsko gradivo zbiralo in ohranilo. (ar) VZPI-ANPI - Goriško odporništvo v številkah V arhivu 4.928 kartonov s podatki borcev, domoljubov in sodelavcev Tudi zavzeti poznavalci partizanskega gibanja, slovenskega in italijanskega - sicer pa skupnega, nimajo pogosto priložnosti slišati točnih številk o udeležencih in udeleženkah upora. Po navajanju Silvana Bacicchija je v sedaj urejenem arhivu pokrajinskega VZPI-ANPI obdelanih 4.928 kartonov, ki vsebujejo podatke 3.668 borcev, 501 domoljubov (tisti, ki so se upora udeležili za manj kot 6 mesecev ali so se udeležili manj kot 3 spopadov) in 759 sodelavcev. Od teh je bilo 2.503 pripadnikov garibal-dinskih enot, 975 se jih je vključilo v enote pod okriljem Osvobodilne fronte, 45 se jih je borilo v tujini, 127 jih je bilo v drugih enotah in strukturah. Ta števila se nanašajo seveda na arhivske kartone, ne pa na vse udeležence upora, saj se je na primer samo v diviziji Garibaldi Natisone borilo 5.564 italijanskih in furlanskih partizanov. Od navedenih evidentiranih borcev jih je padlo 1.059, kar je zelo visok odstotek glede na število prebivalstva, in sicer v 20 mesecih borbe. V vseh ostalih vojnih dogodkih je umrlo 651 oseb vključno z civilnimi žrtvami in deportiranimi. Deklet je med njimi bilo 129 in 26 jih je padlo; veliko več žensk je bilo med de-portirankami. Glavnina je odšla v partizane po razpadu Italije jeseni 1943, sledila sta dva vala leta 1944 zaradi vpoklicev v nemško vojsko (skupaj 13 letnikov), a so raje izbrali ilegalo. Koristno je omeniti tudi podatke o članih tako imenovane Proletarske brigade, sestavljene v glavnem iz ladjedelniških delavcev v dneh Goriške fronte leta 1943. Delovala je v okoliščinah ljudske vstaje, zato popolna rekonstrukcija njene sestave ni še dokončana. Ni pa res, kar podtikajo nasprotniki upora, da se je Goriška fronta, vsaj za italijanski del, omejila na spopad na južni železniški postaji v Gorici. Spopadi so trajali do konca meseca in padlo je 130 borcev iz vrst italijanskega upora, od teh 98 prav iz Prole-tarske brigade. Ljudske vstaje in zato Goriške fronte se je udeležilo okrog 5.000 borcev in bork, med njimi tudi Proletarska brigada z več kot 1.000 borci, kasnejšimi garibaldinci. (ar) Bacicchi in Primožič na predstavitvi arhiva BUMBACA Nov dogovor z družbo Eaton Po podaljšanju izredne dopolnilne blagajne so sindikati in vodstvo družbe Eaton v prejšnjih dneh dosegli nov dogovor v zvezi s prostovoljno mobilnostjo, ki naj bi zadevala okrog 30 delavcev. Zaenkrat se je za ta korak odločila le deseterica uslužbencev, malo je tudi predčasnih upokojitev, šest delavcev pa je našlo drugo zaposlitev. Romoli odgovarja opoziciji »V goriški Demokratski stranki se nadaljuje boj, ki je povezan s kongresom za izvolitev novih tajnikov, a tudi s pokrajinskimi volitvami. Ker želijo pridobiti konsenz, skušajo možni kandidati na vse načine streljati na našo občinsko upravo, včasih tudi z lažmi.« O tem je prepričan goriški župan Ettore Romo-li, ki odgovarja na kritike goriškega tajnika DS Giuseppeja Cingolanija v zvezi z goriško univerzo in konzorcijem. »Tudi Cingolanijevo stališče v zvezi s predsednikom konzorcija Agostinisom je presenetljivo. Po eni strani ga krivi, češ da je popolnoma ohromil ustanovo, po drugi pa kaže s prstom name, češ da nameravam izdati Agostinisu nezaupnico. Zdi se mi, da gre tudi v tem primeru za obračunavanja v DS in da tarča teh sporočil sploh nisem jaz.« O zaščiti gradov v Števerjanu Danes bo na gradu Formentini v Šte-verjanu potekala letna skupščina konzorcija za zaščito zgodovinskih gradov FJK. Ob 15.30 bo o obnovi števerjan-skega gradu govoril Mauro Nocchieri. Odnesli za 90 tisoč evrov očal V noči na petek so neznani storilci vlomili v trgovino Optika Art v Novi Gorici. Po vlomu so iz nje ukradli večje število korekcijskih in sončnih očal. Lastnika so oškodovali za okoli 90 tisoč evrov. (nn) Slovesnost na Nanosu V organizaciji Zveze borcev NOB Aj-dovščina-Vipava bo danes ob 11.45 uri na Nanosu proslava v spomin na eno prvih partizanskih bitk na Primorskem in v počastitev dneva OF. Slavnostni govornik bo predsednik RS Danilo Turk. (nn) Dan oddiha drevi v Renčah V okviru praznika občine Renče-Vogr-sko bo danes ob 19. uri gledališko društvo Kontrada v kulturnem domu uprizorilo komedijo Dan oddiha. (km) GORICA - Razstava lepakov SSk Dokumenti Koršičeva: »Iz njih lahko vsakdo razbere skrb za dostojanstvo identitete« Na odprtju razstave Franka Žgavec, Marilka Koršič in Julijan Čavdek (zgoraj), pa še Tamara Blažina, Damijan Terpin in Livio Semolič (levo) BUMBACA Razstava volilnih in političnih lepakov stranke Slovenske skupnosti, ki so jo odprli v petek v Kulturnem centru Lojze Bratuž, bo na ogled do 31. maja. Vredna je ogleda ne le zaradi dokumentarne vrednosti, a tudi zaradi različnih pristopov do uporabe tega komunikacijskega sredstva, kar predstavlja neko novost v obravnavanju manjšinske pojavnosti. Občinstvo je najprej pozdravila predsednica centra Bratuž, Franka Žgavec, za njo pa je pevsko dobrodošlico izrazila moška vokalna skupina Akord. V preddverju centra so se zbrali v glavnem somišljeniki stranke, iz Goriške in Tržaške, med njimi so izstopali deželni tajnik Damijan Terpin, pokrajinski predsednik Silvan Primosig, pokrajinska odbornica Mara Černic in števerjanska županja Franka Padovan. Med udeleženci je bila tudi senatorka Demokratske stranke Tamara Blažina, ki jo je spremljal Livio Semolič. Da so razstavo priredili ob 35-letnici SSk na Goriškem, ker plakati lepo razodevajo zgodovino stranke in njeno delovanje, je poudaril pokrajinski tajnik Julijan Čavdek: »Za vsakim lepakom stojijo ljudje in veliko dela v korist naše narodnostne skupnosti.« Opozoril je še, da naj bo razstava spodbuda vsem tem, ki morda hranijo manjkajoče plakate, da pomagajo zapolniti vrzeli. Ker pa večina plakatov nima letnice, bo dobrodošla tudi pomoč pri določitvi datuma izdaje. Občinska svetnica Marilka Koršič, ki je tudi avtorica besedila v spremljevalni zgibanki, je dokumentarno vrednost plakatov povezala z latinskim modrovanjem, po katerem »verba volant, scripta manent«. Poudarila je, da plakati prikličejo iz pozabe marsikateri pomemben trenutek iz preteklosti: »V vsakem, še tako preprostem, lahko razberemo pristop ustvarjalcev, ki sporočajo volivcu, kdo ga nagovarja. Zanimivo je, da nekateri plakati nagovarjajo le v italijanščini volivce večinskega naroda, posebno tiste, ki so razočarani nad velikimi strankami ... Strankino delovanje je bilo v 35 letih razgibano, resno in težko ter je segalo na vsa družbeno-politična področja. V tem času so bili odgovori na izzive odločni, včasih polemični, in to je dobro vidno v besedilu nekaterih plakatov. Iz teh lahko vsakdo razbere skrb za dostojanstvo identitete in zahtevo po izvajanju zakonov o zaščiti narodne manjšine ... Kljub temu, da se je v zadnjih desetletjih močno razvilo in spremenilo medijsko sporočanje, ohranjajo plakati neokrnjeno vlogo in sporočilnost. Temu smo priča ob vsakih volitvah. Stranka naj torej brez obotavljanja vztraja s tem komunikacijskim sredstvom, ki mora črpati iz preteklosti in se istočasno prilagajati novim oblikovalskim težnjam.« Govornica je sklenila z mislijo: »Na plakate, bolj kot iz umetniškega zornega kota, glejmo kot na dokumente, ki so del naše povojne zgodovine.« / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 25. aprila 2010 1 1 ŠMARTNO - Brda in vino vse bolj prepoznavna prireditev Vinska kraljica skočila v tolmun po steklenice Približno leto dni je na dnu počivala penina iz Vinske kleti Goriška Brda V okviru dvodnevne prireditve Brda in vino, ki se je včeraj začela v Šmartnem, je potekal tudi svojevrsten pravljični oz. promocijski dogodek. Letošnja vinska kraljica Slovenije, Brika Andreja Erzetič, se je v spremstvu članov potapljaškega kluba Su-brda potopila šest metrov globoko na dno tolmuna Krčnik po skriti zaklad. Približno leto dni je tam počivalo 365 steklenic penine Quercus iz Vinske kleti Goriška Brda. Dogodek je na strmo in spolzko obrežje Krčnika, edino lokacijo, kjer lahko pridejo potapljači v Brdih na svoj račun, privabil lepo število domačinov, pa tudi obiskovalce od drugod. Kot je pred potopom povedal Ivan Skubin iz kluba Subr-da, ki deluje že pet let, je bil tolmun Krčni-ka včasih precej globlji. »V davnini naj bi sneli vrv iz cerkvenega zvonika, nanjo privezali kamen in ga spustili v tolmun, pa ni prišel do dna. Globina naj bi bila tako preko 25 metrov, danes pa je zaradi kamenja in vejevja, ki ga potok nosi sabo, tolmun globok le še šest metrov,« je pojasnil in dodal, da je temperatura na dnu okrog pet stopinj celzija, na gladini pa nekaj stopinj več. »Zaklad smo na dno spustili člani kluba Subrda. Zaščitili smo tudi blagovno znamko De profundis. Gre zato, da ima penina na dnu tolmuna izjemne pogoje. Primerno temperaturo, temo. Nič je ne moti pri počitku,« je še dodal Skubin in povedal, da so v klubu zainteresirani za to, da bi v prihodnje na tak način zorele tudi penine drugih briških vinarjev. Vinska kraljica s potapljaško opremo in brez krone v tolmunu Krčnik FOTO N.N. Simpatična Vinska kraljica Andreja, ki ob tej priložnosti pač ni nosila krone, je povedala, da je potop zanjo predstavljal poseben izziv, saj s potapljanjem nima izkušenj, v otroštvu pa se je vode celo bala. Dodala je, da je popolnoma zaupala potapljačem, s katerimi se je pred dogodkom dvakrat spustila pod vodo, da bi šlo včeraj vse tako, kot je treba. Briški župan Franc Mu-žič je pojasnil, da sodi dogodek v koncept promocije Brd. Glede tovrstnega postopka zorenja penine je izrazil prepričanje, da bi bilo smiselno na tak način narediti serijo 500 do 1000 steklenic za poseben priložnosti. Omenil je tudi, da so se potapljači kluba Su-brda že ponudili, da bi očistili dno tolmuna, in da na Regijski razvojni agenciji za Severno Primorsko že išče načine, kako speljati projekt in urediti tudi okolico Krčnika. Precej živahno je bilo včeraj tudi v srednjeveškem Šmartnem, kjer je v okviru šeste prireditve Brda in vino svoja vina predstavljalo 28 briških vinarjev. Obiskovalcem, ki so prihajali z vseh koncev Slovenije, precej pa jih je prišlo tudi iz Italije in Avstrije, so bile na stojnicah in po domačijah na voljo tudi značilne kulinarične dobrote. Na ozkih ulicah je bilo mogoče srečati ustvarjajoče udeležence likovnega ex-tempora, v popoldanskem in večernem času pa so prav ulice postale prizorišče kulturnega programa. Danes se prireditev nadaljuje, in če nimate ideje kam na popoldanski izlet, je obisk slikovitega Šmartnega, v katerem se bo dogajalo cel dan, zadetek v polno. (nn) GORICA - Od oktobra do aprila deset Pravljic sveta Za slovo otroke nagovorili v treh goriških jezikih V knjižnici Damirja Feigla v Gorici so se zaključile Pravljice sveta, pri katerih so s slovensko knjižnico letos sodelovali ZSKD, SKGZ, zavod združenega sveta iz Devina, študentje Videmske univerze, goriška pokrajina in prostovoljci civilne službe pri goriškem Arciju. Na začetku poslovilne pravljične urice se je pokrajinska predsednica ZSKD Vesna Tomsič zahvalila vsem, ki so sodelovali pri projektu, predvsem pa malim obiskovalcem in njihovim staršem, ki so redno vozili otroke na srečanja s pravljicami in prispevali k njihovemu uspehu. Na kar desetih srečanjih, ki so potekala ob ponedeljkih od oktobra do aprila, so otroci prisluhnili pripovedim in pesmim v slovenščini, pa še v jezikih z najrazličnejših koncev sveta. Utrinke, slike in nove besede, ki so se jih v teh mesecih naučili, sta Kristina Fran-dolic in Debora Comar zbrali v knjigo Pravljic sveta, ki je vsem na voljo v knjižnici, otroci in starši pa so vabljeni, da vsebino nadgradijo z risbami in mislimi. Zadnjo pravljico z naslovom »Jabolčni kralj« so prostovoljci Arcija Debora in Kristina ter Federico Ca-puano in Elena Visintin uprizorili v treh jezikih, ki so prisotni na Goriškem, in sicer v slovenščini, italijanščini in furlanščini. Prizor so animirali tudi otroci, ki so se izkazali v likih vojakov, črvičkov in vaščanov. V zgodbi so namreč kraljevo jablano napadli črvički. Ko je kraljica ugotovila, da jih je povabila osamljena jablana, je priredila jabolčno pojedino. Kraljica in služinčad sta starše in otroke pogostili s slastnimi jabolki, s plesalko Anto-nello di Capua, sicer študentko na Videmski univerzi, pa so vsi skupaj zaplesali španski ples. Otroci in starši so pripovedovalcem krepko zaploskali in organizatorjem obljubili, da bodo še obiskovali knjižnico. Jabolčna kraljica GORICA - SSG Nagrajeni »Tartuffe« v centru Bratuž Iz predstave FOTO P. UHAN Maska in obraz je tema, ki sega v bistvo gledališke umetnosti in je hkrati osnovna življenjska dilema, v kateri so dramatiki vseh časov dobili navdih za mojstrovine svetovne literature. Med temi je tudi Molierova komedija »Tartuffe«, ki je ob premieri leta 1664 pokazala ostrino svojega kritičnega pogleda na hinavščino in pre-varanstvo svetohlinca. Ta z masko globoke pobožnosti privede družino naivnega Orgona do totalnega poloma, saj si prisvoji vse imetje svojih dobrotnikov. Sončni kralj Ludvik XIV. je moral prepovedati predstavo z moralno utemeljitvijo: »Četudi je bila komedija zelo zabavna, je Kralj prepoznal tolikšno ujemanje med tistimi, ki jih prava po-božnost žene na poti k Nebu, da njegova izjemna rahločutnost v zadevah religije ni mogla prenašati te podobnosti pregrehe s krepostjo, ki bi ju bilo mogoče zamenjati, in četudi ni dvomil o dobrih namenih avtorja, je to delo prepovedal za publiko in se sam odrekel temu ugodju, da ne bi tako dopustil zmote pri drugih, ki so manj zmožni pravega razločevanja.« Politično-ideološke poteze besedila so tako naletele na cenzuro, Tartuffe pa je kljub temu postal obči pojem in eden od najbolj uprizorjenih klasikov gledališča. Slovensko stalno gledališče iz Trsta je letos uvrstilo v osnovni abonmajski program uprizoritev Slovenskega narodnega gledališča Drama iz Ljubljane v režiji Dušana Jovanoviča, ki bo jutri ob 20.30 gostovala v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Igralske kreacije članov ansambla ljubljanske Drame so bile deležne visokega priznanja Borštnikovega srečanja, saj so trije igralci prejeli nagrado za igro: Igor Sa-mobor v naslovni vlogi, Saša Pavček za vlogo Elmire in Polona Juh za vlogo Dorine. Goriško ponovitev je omogočila podpora družbe Splošna plovba iz Portoroža. Abo-nenti imajo kot običajno na voljo avtobusni prevoz s sledečimi postajami: Poljane (gostilna, ob 19.20), Doberdob (avtobusna postaja, ob 19.25), Romjan (Ulica Capitel-lo, ob 19.30), Tržič (S. Polo, 19.35;črpalka Shell, ob 19.40), Štivan (nad gostilno, ob 19.50) in Jamlje (gostilna, ob 20. uri). OB PRVEM MAJU - Briški grič Po poteh spomina od Tržiča do Števerjana Vabijo k udeležbi - Pri vsakem spomeniku poklon padlim v NOB VIPAVA - Famo mika tudi kraško območje Zaradi krize se ljudje vračajo v manjše, prijaznejše trgovine V okviru tradicionalnega prvomajskega praznovanja v organizaciji Briškega griča bo v soboto, 1. maja, spominski pohod od Tržiča do Števerjana. Pobuda za priredbo daljših spominskih pohodov, ki so vezani na dogajanje med drugo svetovno vojno, se je porodila pred petimi leti. »Pot od Tržiča do Šte-verjana smo prvič prehodili leta 2005, v naslednjih letih pa smo startali z Lokev, s kolesi smo se pripeljali iz Gonar-sa, šli smo po poteh internirancev in pot zaključili v Števerjanu. Ob letošnji 65. obletnici osvoboditve smo sklenili, da ponovimo pohod od Tržiča do Štever-jana. Pri vseh spomenikih padlim, ki jih bomo srečali med potjo, bomo položili cvetje in se tako oddolžili spominu naših padlih v NOB,« pravi Silvan Pittoli, ki skrbi za organizacijo pohoda. Zbirališče bo v soboto, 1. maja, ob 4.30 na Jeremitišču, od koder se bodo pohodniki s kombijem odpeljali v Tržič in ob 5.15 startali izpred ladjedelnice. Sledili bodo postanki pri spomenikih v Doberdobu (7.00), kjer bo pohodnike sprejel pihalni orkester Kras, v Jamljah (8.00), na Palkišču (9.00), na Poljanah (9.30), na Vrhu (10.15). Po daljšem premoru bodo krenili proti Gabrjam (11.30). V Sovodnje bodo prišli ob 12. uri: pred tamkajšnjim spomenikom bo krajši kulturni spored. Ob 12.30 bodo pohodniki na Peči, ob 12.45 v Rupi, ob 13.45 na pokopališču v Gorici, ob 14.15 v Štandrežu, ob 15. uri v Podgori in ob 15.30 v Pevmi. Pohod se bo zaključil ob 17. uri pri spomeniku v Števerjanu. Pri organizaciji pohoda sodelujejo krajevna društva in sekcije VZPI-AN-PI pod pokroviteljstvom ZSKD, SKGZ in ZSŠDI. K sodelovanju vabijo vse ljubitelje hoje. Kdor je v dobri kondiciji, lahko prehodi celotno progo; vso pot bo zagotovljeno spremstvo s kombijem. Posamezniki ali skupine se lahko pridružijo pohodnikom tudi od spomenika do spomenika. Za dodatne informacije in prijave je na razpolago Silvan Pittoli (tel. 0481-884226). »Opažamo, da zaradi gospodarske krize ljudje spet več zahajajo v manjše podeželske trgovine, kjer se promet veča, medtem ko se je lani prodaja v večjih nakupovalnih centrih statistično zmanjšala,« pravi Aleksander Lemut, direktor trgovskega podjetja Fama iz Vipave. Fama, ki zaposluje preko sto ljudi, ima trenutno na Primorskem štirinajst manjših podeželskih trgovin in dva večja centra ter veleprodajno skladišče, s katerim oskrbuje več kot 500 gostincev in malih trgovcev. Lani so imeli 13 milijonov evrov prihodkov in minimalen dobiček. Letos načrtujejo 6-odstotno povečanje prihodka in odprtje nekaj novih podeželskih trgovin. Ciljajo na obalo in Posočje, kjer še niso prisotni. Glede na povpraševanje ljudi jih mika tudi kraško območje. Razmišljajo o odprtju trgovin v Mirnu, Renčah ali kje v bližini. »Tudi drugod po svetu so se začeli ljudje vračati v manjše, bolj prijetne trgovine, kjer je človeški odnos bolj pristen, in kjer se ljudje, če gre za vas, tudi srečujejo,« pojasnjuje Lemut. Kot velik Aleksander Lemut FOTO N.N. problem izpostavlja dejstvo, da podeželska trgovina ne pri ministrstvu za kmetijstvo ne pri ministrstvu za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ni med dejavnostmi, ki omogočajo pridobitev nepovratnih sredstev. »Čudi nas, da država na primer pospešuje proizvodnjo plastičnih mas na podeželju, ne zavzema pa se za ponovno odpiranje trgovin,« dodaja. Od vlade in ministrstev v Fami pričakujejo, da jim bodo dali možnost za izdelavo projektov, s katerimi bi lahko enakovredno kandidirali za nepovratna državna sredstva. Lemut je kritičen tudi do delovanja Trgovinske zbornice Slovenije, ki nima po njegovi oceni nobenega posluha za podeželsko trgovino in je na strani veletrgovine oziroma trgovskih sistemov, zato razmišljajo celo o izstopu iz zbornice. Prepričan je, da je perspektiva Slovenije v enakomerni poseljenosti in razvitosti celotne države. »Ko smo po petih letih odpirali trgovino v Vremskem britofu, je prišla na otvoritev skoraj cela vas,« pravi in k temu dodaja, da rezultati tudi v drugih krajih presegajo pričakovanja. Med razlogi za uspeh Faminih podeželskih trgovin omenja tudi drugačno ponudbo, v kateri prevladujejo izdelki domačih dobaviteljev, tudi tistih najmanjših, družinskih. »Če posluha še naprej ne bo, se bo podeželje še naprej praznilo. Demografski kazalci bodo še bolj katastrofalni, kar lahko pripelje do zloma zdravstvene in pokojninske blagajne. Mi trdno verjamemo, da se bo proces obrnil v drugo smer,« zaključuje direktor vipavskega trgovskega podjetja, Aleksander Lemut. (nn) 12 Nedelja, 25. aprila 2010 GORIŠKI PROSTOR ; ŠTEVERJAN - Sedemletna Jana Stekar Ob literaturi odlična tudi v twirlingu Četrta na lestvici in obenem najmlajša v skupini kadetov Na letošnjem državnem prvenstvu Mažoretne in twirling zveze Slovenije je odličen rezultat dosegla tudi Jana Stekar iz Jazbin. Sedemletna Jana, ki obiskuje drugi razred osnovne šole Gradnik v Šte-verjanu (o njej smo že pisali lani, saj je bila nagrajena na literarnem natečaju Mlada vilenica), se je na finalnem tekmovanju v disciplini twirling, ki je potekalo 17. aprila v Benediktu, uvrstila na četrto mesto. Bila je najmlajša v skupini kadetov, zato je bila odlična uvrstitev še lepše presenečenje. S twirlingom se ukvarja drugo leto, trenira pa pri Mažoretni in twirling skupini Brda s trenerkama Nives Tabaj Godeas in Andrejo Benedetič. V finalni del, ki je potekal prejšnjo soboto, se je prebila po zaslugi dobrih rezultatov na treh predtekmovanjih. Prvo je potekalo konec januarja v Lenartu, kjer je nastopilo 32 tekmovalk. Šestnajst deklic se je nato prebilo v četrtfinale v Kanalu, kjer je 28. marca potekalo tudi polfinalno tekmovanje. »Jana je v Kanalu dosegla osmo mesto, nato pa je bila v Benediktu, kjer je nastopala v obvezni disciplini "solo", četrta. To je odličen dosežek,« je povedala Nives Tabaj Godeas in poudarila, da so tudi ostala dekleta briškega kluba dosegla dobre rezultate. »Med našimi dekleti so tudi državne prvakinje, zato bomo imele prihodnji teden sprejem pri žu-Jana Stekar na posnetku s tekmovanja Pmn><( )e pristavila trenerka. (Ale) íf> B*|ltKl4RlC Pod pokroviteljstvom Občine Števerjan Prvomajsko slavje v Števerjanu I 1/5/2010 I 5.00 - 17.00 Pohod od Tržiča do Števerjana ob 17.30 OSREDNJI PROGRAM Tržaški partizanski zbor PINKO TOMAŽIČ ob 18.00 Ples MODRI VAL l 2/5/2010 | Ob 09.00 BRDAUT Info (+39 334 2294517) * Spoznavajmo Brda in okolico ob 18.00 Nastop plesne skupine ALEXANDER CLUB (latinoameriški plesi) ob 19.00 Ples KRAŠKI KVINTET BUFFET/POKUŠNJA www.brincelj.net Däbtirdä * S-jLvfrpid D □ b* rd □ b n Sovodhjp CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 0481-80023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.40 - 17.45 -20.00 - 22.00 »Scontro tra Titani«. Dvorana 2: 15.20 - 17.30 - 19.50 - 22.15 »Agora«. Dvorana 3: 16.00 - 18.00 - 20.10 - 22.10 »Matrimoni e disastri«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.00 »Scontro tra Titani«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.15 »Agora«. Dvorana 3: »Kinemax d'Autore« 17.45 - 19.50 - 22.00 »Io sono l'amore«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.45 - 17.40 -20.00 - 22.00 »Matrimoni e disastri«. Dvorana 2: 16.00 - 18.15 - 20.15 - 22.15 »Scontro tra Titani« (Digital 3D). Dvorana 3: 15.30 - 17.30 - 20.00 - 22.10 »La citta verra distrutta all'alba«. Dvorana 4: 15.30 - 17.00 »Fantastic Mr. Fox«; 19.50 - 22.10 »L'uomo nell'ombra«. Dvorana 5: 15.30 - 17.45 - 20.00 - 22.10 »Green Zone«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.00 »Matrimoni e disastri«. Dvorana 2: 18.15 - 20.15 - 22.15 »Scontro tra Titani« (Digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.10 »La citta verra distrutta all'alba«. Dvorana 4: 17.30 »Fantastic Mr. Fox«; 19.50 - 22.10 »L'uomo nell'ombra«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.45 - 20.00 - 22.00 »Donne senza uomini«. SS Prireditve KULTURNO DRUŠTVO OTON ŽUPANČIČ prireja srečanja na temo Gojiti starševstvo, ki jih bo vodila strokovna vzgojiteljica Paola Scarpin. Srečanja v italijanščini bodo potekala od 19.30 do 21. ure v zgornjih prostorih Kulturnega doma A. Budal, Ul. Montello 9 v Štandrežu: 29. aprila bo sledilo srečanje »Do kdaj obdržati pleničko? Kaj pomenita otroku v tem obdobju izraza: umazano - čisto?«; 6. maja še srečanje na temo »Premišljena vzgoja. Odgovorna vzgoja«; informacije in predvpis po tel. 3284791856 (Paola Scarpin), paola.scar-pin@libero.it in po tel. 328-0309219 (Tanja Gaeta) tanjagaeta@libero.it. »DA BI NE POZABILI« je naslov pevskega srečanja v soboto, 8. maja, ob 19.30 na društvenem sedežu v Gabr-jah. Združena zbora Skala in Jezero bosta predstavila repertuar pesmi, ki / GORICA Dijaki s profesorji tokrat po 25 letih Nekdanji dijaki 3.A razreda nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice so priredili v soboto, 17. aprila, prijetno srečanje ob 25. obletnici male mature. V gostilni pri Solkanu se je zbralo skoraj dvajset dijakinj in dijakov, katerim so se pridružili profesorji Kazimira Paulin, Fedja Bednarich, Emil Devetak in Vladimir Klanjšček. V veselem vzdušju so obujali spomine, zlasti na razne šolske dogodivščine. Dijaki so se sicer že nekaj let družili na takih hvalevrednih srečanjih, saj to lepo skupino veže trdno prijateljstvo. Toda letošnji jubilej je bil zanje posebna priložnost. Dijakinje in dijaki so prejeli za spomin rdečo vrtnico, profesorji pa šopek cvetja. Obljubili so si, da se bodo še srečevali. Nekdanji dijaki 3.A razreda na družabnosti s tedanjimi profesorji SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE OSNOVNI ABONMA Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana: Jean-Baptiste Poquelin Molière Predstava Je opremljena z Italijanskimi nadnaplsl POSKRBLJENO BO ZA AVTOBUSNI PREVOZ Postaje: Poljane (gostilna, 19.20), Doberdob (avtobusna postaja, 19.25), Romjan (ul. Capitello, 19.30), Tržič (S. Polo, 19.35; črpalka Shell, 19.40), Štivan (nad gostilno, 19.50), Jamlje (gostilna, 20.00). Info in rezervacije na blagajni Kulturnega doma Gorica, ul. Brass 20 9.00-13.00/ 15.00-18.00 (Ponedeljek/Petek) Tel. 0481.33288 jih bosta izvajala na prihodnjem spominskem obisku preminulih v posebnih bataljonih na Sardiniji. Čestitke Danes praznuje MARTA 75 let. Z njo se veselijo hči Lucia z Marcom, sin Robert z Eleno ter vsi vnuki Nikolas, Mitja, Manuel, Gaja, Sebast-jan in Sara. [TTl Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268. S Poslovni oglasi obljenega mehanika. Pokličite na tel. 0481-21915 _mladega uspos- S Mali oglasi PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalni sobi, dve kopalnici, dva balkona, shramba in garaža, cena 132.000 evrov; tel. 328-8872507. / \ r Prosvetno društvo "Rupa-Peč" prireja v RUPI 1 □l RA7NIK FRIA! JF Program: DANES, 25. aprila, ob 16.30: * nastop otroških pevskih zborov * tekmovanje v cvrtju najboljše frtalje, nato nastop starejših plesalk skupine AŠKD Vipava * ples z ansamblom "HRAM" SOBOTA, 1. maja, ob 16.30 * častni govornik: Igor Gabrovec, deželni svetnik Ssk * "4 penzijonistke praznujejo rojstni dan"- Izvajajo članice KD Oton Župančič * ples z ansamblom "HAPPYDAY" NEDELJA, 2. maja, ob 16.30 * nastop mlajših plesalk AŠKD Vipava in KD Oton Župančič * nagrajevanje ex-tempore * TOMBOLA z bogatimi nagradami * ples z ansamblom SOUVENIR" Vabljeni! M Izleti Prispevki DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da je še nekaj mestza avtobusni izlet v Beograd, Vukovar, Novi Sad itd., ki bo od 30. maja do 3. junija. Vpisovanje čimprej po tel. 0481-390688 ali 3496708562 do zasedbe mest na avtobusu; na račun 200 evrov. SPDG priredi v soboto, 22. maja, avtobusni izlet na Golico (cvetoče narcise), zmerne hoje slabi dve uri, kosilo iz nahrbtnika. Društvo obenem obvešča, da bo v nedeljo, 9. maja, vsakoletni pohod Sabotinske družne poti, primeren za vsakogar, na Banjško planoto. Namesto cvetja na grob soletnika Davida Fajta darujejo bivši sošolci iz So-vodenj ob Soči 320 evrov za sekcijo krvodajalcev iz Sovodenj. V spomin na Olgo Cotič-Koy darujejo družine Cotič 50 evrov za sekcijo krvodajalcev iz Sovodenj. Ob priložnosti svete birme darujeta Sara Gergolet in Martina Devivo 100 evrov za krvodajalce iz Doberdoba. V spomin na drago mamo Gizelo ob obletnici smrti daruje Wilma Bregant 50 evrov za vzdrževanje spomenika padlim partizanom v Podgori. Obvestila Pogrebi KRUT sporoča, da je še nekaj prostih mest za skupinsko vadbo v termalnem bazenu v Gradežu ob sredah dopoldne; informacije in obvezna prijava na sedežu krožka v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. KRUT obvešča člane z Goriškega, da se lahko zglasijo v pisarni na korzu Verdi 51/int., tel. 0481-530927 v torek, 27. aprila, in v torek, 4. maja, med 15.30 in 17. uro. SOVODENJSKA OBČINSKA UPRAVA vabi prebivalce Vrha na informativno srečanje o projektu ovrednotenja jarkov iz 1. svetovne vojne v sredo, 28. aprila, ob 20.30 v centru Danica na Vrhu. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja v petek, 30. aprila, ob 21. uri 6. tekmovanje v najboljši torti in najslajših piškotih v večnamenskem centru v Jamljah. Gospodinje lahko predstavijo LE ENO VRSTO torte ali piškotov; prinesejo naj jih na sedež društva od 20. do 20.45. Komisija bo sladice ocenila, po nagrajevanju organizatorji vabijo udeležence, da poprimejo za vrv in z njimi dvignejo mlaj. OBČINA SOVODNJE obvešča občane, da zapade rok za Družinsko izkaznico (Carta Famiglia) 30. aprila. Kdor je zainteresiran za olajšave in podpore v zvezi s to pobudo, se mora javiti v občinskem tajništvu od ponedeljka do petka med 8. in 9.30 ter med 12. in 13.30, ob ponedeljkih in sredah tudi popoldne od 16. do 18. ure. JUTRI V TRŽIČU: 10.00, Gelinda Fumis vd. Tuni na pokopališču; 10.50, Dario Giuseppe Varicchio v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev. JUTRI V ŠTARANCANU: 11.00, Giulio Iuri v cerkvi v kraju Bistrigna in na pokopališču v Štarancanu. Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. San Michele 57 AGIP- Ul. Trieste 179 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN OMV- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 60/a, na državni cesti 351 RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN OMV- Ul. Manzoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS API- Ul. del Castelliere 50 Nedelja, 25. aprila 2010 APrimorski r dnevnik nedeljske teme OB 25. APRILU »Jaz bom umrl, a ideja bo živela naprej svetla, velika in lepa« Dušan Kalc V iskanju navdiha za članek o 25. aprilu, dnevu osvoboditve, o katerem sem že tolikokrat pisal in o katerem ne bi hotel ponavljati neštetokrat prežvečenih misli, sem pokukal med pisma na smrt obsojenih in ustreljenih pripadnikov italijanskega odporniškega gibanja, kot da bi v njih tičali odgovori na tesnobna vprašanja, ki nam jih zastavlja današnji čas. Ob tem branju me vedno znova prešinjajo moreči občutki. Ne znam si predstavljati, kaj doživlja človek, ki ve, da bo v kratkem ob življenje in ob vse, kar mu je najdražje. In vendar v teh pismih začuda ni zaznati obupa. Na dnu smrtno ranjene zavesti vseh obsojenih se zrcali ponos, da žrtvujejo svoja življenja za boljšo in pravičnejšo domovino in se kot tolažilna luč v temi svetlika prepričanje, da bo njihova smrt oplojevala cvetove svetlejše prihodnosti. »Jaz bom umrl, a ideja bo živela naprej, svetla, velika in lepa,« je zapisal v parmski jetnišnici osemnajstletni partizan Giordano Cavestro - Mirko, (na fotogra- fiji je ob njegovem portretu faksimile pisma) ki ga je vojaško sodišče obsodilo na smrt. Ustrelili so ga 4. maja 1944, svojim soborcem pa je v oporoko napisal naslednje besede: »Na vas je naloga, da obnovite to ubogo Italijo, ki je tako lepa, ki ima tako toplo sonce, tako dobre mame in tako draga dekleta. Mojo mladost so strli, a prepričan sem da bo to služilo za zgled. Na naših truplih boste zgradili veliki svetilnik svobode.« In dejansko je na njihovih truplih zra-stel velik svetilnik svobode, ki mu pravimo Ustava. Vzklil je iz trpljenja in iz krvi tisočerih, predvsem pa iz njihovega neizmernega upanja in vere, da bo res osvetljeval in pravilno usmerjal plovbo prihodnjih rodov. Zrastel je na vrednotah, ki so pripomogle, da se je Italija izvlekla iz turobnega tunela dvajsetletne fašistične diktature, na vrednotah, ki so oplajale mladega partizana Mirka in njegove brezštevilne tovariše ter blažile njihove poslednje trenutke. Toda luč tega svetilnika svobode ni več tako močna. Njen sij skušajo zadnja leta ošibiti. Najraje bi ga popolnoma zatem- nili in porušili, da bi ne bil več kažipot v svobodo, kakršno so si zamišljali padli junaki. Zatemnjevalci skušajo nakazali pot do drugačne svobode. Takšne, ki sloni na oblasti močnejših na račun šibkejših, na privilegijih bogatejših na račun revnejših, na nebrzdanem individualizmu, brezčutnosti in nestrpnosti do drugačnih, na nezdravi tekmovalnosti in na zvijačnosti, ki smatra poštenost za odvečno šaro in človekovo dostojanstvo kot preživelo pritiklino. »Svoboda je kot zrak, ki ga dihamo. Njegovega pomena se zavemo šele, ko nam ga zmanjkuje,« je zapisal Pietro Calaman-drei, eden od graditeljev svetilnika - Ustave italijanske republike. Te njegove besede so na predvečer 65. obletnice osvoboditve morda bolj zgovorne in aktualne kot kdajkoli prej v povojni zgodovini Republike, ki je zrastla iz odporništva. Letošnji 25. april prihaja v trenutku velike zbeganosti in tesnobe. Sile, ki se napajajo ob izvirih odporniških vrednot svobode, enakopravnosti, družbene pravičnosti, strpnosti in solidarnosti ječijo pod težkimi volilnimi udarci. Kot da bi se ti izviri izsušili, poča- si usiha v ljudeh tudi žeja po resnici in pravici. V zameno se širi madež vse očitnejših teženj po ošibitvi demokracije in ohromitvi svobode. Pod posebnim udarom pa je prav odporništvo, ki simbolizira prav boj za demokracijo in svobodo in na katerem sloni ustava, ki bi jo radi popolnoma predelali v svoj ekskluzivni prid. Znamenj o teh premikih s svetlobe proti temi je vsak dan več. Začnimo pri najbolj drobnem, a dovolj zgovornem. V Mo-glianu Venetu, kjer bo Združenje partizanov VZPI-ANPI, kot skoraj povsod drugod po Italiji, proslavljalo 65. obletnico osvoboditve, se je tamkajšnjemu županu Az-zoliniju, ki je bil nekoč levo usmerjen, a je preskočil v politično bolj obetajočo Severno ligo, zazdelo neprimerno, da bi občinska godba na pihala igrala na slovesnosti tradicionalno partizansko pesem Bella ciao, češ da je preveč levo usmerjena, preveč rdeča. Bolje bi bilo, da bi izvedla pesem o reki Piave, je dejal in seveda izzval jezo partizanske sekcije, ki se upravičeno ne more sprijazniti s takšnimi prepovedmi. Človek se ob tem sprašuje, kakšna je pravzaprav razlika med somalskimi islamskimi oblastveniki, ki prepovedujejo poslušanje glasbe, afganistanskimi talibani, ki so prepovedali gledanje televizije in pa-danskimi zelenimi srajcami, ki določajo godbam, kaj lahko izvajajo in kaj ne. Brisanje vsega, kar diši po odporni-štvu in razglaša ideje, ki ne prijajo desničarskim oblastem, pa naj gre za preprosto pesem, ali veliko organizacijsko pobudo, je ena od nalog sedanje večine. Zgodovinsko obdobje , ki je zaznamovalo konec fašizma in nastanek demokratične republike, je v šolskih učbenikih obravnavano v par vrsticah. Sedaj bi Berlusconijeva vlada, kot dokazujejo reformni poskusi ministrice Gelminijeve, rada izkoreninila iz šolskih programov še to, kar je (odporniškega) ostalo in dokončno osiromašila že itak osiromašeno italijansko kulturo. Če je narodova identiteta sad poznavanje zgodovine, je brisanje zgodovinskega spomina uničevanje te identitete in ustvarjanje nove, ki naj sloni na (televizijskem in drugačnem) poneumljanju človeka, da ne bo več kritično razmišljal, temveč pasivno sprejemal odločitve z vrha, pa naj še tako rušijo svobodo in prezirajo resnico. Kot poteka po eni strani razvrednotenje simbolov odporništva, tako opazujemo po drugi strani ponovno vrednotenje simbolov fašizma. Primeri poveličevanja nekdanje črne diktature, rimski pozdravi na raznih športnih in drugih prireditvah, tiskanje podob, ki pripovedujejo o "junaških" gestah črnosrajčnikov in njihovega voditelja Mussolinija, spodbujanje rasizma in celo fizični napadi obritoglavcev na demokrate in njihove sedeže so že dalj časa vsakodnevna praksa, nad katero se žal zgraža vse manj ljudi, medtem ko jo sedanje desničarske oblasti ne le ščitijo in to-lerirajo, temveč jo včasih s svojim zadržanjem celo spodbujajo. Kot nekakšna krona vsega tega, se neofašistične bande pripravljajo na ponoven (sicer le »proslavilen«, zato pa nič manj zaskrbljujoč) pohod na Rim. To so napovedale za 7. maj, neposredno po proslavljanju 25. aprila. Že sam namen, da bi po rimskih ulicah simulirali pohod, ki je odprl pot krvavi diktaturi in s tem povzročil toliko gorja, je skrajno žaljiv za Rim, mesto, ki si je prislužilo zlato kolajno odporništva, za vso Italijo ter sploh za ves svet. Borčevske organizacije so na ta nesramen izziv odločno odgovorile in zahtevale od oblasti, da »pohod« preprečijo, tako kot so v Firencah pred nekaj dnevi preprečile vsedržavni kongres Nove socialne desnice, to je skrajne desničarske organizacije, ki združuje pripadnike Fiamme Tricolore in Forza Nuova, se prepoznava v političnih in etičnih idealih Salojske republike, sloni na nestrpnosti in nasilju in verjame v premoč arijske rase. Da bi bila mera še bolj polna, so na kongres povabili kot glavna poročevalca zloglasna fašistična pretepača Franca Fredo in Stefana Delle Chiaieja. Prvi je bil obsojen in nato oproščen za pokol na milanskem trgu Fontana, drugi pa je bil ustanovitelj organizacij Or- dine Nuovo in Avanguardia Nazionale ter sodelavec španskega diktatorja Franca in čilskega diktatorja Pinocheta. Medtem ko se dogajajo te stvari, ki jih nekateri (in ne samo na desni) preprosto odpravijo kot folklorne pojave, se Italija vse bolj pogreza v močvaro gospodarske, družbene in kulturne krize, na površje pa prihaja najslabše, kar premore italijanski podjetniški in politični razred, od skrajnih cinikov, lažnivcev in objestnežev, do goljufov in špekulantov vseh vrst. Najbolj emblematično se je po mojem mnenju ta pojav izkazal ob katastrofalnem potresu v Abrucih, ko je prišlo na dan, da so si v noči tragedije nekateri podjetniki ob smehu in zabavi meli roke in ugibali, koliko denarja jim bo prinesla obnova porušene Aquile. Vendar škandali, kakršnikoli si bodi - zakonodajni, finančni, erotični itd.), ne vzbujajo več takšnega odpora, da bi ob njih ljudstvo reagiralo. Berlusconizem na pohodu je z vsemi sredstvi (s televizijo in pri-mis) uspaval ljudsko vest in delno ohromil tudi samo opozicijo. Črni vitez, kot so mu pravili v časih Gellijeve framazonske lože P2, je ustvaril politični model, ki je po mnenju slovenskega filozofa Slavoja Žižka skrajno nevaren. Spojil je namreč dva elementa, ki sta bila doslej v vseh liberalnih demokracijah ločena, pravi Žižek. Predstavlja se kot globalni kapitalist, hkrati pa kot populist, ki se opira na rasizem in nacionalizem. Med značilnostmi berlusconizma je tudi popolna brezobzirnost in brezsram-nost. Ko je Berlusconi prejel večino v parlamentu, je z brezobzirnim preglasovanjem, poslužujoč se zaupnic, najprej poskrbel za zaščito samega sebe pred sodnim pregonom. Misel, da s tem krši osnovna pravila pravne države, ga še zdaleč ni oplazila. In prav tako mu je bila deveta briga, da je s takšnim ravnanjem potrdil, da zakon ni enak za vse. Iz parlamenta je ustvaril vladni privesek, v katerem (»komunistična«) levica nima besede, nakar se je lotil takšnih zakonskih reform, ki prezirajo vsakršno človekovo dostojanstvo, diskri-minirajo tujce, delavce, šolnike, onemogočajo informacijo in hromijo sodstvo. Razviti Zahod svoje žive dni še ni videl nekega liderja, ki bi iz čisto osebnih interesov in ne oziraje se na konflikte interesov sprožil institucionalni spopad med zakonodajno in sodno oblastjo in skušal preko prve, ki je v njegovih rokah, delegitimira-ti drugo. Med državniki tudi težko najdemo nekoga, ki bi tako grobo vsevprek napadal sredstva javnega obveščanja, ki mu niso podložna. Kot založnik (spet konflikt interesov!) je napadel celo avtorja knjige, ki je izšla pri njegovi založbi, Roberta Savia-na, ki razkriva podlosti mafije, rekoč, da s svojim pisanjem le spodbuja mafijsko dejavnost. Saviano mu je odgovoril z vprašanjem: »Mar mafijsko oblast determinira tisti, ki opisuje njene zločine, ali tisti, ki zločine povzroča?« Na obzorju so medtem že novi konflikti in novi poskusi, da bi korenito okrnili demokratično ustavo. Ljudstvo svobode (sicer zadnje čase nekoliko zdelano zaradi Finijeve trme) se pri tem naslanja na glavnega zaveznika - Severno ligo, ki je na zadnjih volitvah osvojila deželi Veneto in Piemont in cilja na Milan (ter severne banke), hkrati pa postaja vse bolj populistična in rasistična. Njeno bistvo je nehote (misleč, da je mikrofon pred njim ugasnjen) razkril javnosti sen. Borghezio, nekdanji predsednik namišljene Padanie, ko je dejal, da je treba vztrajati na regionalizmu, ker je najboljši način, da te ne smatrajo za nostalgičnega fašista »A za tem ostajamo vedno enaki...«, je še dodal. Torej: kaj drugega kot nostal-gični fašisti? In že spet smo pri fašizmu, ki ga je odporniško gibanje pred 65 leti spravilo s poti, a si ga vedno znova spet znajdemo pod nogami. Kaj bi o njem in o vsem ostalem, kar se danes dogaja na italijanskem političnem prizorišču, menil mladi partizan Mirko, ki je šel v smrt s ponosom, da se je boril za boljšo domovino, in s prepričanjem, da bo njegova žrtev prispevala k gradnji boljše prihodnosti? 14 Nedelja, 25. aprila 2010 GORIŠKI PROSTOR Gospa Vlada v svoji tržaški kuhinji (KROMA), desno pa kot partizanka Morana, ki nagovarja množico na velikem trgu (osebni arhiv in Arhiv NŠK) / VLADA ŠEBEK BIDOVEC - PARTIZANSKO IME MORANA 1. maja 1945 so bila okna zastrta: za Tržačane I • I • V I v v • smo bili se vedno sčavi ... POLJANKA DOLHAR e bi bilo življenjefilm, bi življe- Cnje Vlade Šebek Bidovec lahko naslovili Partizanka Morana. Kajti njeno dolgo življenjsko zgodbo je zaznamovalo parti-zanstvo v najširšem pomenu besede. V podobnem pomenu, ki ga je temu pojmu dal Antonio Gramsci, ko je nekoč zapisal: Življenje je partizanstvo, je zavzemanje stališč in boj proti brezbrižnosti. Vlada Bidovec, partizansko ime Morana, pravi, da je v mladosti politika ni zanimala. Iz njene dolge in kot film razburljive pripovedi postane kaj kmalu jasno, da jo je zanimala predvsem pokončna drža, »ravna hrbtenica«, kateri je ostala zvesta vse do danes. Strniti njeno skoraj triurno pripoved, polno vtisov, podatkov, detajlov, na dve časopisni strani, ni bilo lahko, a žal nujno. Vlada je odraščala v Mariboru, nato pa kar nekaj let preživela v Trstu, kamor se redno vrača. Njena tržaška zgodba se je začela sredi druge svetovne vojne, ko so jo fašisti izključili z ljubljanske univerze, ker se ni hotela vpisati v njihovo organizacijo. »Takrat sem že imela absolutorij, bila sem pri koncu študija. Ko so me izključili, smo se prehranjevali v ljudski kuhinji in tam sem dobila prve zveze s partizani, z Osvobodilno fronto. Teta, ki je prišla iz Trsta v Ljubljano, je rekla: Ne boste stradali, pridite v Trst, na Katinaro. Tam je bil naš stric Anton Piščanc župnik. Bilo je leta 1942.« Ste se pri njem seznanili z ilegalnim gibanjem? Stric je poznal veliko ljudi, pri njem so se shajali antifašisti. Tu je bila tudi moja se-strična Darinka, ilegalno ime Slovenka, ki je organizirala žensko antifašistično organizacijo. Po kapitulaciji Italije smo šli v Brkine, da bi se pridružili partizanom. Ko je Matevž Velušček, ki je bil sekretar pokrajinskega odbora za slovensko Primorje, zvedel, da se v Trstu znajdem, je rekel, naj se vrnem in organiziram tamkajšnjo mladino. Vrnila sem se v Trst oziroma na Opči-ne in moje prvo srečanje je bilo s Slavo Če-bulec - Katro, ki ni mogla verjeti, da sem hodila naokrog prav nič po tržaško oblečena, s strganimi čevlji ... Prek nje sem dobila zvezo s slikarjem Jožkom Cesarjem, z njegovo pomočjo pa smo začeli organizirati mladino: v vseh okrajih in moram reči zelo zelo uspešno. Res smo bili mladinci med prvimi in najbolj borbenimi. Vse velike akcije v mestu je opravila mladina. Danes si težko predstavljamo, kaj pomeni postaviti na noge ilegalno organizacijo. S posredovanjem znancev si izvedel, kdo je zanesljiv. Pazili smo predvsem, da so to bili zavedni ljudje, antifašisti: izredno važno je bilo, da ne bi prišlo do izdaje. Pazili smo tudi na to, da so bili narodnostno zavedni, če pa niso bili, sem velikokrat organizirala tečaje slovenskega jezika. Ti mladi fantje in dekleta so zelo slabo govorili slovensko, tudi pisati niso znali, ker so hodili v italijanske šole ... Sestanke smo imeli pri zavednih družinah, pri Sv. Ivanu na primer pri Rožanče-vih. Rožančeva mamca je postala naša druga mama. Vedela je, da imam rada fižol in kadar sem prišla do njih, me je na štedilniku vedno čakal lonček fižola. Res, imeli so nas zelo radi, ker so videli, da smo pošteni in da nam gre za to, da bi pomagali Slovencem. V tistih časih je bilo zatiranje res hudo, fašisti so pretepali, mučili, zapirali naše ljudi. Velikokrat se je zgodilo, da si prišel v hišo, kjer smo imeli sestanek, pa nam je kaka mamca dala svoj krožnik mineštre. Velikokrat sem se mu tudi odpovedala, čeprav sem bila lačna, ker sem videla, da je bil tisti krožnik potreben ožji družini. Ampak tako smo preživeli. Koga se še spominjate iz tistega obdobja? Zelo zavedna je bila družina Side San-cin na Kolonkovcu, njena mama je tam imela pekarno. Sida je bila zelo aktivna, tu je bilo kot pri Rožančevih: mama nam je dajala kruh in kadar smo prišli, nam je vedno pripravila kako kosilo. Podobno je bilo pri Ko-dričevih pri Sv. Ani, kjer so bili Dušan, Miloš, Božena in celo mati Marička, ki so ogromno žrtvovali. Spominjam se Stanke Hrovatin, ki je bila zelo aktivna kurirka na Opčinah, a tudi gospe Eme Tomažič: ko je bilo že vse kompromitirano, ko nisem bila nikjer več varna, mi je dovolila, da prespim pri njej v Ulici dei Porta. O tem gibanju in OF so veliko pisali, velikokrat pa ni nihče omenil teh naših zavednih žensk in mater, ki so toliko žrtvovale. Bili smo ilegalci, nismo vedeli, kje bomo prespali, kje bi se lahko umili ali preoblekli. Bili smo na begu, ničesar nismo imeli, one pa so nas sprejele pod streho, nam velikokrat dale del sebe, kljub temu, da je bilo takrat v Trstu izredno težko. Z nami so sodelovali tudi slovenski intelektualci, srednji sloj, ampak v glavnem so bili v naših vrstah zelo preprosti ljudje, delavci, ki so res veliko žrtvovali ... Občasno se je v vaše vrste vrinil tudi kak izdajalec. Bili smo realno v nevarnosti, da bi nas lahko odkrili: občasno so nas res in so nato izselili ali zaprli cele družine, posebno, ko se je v naše vrste vrinil esesovski agent Harauer. Ne spominjam se, kako smo dobili zvezo z njim, ampak nekdo ga je gotovo predlagal. Ta človek je dobil vpogled v našo organizacijo in meni se je zdelo čudno, ker je hotel vse vedeti: to je bila namreč stroga tajnost, glede konspiracije smo imeli izredno točna pravila in navodila ... Pri njem je bil nekega dne sestanek, živeli so na Piazza Garibaldi, v vogalni hiši v 4. nadstropju in ker sem prišla na sestanek prezgodaj, sem čas porabila za prebiranje pošte. Bila sem ob mizi, pride njegova stara mati in me povabi v drugo sobo, kjer mi na steni pokaže sliko mladega fanta: poglej, tega mojega vnuka so partizani mučili in ga ubili. Ženska je rekla, da se bo Harauer maščeval in da bo na hrbtih pisal imena tistih partizanov, ki so zakrivili smrt njenega vnuka. V tistem trenutku sem si rekla, ali se je ženski zmešalo, vrnila sem se v kuhinjo in spet začela pregledovati pošto. V tistem se na vratih pojavi SS-ovc: jejžeš, ali je to mogoče! Poberem papirje, jih denem v torbo, ta stara baba pa me drži za roko: ne, ne, to je naš človek, kar počakajte, kar počakajte. Zbežala sem po stopnicah, nisem vedela, kam naj grem, vedela sem, da bodo prišli Lučka, Sida in ostali člani, zato sem hodila po trgu, a nikogar od nikoder. Pa sem šla proti Vale XX settembre, kjer mi Sida pove, da sta z Lučko srečali tega Harauerja in nekega SS-ovca, ki je Lučko aretiral, ona je pa zbežala. 200 ljudi je bilo takrat aretiranih v Trstu, predvsem ožji sodelavci OF. Takrat ste aretaciji ušli, kasneje pa je ta usoda doletela tudi vas. Nekega dne, ko sem šla po Ul. Carducci, sem srečala Igorja Deklevo, sošolca iz Maribora, ki je bil po vojni zdravnik v Vidmu. Njegova mama je bila iz družine mecena Kali-stra, ki je podpiral na primer Frana Levstika. Igorja sem vključila v našo organizacijo: bil je izredno aktiven, vedno pripravljen na vsako akcijo. Tako sta 27. aprila 1944, na dan Osvobodilne fronte, z Dušanom Kodričem obesila tri zastave na tisti štirideset metrov visoki stolp pri Sv. Mariji Magdaleni: italijansko zastavo z zvezdo, slovensko zastavo z zvezdo in rdečo zastavo. In seveda je Igor, ki sem mu dala ilegalno ime Miha, splezal na stolp. Obesil je tri zastave in ob sestopu raz-žagal stopnice, da jih ne bi mogli več sneti. Oče Sancin je medtem stražil po via Costa-lunga, da ne bi policisti in fašisti odkrili, kaj se dogaja ...in hvala bogu, akcija je uspela. Drugi dan so ljudje hodili mimo in se čudili, prišli so policisti in šest ur niso mogli sneti zastav: nekateri so se smejali, nekateri so se bali, zlasti fašisti, ki so se zavedali, da je v mestu organiziran odpor. Isto se je ponovilo 1. maja 1944. Ampak nacisti so bili Igorju na sledi. Nekega dne so prišli k njim domov, da bi ga aretirali. Hoteli so ga odpeljati in takrat je prosil, če lahko gre na stranišče: iz 2. nadstropja je splezal po odvodni cevi za deževnico in zbežal. Aretirali so najprej očeta, nato še mater. Očeta so ustrelili med dvainse-demdesetimi talci na Opčinah, mati je končala v Rižarni. Naslednji dan smo bili spet zbrani pri Rožančevih, zopet smo imeli sestanek, bil je »coprifuoco«, bilo je že okrog 21. ure, ko je nekdo potrkal na vrata in je mati Rožančeva rekla: Zdaj je pa prišla policija. A na vratih je bil Igor-Miha, izpod plašča vzel tri vrečke zlata in rekel: To je pa zlato, ki sem ga od doma prinesel in ga bom dal za Osvobodilno fronto, za utrditev slovenske valute. Takrat je ravno najvišja slovenska oblast sprejela odločitev, da bodo ustanovili banko in da bo slovenski dinar kot veljavna valuta. Na mizo je stresel te tri vreče, bili so tudi briljanti zraven, in mati Rožančeva mu je rekla: a si sploh pomislil, da je to premoženje tvoje družine in da ga boš zdaj daroval OF? Rekel je: Kaj mi pa vse to bogastvo pomaga, če nimam nikogar. S kupa je vzel me-daljon in rekel, da mi ga daruje v spomin na svoje starše. V medaljonu sem videla sliko očeta in matere in sem rekla: Hvala ti za tvojo velikodušnost, ampak mene na vsakem koraku iščejo, aretirali me bodo. Pride morda čas po vojni in ga boš daroval svoji ženi. Res ga je vzel, potem pa rekel: Te tri vreče zlata dam samo pod pogojem, da jih Morana nese na osvobojeno ozemlje. To smo povedali tudi okrožnemu odboru OF in Branko Babič je rekel, da moram res na pot, ampak s kurirko: ona naj nosi te vreče zlata. Šli sva proti osvobojenemu ozemlju, proti Čepovanu: peš iz Trsta čez Kras in se med potjo ustavljale in prespale po družinah. Pridemo v Gorico, tudi tu smo prespale pri neki družini in tisto noč sem ime- la čudne sanje: zbežala sem z zapora. Zjutraj sem bila nemirna, čim prej sem hotela na pot. Šli sva peš do Črnuč in se začeli vzpenjati proti Čepovanu. Lezli sva v hrib, po snegu, in zagledali četo vojakov: nisva vedeli, ali so fašisti, partizani, domobranci, zato sva požrli prepustnici za osvobojeno ozemlje. Bili so belogardisti in fašisti in ka-petan je začel spraševati, kam greva. Rekla sem, da imam doma družino, zato greva po hrano. Čudil se je moji lepi slovenščini, rekoč: Ti si pa visoka funkcionarka in imaš s seboj celo kurirko, a ne? Seveda sem zanikala, rekoč, da sem pač učiteljica na Krasu ... a ni verjel. »Non posso, sono la moglie del questore di Gorizia.« Aretirani sva bili in ker nisva bili vklenjeni, sva se hoteli rešiti zlata. Vedela sem, da mi je Igor zaupal veliko odgovornost, zato sem jih med dvema padcema sama zakopala v sneg. Tretjo pa sem v Črnučah, kjer je bilo polno zajetih partizanov in sem si izprosila, da grem na stranišče, izročila neki ženski, najbrž poštarici: boljše, da jo ona dobi kot Nemci ... Peljali so nas v goriški zapor: bila nas je dolga vrsta, spremljala pa sta nas samo dva domobranca ali fašista. Rekla sem, pa zbeži-mo! Sekretar OF, imena ne bom povedala, je rekel: Tiho bodi, baba! Prav, pa tiho bodi baba, sem si mislila. V celici je bilo veliko deklet, med njimi tudi dve iz Gorice, naslednje jutro pa me pridejo iskat v celico in me dva Nemca peljeta po goriških ulicah na zaslišanje. Takrat nam nasproti pride množica ljudi, ne vem, če je bila procesija ali pogreb in jaz ...frk, sem zbežala. Zgleda, da sem tekla kot Emil Zatopek in me nista ujela. Gorice nisem poznala: kaj zdaj? Potrkala sem na vrata s slovenskim imenom in ženski povedala, da sem zbežala iz zapora. Svoj nov kostim sem želela zamenjati za drugo obleko, a je rekla: Zgini partizanska kurba, drugače te prijavim policiji! Na koncu mi je dala moški klobuk, a bil je tako grozen, da ga nisem hotela nositi ... Po cesti je takrat prišla ženska v krznenem plašču in spet sem povedala, da sem zbežala iz zapora. Slovenščine ni znala, jaz le nekaj italijanščine, a sem jo prosila, naj mi pomaga do partizanov. »Non posso, sono la mo-glie del questore di Gorizia.« Gledali sva se, naposled se me je usmilila in me pospremila do bloka, kjer so ji vsi fašisti salutirali. Ne vem, zakaj, a nisem mogla verjeti, da bi me predala fašistom. Rekla je, naj mi bog pomaga, a da naprej ne more. Brez težav sem prišla v Renče, kjer je bila partizanka Ana, a je bil ravno »rastrela-ment«: četniki in Nemci so iskali bunker, ki je bil skrit v hlevu. Prav tja noter so me skrili, mater, s puškami so tolkli po tleh, da bi slišali votel zvok! Dolgo je trajalo, potem pa vse utihnilo. Mislila sem, da bodo zažgali vas, a je prišla Ana in povedala, da so odšli. Jaz pa sem na okrajnem odboru OF povedala, kje sem zakopala zlato. Ponj so poslali 8-letne-ga pionirčka, ne vem, kje je hodil, a vrnil se je z obema vrečama. Novico so sporočili v Čepovan in na belem konju je prijezdil partizanski oficir, ne bom povedala imena, a še danes ga vidim: vzel je prstan in uro in rekel, to bo pa moje. Če mi verjamete ali ne, ampak v tistem trenutku so mi prišle solze jeze ali ne vem česa: tvegala sem življenje, on pa kar tako vzame ... Tudi pri drugih akcijah so vam pomagali kurirčki. Res so nam večkrat priskočili na pomoč. Spominjam se na primer režiserja Franca Giraldija, star je bil 8, morda 9 let: s tramvaja številka 6, ki je vozil v Barkovlje, je stresel vrečo naših letakov, na naslednji postaji pa izstopil. Akcija je bila opravljena, izmišljali smo si neverjetne stvari, da bi imele odmev med ljudmi, da bi pač vedeli, da obstaja neko odporniško gibanje ... Zaupane so vam bile številne akcije, na primer tista, ki ste jo izvedli v veži tržaške kvesture. Nekega dne je na naš sestanek mladincev prišel Danilo, ki je bil sekretar Skoja za Primorje, in določil, kdo naj izvede napisne akcije. Svojo sem morala opraviti v bližini kvesture v Ulici XXX Ottobre, ki je bila najvišja fašistična oblast v Trstu. Po zidovih bližnjih ulic sem morala napisati živela OF, dol s fašisti, živela antifašistična mladina Trsta in podobno: z rdečo barvo, seveda. Naročeno pa mi je bilo, naj isto napišem tudi v veži kvesture. Pred vhodom sta stalno patru-ljirala dva fašista, pot je bila prosta le hip. Dolgo sem hodila tam naokrog s kanglico barve, roke sem imela umazane, naposled sem smuknila noter, napisala vse tri velike parole in ponovno smuknila na cesto. Bežala sem, kar naprej sem čutila, da nekdo hodi za menoj, vse bolj sem bežala in hitela do Marije 15 N edelja, 25. aprila 2010 GORIŠKI PROSTOR / Magdalene, kjer smo se dobili pri Alenki Tomšič. Kot ostali sem tudi sama povedala, kako sem opravila akcijo, takrat pa je Danilo povedal, da mi je on sledil: prepričati se je hotel, ali si bom res upala napisati vsa gesla v kvesturi. In ker sem jih, me je predlagal v Skoj, ki je bila mladinska komunistična organizacija, a jaz tega nisem vedela: politika me ni zanimala, mislila sem, da je to organizacija najbolj borbenih mladincev ... Vas ni bilo nikoli strah? Mislim, da so se največji heroji najbolj bali. Ni me sram priznati: jaz nisem bila heroj »de natura«, po naravi. Bila sem dekle, mladinka, pri triindvajsetih letih, ki sem se tudi bala za svoje življenje. Ampak tako si bil odgovoren, navdušen ... zavedala si se, da moraš zadolžitev opraviti. In sem jo opravila. Naposled so vas ponovno aretirali. Sredi aprila 1945 sem zvedela, da brat, za katerega sem mislila, da je padel v Bosni, dela pri OF za Goriško in Benečijo. Zmenjena sva bila, da pošlje kurirko pome: vedno si moral biti do minute točen, jaz pa sem bila zelo nervozna in sem naredila usodno napako, da sem prišla na Trg sv. Antona pol ure prej. Zagledala sem moškega v civilu, zdel se mi je znan, gledala sva se ...bil je tisti belogardi-stični oficir, ki me je aretiral v Črnučah! Naredila sem napako in zbežala, on pa me je kmalu ujel: Kurba partizanska, ne boš mi ušla! Začela sva se tepsti, jaz pa: Aiuto gente, mio marito me vol copar! Gledali so, pomagal ni nihče. Strgala sem mu jopič, v tistem prideta dva nemška vojaka ...in kasneje sem se znašla na komandi SS na Trgu Oberdan. Zaprli so me v tisti izredno majhen bunker brez dnevne svetlobe, le na vratih je bila majhna odprtina z mrežo. Dan in noč je kapljala voda, še danes ne morem dopovedati svojim otrokom, da ne morem poslušati kapljanja vode. Pred mano je tam partizan znorel. Po enem tednu se je vrnil tisti belogardist in mi ponujal svobodo in denar, če bi mu pomagala zbežati: to je bilo teden pred koncem vojne, vedeli so, da jo bodo zgubili. Meni so rekli, da sem obsojena na smrt, zato sem čakala smrt in nisem hotela izdati sebe, svojega prepričanja, tovarišev. Minila sta dva dneva in SS me peljejo na zasliševanje, nič me niso tepli ...morda je bilo že tisto kapljanje dovolj. Polkovnik mi je razkazoval fotografije: moj stric, moja se-strična, vsi naši tovariši. Rekla sem, da ni kogar ne poznam. Čudil se je: saj ste vendar visoki funkcionar OF! Čisto nič nisem, čisto slučajno so me aretirali, sem se izgovarjala. Zasliševal me je, vztrajal, naj priznam, bila sem vsa iz sebe, nisem mogla dihati: prosila sem, če lahko grem k oknu na svež zrak. »A mislite skočiti skoz okno in narediti samomor?« Veste kaj, sem rekla, tako pa res ne umirajo partizani. »Da vam povem čisto po pravici, ko bi imeli take ljudi kot ste vi, ne bi izgubili vojne.« Tudi on mi je ponujal denar, jaz pa sem rekla, da čakam na izvršitev smrtne obsodbe ... Od bombonjere v Koroneju do balkona na Velikem trgu Preselili so me v koronejski zapor. Še danes vidim poln pograd stenic, ne morete si misliti, kaj pomeni, da te stenice ob-grizejo. Vsake pol ure je nekdo odprl vrata, dan in noč so gledali skoznje. Upala sem, da me peljejo na streljanje ... a je vstopil tovariš Milanovič, minister v jugoslovanski vladi in povezava med Rdečim križem in komando mesta Trst. Prinesel mi je bombo-njero in zvedela sem, da me iščejo za menjavo z nemškim generalom. 30. aprila so mi Nemci res dali prepustnico in me izpustili iz zapora, kjer sem naletela na kamion belogardistov z brzostrelkami. Zapuščali so svetoivansko kasarno in bežali proti Italiji, med njimi je bil moj sošolec, ki me je eno leto iskal po Trstu. Ne vem, kaj bi se zgodilo, če bi me videl ... Medtem smo vedeli, da se mestu približujeta 9. korpus in Bazoviška brigada, Nemci pa so branili sodišče, pristanišče in Sv. Just. Škof Santin je šel k Sv. Justu v imenu odbora Comitato di liberazione nazionale, a posredovanje ni bilo uspešno, nemška vojska se ni predala. Mi smo že prej iskali stike s CLN, a pravega sodelovanja ni bilo, pač pa je nekaj domačinov CLN sodelovalo z nami pri osvoboditvi. Prav tako so z nami sodelovali mladina, ženske, delavci. Center je osvobodilo trideset domačinov, ki so sodelovali s komando mesta Trst, drugod so se nadaljevali boji. Bitke je vodila naša armada, sodelovalo pa je osem tisoč aktivistov, slovenskih in italijanskih. 1. maja so se ljudje zgrinjali na Veliki trg, se srečevali, se objemali, bili srečni, da je Trst osvobojen, da so preživeli. Pred mestno hišo se je zbrala ogromna množica, Boris Kraigher pa mi je rekel: Ti boš govorila v imenu OF. Bila sem na balkonu mestne hiše, nisem bila pripravljena, ljudje pa so že kričali živio Morana. No, zbrala sem se in k sreči so me večkrat prekinjali, tako da sem se lahko vsakič ponovno zbrala in nadaljevala svoj govor, ki je bil seveda prežet z našimi boji, trpljenjem, željo po miru. Ob meni sta stali Ema Tomažič in Cita Perkan, ki se ju na sliki ne vidi, a tudi Ivan Regent in komisar 9. korpusa (njegovega imena se ne spomnim). Ko sem ob koncu stopila na trg, so me delavci nesli na ramenih, vsi smo jokali od veselja, vsak, ki je sodeloval z OF, je preživel težke trenutke, a bili smo živi, srečni. (Na pripombo, da smo v Trstu doslej mislili, da je bila velika manifestacija 3. maja 1945, je Morana dejala, da je bil v njeni glavi vedno zapisan datum 1. maj in da se živo spominja, da so bili boji še v teku; op. nov.) Ko pa smo korakali po Korzu, so bila okna tržaških hiš zastrta, tu pa tam je visela kaka slovenska zastava, a si jih lahko preštel na prste ene roke. To smo občutili. Toliko smo žrtvovali: 72 talcev na Opčinah, 4 na via Massimo DAzzeglio, 42 na via Ghega, toliko žrtev je šlo mimo njih, zdaj pa so bili za zastrtimi okni: za njih smo bili še vedno ščavi, še vedno manjvredna rasa, čeprav smo se borili proti fašizmu. Ko pa so v mesto vkorakali No-vozelandci, je bil ves Trst v italijanskih zastavah, ljudje so bili na ulicah, se veselili. Kakšen občutek ste imeli v tistih štiridesetih dneh? Ste vedeli, sumili kaj se dogaja pri kraških breznih? Bila sem članica komande mesta Trst, odgovorna za informacije in stanovanja. Čisto po pravici, nisem vedela. Edino to sem vedela, da so k Sv. Ivanu, v kasarno, kjer so bili prej domobranci, vozili te fašiste, kot smo takrat pravili. Da so jih peljali nato na streljanje, pa nismo vedeli ... Jaz obsojam vsako nasilje, tudi fojbe. Bila so sodišča, lahko bi jih bili postavili pred sodišče, dobro vemo, kdo so bili odgovorni. Po osvoboditvi ste bili v Trstu zelo aktivni: najprej pri Primorskem dnevniku, nato kot kulturna delavka. Takoj po osvoboditvi je Kraigher določil, da grem na Primorski dnevnik, ki je bil naslednik Partizanskega dnevnika. Morda zato, ker sem med vojno sodelovala pri izdajanju Tržaške mlade pesti. Spomini na leto 1945 Postala sem urednica notranjepolitične in kulturne strani, spominjam se, da sem ogromno pisala, predvsem o zgodovini šolstva na Primorskem, o zgodovini časopisov in glasil. Uredništvo je bilo na Trgu Goldo-ni, moj prvi urednik je bil Stanislav Ren-ko.Spominjam se, kako je zavezniška vojaška oblast oktobra 1945 ukinila časopis, ker je Primorski dnevnik zapisal, da je vodstvo slovenskih šol prevzel kolaboracionist Baraga ... Po nekaj mesecih je bilo treba ustanoviti Slovensko prosvetno zvezo, tako da sem delala samo na kulturnem področju. Izredno aktivni so bili Jože Pahor, moj stric Anton Piščanc, moj bodoči mož Stane Bidovec, Drago Pahor in drugi. Ustanavljali smo društva, zbore, to je bila taka aktivnost, tako izredno sodelovanje! To navdušenje je prihajalo do izraza tudi, ko smo manifestirali za sedmo republiko, zato da bi bil Trst del FLRJ. S srcem, prepričanjem, zavednostjo smo se tepli, da bi bil Trst jugoslovanski, po vseh vaseh so bili napisi Tukaj je Jugoslavija. Na eni strani so manifestirali nacionalisti, ki so hoteli Italijo, na drugi mi. Večkrat je prišlo tudi do obračunavanj. Medtem so zavezniki raje sodelovali s CLN in nas počasi izrinili iz vseh palač. Boriti smo se morali za prostore, za vsak razred slovenske šole. Naši so zaveznikom ponudili sodelovanje pod pogojem, da priznajo civilno oblast, ki je izšla iz teatra Rossetti, kjer se je 17. maja zbrala zakonodajna skupščina: 1.348 izvoljenih delegatov je izvolilo mestni osvobodilni svet, v katerem so bili domačini, Tržačani, a ga zavezniki niso hoteli priznati. Ponudili so nam sicer šolstvo in policijo, a naši so rekli vse ali nič ...in potem smo imeli nič. Nov pomemben mejnik v vašem življenju je bil junij 1948 Bili smo v palači na Ponterossu in dobimo sporočilo: Stalin je napadel Tita, Jugoslavijo so izločili iz Kominterne. Vsi smo jokali, tudi fantje, saj nismo mogli verjeti, da je to mogoče, potem ko smo se borili za Tita in Stalina. Ljudje niso mogli dojeti, a za vzroke nismo vedeli. Večina se je odločala za Stalina, tudi na primer na Primorskem dnevniku smo bili vsi zanj, ko pa so se zadeve bolj razčistile, je prišel Babič iz Ljubljane in so bili vsi na strani Jugoslavije in Tita. Na Primorskem sem samo jaz ostala za Kominform in so me izključili. Izvolili so me v predsedstvo Vidalije-ve Komunistične partije Svobodnega tržaškega ozemlja, a nisem sprejela: vedno je bil v meni dvom, nisem mogla popolnoma dojeti, da je Tito res izdajalec. Prišlo je do sporov, sovraštva celo v družinah. Namesto, da bi bili enotni, smo bili razbiti in prav to je najbolj ustrezalo nacionalistom. Mož je tesno sodeloval z Vidalijem, ker je slednji hotel vzpostaviti stik s Slovenci. Rabil ga je, potem pa sta prišla v navzkrižje, ker Vidali ni odobraval slovenskih predavanj, društev: Bidovec je stalno poudarjal pravice in zahteve Slovencev, zato so ga obsojali, da je nacionalist. Naposled ga je Vidali izključil. Ostali smo na cesti, zelo drago smo plačali svoje izbire, a mi ni žal, da se mu je Bi-dovec uprl. S svojimi štirimi otroci ste se naposled vrnili v Maribor. Mitja Vošnjak, jugoslovanski konzul v Trstu, s katerim sem med NOB sodelovala in me je zelo dobro poznal, mi je garantiral, da se mi ne bo nič zgodilo, če bom šla v Jugoslavijo. Kakšno je bilo življenje leta 1945? Kakšni občutki so spremljali prebivalce naših krajev, ko je bilo 1. maja končno vojne konec? Kakšne spomine hranijo na tiste prve povojne mesece? Posodite nam svoje fotografije, posredujte nam svoje spomine! Spoštljivo in z veseljem jih bomo iztrgali pozabi. Zglasite se v naših uredništvih ali pošljite nam svoje fotografije na www.primorski.eu! Končala sem pravno fakulteto, a kljub temu nisem mogla dobiti zaposlitve. Od očetove penzije nas je živelo sedem. Na intervencijo mojega brata, ki je bil prorektor univerze v Ljubljani, sem dobila službo v Metalni kot urednica tovarniškega časopisa. Kakšno svobodo so vam dopuščali v takratni Jugoslaviji pri novinarskem delu? Bila sem glavna urednica, ampak nad menoj je bil odgovorni urednik. On je bil v partiji, jaz pa sem leta 1948 iz solidarnosti z Bi-dovcem sama izstopila iz nje. Glede na to, da sem imela tak staž, so mi pač dali tutorja ... Ogromno sem delala, časopis je bil na 36 straneh, po tri dni sem bila v tiskarni in delala korekture. Tudi dvakrat na teden so me klicali na Udbo, na okrožnem sodišču so me obravnavali, zasliševat me je prišel državni tožilec iz Ljubljane. Vse sem prepričala, zato ni čudno, da mi je tovariš David nekoč rekel: Veš Morana, ti bi še mrtvega prepričala! Vedno sem imela občutek, da se ne damo. In če si imel hrbtenico, če se nisi dal uklonit, če si zagovarjal svoje stališče, si jih prepričal. Tudi takrat, ko me je delavski svet izključil in sem izgubila službo v Metalni: imela sem svoj zagovor, med katerim sem prebrala pismo prof. Vatovcu s FDV: ko bi mi imeli take novinarje Levstikovega kova kot je Bidovčeva, bi bilo v naši deželi drugače. Ko je delavski svet to slišal, so še enkrat glasovali in sem ostala. Kako danes gledate na vprašanje sprave med Slovenijo in Italijo? Mislim, da bi bilo tako dejanje koristno. Zakaj si ne bi pogledali v oči, si povedali, bili so pač taki časi, a zdaj živimo na tem majhnem koščku in imamo vsi zadosti, ali naj bi vsaj imeli ... Pojdi naprej, ampak zločine moraš priznati. Willy Brandt je pokleknil in se opravičil Poljakom, tega pa ni storil noben italijanski predsednik, niti Pertini. Mi smo vedno zločinci, naši štirje Bazoviški junaki ostajajo zločinci. Jasno, obtožujem, da niso italijanske oblasti zmogle toliko poguma, da bi enkrat rekle: Bili so borci za svobodo, demokrati ...če že ne heroji. Medtem pa je Collotti na Siciliji dobil srebrno odlikovanje za hrabrost: človeku enostavno ne gre v glavo, da je to mogoče. Kako gledate na današnji Trst? Malo sivo je v tem Trstu, a vedno se z veseljem vračam. Še se srečujemo stari tovariši, Sida, Ditka Giraldi, Licia Kerševan, ki je bila sekretarka mladinske italijanske organizacije, s katero smo sodelovali. Najbolj si zadovoljen, ko imaš prijeten občutek, da vendarle ni bilo vse zaman. Da je bilo hudo, a tudi lepo. Vse manj nas je, je pa prijetno. Še smo živi. Mlademu človeku pa lahko samo želim, da ne bi nikoli doživeli tega, kar smo mi. Čeprav se povsod po svetu še vedno borijo in tudi pri nas se ljudje borijo za kos kruha. In vprašaš se, kako je mogoče, da so se neki tajkuni polastili tega, kar smo prispevali s skupnimi močmi: imeli smo nižje plače, da smo lahko kupovali stroje, gradili tovarne, univerze. Vprašaš se, kako je mogoče, da zdaj propada, kar smo z žulji zgradili iz ruševin. Jugoslavija je odbila ameriško pomoč, sami smo gradili, moja mama in oče sta bila udarnika, zidali so, gradili šole. Če bi bilo še nekaj osnovne poštenosti, se danes to ne bi dogajalo. Mislim, da smo bili mi bolj pošteni: imel si oblast, ampak od nje nisi imel nič, čisto nič si nisi prisvojil. Ti pa so si prisvojili ljudsko premoženje. To je meni nerazumljivo. 540 Nedelja, 25. aprila 2010 GORIŠKI PROSTOR Priprava vina za stekleničenje zahteva veliko pozornosti, če hočemo doseči, da je vino v steklenici stabilno, lepega videza, z značilnim sortnim vonjem in okusom. Ker sta meseca april in maj ugodna za ti opravilo, še posebej za vina našega območja, je priporočljivo, da vinarji upoštevajo nekatera pomembna pravila. POMEMNA OPRAVILA V KLETEH Kako ravnati z vinom v pomladnih mesecih Svetovalna služba Kmečke zveze / POSEG POLITIJA (CIA) PRI MINISTRICI Visoki stroški in zamudne obveznosti za odstranjevanje nevarnih odpadkov na kmetijah Predsednik Konfederacije kmetov Italije (CIA) Giuseppe Politi je na ministrico za okolje Stefanio Presti-giacomo naslovil pismo o problemih, ki so vezani na odstranjevanje nevarnih odpadkov s kmetijskih posestev. Politi je zaprosil za srečanje za skupno obravnavo zapletene tematike, da bi resorni ministrici predložil stališče svoje stanovske organizacije, ki ga lahko strnemo v sledečih točkah: - pred kratkim uvedeni kontrolni sistem sledljivosti odpadkov (SI-STRI) predvideva zelo zahtevne in zapletene obveznosti, ki administrativno zelo hudo bremenijo kmetijska gospodarstva v državi; - pri manjših in zelo majhnih obratih pa gre dodati omenjeni obremenitvi še stroške , ki se jim ti obrati, z razliko od večjih, ne morejo izogniti, kar bo dodatno poslabšalo njihov že itak močno načet gospodarski položaj; - z uvedbo novega kontrolnega sistema bodo stopile v veljavo tudi izredno težke kazni, za določanje katerih se ne spoštuje logičnega kriterija sorazmernosti in postopnosti prekrškov; Vsled omenjenega je po mnenju predsednika Politija nujno vnesti predloge, ki so jih že izdelale njegova in druge sorodne stanovske organizacije o poenostavitvi obveznosti v zvezi z odstranjevanjem odpadkov kot tudi o možnosti uvedbe novih kriterijev za njihovo razvrščanje. Kmečka zveza se zavzema za poenostavljanje upravljanja z nevarnimi odpadki in išče v sodelovanju z drugimi krajevnimi ustanovami najenostavnejši in ekonomsko najmanj obremenjujoč način rešitve tega problema. O poteku in rezultatu tozadevnih prizadevanj bo zveza pravočasno seznanila svoje člane. Svetovalna služba KZ Biološki procesi v vinu so se zaključili tako, da dobiva vino v tem letnem času svoje dokončne organolepti-čne značilnosti. Edini biološki proces, za katerega je normalno, da je še v te- ku, je biološki razkis, ki je značilen zlasti za teran, čeprav se v tem času pojavlja predvsem pri belih vinih. Pri tem procesu se jabolčno-mlečna kislina razgradi v mlečno in v ogljikov dvokis, s tem pa vino pridobi mehkejši, prijetnejši okus. Če pri vinih opažamo napake ali bolezni, je treba nemudoma in pravilno poseči. Najpogostejša napaka je motnost, ki jo odpravimo z uporabo primernega čistila. Še pogosteje pa se dogaja, da je v vinu zaradi pretokov, opravljenih v zimskih mesecih, ponavadi premalo žveplovega dvokisa (SO2), kar izpostavlja vino oksidaciji, z vsemi negativnimi posledicami, ki jo spremljajo. Zato priporočamo vinogradnikom, naj jim strokovna služba Kmečke zveze izmeri količino omenjenega dvo-kisa in jim v primeru prenizke vsebnosti določi odstotni odmerek, ki se ga morajo strogo držati, kajti nepravilna doza lahko ima neželene posledice. Glede na to, da se bližamo toplemu vremenu, preti nevarnost, da pride v vinu do raznih cikov (ocetni, mlečno-kislinski, manitno vrenje), od katerih je najpogostejši ocetni. Izkušnje nam kažejo, da je ta bolezen zlasti v toplih vinogradniških območjih, kakršno je naše, zelo razširjena, zlasti pri vinih z nizko alkoholno stopnjo in v slabih vinskih kleteh. Ocetni kis nastane kot posledica delovanja ocetnih bakterij, ki imajo ugodne razmere za svoj razvoj ob prisotnosti zraka in ob višjih poznopo-mladanskih in letnih temperaturah. Zato moramo skrbeti, da je temperatura v kleti v teh mesecih čim nižja ter da preprečimo dotik vina z zrakom. Ob koncu pa še nekaj okvirnih navodil za vinarje, ki nameravajo stekle-ničiti vino, saj sta april in maj ugodna meseca za to opravilo, še posebej za vina iz našega območja. Priprava vina za stekleničenje zahteva veliko pozornosti, če hočemo doseči, da je vino v steklenici stabilno, lepega videza, z značilnim sortnim vonjem in okusom. V pripravi vina za stekleničenje je zajetih več postopkov, najvažnejši pa so: stabilizacija vina na termolabilne beljakovine, na vinski kamen, na vsebnost SO2 ter na kovine. Poleg tega mora vinar skrbeti, da je vino zanesljivo mikrobiološko stabilno, sicer pride lahko do velikih težav in neželenih posledic. Ne moremo seveda tudi mimo priprave steklenic za polnjenje, kar je zahteven in odgovoren postopek. Steklenice morajo biti razkužene, da ne pride v stekleničenem vinu do organolep-tičnih negativnih sprememb. Podroben prikaz navedenih postopkov gre preko namena teh nasvetov, s katerimi želimo le opozoriti kletarje na probleme, ki spremljajo nego vina v tem letnem času. Zato jih vabimo, naj se po potrebi posvetujejo z strokovnjaki, kar velja še zlasti za stekleničenje, ki je postopek, pri katerem je potrebno veliko znanja in izkušenj. Slednjih pa vinar nima vedno v zadostni meri. Svetovalna služba KZ DO 15. MAJA Čas za podatke o mlečnih kvotah Kmečka zveza opozarja rejce, ki prodajajo mleko na kmetiji, in torej razpolagajo z kvoto za neposredno prodajo, da je treba najkasneje do 15. maja poslati na Deželo in podjetje AGEA obrazec s tozadevnimi podatki. Zato vabi zainteresirane rejce, naj njenim uradom takoj sporočijo potrebne podatke o prodaji mleka na kmetiji ter o številu molznic in s tem omogočijo izpolnitev in pravočasno izročitev dokumentacije omenjenima ustanovama. Rejce naprošamo, da nam sporočijo omenjene podatke najkasneje do 12. maja. Kmečka zveza je rejcem na razpolago za morebitna pojasnila v zvezi s kvotami mleka za neposredno prodajo. Teh kvot se je treba namreč strogo držati in jih rejec v nobenem primeru ne sme preseči. Svetovalna služba KZ STROKOVNI NASVETI Pelargonija, kraljica balkonov Pelargonije sodijo med najbolj razširjene in priljubljene lončnice, saj pogostokrat krasijo naše hiše od pomladi vse do jeseni. Spadajo v družino GE-RANIACEAE, ki obsega približno 600 vrst. Za vrtnarje je najbolj zanimiv rod PELARG ONIUM, med katerimi so zelo priljubljene bršljanke. NABAVA RASTLIN - Za uspešno gojenje in obilno cvetenje moramo rastline pravočasno kupiti. To storimo proti koncu aprila ali na začetku maja. Sadike vzgajajo v rastlinjakih, kjer so življenjski pogoji različni od zunanjega sveta. Če pelargonije prepozno kupimo, lahko slabo rastejo in se ne zlahka opomorejo od spremenjenega življenjskega okolja. Če pa jih prezgodaj kupimo, lahko rastline dobijo šok zaradi razlike v temperaturi med rastlinjakom in zunanjim okoljem. Rastline, ki kupimo, naj bodo močne, stebla naj ne bodo pretirano dolga, krošnja rastline naj bo proporcionalno velika s koreninami. V obratnem primeru bi lahko pomenilo, da so v rastlinjaku prekomerno zalivali in gnojili. Če pa imamo doma rastline iz prejšnjega leta, jih sedaj obrežemo in postavimo na prosto. Če so noči še hladne, postavimo pelargonije v notranje prostore in jih zavarujemo proti mrazu. PODNEBNE ZAHTEVE - Pelar-gonije so zahtevne za svetlobo, ne marajo pa previsokih temperatur. V primeru zelo toplega poletja lahko porumeni kak list, kar negativno vpliva na cvetenje. Zato rastline postavimo v ustrezen prostor. Če je poleti pretoplo, jih raje postavimo v prostor, kjer imajo nekaj ur dneva tudi senco. Odpornost do visokih temperatur povečamo tudi tako, da vazo denemo v večjo vazo, vmesni prostor pa napolnimo s peskom. OSKRBA - Pelargonije zahtevajo zmerno zalivanje. Voda ne sme zastajati na krožniku, zemlja pa se ne sme povsem posušiti. Med zalivanjem moramo paziti, da ne močimo listov. To bi lahko pospešilo razne bolezni. Dobro je, da na dno vaze denemo plast kamenčkov ali drugi material za boljšo drenažo. Za uspešno gojenje je zelo važno tudi, da pelargonije pravilno gnojimo. Prvo glavno gnojenje opravimo spomladi, potem pa ponavljamo približno vsakih 15 dni od maja do konca avgusta. Lahko uporabljamo mešana gnojila, še najbolje pa je, da uporabljamo specifična gnojila za pelargonije, ki vsebujejo vse hranilne snovi v pravilnem razmerju med seboj. RAZMNOŽEVANJE - Pelargoni-je po navadi razmnožujemo avgusta. Z zelo ostrim nožem odrežemo vejico enoletnih poganjkov, oz. tistih, ki še niso cveteli. To storimo tik pod členkom. Zemlja za pripravo sadik naj bo peščena. Sadike hranimo čez zimo v senčnem in ne pretoplem prostoru. Tudi odrasle pelargonije prezimijo v svetlem prostoru, ki naj ne bo ogrevan. Temperatura pa ne sme pasti pod 2 stopinji Celzija. V zimskem času zalivamo zelo malo. VARSTVO - S toploto se lahko začnejo širiti tudi bolezni in nekateri škodljivci, posebno ob vlažnem vremenu. Najprej je važno, da ukrepamo preventivno. Kupimo le lepe in zdrave rastline. Ob presajanju moramo dobro očistiti vaze, ki jih ponovno uporabljamo. Pelargonij ne smemo pretirano gnojiti in zalivati. Ob toplem in deževnem vremenu se lahko širi RJA (Puccinia pelargonii-zonalis). Na zgornji strani listov se pojavijo rumeni madeži, na spodnji strani pa opazimo pod madeži črne pike. To so glivični razmnoževalni organi, iz katerih se širijo nove spore in dajejo nove infekcije. Zelo je priporočljivo, da bolne liste odstranimo. Ob hujših primerih škropimo z bakrovimi ali drugimi površinskimi pripravki, na primer na podlagi mankozeb. Škropljenje ponovimo vsakih 10 - 12 dni. Med zalivanjem pazimo, da ne močimo listov. Posebno ob vlažnem vremenu in tam, kjer ostane rosa zjutraj precej časa, moramo dnevno opazovati liste, da ne bi imeli bolezenskih znakov. Včasih se lahko pojavi tudi BO-TRITIS (Botrytis cinerea), ki preide v rastlino predvsem preko ran, a tudi preko suhih listov in cvetja. Na listih se pojavijo obširni madeži. Cvetje ovene in rastlino objame siva plesen na raznih točkah. Bolezen lahko preprečimo tako, da očistimo rastlino starih listov in ovene-lih cvetov. Pazimo, da ne povzročamo ran. Po potrebi škropimo s pripravki na podlagi iprodiona. ČRNA GNJILOBA (Xanthomo-nas campestris p.v. pelargonii) je pa bolezen bakterijskega izvora. Bolezen se širi preko okuženih sadik ali okužene zemlje za presajanje, predvsem preko ran. Bolezenski znaki se pokažejo predvsem na spodnjih listih v obliki madežev, ki se širijo iz zunanjega roba navznoter. Listi se nato posušijo. Bolezen se širi tudi na stebla, rastlina ali njeni deli ovenijo. Bolezen preprečimo tako, da uporabljamo zdrave sadike in kupljeno zemljo. Vaze moramo dobro očistiti z vodno raztopino varekine. Pazimo, da ne povzročimo ran na rastlinah in bolne rastline takoj odstranimo. Pelargonijo napadejo tudi GOSENICE (Chrysodeixis chalcites) zelene barve, ki so zelo požrešne na liste. Večkrat je dovolj, da gosenice ročno poberemo in jih odstranimo. V hujših primerih lahko na primer poškropimo z biološkim pripravkom na podlagi bakterije Bacillus thuringiensis var. kurstaki. Magda Šturman 17 N edelja, 25. aprila 2010 GORIŠKI PROSTOR / Črna gora je dežela tisočerih naravnih lepot, pa tudi drznih in visokih gora, ki po geološki sestavi kar precej spominjajo na Julijce. Zato je dežela tudi planinsko izredno zanimiva. Planincem ponuja SPDT res lepo priložnost, da se udeležijo desetdnevne ekskurzije, ki bo po tako po planinskem kot turističnem programu izredno zanimiva. SEPTEMBRA DESET PLANINSKIH IN TURISTIČNIH DNI Potepanje po Črni gori Slovensko planinsko društvo Trst V začetku septembra prireja Slovensko planinsko društvo Trst desetdnevni izlet po planinah in naravnih ter turističnih znamenitostih Črne gore. Izlet je SPDT pripravilo v sodelovanju s pobratenim PD Integral, saj letos mineva trideset let od pobratenja obeh društev. Planince bo vodil Rašo Adrovič, ki je že večkrat organiziral podobne izlete v to planinsko izredno zanimivo državo, pomagali pa mu bodo po potrebi tudi domači črnogorski lokalni vodniki. Odhod iz Trsta in nato iz Ljubljane z avtobusom bo v četrtek, 2. septembra zvečer. Po nočni vožnji se bomo za kratek čas ustavili v Sarajevu in se nato preko Više-grada, znanega po znamenitem mostu na Drini iz Andričevega romana, pripeljali v Črno goro, najprej v Berane in pozno popoldan v Plav na severni strani pogorja Pro-kletij. Po dolgi vožnji se malo postanka pri-leže, tako da bo sobota bolj turistično obarvana. V bližini so ogleda vredni znameniti Alipašini izviri in samostan Sveta Trojica ter Plavsko jezero. V nedeljo 5. septembra bo pa že na sporedu prva poslastica za planince. Ena skupina se bo podala z avtobusom do vasice Vusanje, od koder bo vzpon na najvišji vrh Črne Gore Zla Kolato (2535 m) in na drugi vrh po višini Dobro Kolato (2528 m). Druga skupina bo imela lažji vzpon do Hridskega jezera (1970 m). V primeru, da bi bilo več zanimanja za vzpon na najvišji vrh v Prokletijah bi lahko prva skupina šla na Maja Jezerce {2694 m} , ki se nahaja na albanskem ozemlju, druga skupina pa bi šla na Buni Jezerce, ki je tudi v Albaniji. Če pride do te spremembe, morajo imeti udeleženci, ki se bodo prijavili za vzpon na Maja Jezerce, s seboj čelade, cepine, dereze in gamaše. Naslednji dan se bomo podali preko Beran in Durdevih stupov (na obeh točkah se bomo na kratko ustavili), do Kolašina z ogledom Biogradskega jezera, ter nadaljevali vožnjo do smučišča Jezerine. Sledil bo vzpon do EKO katunov na Biogradski gori (1777 m), kjer nas v tem narodnem parku čaka namestitev. Po zajtrku se bomo po lahkih in prijetnih poteh povzpeli na več vrhov Biogradske gore: Troglav (2072 m), Zekovo glavo (2117 m) in Crno glavo (2139 m). V sredo je predviden sestop v dolino in vožnja proti Kolašinu-Mojkovac do mosta Durdeviča tara, zgrajenem leta 1938 nad slikovitim kanjonom reke Tare. Na mostu je bil postavljen najvišji oder na svetu. Vožnja se bo nadaljevala do Žablja-ka, kjer bo namestitev v hotelu. Popoldne je predviden še vzpon na Curevac s pogledom v kanjon reke Tare. Žabljak je odlično izhodišče za izlete v pogorje Durmitorja in res, v četrtek se bomo podali z avtobusom do sedla, kjer je novi planinski dom, od koder bomo začeli vzpon na najvišji vrh Durmitorja - Bo-botov kuk (2527 m). Če bo še volja in moč, bomo sestopili mimo Ledene pečine, ki se nahaja na najvišji točki v Evropi (2303 m) do Crnega jezera. Druga skupina bo imela lažjo varianto: Izlet do Ledene pečine (2303 m) mimo Crnega jezera. Možna je tudi še ena varianta in sicer lažji izlet na Savin kuk (2313 m), ki je odlično razglediš- če. Če bo kdo preutrujen ali bi se rad šel le turista, se bo lahko sprehodil okrog Crne-ga jezera, tako Malega kot Velikega. Z Durmitorja se bomo v petek odpeljali do Nikšiča in obiskali samostan Ostrog, v vasi Njeguši pa si bomo ogledali rojstno hišo črnogorskega vladike Petra II. Petroviča Njegoša ter okusili znameniti njeguški pršut. V Cetinju bomo kasneje obiskali muzej kralja Nikole ter se nato z avtobusom podali na Lovčen, kjer je na vrhu zgrajen znameniti Mavzolej Petra II Petroviča Njegoša, največjega črnogorskega pesnika, ki je napisal znameniti »Gorski venac«. Prespali bomo v eko-vasi v Nje-gušah. V soboto 11. septembra bo na sporedu dolg povratek domov, vendar bomo zjutraj še opravili kratek postanek v starem delu Kotorja, ki je vreden ogleda ter nadaljevali vožnjo do Dubrovnika. Tudi tu bo kratek postanek z ogledom mesta. Sledila bo vožnja po avtocesti do Ljubljane in Trsta, kamor bomo prispeli v poznih večernih urah. Izlet bo torej delno planinski, delno turističen. Tisti, ki se želijo vzpenjati na najvišje vrhove Črne gore, naj poleti pridno trenirajo in opravljajo daljše ture. Izlet pa je primeren tudi za tiste, ki bi radi le uživali ob lažjih sprehodih in ogledih turističnih krajev. Vsi udeleženci morajo seveda imeti plačano članarino SPDT in PZS. Poskrbljeno bo tudi za skupno zavarovanje. Še par besed o opremi. Za potovanje priporočamo lahka športna oblačila in obutev. Za planinske ture pa planinsko obutev, pohodniške palice, nekaj proti vetru, mrazu in dežju, komplet prve pomoči, kapo, rokavice, sončna očala, zaščitno čepico pred soncem, kreme z visokim zaščitnim faktorjem, plastenko ali termos, rezervno perilo in vrečke za smeti. Za težje ture tudi čelado in čelno svetilko ter cepine, dereze in gamaše. Hrano za turo bo možno kupiti v trgovinah v Plavu, Kolašinu in Žablja-ku. Najbolj praktično je, da se vsa prtljaga spakira v nahrbtnik in manjšo potovalko. Ne pozabite seveda veljavnega potnega lista, nekaj mark za Bosno, nekaj kun za Hrvaško in več € za Črno Goro! Podrobnejša pojasnila lahko dobite pri odbornikih SPDT in na sestanku, za udeležence izleta ki bo v četrtek, 6. maja ob 20. uri, v društvenih prostorih v Boljuncu. Ker je mest na razpolago omejeno, se čimprej prijavite, ne bo vam žal! Št. 90 i.podlistek * . -M. r . qorica@ssorq.eu mjkl.v-.tl m-L-r 1 -^h.uhrnf; 25. 4. 2010 Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA SKK in MOSP Fotoutrip zaključka in nagrajevanja udeležencev natečajev za mlade umetnike V četrtek, 8. aprila, sta v Peterlinovi dvorani v Trstu potekala občna zbora SKK in Mosp, med katerim je bil podan zaključek letošnjih natečajev za mlade umetnike ter nagrajevanje. Predsednici Mospa Maruški Guštin smo tako postavili nekaj vprašanj. Mosp in SKK sta povzela zimsko delovanje, kako ocenjuješ zaključek? Potek in zaključek natečajev sta bila zelo pozitivna. To potrjuje veliko število literarnih prispevkov, ki jih je bilo kar 43. Med temi so bile poezije še posebno na višini. Podobno lahko rečem tudi za likovne izdelke, čeprav jih je bilo malenkost manj, vendar še zmeraj zelo zadovoljivo število. Iskani cilj spodbujanja ustvarjalnosti v mladih je bil tako dosežen in primerno je bilo, da smo, ob nagrajevanju, naredili še vsebinski povzetek, ki je obogatil potek občnega zbora. Kakšno je danes zanimanje mladih za kulturne in umetniške dejavnosti? Zanimanje mladih je precejšnje, čeprav se navzven ne opazi. To vidimo prav na podlagi sodelovanja na naših natečajih. Lahko mirno rečemo, da imamo med nami kar nekaj skritih talentov, ki imajo v sebi pogoje, da se razvijejo v kvalitetne umetnike. Za mlade, ki bi se radi udejstvovali v umetniških zvrsteh je pomembna sicer naravna nagnjenost, pa tudi spodbuda, ki prihaja od zunaj. Zelo cenimo vse tiste profesorje, ki dijake spodbujajo, naj se udeležujejo naših natečajev. To nam je v veliko pomoč, ko na začetku natečajev naredimo nekaj reklame po naših šolah. Dodala bi, da je v naši sredi, kar precej priložnosti za ustvarjalno udejstvova-nje. Zato sem prepričana, da kdor ima kakršenkoli umetniški navdih, mu ne manjka priložnosti, da ga lahko primerno vzgoji in razvije. Kako razmišljate za poletne čase? Slovenski kulturni klub, ki združuje višješolsko mladino, ima aktivno gledališko skupino. Pred kratikim so imeli premiero, ki ji je režirala in podpisala tekst mlada Patrizia Jurinčič. V Mospu bo delovanje potekalo preko običajnih krožkov, ki jih je kar precej. Časnikarski krožek ima nalogo, da ureja RAST, mladinsko prilogo revije Mladika. Mednarodni krožek se bo tudi letos udeležil tradicionalne evropske pobude "Voices of Europe", jeseni pa bo pripravil seminar, za katerega je še treba določiti temo. Plesna skupina nadaljuje z vajami in se pripravlja na poletne nastope. Gledališka skupina ima v programu ponovitev igre Krvava uganka v režiji Lučke Susič. Poleg tega bi dodala še Drago mladih, ki bo kot običajno razdeljena na poletni in na jesenski del, ko bo potekal Festival mladinske umetnosti. i.nformacije Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 370846, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške pro-svete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307 Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: zcpz_go@libero.it gorica SCGV Emil Komel vabi v sredo, 28. aprila 2010 ob 18.00, na klavirski nastop »Ko violina zaigra ...«. Nastopil bo violinist Aleš Lavrenčič, ob klavirski spremljavi Hilarija Lavrenčiča. Nastop spada v sklop Snovanj 2010 in bo potekal v knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici. Vstop je prost. trst Društvo slovenskih izobražencev, v sodelovanju s SLORI-jem, vabi v ponedeljek, 26. aprila, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na večer na temo »Podoba našega otroka na Tržaškem«. O istoimenski raziksavi Danila Sedmaka in Emidija Susiča, bosta poleg avtorjev govorila Marijan Kra-vos in Lorena Ravbar. Začetek ob 20.30. Sklad Mitja Čuk prireja 2. mednarodno gledališko srečanje Festinva-lOp v Prosvetnem domu na Opčinah. Častni gost bo igralec Danijel Malalan. V sredo, 28. aprila 2010 ob 10.00: dramska skupina Barvana klapa (VZS-CEO Mitja Čuk) z igor »V vetru je resnica« ter dramska skupina I Girasoli z igro »Pinocchio«. V četrtek, 29. aprila 2010 ob 10.00: dramska skupina Az-zurro (Centro residenziale Villa S. Maria della Pace, Medea) z igor »Dramski prizori«. Sledita nastopa dramske skupine OVI Jarše (Zavod za usposabljanje J. Levca, Ljubljana) s predstavo »Muca Copatarica« ter društva gluhih in naglušnih Severne Primorske s predstavo »Komu bo uspelo dobiti plašč?«. Letošnji FestinvalOp predvideva še glasbeno medigro Martine Feri ter glasbeni zaključek s skupino U'pnska mularija. Pozdravni nagovor bo podala predsednica Sklada Mitja Čuk, Stanislava Sosič Čuk. Spet omamno vabljiv vonj po frtalji Pd Rupa-Peč Kot je že dolgoletna tradicija, se s prihodom pomladi prebudijo tista zelišča, ki so potrebna za pripravo dobre in okusne frtalje. Prav tako, ob bli-žanju praznika sv. Marka Evangelista, vaškega zavetnika v Rupi, se začenjajo priprave na tradicionalni Praznik frtalje. Po tem prazniku je domče prosvetno društvo Rupa-Peč poznano po Goriškem in Tržaškem ter seveda v bližnjih čezmejnih občinah. Praznovanje se bo začelo 25. aprila ob 9.00 s slovesno sv. mašo in procesijo v čast farnemu zavetniku. V popoldanskih urah pa se bo začel bogat program, ki so ga pripravili organizatorji. Ob ponudbi domačih dobrot, si bodo lahko zvesti obiskovalci ogledali kulturne utrinke delovanja PD Rupa-Peč in gostujočih skupin. Ti utrinku bodo zaobljemali nastop otroških zborov in starejše plesne skupine AKŠD »Vipava« (25. april), nastop ženske gledališke skupine KD Oton Župančič (1. maj), nastop mlajše plesne skupine AKŠD »Vipava«, ki jo vodi Jelka Bogatec in likovni extempore (2. maj). Igor Gabrovec, deželni svetnik SSk, bo v soboto, 1. maja, podal pri- ložnostno misel glede sedanjega stanja naše narodne skupnosti. Veliko zanimanje bo prav gotovo vladalo za tekmovanje v cvrtju najboljše frtalje, ki bo potekalo 25. aprila. Gotovo bo to priložnost za izkušene kuharice, pa tudi za kašnega kuharja, da pokažejo osebne spretnosti pri pripravi te priljubljene domače jedi. Pd Rupa-Peč je tudi letos poskrbelo za lep in bogat praznik in iz vsega srca zaželimo predsednici Martini in drušvenim odbornikom, da jim bo vreme, kar najboljše ugodilo. DVS Bodeča Neža v Belgiji na Evropskem glasbenem festivalu Dekliška vokalna skupina Bodeča neža se bo letos udeležila evropskega glasbenega festivala mladinskih in otroških pevskih zborov v belgijskem Ne-erpeltu. Na festivalu, ki bo potekal od 30. aprila do 2. maja in prehaja letos že v 58. izvedbo, nastopajo mladinski in otroški zbori iz evropskih, pa tudi neevropskih držav. Letos se je na tekmovanje prijavilo preko sto zborov, trije so iz Slovenije. Bodeča neža bo tekmovala v kategoriji dekliških zborov pod 25. letom: program bo obsegal skladbe iz različnih zgodovinskih obdobij, s poudarkom na slovenskih in tujih sodobnih skladateljih, svoje mesto pa bo imela tudi slovenska ljudska pesem. Več o festivalu samem je mogoče dobiti na spletišču www.emj.be. Po lanskem uspehu na mednarodnem festivalu Slovakia Cantat ter na regijskem tekmovanju primorskih pevskih zborov, kjer je DVS Bodeča neža prejela zlata priznanja, se pevke veselijo novega izziva. Poleg tekmovalnega nastopa, pomeni udeležba na takih festivalih doživeto medkulturno pevsko srečanje. Ob izvedbi takih projektov gre posebna zahvala vsem, ki moralno in praktično podpirajo zbor ter ustanovam, ki uresničitev finančno omogočajo. Pevke in odbor se zato rad posebej zahvaljuje g. Mariji Ferluga Udovič ter Slovenski prosvetni matici iz Trsta. Prva letošnja Števerjanskega vestnika SKPD F.B. Sedej iz Števerjana V drugi polovici meseca marca je izšla prva letošnja številka Šte-verjanskega vestnika, glasila domačega društva F.B. Sedej. Štever-jansko glasilo nadaljuje tako svojo več kot štiridesetletno zgodovino poročanja o življenju briške vasi in njenih prebivalcih. Tudi tokratna izdaja ima pestro in razgibano vsebino, v kateri najdemo številne tematike, od poezij goriške pesnice Ljubke Šorli, do vaških prazničnih navad med ad-ventom, Božičem in postom ter poročil o delovanju društva in njegovih različnih odsekih. V oči pade razpis na letošnji jubilejni 40. Festival narodno-zabvane glasbe »Števerjan 2010«, ki bo potekal od 2. do 4. julija. Visoka in okrogla obletnica bosta prav gotovo spodbuda, da bo na letošnjem Festivalu vladalo posebno vzdušje. V drugem delu Vestnika naj- demo še prispevke števerjanskih osnovnošolcev, kuharske recepte in igre za kratek čas. KULTURNI Št. 199 u Nedelja, 25. aprila 2010 Življenje je moje Pri Zvezi slovenskih kulturnih društev pripravljamo projekt, pod naslovom Življenje je moje. Prvi del projekta NARIŠI NOV DAN bo potekal 28. aprila 2010 v sodelovanju z Zavodom 7 iz Solkana v sklopu kampanje NE-ODVISEN.SI. Projekt je odločno podprla SKGZ - Slovensko kulturno gospodarska zveza, saj se kljub veliki finančni krizi zaveda, da vsaka investicija v mlajše generacije je gotovo najbolj perspektivna oblika investicije za slovensko narodnostno skupnost v Italiji V prepričanju, da smo lahko učinkoviti na tem področju samo, če nastopimo že v prvih letih šolanja s strokovnim in večletnim načrtom, je SKGZ ponudila to priložnost vsej šolski populaciji na Goriškem, njihovim staršem in seveda vsem šolnikom. Jeseni, 13. oktobra 2010, bomo v sodelovanju s fundacijo Z GLAVO NA ZABAVO priredili poučno in zabavno srečanje za mlade od 11. do 14. leta, na katerem bodo strokovnjaki -animatorji dokazali mladim, da je dobra zabava možna brez alkohola in mamil. Priporočamo ogled spletne strani: www.zgnz.si Kaj se bo dogajalo v sredo, 28. aprila 2010 v Kulturnem domu v Gorici? ZSKD prireja v sodelovanju s Kulturnim domom, Glasbeno matico, Športnim združenjem Dom, ZSŠDI-jem, z Dijaškim domom ter z večstopenjskimi šolami didaktičnega ravnateljstva Gorica in Doberdob tri srečanja za otroke, mlade in odrasle, kjer bodo strokovnjaki spregovorili o ljubezni, spoštovanju, prijateljstvu, zaupanju in odvisnosti. Priporočamo ogled spletne strani: www.ne-od- visen.si V zgodnjih jutranjih urah bo lutkar Boris Kononenko z lutkovno predstavo "Nariši nov dan" spregovoril otrokom osnovnih šol o prijateljstvu, zdravi prehrani, varnosti na cesti, učenju, alkoholu in cigaretah.Opozoril jih bo tudi, da neznancem ni treba zaupati. Nato bodo strokovnjaki mladim srednješolcem spregovorili o pomenu zdravega in svobodnega življenja brez odvisnosti, ki ga lahko dosegamo le z odgovornostjo, sprejemanjem samega sebe in koristnim preživljanjem prostega časa. Zvečer, ob 20.30 pa bomo gostili priznane strokovnjake, ki bodo na svojevrsten način podali dragocene življenjske napotke o zahrbtnih pasteh odvisnosti. Spregovorili bodo o vrednotah kot so ljubezen, spoštovanje, prijateljstvo in zaupanje ter v ospredje postavili slehernega človeka, ki živi zdravo in neodvisno življenje. Ker smeh blagodejno vpliva na naše zdravje in počutje, so oblikovalci poskrbeli tudi za smeh in zabavo! Prireditev je namenjena odraslim od 19. leta dalje. BREZPLAČNE VSTOPNICE lahko dvignete v uradih Kulturnega doma, od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure ter v uradih Zveze slovenskih kulturnih društev. Na sliki z leve proti desni: mag. Bojan Žlender: mag. prometne psihologije Miha Kramli: vodja Centra za zdravljenje odvisnosti Nova Gorica Robert Friškovec: duhovnik in koordinator za duhovno oskrbo na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij Vlasta Nussdorfer: višja državna tožilka RS Fani Čeh: višja medicinska sestra mag. Tone Kladnik: vodja terapevtskega programa na področju zasvojenosti z alkoholom Nataša Tič Raljan: igralka, ki je ustvarila približno 70 radijskih, približno 35 gledaliških in več televizijskih in filmskih vlog. Ali veš da ••• 1....človek, ki je več kot eno leto na drogi, ne bo nikoli več ozdravel? Lahko bo le absti-niral. 2.. droga je prebrisana. Prve tri mesce bo res spreminjala žalost v veselje in nemoč v moč. Po treh mesecih uporabe pa teh "pozitivnih" učinkov ne bo več in ostane samo še zadetost. 3.. vzgoja ni problem, ampak IZZIV! agenda Mnenja o projektu Nariši nov dan »Pesmico smo se že naučili in si ogledali vašo in sedaj malo tudi našo spletno stran. Vsem, ki si prizadevate za lepši jutri, želimo veliko lepih mavričnih dni.« (učiteljica, OŠ Kanal) »Navdušeni smo nad projektom. Sodelujemo vsi člani družine!« (mama, Logatec) »S kampanjo NE-ODVISEN.SI ste prišli ravno ob pravem času.« (ravnateljica, OŠ Miren) »Kdaj bo dogodek kje v naši bližini? Povedali so mi, da je bilo super. Pet parov (staršev) nas je, ki si želimo zamujeni dogodek ogledati.« (mama, Dobrovo) »Včeraj sem bila na vaši prireditvi in vas moram zelo pohvaliti. Škoda je le, da si dogodka niso ogledali prav vsi starši naše občine. Moja otroka sta celo popoldne govorila o vas.« (mama, Logatec) ZBORI ZSKD, KI BODO NASLEDNJI KONEC TEDNA NASTOPILI NA KONCERTIH PRIMORSKE POJE 2010: Nedelja, 16. maja 20.00 uri v Zagrebu Moški pevski zbor Fran Venturini, Domjo-Dolina Priporočamo vam, da sproti preverite morebitne zamenjave in spremembe (zlasti pred vašim koncertom) na spletni strani Zveze pevskih zborov Primorske www.zpzp.si . INTERCAMPUS 2010 Letos se bo Mednarodni mladinski glasbeni laboratorij Intercampus odvijal predvidoma od 11. do 17. julija 2010. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE za osnovnošolce se bodo odvijale okvirno od 23. do 28. avgusta 2010. Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org www.zskd.eu 20 Nedelja, 25. aprila 2010 GORIŠKI PROSTOR Na slikah: pod naslovom Santiago de Compostela, glavno mesto Galicije; spodaj naslovnica revije Razprave in gradivo / PREDSTAVNIKI GALICIJSKIH ORGANIZACIJ OBISKALI BRUSELJ Široko zastavljena anketa kaže na pomen šole pri ohranjanju jezika Bojan Brezigar Galicijci ne nameravajo odnehati. Po zelo uspelih demonstracijah za ohranitev poučevanja galicijskega jezika v šolah, katerih se je udeležilo več desettisoč ljudi -šlo je za najštevilnejšo demonstracijo v zgodovini te dežele na skrajnem severozahodu Pirenejskega polotoka, so se organizatorji pobude Queremos gaklego (zahtevamo galicijščino) podali v Bruselj, kjer so na novinarski konferenci v palači Evropskega parlamenta obrazložili svoje nasprotovanje odločitvi novega desničarskega predsednika dežele Alberta Nu- neza Feijooja, ki želi znatno omejiti poučevanje galicijskega jezika v šolah. Napovedali pa so že, da bodo svoje zahteve predstavili tudi Svetu Evrope v Strasbourgu in Unescu v Parizu. Delegacijo iz Galicije je v Evropskem parlamentu spremljala evropska poslanka galicijskega nacionalističnega bloka BNG Ana Miranda, solidarnost pa sta jim izrekla tudi poslanca skupine zelenih - Evropske svobodne zveze, ki združuje stranke manjšin, Katalonec Oriol Junqueras in Korzičan Francois Al-fonsi. Predstavniki Galicije so na novinarski konferenci opozorili, da je večjezičnost, za katero si prizadeva Evropska unija, nekaj popolnoma drugega kot stališča deželne vlade v Galiciji, ki dejansko s to besedo omejuje poučevanje galicijskega jezika v regiji in torej vodi v smer, ki je povsem nasprotna od smeti, ki so jo nakazali strokovnjaki Sveta Evrope. Delegacija se je v evropskem parlamentu srečala s člani delovne skupine za manjšine; to srečanje je v odsotnosti predsednike Kinge Gal vodil njen sopredsednik Carl Ha-glund, predstavnik švedske stranke na Finskem, ki je sicer član liberalne in demokratske skupine, sprejel pa jo je tudi sodelavec evropske komisar- ke za kulturo in izobraževanje An-droulle Vassiliou, ki je v Evropski komisiji pristojna tudi za dvojezičnost. Član delegacije Carlos Callon je na teh srečanjih poudaril, da Galicijo vodi nazadnjaška in perverzna vlada. O bruseljskih srečanjih samih pa se je izrazil zelo pozitivno in opozoril na popolno podporo stališčem, ki so jih iznesli. Srečali so se tudi z Ga-licijci, ki živijo v belgijski prestolnici ter na teh srečanjih zabeležili navdušenje glede svojih pobud in »veliko zaskrbljenost« zaradi omejevanja galicijskega jezika v šolstvu. Sicer pa so prav v teh dneh objavili raziskavo o dejanski rabi gali-cijskega jezika v Galiciji. Rezultati so zanimivi, saj je bila anketa, izvedena v letu 2008, zelo poglobljena in tudi razdeljena po štirih pokrajinah, kolikor jih šteje Galicija. Tu bomo obravnavali predvsem podatke za vso deželo, ki se začnejo z naslednjim: leta 2008 je 30 odstotkov prebivalcev Galicije govorilo samo v galicijščini. To pomeni, da so ta jezik uporabljali v družini, na delovnem mestu in v družbenih dejavnostih. Leta 2003, na prejšnji anketi, jih je bilo 43 odstotkov. Ta podatek je zaskrbljujoč, čeprav ga nekoliko popravlja podatek o odstotku tistih, ki galicijščino vsekakor uporabljajo več kot španščino; leta 2003 jih je bilo 18,2 odstotka, leta 2008 pa 26,4 odstotka. Naraslo je tudi število tistih, ki uporabljajo več španščino kot galicijščino, in sicer od 18,7 na 22,5 odstotka. Praktično nespremenjeno (19,6 oziroma 20,1) je ostalo število tistih, ki govorijo samo španščino. Tako da lahko rečemo, da se število prebivalcev Galicije, ki govorijo manjšinski jezik, v petih letih ni spremenilo - še vedno jih je skoraj 90 odstotkov, pač pa znaten del teh ljudi uporablja tudi španščino. Zanimiv je razdelek po starosti. Med ljudmi, ki stalno govorijo gali-cijščino, prevladujejo starejši: Skoraj 53 odstotkov prebivalces, starejših od 65 let, govori samo manjšinski jezik. Tu pa je treba opozoriti, da gre v veliki meri za upokojence in torej za rabo jezika v družini in v družbeni dejavnosti, ne pa več na delovnem mestu. Zaskrbljujoč pa je drugi podatek: skoraj 30 odstotkov otrok od 5. do 14. leta starosti govori samo španščino in ta podatek opravičuje veliko kampanjo za ohranitev obveznega pouka galicijščine v šolah; če bi ga omejili, bi bil ta odstotek še večji in padec manjšinskega jezika bi postal še kako zaznaven. Zelo zanimiv pa je odgovor na vprašanje, kateri jezik ljudje uporabljajo pri pisanju. Kar 82,9 odstotka vprašanih običajno piše v španščini in komaj 15 odstotkov pri pisanju uporablja pretežno galicijščino. Anketirance so tudi vprašali, ali so zamenjali odnos do jezika in zakaj se je to zgodilo. 41 odstotkov jih je odgovorilo, da so se za to odločili sami, 27 odstotkov pa je odločitev pripisala zaposlitvi. Sledijo drugi odgo- vori, od vpliva prijateljev do selitev. Glede razumevanja jezika je 66 odstotkov anketirancev odgovorilo, da zelo dobro razumejo galicijski jezik, samo 5,2 odstotka pa ga sploh ne razume. Število tistih, ki dobro razumejo jezik, je bilo leta 2008 za celih 15 odstotkov nižje kot leta 2003, medtem ko se je odstotek tistih, ki jezika sploh ne razumejo, skoraj podvojil. Če jezik razume 66 odstotkov ljudi, ga dobro govori 54 odstotkov, 35 odstotkov pa ga govori, a ne dobro. Tu pa je zanimiv podatek, da se v petih letih odstotek tistih, ki jezika sploh ne govorijo, ni bistveno spremenil (od 10,4 na 10,9). Še bolj zanimiv pa je podatek, da je odstotek tistih, ki dobro govorijo galicijščino, najvišji v starostni skupini od 15 do 29 let (59,6) in najnižji v starostni skupini od 5 do 14 let (45), kar kaže na težave pri medgeneracijskem prenosu jezika. In kje so se naučili galicijskega jezika? Tu je kar nekaj dejavnikov, zaustavili pa se bomo pri dveh, najpomembnejših, šoli in družini, z opozorilom, da so anketiranci lahko navedli več odgovorov. Če začnemo prim najmlajših, sta šola in družina na skoraj enaki ravni, pri 70 odstotkih. Že pri mladi generaciji, od 30 do 49 let, je opaziti razkorak: v družini se je jezika naučilo 81 odstotkov vprašanih, v šoli pa slabih 40 odstotkov. Razkorak narašča s starostjo in med anketiranci, starejšimi od 65 let, se jih je le 6 odstotkov naučilo jezika v šoli, kar 95 odstotkov pa v družini. Seveda, v času Francove diktature jezika v šoli niso učili. Kar zadeva rabo jezika v družbenih odnosih je 40 odstotkov anketirancev odgovorilo, da vedno uporabljajo galicijščino s prijatelji, 35 odstotkov v trgovini, 34 odstotkov pri zdravniku, 28 odstotkov (staršev) s profesorji in učitelji, 35 odstotkov v javni upravi in prav toliko v banki. V šoli in v javni upravi je nekoliko več tistih, ki vedno uporabljajo španščino, sicer pa je anketa pokazala, da v družbenih odnosih galicijščina prevladuje nad španščino. Na delovnem mestu pa je stanje bolj uravnoteženo in sta oba jezika na približno enaki ravni. Prav na koncu pa anketa vsebuje še podatke o rabi galicijskega jezika v šoli. 14,3 odstotka učencev obiskuje šolo, kjer poteka pouk samo v galicijskem jeziku, 46,6 odstotka pa šolo, kjer poteka pouk pretežno v ga-licijščini. 32,8 jih obiskuje šolo, kjer poteka pouk pretežno v španščini, samo 6,3 odstotka pa jih obiskuje šolo, kjer je španščina edini učni jezik. In tu se postavlja vprašanje reforme, ki jo želi izvesti deželna vlada in po kateri bi bila v vseh šolah španščina prevladujoči jezik, galicijščina in angleščina pa bi bila na drugem mestu z enako intenzivnostjo.Razumljivo je, da ljudje, za katere je galicijščina materni jezik, tega ne morejo sprejeti. Inštitut za narodnostna vprašanja - Razprave in gradivo 60 Raziskovanja na področjih zaščite manjšin, človekovih pravic, medetničnih odnosov in identitete Objavljamo vsebino 60. številke revije Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani Razpracve in gradivo. Dr. Mojca Medvešek iz Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani v svojem prispevku Ugotavljanje podobe slovenske skupnosti, ki živi na območju Furlanije Julijske krajine, na svetovnem spletu ugotavlja, da lahko internet zaradi svojih karakteristik učinkovito sodeluje v procesu oblikovanja etničnih identifikacij in hkrati omogoča oblikovanje virtualnih skupnosti. V prispevku avtorica predstavlja, kako slovenska skupnost v Furlaniji Julijski krajini (FJK) uporablja internet. Avtorico je zanimalo, katere vsebine izpostavlja na svetovnem spletu in kdo so nosilci obstoje ih spletnih strani? Preverjala je, ali lahko govorimo o oblikovanju virtualne skupnosti Slovencev v FJK ali obstaja na svetovnem spletu zgolj preslikava oziroma predstavitev fizično obstoječih institucij in delovanja slovenske skupnosti? Osredotočila se je na pregledovanje spletnih strani, ki jih ustvarijo pripadniki manjšine, pogledala pa je tudi, ali je zaznati prisotnost slovenske skupnosti oziroma jezika na spletnih straneh, katerih nosilec je večinska skupnost -konkretno je pregledovala deželne, pokrajinske in občinske spletne strani. Na podlagi pregledanih spletnih strani avtorica zaključuje, da Slovenci v Italiji uporabljajo internet za predstavitev svoje skupnosti, informiranje, medsebojno povezovanje in promocijo slovenskega jezika. Na svetovnem spletu najdemo predstavitve različnih dejavnosti in organizacij slovenske manjšine, od izobraževalnih ustanov, kulturnih in športnih društev, do medijev, podjetij, političnih strank, knjižnice, gledališča, osebnih predstavitev, turističnih predstavitev, itd. Avtorica pa ugotavlja, da ni zasledila oblikovanih virtualnih skupnosti oziroma aktivnih skupin na socialnem omrežju, kot je na primer Facebook. Tudi sicer se zdi komunikacijska razsežnost (forumi, blogi) manjšinskih spletnih strani manj izkoriščena. Kot manj izra- zita se je pokazala prisotnost slovenskega jezika in vsebin, ki zadevajo slovensko skupnost, na spletnih straneh italijanske lokalne uprave na območju FJK. Dr. Štefka Vavti iz Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu objavlja prispevek "Nisem 0815 Korošec ..." - primeri etnične identifikacije pri slovensko govorečih (post) adolescentih na dvojezičnem avstrijskem Koroškem. Avtorica v prispevku ugotavlja, da demografski in socioekonom-ski podatki kažejo za južno Koroško razvoj, ki bistveno ogroža obstoj slovenske narodne skupnosti, saj predvsem mlada populacija doživlja selitve v nemško govoreče centre, mešane zakone in upadanje števila rojstev. Poleg tega se mladostniki soočajo z globalizacijskimi procesi in individualizacijo, ki zmanjšujejo funkcionalnost slovenskega jezika. V prispevku avtorica na kratko opisuje metodološki pristop in ob primerih iz intervjujev prikazuje etnične identifikacije izbranih mladih pripadnikov sloven- ske narodne skupnosti na južnem Koroškem. Z biografsko-analitičnim pristopom je želela avtorica poglobljeno prodreti v doživljanje etničnosti pri (še) slovensko govorečih koroških mladostnikih in postadolescentih. Ob štirih rekonstrukcijah primerov avtorica prikazuje, da so se pogoji pripadanja v preteklih desetletjih spremenili. Avtorica ugotavlja, da medtem ko so v preteklosti cele družine zaradi asimilacijskega pritiska s strani večinskega naroda zanikale svoj etnični izvor, danes pritisk ni več tako jasen in viden, temveč se kaže v obliki strukturalnega nasilja. Avtorica ugotavlja, da predvsem mladostniki, ki izhajajo iz mešanih zakonov, živijo na obrobnem ali v nemško govorečem okolju, zanje so značilni prelomi v biografijah, niso vključeni v slovenske strukture ali so na katerikoli način izločeni iz »slovenskih klik«, se velikokrat distancirajo in so ambivalentni glede pripadanja. To pa ne pomeni odpovedi svojim slovenskim koreninam, kajti čustvena povezanost ostaja. Nada Vilhar Konec prihodnjič 21 N edelja, 25. aprila 2010 GORIŠKI PROSTOR / MILAN - Nagovor predsednika italijanske republike v gledališču La Scala 25. april praznik osvoboditve in ponovne združitve Italije Ganljiv spomin na prijatelja in predhodnika Pertinija - Več pozivov politikom MILAN - 25. april ni samo praznik osvoboditve Italije, ampak tudi njene ponovne združitve. Tako je med včerajšnjo proslavo v milanskem gledališču La Scala dejal predsednik republike Giorgio Napolitano. Njegov prihod v dvorano je publika pričakala stoje, nekaj žvižgov je bilo slišati le, ko se je rokoval z ministrskim predsednikom Silviom Berlusconijem. V svojem nagovoru se je Napolitano spomnil svojega predhodnika in osebnega prijatelja Sandra Pertinija, ki velja za najbolj priljubljenega italijanskega predsednika. Italiji je v čast, da ga je imela med svojimi predsedniki, je dejal Napolitano in spomnil na njegove številne vrline: bil je neutruden borec, poln zanosa, poguma, rado-darnosti. Politične, institucionalne, kulturne, vzgojne ustanove je pozval, naj širijo vedenje o Pertiniju in njemu podobnih osebnostih. Njihova moralna veličina je lahko italijanski družbi za zgled. Napolitano obžaluje, da Italija ni bila sposobna povsem ovrednotiti tiste svoje dediščine, ki ji je omogočila, da je v svetu dosegla več kot spodoben položaj. To velja tako za Perti-nija kot za pomembne strani v italijanski zgodovini. Izrecno je omenil proces, ki je pred 150 leti privedel do združitve Italije in tako idealno združil »risorgimento« in odporništvo. Odporništvo, ki je privedlo do zmage: nihče ne zanika odločilne vloge an-gloameriških zaveznikov, je dejal predsednik, a prav tako ne moremo dvomiti v odločilno in nesebično pomoč številnih Italijanov. Namig na sporne izjave Edmonda Ciriellija, predsednika Pokrajine Salerno, je bil očiten. Spoštovanja vrednim stranem italijanske zgodovine, predvsem pa njenim največjim protagonistom, naj Italija posveti tako imenovane me-moriale (po zgledu na primer ZDA), kraje spomina na velike može vsake države. Napolitano je citiral govor, ki ga je Berlusconi prebral v Onni ob lanskem 25. aprilu: Italija ima neizbrisen dolg do vseh tistih mladih, ki so žrtvovali svoja življenja, da bi rešili ugled domovine. Predsednik republike je zato pozval k enotnemu praznovanju 25. aprila kot pomembnega trenutka v zgodovini države. Politike pa je tudi ponovno pozval k odgovornemu preseganju starih razprtij. w m Predsednik republike Giorgio Napolitano med sinočnjim govorom v milanski Scali ANSA ITALIJA - Politični premor po spopadu Berlusconi-Fini Po sporu v Ljudstvu svobode Bersani za enotnost in odgovornost Opozicija mora biti pozorna na os Berlusconi - Bossi - Rutelli o Luci di Montezemolu RIM - Navidezno premirje po resničnem prepiru. Tako se kaže konec tedna v Ljudstvu svobode. Po četrtkovem ostrem političnem spopadu med predsednikom vlade Silviom Berlusconijem in predsednikom poslanske zbornice Gian-francom Finijem se politični opazovalci, pa tudi sami politiki, sprašujejo, ali bo odslej mogoča koeksistenca dveh različnih duš v največji italijanski stranki in ali bo le-to vplivalo na bodoče delovanje vlade. Velika večina podpira Berlusconija, Fini pa se noče umakniti s političnega prizorišča. Eden od njegovih najbližjih sodelavcev, podtajnik Italo Bocchino, je izjavil, da bo treba sedaj pospešiti pripravo strankinega kongresa, potrdil pa je lojalnost strankini večini. Po drugi strani pa rimski župan Gianni Alemanno, nekdanji Finijev pristaš, ki pa se je sedaj odločil za Berlusconija, upa, da »bo prišlo do čudeža, ki naj bi privedel do premostitve sedanjega spora v stranki.« Medtem se širi podpora dokumentu nekdanjih predstavnikov Nacionalnega zavezništva, ki so se oddaljili od Finija in potrdili podporo Pierluigi Bersani Berlusconiju. Od skupno 120 deželnih svetnikov in odbornikov jih je kar 100 podpisalo dokument, za katerega so dali pobudo nekdanji najožji Finijevi sodelavci Maurizio Gasparri, Ignazio La Rus-sa, Altero Matteoli, sam Alemanno in Giorgia Meloni. Tajnik Demokratske stranke Pier Gül, Tadic in Silajdžic za spravo in trajen mir na Balkanu ISTANBUL - V Istanbulu so se včeraj sešli turški predsednik Abdullah Gul, srbski predsednik Boris Tadic in predsedujoči predsedstvu BiH Haris Silajdžic. Voditelji so po srečanju sprejeli deklaracijo, v kateri so izpostavili pomen nacionalne sprave in pripravljenost za sprejetje ukrepov, potrebnih za zagotovitev miru, stabilnosti in blaginje na Balkanu. To je bilo prvo srečanje na tej ravni od vojne v BiH v 90. letih minulega stoletja. Turški mediji so ga že označili za zgodovinskega in izpostavili, da je to, da je do njega prišlo, rezultat večmesečnih prizadevanj Turčije. V dokumentu, ki so ga sprejeli trije predsedniki, so izrazili podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti BiH v okviru njenih mednarodno priznanih meja. Izpostavili so tudi pomen mednarodne skupnosti v BiH in delili mnenje, da je potrebno sprejeti nadaljnje korake za integracijo BiH v EU in Nato. Prav tako pa so dosegli dogovor, da bosta Tadic in turški premier Reccep Tayyip Erdogan sodelovala na spominski slovesnosti za žrtve genocida v Srebrenici, od katerega bo julija letos preteklo 15 let. Luigi Bersani pa je včeraj ocenil, da lahko privede razkol v Ljudstvu svobode do »nepredvidljivih izidov«, ki jih ne gre podcenjevati. V prvi vrsti je omenil okrepitev osi Berlusconi-Bossi. Nakazal pa je, kako naj bi se ji zoperstavili: »Potrebni sta enotnost in odgovornost!« V ta namen bo Bersani, po srečanju z vodjo Italije vrednot Antoniom Di Pietrom pred nekaj dnevi, nadaljeval s srečanji in preverjanji z drugimi opozicijskimi silami »znotraj in zunaj parlamenta«, da bi poiskali koliko toliko skupno opozicijsko pot. V tem okviru se je oglasil nekdanji vodja Marjetice Francesco Rutelli. Med skupščino Zveze za Italijo je priznal, da se je pogovorjal s predsednikom poslanske zbornice Finijem, ki pa bo »sam svoje politične sreče krojač«. Glede domnevnega vstopa donedavnega predsednika Fiata Luce Codrera di Montezemo-la v politično areno, da bi skupaj ustanovila nekakšen tretji italijanski politični pol, pa je Rutelli zaželel, da bi se več osebnosti odločilo za to, »saj Italija potrebuje ko-rajžne osebe.« Oče in mati mrtva, sinček hudo ranjen PADOVA - Mlada oče in mati sta umrla v hudi prometni nesreči na avtocesti Benetke-Milan, njun poldrugo leto star sinček pa je bil hudo ranjen. Zgodilo se je v noči na soboto v bližini Padove. Mlada družina (oče 34 let, mati 32) se je peljala proti Milanu, ko je v njun avtomobil v naletu trčilo drugo vozilo, ki ga je upravljal 30-letni moški. Starša sta bila pri priči mrtva, sinček se bori za življenje v bolnišnici v Brescii. Voznika avtomobila, ki je povzročil nesrečo, v katero sta bili vpleteni še dve vozili, so aretirali, ker je bil njegov alkotest pozitiven. Smrt Poljakinje V • I «v* v porušeni hiSi NEAPELJ - V neapeljskem predmestju se je zrušila stanovanjska hiša in zasula štiri osebe. Ena, poljska državljanka, je podlegla hudim poškodbam, preostale tri pa so povlekli žive izpod ruševin. Porušeno hišo so že pred časom podprli s tramovi zaradi vprašljive statičnosti, kljub temu pa je postala zavetišče nekaterih priseljencev iz vzhodnoevropskih držav, ki so v stavbo zasilno napeljali tudi plinsko cev. Gasilci pa so izključili možnost, da bi se hiša porušila zaradi eksplozije plina. NEMČIJA - Med dvema nuklearkama kilometrov dolga veriga nasprotnikov energije HAMBURG - Približno 120 tisoč nasprotnikov jedrske energije iz vse Nemčije je včeraj sklenilo 120 kilometrov dolgo človeško verigo med dvema nemškima jedrskima elektrarnama in tako protestiralo proti energetski politiki nemške vlade. Protestniki nasprotujejo podaljšanju obratovalnega časa nukleark, roke pa so sklenili od jedrske elektrarne v Krummelu blizu Hamburga pa do elektrarne v Brunsbuttlu pri ustju Elbe. Proteste je sprožila napoved des-nosredinske vlade kanclerke Angele Merkel, da namerava preklicati prejšnji zakon, ki bi omogočil zaprtje vseh jedrskih elektrarn v državi do leta 2020. ENERGETIKA - Sklenjen še zadnji sporazum za uresničitev projekta Avstrija in Rusija podpisali dogovor o gradnji plinovoda Južni tok Pri podpisu prisotna tudi Putin in Faymann - Ruski premier jutri gost Berlusconija DUNAJ - Rusija in Avstrija sta včeraj ob obisku ruskega premiera Vla-dimirja Putina na Dunaju podpisali medvladni sporazum o sodelovanju pri gradnji plinovoda Južni tok. S tem je sklenjen še zadnji potrebni sporazum za uresničitev projekta, ki bo ruski zemeljski plin v Evropo pripeljal mimo Ukrajine. Izvršni direktor ruskega Gaz-proma Alexej Miller in prvi mož avstrijskega OMV Wolfgang Ruttens-dorfer sta ob tem na Dunaju podpisala tudi temeljni sporazum o sodelovanju obeh državnih energetskih kon-cernov. Ob podpisu sta bila navzoča tudi ruski premier Vladimir Putin in avstrijski kancler Werner Faymann. Sporazum predvideva, da bo do konca leta 2010 narejena študija izvedljivosti avstrijskega kraka plinovoda Južni tok, od meje z Madžarsko pa do plinskega vozlišča Baumgarten. Tako naj bi določili tudi natančno traso ter ocenili stroške projekta. Dokončno naj bi dogovor o financiranju OMV in Gazprom dosegla v 18 mesecih. Plinovod Južni tok bo po napovedih sicer začel obratovati do konca leta 2015. Z letno kapaciteto 63 milijard kubičnih metrov naj bi po tej poti v Evropo prišlo okoli 35 odstotkov vsega ruskega zemeljskega plina. Putin je napovedal, da bo Avstrija po plinovodu Južni tok prejela do dve milijardi kubičnih metrov plina. "Gre za stabilno in zanesljivo oskrbo, ki bo igrala pozitivno vlogo v izboljševanju energetske varnosti Evrope," je na tiskovni konferenci po srečanju z Fay-mannom dejal Putin. Avstrijski kancler je medtem izpostavil, da ni nobenega konflikta interesov med projektoma Južni tok ter Nabucco, ki naj bi v Evropo pripeljal plin iz kaspijske regije. Spomnil je, da se Avstrija zavzema za diverzifikacijo virov oskrbe ter se zato poslužuje različnih možnosti. Trenutno sicer okoli 60 odstotkov zemeljskega plina Av- striji dobavlja prav Rusija. Putin je bil do projekta Nabucco, ki ga močno podpira EU, nekoliko bolj oster. "Nikakor ne nasprotujemo projektu," je dejal ruski premier. Kljub temu pa je ocenil, da je "brez pomena in nevarno" graditi plinovod, ne da bi bile vnaprej sklenjene dobavne pogodbe. Ruski premier je včeraj v Avstrijo pripotoval z enourno zamudo. Z dunajskega letališča se je najprej odpravil na srečanje s Faymannom, kasneje pa naj bi se srečal tudi z avstrijskim predsednikom Heinzom Fischerjem. Eden od pomembnejših vzrokov Puti-novega obiska v Avstriji je športne narave, in sicer evropsko prvenstvo v judu, ki trenutno poteka na Dunaju. Putin je bil včeraj prisoten na nekaterih dvobojih, pa tudi danes bo do popoldneva njegovo glavno zanimanje posvečeno judu. Danes zvečer pa bo odpotoval v Italijo, kjer se bo jutri srečal s predsednikom italijanske vlade Sil-viom Berlusconijem. (STA) 22 + Nedelja, 25. aprila 2010 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.15 Tv Kocka: Lutkovna predstava: Roparski viteza Jaromir - Lutkovna skupina iz Devina 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Lynx: dok. film »Boris Pahor -Trmasti spomin«, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 6.30 9.30 10.00 10.30 10.55 12.20 13.30 14.00 15.30 16.25 18.50 20.00 20.40 21.30 23.45 0.50 Aktualno: Quello che Aktualno: Unomattina Week End Aktualno: Magica Italia - Turismo & Turisti Aktualno: Linea verde Orizzonti Aktualno: A Sua immagine Sv. maša, sledi Regina Coeli Aktualno: Linea verde Dnevnik Variete: Domenica In - L'arena (v. M. Giletti) Variete: Domenica In - 7 giorni (v. P. Baudo) Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Kviz: L'eredita (v. C. Conti) Dnevnik in športne vesti Kviz: Soliti ignoti Nan.: Tutti pazzi per amore 2 (It., '09, r. R. Milani, i. A. Liskova, E. Solfrizzi) Aktualno: Speciale Tg1 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rai Due 6.00 6.10 6.45 10.05 10.40 11.30 13.00 13.30 13.40 13.45 17.05 18.00 18.05 19.35 21.00 21.45 22.35 Aktualno: L'avvocato risponde Aktualno: Inconscio e Magia Psic-he Variete: Mattina in famiglia, vmes Dnevnik Dok.: Ragazzi c'e Voyager Aktualno: A come Avventura Variete: Mezzogiorno in famiglia 20.30 Dnevnik Aktualno: Tg2 Motori Vremenska napoved Variete: Quelli che... aspettano, sledi Quelli che il calcio e... (v. S. Ventura) Šport: Stadio sprint Dnevnik in vremenska napoved Šport: 90° minuto, sledi Numero 1 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 Nan.: NCIS Nan.: NCIS - Los Angeles Šport: La domenica sportiva, sledi Domenica sprint ^ Rai Tre 6.00 1.45 Aktualno: Fuori orario - Cose (mai) viste 7.00 Variete: Aspettando e domenica papa 7.40 Aktualno: Mamme in blog 7.45 Variete: E' domenica papa 8.20 Risanke 9.00 Nan.: The Saddle Club 9.35 Film: Giovani mariti (kom., It./Fr., '57, i. G. Blain) 11.15 Aktualno: Tgr Buongiorno Europa, sledi Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 0.45 Aktualno: TeleCamere 12.50 Aktualno: Kilimangiaro Album 13.10 Šport: Kolesarstvo, VN Osvoboditve 14.00 19.30, 23.20 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.15 19.00 Dnevnik 14.30 Aktualno: In 1/2h 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Šport: Kolesarska dirka 17.00 Film: Il vento e il leone (pust., ZDA. '75, i. S. Connery) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Aktualno: Report (v.M. Gabanelli) 23.35 Variete: Glob, l'osceno del villaggio (v. E. Bertolino) u Rete 4 6.20 Dnevnik: Pregled tiska 7.00 Aktualno: Super Partes 8.00 Nan.: Tequila & Bonetti 8.50 Nan.: Nonno Felice 9.25 Dok.: Artezip 9.30 Dokumentarec 10.00 Sveta maša 11.00 13.30 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in prometne informacije 12.00 Aktualno: Melaverde 14.00 Film: La signora Pollifax (det., ZDA, '99, r. A.P. Shaw, i. A. Las-bury, T.I. Griffith) 16.10 Film: Il segreto di Santa Vittoria (kom., ZDA, '69, r. S. Kramer, i. A. Quinn, V. Lisi) 17.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Film: Il ritono di Colombo - Inda- gine ad incastro (det., i. P. Falk) 21.30 Aktualno: Quarto grado 23.25 Šport: Controcampo 1.20 Nočni dnevnik - Pregled tiska Canale S 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spiri-to 9.40 Dnevnik - kratke vesti 10.00 Aktualno: Verissimo (pon.) 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Aktualno: Domenica Cinque (v. B. D'Urso) 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Variete: Striscia la domenica 21.30 Film: Gli ostacoli del cuore (dram., ZDA, '09, r. S. Feste, i. P. Brosnan, S. Sarandon) 22.30 0.30 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.30 Film: A letto con il nemico (triler, ZDA. '90, r. J. Ruben, i. J. Roberts, P. Bergin) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved C/ Italia 1 4.50 10.20, 14.00 Šport: Motociklizem, VN Japonske 9.00 Nan.: Malcolm 12.25 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Šport: Guida al campionato 15.00 Šport: Grand Prix 15.55 Film: All'inseguimento della pietra verde (pust., ZDA,'84, r. R. Zemec-kis, i. M. Douglas, K. Turner) 17.10 20.30 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 19.00 Nan.: Sms - Squadra molto speciale (i. E. Salvi) 19.30 Film: Dick & Jane operazione furto (kom., ZDA, '05, r. D. Parisot, i. J. Carrey) 21.30 Resnicnostni show: La Pupa e il secchione - Il ritorno (v. P. Barale, E. Papi) 0.30 Film: Tandem (kom., It., '00, r. L. Pellegrini, i. L. Bizzarri, F.D. Farra) ^ Tele 4 7.00 Koncert klasične glasbe 8.30 Aktualno: Salus Tv 8.40 Aktualno: Musa Tv 8.50 Aktualno: Italia economia 9.40 Aktualno: Rotocalco Adnkronos 10.35 Mednarodni pokal plesa 2010 11.35 Šport: Ski Magazine 12.00 Angelus 12.25 Dok.: Samoa - Le isole del tesoro 13.10 Aktualno: Qui Tolmezzo 13.15 Glasb.: Musica, che passione! 13.30 Variete: Attenti al cuoco (pon.) 14.05 Variete: Camper magazine 18.00 Glasbeni spomini z Borisom Kopi- 14.30 Variete: Campagna amica tarjem 15.05 Glasb.: Cin-ci-la' 19.00 22.00, 0.05 Vsedanes - Tv dnevnik 17.00 Dok.: Borgo Italia 19.25 Tednik 17.30 Risanke 20.00 Vesolje je... 19.15 Aktualno: Aspettando...E domani e' 20.30 Istra in... lunedi 21.00 Dok. oddaja 19.45 Aktualno: ...E domani e' lunedi 22.15 Nedeljski športni dnevnik 23.00 Film: Innocence (dram., '00, r. P. 22.30 Dok.: Boris Pahor Cox, i. J. Blake) 23.30 Resna glasba 0.30 Film: Once a thief (akc., '91, r. J. 0.20 Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v Noo, i. T. Leung) slovenskem jeziku LA 7.00 10.10 10.30 11.15 13.00 13.35 17.05 18.00 20.00 20.30 21.30 23.40 0.35 1.30 La 7 Aktualno: Omnibus Week-End, sledi Omnibus Life Aktualno: La settimana Dok.: La7 Doc 15.20 Šport: Motociklizem, VN Nizozemske Dnevnik in športne vesti Nan.: L'ispettore Barnaby Nan.: Cuore d'Africa Film: A qualcuno piace caldo (kom., ZDA, '59, r. BV. Wilder, i. M. Monroe, T. Curtis) Dnevnik Resničnosti show: S.o.s. Tata Variete: Crozza Alive Aktualno: Reality Dnevnik in športne vesti Film: Passaporto per l'Oriente (kom., V.B./It., '51, i. B. Colleano) {p Slovenija 1 7.15 Ris. nan.: Živ Žav - Telebajski 9.50 Otr.odd.: Žogarija 10.45 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare (pon.) 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja Tv Maribor 13.00 17.00, 18.55, 22.40 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.10 Na zdravje! 14.30 Prvi in drugi 15.00 17.15 NLP - razvedrilna oddaja 15.05 Na naši zemlji z Marjano Grčman 15.10 Glasbiator 15.25 Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom 15.35 Profil tedna 16.00 Večno z Lorello Flego 16.05 Športni gost 16.20 Svetovno s Karmen Švegl 16.25 Za prste obliznit, kuharska oddaja 17.30 Fokus 18.25 Žrebanje lota 18.35 Risanka 19.50 Gledamo naprej 19.55 Spet doma 21.45 Dok. portret: Otroštvo z Alenko Puhar in Alenko Rebula 23.10 Film: Nadarjen učenec 1.20 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 25.04.1992 (pon.) 1.30 Dnevnik (pon.) 1.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.20 Infokanal (t Slovenija 2 6.30 2.55 Zabavni infokanal 7.05 Skozi čas 7.15 Iz arhiva TVS: TV dnevnik 25.04.1992 7.40 Globus (pon.) 8.10 Pomagajmo si (pon.) 8.40 Alpe-Donava-Jadran 9.10 Koroška poje 2010 9.50 Film: Lisjakov pobeg 4: V pasti 12.20 Rad igram nogomet 12.55 Birmingham: nogomet, tekma angl. lige: Aston Villa - Birmingham 14.55 Birmingham: EP v gimnastiki, orodja 18.00 Pot v južno Afriko 18.50 Državno prvenstvo v motokrosu 20.00 Dok. odd.: Največja Kitajska restavracija na svetu 20.15 Nad.:Bratje Karamazovi 21.40 Na utrip srca 22.40 Biog. serija: Strastna leta J.Paula Sartra 0.05 Film: Poročno presenečenje Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - deželne vesti 14.10 Euronews 14.30 In orbita 15.00 Q - Trendovska oddaja 15.45 Sredozemlje 16.15 Glasbena oddaja 17.00 City folk 17.30 Potopisi Tv Primorka 15.30 Razgledovanja (pon.) 16.00 Glasb. odd.: Z Mojco po domače (pon.) 17.00 Hrana in vino, izbrani recepti 18.00 Duhovna misel (pon.) 18.15 Tedenski pregled (pon.) 18.30 Mavrica pogledov (pon.) 19.15 Pravljica 19.30 Med Sočo in Nadižo, oddaja za Slovence v Italiji 20.00 Celovečerni film: Pokaži mi ljubezen (romantična komedija) 21.30 RPS, rdeča preproga s Sebastjanom 23.00 Primorski poslanci (pon.) 0.00 Videostrani RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Pesem mladih 2010; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 15.30 Z goriške scene; 15.45 Music box; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Z naših prireditev; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.15 Jutro na RK; 7.45 Kmetijska oddaja; 8.00 OKC obveščajo; 8.10 Gremo plesat; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Kronika; 9.15 Pregled prireditev; 10.00 Nedelja z mladimi; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Torklja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 15.30 DIO; 19.00 Dnevnik; 19.30 Kronika; 20.00 Večer večnozelenih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Plesoči arhitekt; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlantično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.30 Reportaža; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 14.20 Obvestila; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Sv. maša; 11.00 Mozartine; 13.05 Ar-sove spominčice; 14.05 Žarko Petan: Iz enciklopedije humorja; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Popoldanski sporedi; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Vokalni abonma; 21.00 Obiski kraljice; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.0015.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Zaspanost lahko vpliva na vašo produktivnost na delovnem mestu, zato ponoči ne bedite predolgo in se raje odpravite spat. Zbranost pri učenju vam bo puščala. BIK 21.4.-20.5.: Ne strinjanje s sodelavci lahko pripelje do resnejših sporov. Težave poskušajte reševati pri svojem nadrejenem in se o njih skupaj pogovorite. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Brez slabe vesti si vzemite dan ali dva za počitek in sprostitev od vsakdanjega stresa. Pojdite na sprehod v naravo in se odmaknite od svojih obveznosti. RAK 22.6.-22.7.: Če se še šo- «« late boste prihodnji teden zelo zbrani, zato take dni izkoristite. Premalo pozornosti posvečate svojim staršem. Pokličite jih in se z njimi pogovorite. y^ LEV 23.7.-23.8.: V družbi pri- (^^r jateljev boste prevzeli vlogo voditelja. Mars vas bo navdal z željo po avtoriteti. Vedite, da sodelavcem in prijateljem ne bo všeč, če boste do njih ukazovalni. DEVICA 24.8.-22.9.: Partner ^^ bo imel velik vpliv na vas in odlično se boste počutili v njegovi bližini. Ves prosti čas boste hoteli preživeti v njegovi družbi, vedite pa, da morate izpolniti tudi druge obveznosti. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Pri- ^ ^ hodnji teden boste samoiniciativni. Ponujeno priložnost boste znali izrabiti in šef bo vašo vnemo opazil. Pazite, da ne zanemarite svojih bližnjih. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Srečni boste na finančnem področju. Z dobrimi naložbami si lahko okrepite bančni račun. Pazite, da želja po služenju ne bo premočna in da ne zaidete v sumljive posle. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Prihodnji teden boste znali vplivati na ljudi okoli sebe. V družbi prijateljev boste polni dobrih idej. Pazite, da se ne boste preveč izpostavljali in silili v središče pozornosti. KOZOROG 22.12.-20.1.: Prihodnji teden boste brez prave motivacije. Delu se boste izogibali in se prelagali z enega konca stanovanja na drugega. Vzemite si vsaj nekaj časa za opravljanje dela. ? « VODNAR 21.1.-19.2.: Uživali boste pri delu v naravi in v vrtu, če pa živite v mestu, se odpravite vsaj v gozd. Bližina narave vam bo dobro dela. Prosti čas preživite doma s svojo družino. RIBI 20.2.-20.3.: Če se odpravljate na potovanje, bodite pozorni in imejte denar shranjen na več mestih. Razmišljajte pozitivno in svet okoli vas se bo začel vrteti v lepših barvah. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 25. aprila 2010 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: Nekaj minut za domačo glasbo: Ni vse bogastvo - Štirje kovači 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 14.10 Aktualno: Bonta sua 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.30 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 23.15 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti - Identita nascoste 21.10 Nan.: Il commissario Montalbano (i. L. Zingaretti) 23.20 Aktualno: Porta a porta 0.55 Nočni dnevnik in vremenska napoved V^ Rai Due 6.00 Aktualno: Cercando cercando 6.10 Dok.: Siria, lungo la via della seta 6.25 18.50 Resničnostni show: L'isola dei famosi 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.30 Aktualno: Protestantesimo 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri (v. G. Magal- li, A. Volpe, M. Cirillo) 13.00 18.30, 20.30, 23.10 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno (v. M. Setta) 14.45 Aktualno: Italia sul Due (v. L. Bianchetti, M. Infante) 16.10 Nan.: La signora del West 16.55 Kviz: Cuore di mamma (v. Amadeus) 18.00 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 19.40 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 21.05 Dok.: Voyager 23.25 Dok.: La storia siamo noi 0.30 Variete: Secondo canale 1.00 Dnevnik - Parlament ^ Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.15 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Dieci minuti di... 9.25 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.30 Aktualno: Cominciamo bene - Prima, sledi Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Shukran 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia - La strada per la felicita 14.00 19.30, 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis NASA SLIKOVNA KRI2ANKA 15.10 15.15 15.40 16.00 16.10 17.00 18.10 20.00 20.15 20.35 21.05 21.10 23.15 0.00 12.00 12.55 14.05 15.10 16.15 16.25 18.55 19.35 20.30 21.10 23.35 0.00 1.50 8.40 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 0.00 1.00 1.30 Dnevnik - kratke vesti Variete: La Tv dei ragazzi d Raitre Variete: Melevisione Variete: Tg3 GT Ragazzi Variete: Trebisonda Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo Dnevnik in vremenska napoved Variete: Blob Nan.: Il principe e la fanciulla Nad.: Un posto al sole Dnevnik Aktualno: Chi l'ha visto? Šport: Replay Nočni dnevnik Rete 4 Nan.: Magnum P.I. Nan.: Charlie's Angels Nan.: Nash Bridges Nan.: Carabinieri 4 17.00 Dnevnik in prometne informacije Nan: Distretto di polizia Nan.: Un detective in corsia Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino Nad.: Sentieri Film: Ben Hur (zgod., ZDA, '59, r. W. Wyler, i. C. Heston, J. Hawkins, 1. del) Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Nan.: Siska Film: Il cavaliere pallido (western, ZDA, '85, r.-i. C. Eastwood) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Dnevnik - pregled tiska i Canale 5 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa-nicucci) Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nan.: CentoVetrine Resničnostni show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) Aktualno: Pomeriggio Cinque (v. B. D'Urso) Dnevnik - kratke vesti Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. Ficarra & Pi-cone) Talent show: Italia's Got Talent (v. S. Annicchiarico) Nan.: Canterbury's Law Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.05 Nan.: Reba 6.40 17.30 Risanke 8.40 Nan.: Friends 8.50 Dok.: Capogiro 10.35 Nan.: Grey's Anatomy 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 13.40 Risanka: American Dad 14.05 Resničnostni show: La pupa e il secchione - Il ritorno 14.20 Risanka: I Griffin 14.45 20.05 Risanka: Simpsonovi 15.10 Nan.: Kyle XY 16.10 Nan.: Zack e Cody al Grand Hotel 16.55 Nan.: Zoey 101 19.30 Nan.: La vita secondo Jim 20.30 Kviz: Cento x cento (v. E. Papi) 21.10 Film: Black Thunder - Sfida ad alta quota (akc., VB, '07, i. S. Seagal) 23.15 Film: Wrong turn (horor, ZDA/Nem., '03, i. D. Harrington, J. Sisto) ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.35 Dok.: Borgo Italia 8.05 Pregled tiska 9.00 Variete: Novecento contro luce 10.00 Nan.: Sansone (i. D. Hopper) 11.25 Variete: Camper magazine 12.00 16.00 Dnevnik - Kratke vesti 12.45 Klasična glasba 13.15 Aktualno: Videomotori 14.05 Aktualno: Animali amici miei 15.05 Mednarodni pokal plesa 2010 17.00 Risanke - K2 19.00 Šport: Super calcio - Triestina 20.00 Športne vesti 20.10 Šport: Super calcio - Udinese 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: A better tomorrow (polic., '68, i. L. Cheung) 22.40 Rotocalco Adnkronos 23.35 Dnevnik Montecitorio 23.40 Aktualno: Pagine e fotogrammi 23.55 Nan.: Cold Squad 15.00 Dok.: Boris Pahor LA 6.00 7.00 10.10 10.25 12.30 13.05 14.05 16.00 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 23.40 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: The District Film: Investigazione letale (voh., VB, '86, r. S. Langton, i. M. Caine) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Relic Hunter Nan.: Crossing Jordan 0.40 Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: L'Infedele (v. G. Lerner) Šport: Senza tituli Koper (t Slovenija 1 6.30 Utrip (pon.) 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.05 Dobro jutro 10.10 Risana nan.: Cofko Cof, sledi Mulč-ki 11.05 Izobr. nan.: Mi znamo 11.30 Nan.: Dogodivščine Sarah Jane 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja Tv Maribor (pon.) 13.00 18.55 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Oddaja o znanosti: Ugriznimo znanost 13.40 Parada (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Ris. nan.: Mladi znanstvenik Janko 15.50 Ris. nan.: Felikosva pisma 16.05 Lutk.-igr. nan.: Bine 16.30 Otr. nad.: Ribič Pepe 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.20 19.55 Gledamo naprej 17.30 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.40 Risanke 20.00 Koncert: Pustimo jim sanje 21.30 Nan.: Na lepše 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.00 Antologija slovenske violinske glasbe 0.00 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 26.04.1992 (pon.) 0.30 Dnevnik 1.05 Dnevnik Slovencev v Italiji (t Slovenija 2 6.30 9.00, 1.20 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 10.45 Sobotno popoldne (pon.) 13.25 Koroška poje 2010 14.00 Slovenski utrinki 14.45 Alpe-Donava-Jadran 15.15 Iz arhiva TVS: TV Dnevnik 26.04.1992 15.40 Osmi dan (pon.) 16.30 Rad igram nogomet 17.00 Prvi in drugi 17.30 Izob. serija: To bo moj poklic 18.00 Nad.: Prevzetnost in pristranost 18.50 Risanka: Rožnati panter 19.00 Iz sobotnega popoldneva: Zdravje, usoda, nasvet 20.00 Dok. serija: Ostali bomo na pianetu 21.00 Studio City 22.00 Pozdrav Afriki 22.30 Knjiga mene briga 22.50 Film: Zarota 16.05 Vesolje je 16.35 Tednik 17.05 Avtomobilizem 17.25 Istra in... 18.00 23.20 Športna mreža 18.35 23.55 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV Dnevnik 19.25 Športne vesti 19.30 Levant 19.50 Kino premiere 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione 21.00 Meridiani 22.15 Vzhod - Zahod 22.30 Športel 1 Tv Primorka 9.00 Novice 9.05 18.30, 23.30 Mozaik 10.05 16.30 Hrana in vino (pon.) 11.00 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in Videostrani 17.10 Kultura: Praznik KD Brdo 17.40 Postaja GO, glasbena oddaja 20.00 21.30, 0.30 Dnevnik Tv Primorka, vreme, Kultura 20.30 Čudež v Bernu 22.30 Prvi tempo 5 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledi Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika,OKC obveščajo; 6.20 Primorska poje 2010; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.10 Prireditve; 10.00 Pod dresom; 10.45 Povabilo na 18-km pohod ob dnevu upora z izhodiščem v Avberju; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Prireditve; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Chopinovo leto; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 19.45 Kronika; 20.00 Prenos državne proslave ob dnevu upora proti okupatorju; 21.00 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Radio Kažin. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvonožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiachieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giulianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.40 Varčevalni nasveti; 7.55 Sporedi; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Ep-pur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.05 Teren; 11.00, 11.40 Ime tedna; 11.35 Obvestila; 12.40 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.15 Spored; 16.30 Telstar; 17.45 Šport; 18.05 Hip hop; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.30 Top albumov; 21.00 Vzhodno od rocka; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.40 Na štirh strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Nede|ia' 2s- apri|a 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Vnaprej igrani tekmi 35. kroga A-lige zmagi znova na vrhu lestvice 3:1 proti Atalanti - Milan izgubil v Palermu - Danes Roma-Sampdoria MILAN - Inter, brez Balotellija (včeraj si je ogledal tekmo Brescia -Reggina), ne kaže znakov popuščanja. V pričakovanju sredinega povratnega polfinalnega dvoboja lige prvakov v Barceloni je Mourinhova četa v 35. krogu A-lige odpravila Atalanto (3:1), ki ostaja pri dnu lestvice. Inter, četrta zaporedna zmaga na San Siru, ima tako pred današnjo tekmo Roma -Sampdoria znova dve točki prednosti na vrhu lestvice. Gostje iz Berga-ma so začeli zelo dobro in povedli že v 5. minuti s Tiribocchijem, ki je nato tri minute kasneje zgrešil še eno stoodstotno priložnost. Pri golu Atalante je bila v celoti kriva Interjeva obrambna vrsta. Interjev trener iz Se-tubala (zanj je bila včerajšnja 301. zmaga v karieri) je v obrambi tokrat zaupal Cordobi in Materazziju, medtem ko sta Lucio in Samuel počivala. Inter se je prebudil in v 24. minuti je bilo 1:1. Sneijder je dokazal, da je v letos še kako pomemben za Inter. Nizozemski igralec je lepo podal Militu, ki je bil (kot vedno) natančen. Nato smo videli pravi monolog črno-modrih. V 35. minuti je bilo že 2:1, Atalantino mrežo je zatresel Mariga. Tretji gol je v drugem delu (v 78. minuti) dosegel Chivu. V Interjevem taboru so nekoliko zaskrbljeni z lažjo poškodbo Sneij-derja, ki je moral proti koncu tekme zaradi bolečin zapustiti igrišče. Na tekmi v Palermu je domača ekipa zasluženo odpravila nemotivi-rani Milan (3:1). Za moštvo v črno-roza dresih so zatresli mrežo Bovo (v 9. min.), Hernandez (v 18.) in Miccoli Interjev napadalec Diego Milito, zaustaviti ga skuša Atalantin branilec Paolo Bianco, je dosegel 20. zadetek v letošnji sezoni. Pred njim je le Udinesejev napadalec Di Natale (24 golov) ANSA (v 69. min.). Milan je v 55. minuti znižal zaostanek s Seedorfom in se večkrat tudi približal izenačenju. Udinese v Sieni Na današnjem gostovanju v Sieni bo skušal Udinese z zmago doseči obstanek, vendar je razumeti, da bi se morda lahko zadovoljil tudi s točko. Za toskansko moštvo pride v po-štev le zmaga, zato bo predvidoma napadalo, trener Videmčanov Pas-quale Marino pa prav tako napoveduje napadalno igro, čeprav bomo igrali z glavo,« je hkrati poudaril. Čeprav je Udinese v sredo v pol- finalni tekmi proti Romi za državni pokal porabilo kar precej energij, bo danes igral z isto postavo, potrebno bo zamenjati le poškodovanega Sam-marca in diskvalificiranega Zapato. VRSTNI RED: Inter 73, Roma 71, Milan 64, Palermo 58, Sampdoria 57, Napoli 52, Juventus 51, Genoa 48, Parma in Fiorentina 46, Bari 43, Chievo in Cagliari 41, Catania 40, Udinese 39, Lazio 37, Bologna 36, Atalanta 34, Siena 30, Livorno 26. DANES: ob 15.00 Bologna -Parma, Fiorentina - Chievo, Genoa -Lazio, Juventus - Bari, Livorno - Catania, Napoli - Cagliari, Udinese - Siena, ob 20.45 Roma - Sampdoria. V SLOVENIJI Koper prvak KOPER - Nogometaši Luke Koper so si z zmago z 2:0 v Velenju pri Rudarju v 32. krogu 1. slovenske nogometne lige prvič v zgodovini priigrali naslov državnega prvaka. Koprčani imajo tako štiri kroge pred koncem neulovljivih 15 točk naskoka pred Mariborom, ki je včeraj igral le neodločeno 1:1 z Domžalami. Koprčani so pred sezono doživeli kar nekaj sprememb, pripeljali izkušene nogometaše na čelu z Miranom Pavlinom in Amirjem Ka-ričem, a kljub temu je le malokdo verjel, da bi se moštvo z Obale lahko resno potegovalo za naslov. Toda Primorci so jeseni pokazali najbolj konstantne igre in odkrito napadli končno prvo mesto. Sicer so izbranci Nedža-da Okčiča že na začetku prvenstva krenili silovito, saj so šele v 15. krogu doživeli prvi poraz (proti Mariboru). Naslov prvaka je tako oddan, drugo mesto je praktično tudi že v rokah Maribora, medtem ko bo boj za tretje mesto še kako ogorčen. Najbližje sta mu trenutno Nafta in Celje. Bolj ali manj jasno pa je tudi to, da bosta zadnji dve mesti zasedla Interblock in Labod Drava, v zadnjih krogih bosta odločila, kdo bo deveti (in v dodatnih kvalifikacijah) in kdo deseti (in v drugi ligi). ŠAH - Za naslov Topalov presenetil Ananda SOFIJA - Bolgar Veselin Topalov je v prvi partiji dvoboja za naslov svetovnega šahovskega prvaka v Sofiji premagal Indijca Viswanathana Ananda, branilca naslova. Začetek dvoboja so prestavili za en dan, ker je imel Anand težave pri prevozu v bolgarsko prestolnico. Bele figure imel domačin Topalov, to je dodobra izkoristil ter po briljantni igri povedel po uri in 49 minutah ter 30 potezah. Druga partija bo danes. Šahi-sta bosta skupaj igrala 12 partij. Judo: Polavderjeva na EP prvič »zlata« DUNAJ - Slovenska judoistka Lucija Polavder je na evropskem prvenstvu v judu na Dunaju osvojila naslov evropske prvakinje. V finalu se je varovanka celjskega trenerja Marjana Fabjana pomerila z Rusinjo Teo Dungu-zašvili in si po štirih bronih priborila že peto kolajno s prvenstev stare celine, prvo zlato. GIMNASTIKA Nemci ekipno 1. BIRMINGHAM - Nemški telovadci so prvič v 55-letni zgodovini EP osvojili naslov ekipnih prvakov. Nemci so zbrali 266,15 točke in v odsotnosti dvakratnih branilcev naslova Rusov - načrte jim je prekrižal izbruh islandskega ognjenika - slavili zmago pred Britanci (263,025) na 2. in Francozi (260,1) na 3. mestu. ROKOMET - Odločilna tekma polfinala končnice za napredovanje S polnimi jadri v finale Tržačani so navdušili z odlično igro v napadu -11 golov Visintina - V finalu bodo igrali proti Brixnu Pallamano Trieste - Prato 30:26 (15:11) PALL.TRIESTE: Modrušan (16 obramb), Zaro; Sedmak 1, J. Radojkovič 8 (2), Nadoh 3 (1), Carpanese, Visintin 11, Pernich, Ionescu 2, Leone, Lo Duca 5 (1), Fanelli, Anici, Zampollo. Trener: Bozzola. PRATO: Amendolaggine (6 obramb), Mannocci (6), Turini (1); Guazzini, Cortese 4 (1), Dei 8, Moro, Rossi 3, Pozzi, Car-mignani 5, Fondelli, Radukič 4 (1), Roberti, Scandellari 2. Trener: Cavicchiolo. RDEČ KARTON: v 13. min Moro; IZKLJUČITVE: Pall. Trieste 12 min, Prato 8 min; 7-METROVKE: Pall. Trieste 6 (4), Prato 4 (2). Z najboljšim letošnjim nastopom so se Tržačani uvrstili v finale končnice za napredovanje v elitno A-ligo. Če bodo tako igro ponovili tudi v finalu je napredovanje, ne glede na to, katere bodo odločitve rokometne zveze glede repesaž v prenovljeno prvo ligo, v dometu. Zlasti zato, ker bodo Tržačani imeli znova prednost domačega igrišča, ker bodo igrali proti Brixnu (v 3. tekmi je slavili s 23:21 v Bocnu). Pritisk je ves na strani domačih, ki morajo upravičiti vlogo favorita, medtem ko naj bi bili gostje nekoliko manj obremenjeni. Takega začetka tekme sinoči v športni palači pri Čarboli nismo videli, saj je bil začetek Bozzolovih varovancev navdušujoč. Po petih minutah igre so Tržača-ni vodili s 4:1 in vsakega od štirih golov bi lahko pokazali mladim igralcem, da bi se kaj naučili: same odlično izvedene skupinske akcije, zadnja celo z možem manj na igrišču. Po osmih minutah igre je bil Pra-to še priklenjen na le enem golu, po trinajstih na dveh, čepav je lahko štiri minute napadal z možem več. A domačim je bilo včeraj res težko priti do živega. Prato je občutil odsotnost Ronchija, ki je zelo izkušen in karizmatičen igralec, a Visintin in soigralci so prvo tretjino tekme, vse do prednosti 10:5, odigrali brezhibno. Po trenutku tudi razumljive pavze pa so belordeči znova pritisnili na plin. Carpanese je s pozorno mož moža obrambo omejil tujca Ra-dukiča, ki je v celem prvem polčasu le dvakrat zadel iz igre, Visintin je zadeval z vseh položajev, a igra domačih je bila tako raznolika, da Pratu ni uspelo ugotoviti, katera obramba bi bila najbolj učinkovita. Tudi drugi polčas se je za Tržačane pozitivno začel. V primerjavi s prvo tekmo proti istemu nasprotniku so Tržačani po- Jan Radojkovič KROMA kazali napredek tudi s fizičnega vidika. Hitrejša igra in večje pomikanje po igrišču, to so bili tudi razlogi, zakaj je imela toskan-ska obramba težje delo. Z delnim izidom 3:0 so domači rokometaši pri stanju 20:13 dosegli maksimalno prednost sedmih golov, a Prato ni nikoli popustil. Carmignani in Dei sta se borila kot leva, vendar to ni zadostovalo, ker so bili vsi domači igralci razpoloženi, začenši z vratarjem Modru-šanom, ki je doslej odigral res sanjsko sezono. Nezadržni »večno mladi« Lo Duca je domače znova popeljal na +7 (29:22), zadnje minute pa je Prato izkoristil, da je zaostanek zmanjšal. (I.F.) NOGOMET - Ob 20.45 Triestina jutri v lov na tri točke Triestina bo jutri ob 20.45 igrala na Roccu zelo pomembno tekmo v boju za obstanek. Sicer včerajšnji izidi niso prekomerno negativni in v neki meri tudi pričakovani. Med tekmeci je slavil le Gallipoli, ki pa je igral proti že odpisani Salernitani. Pozitiven je neodločen izid na derbiju med Vicenzo in Padovo, medtem ko so najbrž dokončno izobesili belo zastavo v taboru Mantove. Poraz s 6:0 v Cittadelli je nepričakovan zaradi razsežnosti, a po sporočilu predsednika Lorija, da še ne bodo prejeli plačila za oktober, je jeza igralcev bila na višku in na gostovanju v Venetu so nekako uprizorili protestno akcijo. Z zmago bi torej Triestina prehitela Frosino-ne in dohitela Vicenzo. Seveda pa morajo Arrigonijevi varovanci prej prekiniti niz štirih zaporednih porazov (in brez doseženih golov). Trener Triestine Arrigoni je med tednom odkrito priznal, da zaradi fizičnega stanja veznih igralcev si v tem trenutku Triestina enostavno ne more privoščiti igrati z dvema pravima napadalcema, kaj šele z napadalcema in pol-špico. Prav zaradi tega je tudi manevrski prostor bivšega trenerja Bologne majhen. V napadu je Della Rocca edini napadalec, ki je v tem trenutku zmožen odigrati celotnih 90 minut, Pasquato pa je po nekaj uspešnih nastopih zadnji mesec precej manj učinkovit, tako da je njegov nastop na jutrišnji tekmi vprašljiv. Na zadnjih treningih je napredek pokazal Volpe, tako da bi lahko izbira padla nanj. V obrambi je Scurto še poškodovan; trener lahko izbira med Au-delom in Broscom. Tudi na sredini mora biti Arrigoni zelo pazljiv. Ni le vprašanje poškodovanih, temveč tudi igralcev, ki ne zdržijo celih 90 minut. Še je vprašljiv nastop Gissija, ki še okreva po poškodbi. Vsekakor bo današnji jutranji trening odločilen za določitev standardne postave. Modena ima na lestvici le štiri točke več od Triestine, to se pravi, da Emi-lijanci si ne morejo privoščiti spodrsljaja, saj bi bili s porazom znova vključeni v boj za obstanek. Varovanci trenerja Luigija Apollonija bi lahko jutri na Roccu osvojili odločilne točke za obstanek v ligi. Med najbolj nevarnimi igralci rumenomodrih je nedvomno izkušeni napadalec Bruno, vendar ne gre pozabiti na vezno vrsto, kjer lahko Apol-loni razpolaga z nekaterimi zelo izkušenimi igralci (Colucci, Troiano, Giam-pa'). Verjetna postava Triestine: Cal-deroni, Nef, Cottafava, Brosco, Sabato, Gorgone, Princivalli, Pani, Testini, Vol-pe, Della Rocca. V prvem delu je Mo-dena zmagala z 2:0. (I.F.) B-liga IZIDI 37. KROGA Albinoleffe - Frosinone 4:1, Ascoli - Piacenza 1:1, Brescia -Reggina 0:0, Cesena - Empoli 2:3, Cittadella -Mantova 6:0, Crotone - Torino 1:0, Gallipoli -Salernitana 3:2, Grosseto - Lecce 0:3, Sassuolo - Ancona 1:0, Vicenza - Padova 0:0, jutri ob 20.45 Triestina - Modena Lecce 37 18 13 6 61:43 67 Sassuolo 37 16 13 8 50:35 61 Brescia 37 17 9 11 49:40 60 Cittadella 37 16 12 9 55:37 60 Cesena 37 15 14 8 46:27 59 Grosseto 37 14 15 8 58:54 57 Torino 37 15 10 12 46:34 55 Empoli 37 15 10 12 59:44 55 Crotone (-2) 37 15 10 12 45:41 53 Ascoli 37 13 12 12 50:48 51 Ancona (-2) 37 15 7 15 49:45 50 AlbinoLeffe 37 12 13 12 50:46 49 Reggina 37 13 8 16 42:48 47 Piacenza 37 12 11 14 32:39 47 Modena 36 12 10 14 30:38 46 Vicenza 37 10 15 12 36:38 45 Frosinone 37 12 7 18 44:62 43 Triestina 36 11 9 16 34:44 42 Padova 37 9 14 14 36:42 41 Mantova 37 9 14 14 38:52 41 Gallipoli 37 10 10 17 37:60 40 Salernitana (-6) 37 5 8 24 36:66 17 PRIHODNJI KROG: 30. 4 ob 20.45 Ancona - Grosseto; 1.45. ob 15.00 Crotone - Triestina, Frosinone - Cesena, Lecce - Albinoleffe, Modena - Cittadella, Padova - Sassuolo, Piacenza Vicenza, Reggina - Ascoli, Salernitana - Mantova, Torino - Gallipoli; 3.5. ob 20.45 Empoli - Brescia ŠPORT Nedelja, 25. aprila 2010 25 BAVISELA 2010 - Predsednik Enrico Benedetti Med tekmovalci in rekreativci za nas ni razlik Med redkimi s spletno stranjo v sedmih jezikih - Sodelovanje z Ljubljano Pred uradnim začetkom letošnje Bavisele manjka še nekaj dni. Organizatorji napovedujejo, da je že vse na-red: »Rešujemo še zadnje težave, v bistvu pa samo čakamo, da Trst preplavijo tekači,« je potrdil predsednik Bavisele Enrico Banedetti. Prijav na osrednji tekaški praznik, ki bo v nedeljo, 2. maja, je vsak dan več. Doslej se je na maraton in polmaraton prijavilo že skoraj 3000 tekačev, veliko udeležencev pa pričakujejo predvsem na netekmovalnem teku. »Veliko navdušencev sestavlja množične skupine po 100 in več tekačev. Oni in drugi posamezniki bodo prava kulisa tekaškega praznika.« Koliko udeležencev pričakujete na netekmovalnem teku? Zaradi logističnih težav in usklajevanja s tekmovanjem na rolerjih in rolkah, smo že lani omejili število vpisanih. Maksimalno se lahko torej prijavi 8.500 ljudi. Kaj pa skupno število udeležencev: želite postaviti nov rekord? Želimo vsaj enega udeleženca več kot lani, ko se jih je zbralo približno 11.600. Od teh je nastopalo 6.500 samo na netekmovalnem teku. Na predstavitvi ste pojasnili, da se zgledujete po velikih tekmovanjih, kot sta na primer maratona v Berlinu in v New Yorku. Tako je. Še se spominjam, kako smo Baviselo prvič predstavili v New Yorku leta 1995. S pomočjo konzula smo tja prišli in priredili nekaj novinarskih konferenc, hkrati pa smo lahko tudi ugotovili od blizu, kaj pomeni organizacija množične tekaške prireditve. Od tam smo počasi začeli vnašati v Baviselo tiste organizacijske plati, ki jih Trst zmore. Katere pa? V prvi vrsti je to spoštovanje do vseh nastopajočih, kar pomeni enakovreden odnos do vseh, torej od top runnerjev do rekreativcev, nato so tu še usluge in varnost. Sem sodi prevoz udeležencev, dežurna zdravniška služba, varnost proge, okrepčevalnice ob progi ter seveda tudi poznavanje jezikov. Če želimo privabiti tujce, je namreč pogoj tudi ta, da se lahko z njimi sporazumevamo v različnih jezikih. Naj povem, da smo med redkimi organizatorji v Italiji, ki nudimo spletno stran v sedmih jezikih. To pa smo želeli in morali storiti, ker smo v Trstu, v centru Evrope in je naziv našega tekmovanja »Evropski maraton«. Vse to pa je tudi omogočilo, da veliko tujcev zelo pozitivno ocenjuje našo ponudbo. Koliko je doslej prijavljenih tujcev? Približno 1300. Veliko jih je iz Avstrije, Slovenije in Hrvaške, kjer se nasploh število tekačev stalno veča. Ta pozitiven trend neposredno vpliva tudi na Baviselo. Ob teh pa se je prijavilo na Baviselo tudi nekaj manjših organiziranih skupin tekačev, ki v Trst prihajajo s spremljevalci in se tu zadržujejo več dni. Letos prihajajo z Japonske, Koreje, Tajvana, Belgije in Avstralije, kar seveda pozitivno vpliva na gostinstvo in nasploh na gospodarstvo mesta in tržaške pokrajine. Kako promovirate Trst in Ba-viselo po Evropi? Poudarjamo, da je Trst center Evrope, velik poudarek dajemo morju, teritoriju in seveda tekaški trasi, ki nudi edinstven in zavidljiv pogled na pokrajino in morje. Tudi ostale trase evropskih maratonov imajo očarljive dele, vendar zaradi dolžine proge je na vsakem maratonu tudi manj slikovit del, ki mogoče poteka po industrijskih naseljih. Pri nas pa je od začetka do cilja čudovito, in ravno to je naša vizitka. Med drugim je trasa tudi zanimiva za tiste, ki želijo postaviti nove rekorde ... Tako je. Trasa je hitra, vendar tehnično zelo zahtevna. Zaradi daljšega spusta od Sesljana do Miramara, morajo biti tekači zelo dobro pripravljeni, saj jih potem do cilja čaka še nekaj kilometrov. Kaj še primanjkuje Baviseli, da bi dohitela na primer maraton v Berlinu? V Trstu manjka sodelovanje med javnimi upravami. Organizatorjem ne nudijo nikakršne praktične pomoči: s tem ne mislim na olajšave, ampak na dosledno pomoč pri prošnjah. Birokracija je namreč nemogoča: že sedemnajstič smo več kot polovico časa morali vložiti v reševanje nerazumljivih problemov. Vsako leto znova so težave enake in jih moramo torej vsakič znova reševati, s tem da vsakič nastopijo še drugi problemi. Vse to seveda omejuje razvoj naše prireditve. Kakšen pa je vaš odnos do Ljubljanskega maratona? Z ljubljanskimi tekači se poznamo in sodelujemo. V Ljubljani naše ideje sicer še nismo predstavili, vendar razmšiljamo, da bi povezali Trst, Lju- bljano in Koroško - torej morje, reko in jezero. Šlo bi za sklop treh tekaških prireditev, ki bi jih združili. Ker smo sosedi je seveda sodelovanje čisto naravno. Letošnji program Bavisele je nekoliko krajši. Čemu? Delno je na to vplivala finančna kriza, delno pa je bila to čisto zavestna odločitev. Nekatere prireditve so namreč tako prerasle začetni okvir, da ne morejo stati ob boku tekaškega viška Bavisele. Mislim na primer na triatlon. Zato smo se odločili, da bomo na Ba-viseli pozornost usmerili predvsem tekaškim tekmovanjem, ostale prireditve pa bomo organizirali ob kaki drugi priložnosti. Nikakor pa jih nismo ukinili. Kdo pa bo letos lovil rekord in zmage? Kdo bodo top runnerji? Letos bo pozornost usmerjena predvsem rekreativcem. Želimo, da bi jih bilo vedno več. Opažamo, da število udeležencev polmaratona in maratona stalno narašča. Tisti, ki so pred nekaj leti nastopali na netekmovalnem teku, tečejo zdaj polmaraton, nekateri pa se že preizkušajo na najdaljši razdalji. Ker želimo tek približati vsem, nudimo vsako leto tudi organizirano vadbo »Obiettivo maratona« (Cilj maraton). Veronika Sossa ODBOJKA ACH Volley sedmič prvak Slovenije RADOVLJICA - Odbojkarji ACH Volleyja so še sedmič v zgodovini slovenski odbojkarski prvaki. V tretji tekmi letošnje 1. DOL Radenska Classic so v Radovljici premagali Salonit Anhovo s 3:0 (15, 16, 20). Do šestega zaporednega naslova so tako prišli z izidom 3:0 v zmagah. Tekmeci iz Kanala so jim bili nedorasli, še najbolj v zadnji tekmi, v kateri so se v podzavesti najbrž predali že pred samim začetkom, saj so nastopili brez najboljšega igralca Davida Szaba, ki si je na drugi tekmi obnovil poškodbo kolena. Brez Madžara so Kanalci povsem druga ekipa, ki proti odlični ekipi z Bleda ni imela nobenih možnosti. FINALE - Organizator finale odbojkarske Lige prvakov je sporočil dokončne urnike tekem finalnega četver-boja, ki bo 1. in 2. maja v Lodžu na Poljskem. Prvi polfinale med gostiteljem SKRA Belčatovom in moskovskim Di-namom bo v soboto, 1. maja ob 16.45, sledila pa bo tekma med italijanskim prvakom Trentino Volley in slovenskim prvakom ACH Volley iz Bleda. Finale bo naslednji dan ob 14.45. A1-LIGA - Danes 3. polfinala tekma končnice za naslov: ob 18.00 Itas Trentino Volley - Macerata (stanje 2:0), Tv RaiSport Piu'; Bre Bacna Lanutti Cuneo - Sisley Treviso (stanje 1:1). SMUČANJE - Na goriški Pokrajini Uspešen posamični in ekipni nastop članov SPDG Goriška prvaka FISI Mateja in Gregor Nanut (oba SPDG) UMETNOSTNO KOTALKANJE - Vrsta nastopov Poletovci na več frontah Pokrajinska in deželna faza »solo dance« in mladinskih kategorij -1. in 2. maja deželno prvenstvo na Pikelcu za starejše kategorije S tekmovanji so začeli tudi Po-letovi kotalkarji. Na pokrajinskem prvenstvu »Solo dance« na Opčinah sta nastopili Veronika Sedevcic in Sara Tence (na sliki levo). Veronika je tekmovala v kategoriji »Divisione nazionale B« in zasedla končno 5. mesto, medtem ko je Sara tekmovala v kategoriji »Divisione Nazionale C« in osvojila 6. mesto. Deželno prvenstvo za mlajše kategorije na plošči društva »Societa' Azzanese« v Pordenonu je poletovka Martina De-belis med mlajšimi deklicami osvojila 19. mesto v kombinaciji, saj je dosegla 18. mesto v obveznih likih in 20. mesto v prostem programu. Na deželnem prvenstvu v Gorici (UGG) za starejše deklice so nastopile Sara Gregori, Valentina Budin in Danjel Sedevcic (na sliki desno). V ostri konkurenci si je Valentina Budin prislužila 6. mesto v kombinaciji. V prostem programu je Valentina pokazala velik napredek, ki je bil poplačan z dobrim 6. mestom. Tudi Sara Gre- gori je dobro izpeljala program, čeprav je bila nekoliko negotova in si je priborila 7. mesto, medtem ko je bila bodisi v obveznih likih kot v kombinaciji 9. Danjel Sedevcic je osvojil drugo mesto v obveznih likih, v prostem programu in v kombinaciji. Istega dne je v promocijski kategori- ji C tekmovala tudi nova članica Poleta Karen Richter, ki je nastopala samo v obveznih likih in osvojila 2. mesto in bo tekmovala na državnem prvenstvu. Deželno prvenstvo »solo dance« za vse kategorije je bilo pri tržaškem društtvu Gioni. Veronika Sedevcic in Sara Tence sta se uvrsti- li na končno 15. mesto, prva v B kategoriji in druga v C kategoriji C. Zadnja faza deželnega prvenstva bo 1. in 2. maja na Pikelcu, kjer bodo tekmovale vse višije kategorije, se pravi kadetinje in kadeti, jeunesse, junior in senior. Tekmovanje bo veljalo za kvalifikacijo na državno prvenstvo. V prejšnjih dneh se je na sedežu goriške pokrajine odvijal drugi del nagrajevanja pokrajinskega smučarkega prvenstva. Kot znano je specifika goriškega smučarskega prvenstva čez-mejnost, ki poleg goriške pokrajine zaobjema še novogoriški prostor. Letošnje že 6. čezmejno smučarsko prvenstvo se je odvijalo 27. in 28. marca na čezmejnem smučišču na Kaninu, z otvoritvenim delom prvenstva v soboto v Bovcu in tekmovalnim delom v nedeljo na Žlebeh (Nevejsko sedlo). Letošnja absolutna pokrajinska smučarska prvaka, kar zadeva italijanski del Gorice sta bila brata Gregor in Mateja Nanut, oba člana Slovenskega planinskega društva iz Gorice. Na posebni društveni lestvici je prvo mesto zasedel Sci club Due Ronchi Monfalcone, SPDG pa je zasedlo odlično skupno drugo mesto. To je res izjemen rezultat in dobra napoved za naslednje pokrajinsko smučarsko prvenstvo, ki ga bo ob praznovanju svoje stoletnice ustanovitve, organiziralo prav Slovensko planinsko društvo iz Gorice. Nagrajevanja na goriški pokrajini, v režiji organizatorja letošnjega prvenstva Sci & Snowboard club New Line in pokrajinske smučarske zveze FISI, so se poleg tekmovalcev in staršev udeležili tudi odbornik na goriški pokrajini Marko Marinčič, goriški občinki odbornik Franco Hassek, pokrajinski predsednik FISI Paolo Tavian in pokrajinski predsednik ZSŠDI Li-vio Rožič, ki od vsega začetka sodeluje pri tej prireditvi. Ob njih sta na nagrajevanju odigrala vidnejšo vlogo tudi Panathlon club bivše predsednice Elisabette Pontello in predstavnica olimpijskih zvezd in večkratna udeleženka olimpijskih iger jadralka, Larissa Nevierov. Zaradi neodložljivih obveznosti je svoje čestitke organizatorjem v pisni obliki poslal tudi deželni predsednik FISI Franco Fontana. (IT) CHEERLEADING Slovenca 3. na SP LJUBLJANA - Matej Kavčnik in Sara Gruden sta na svetovnem prvenstvu v cheerleadingu in cheer plesu v Orlandu na Floridi v kategoriji partnerskih dvigov osvojila bronasto odlič-je in s tem ubranila lansko uvrstitev. / 26 Nedelja, 25. aprila 2010 GORIŠKI PROSTOR ODBOJKA - Zadnji letošnji derbi moške C-lige Val šele po petih setih strl odpor trdožive Sloge Gostje protagonisti v slabem in dobrem - Sočani izgubili v Tržiču - Naš prapor manj grešil Derbi v Štandrežu je bil izenačen BUMBACA Val Imsa - Sloga Tabor 3:2 ( 22:25, 25:18, 21:25, 25:22, 15:13) VAL IMSA: Ombrato 28, Masi 14, D. Faganel 9, S. Faganel 6, D. Na-nut 3, Gagliardi 1, Plesničar (L), Corva , Florenin, G. Nanut 1. Trener: Ma-kuc SLOGA TABOR: Devetak 2, Romano 10, Rožac 14, Cettolo 25, Ilič 5, Kante 15, Privileggi 4, Bertali 0, Tau-čar (l) 1, Pertot, Dussich. Trener: Pe-terlin V zadnjem prvenstvenem obračunu med slovenskimi tretjeligaši so slavili domačini iz Štandreža, ki so s tesnim izidom 3:2 premagali gostujočo Slogo. Celotno srečanje je bilo dokaj izenačeno, ekipi sta si bili stalno za petami, tako, da je o končnem zmagovalcu odločal skrajšani peti niz. Gostje so bili celo na pragu zmage, kajti so s točkama prednosti vodili vse do 10. točke, ko pa so le morali priznati premoč domačega korektorja Ombra-ta, ki je v tem nizu sam prispeval sedem od osmih točk, ki so si jih domačini priigrali. Ostalih sedem so namreč posledica napak gostov. Vsekakor so mlajši igralci Sloge prijetno presenetili in bili tako v dobrem kot v slabem protagonisti srečanja. Pokazali so dober potencial z navdušujočimi akcijami, četudi so v igri še nihajoči. Sami so namreč z neizsiljenimi napakami prispevali za domačo vrsto celih 50 točk in njihova neizkušenost je prišla na dan ravno v ključnih trenutkih srečanja. Na drugi strani pa je bila igra domačinov nekoliko pod običajnim nivojem. Posebno negotovi so bili v sprejemu in pri pokrivanju lastnih napadalcev. Poleg Sloga List - System Volley 3:1 (25:19, 25:23, 20:25, 25:18) SLOGA LIST: Babudri 4, Ciocchi 7, Crissani 3, Cvelbar 13, Fazarinc 12, Spanio 9, Gantar (libero), Gregori 0, Maurovich 0, Alice Spangaro 7, Michela Spangaro, Starec 1. Trener: de Walderstein Slogašice so opravile verjetno odločilni korak proti obstanku v najvišji deželni ligi. V mestnem derbiju so se System Volleyu pošteno oddolžile za gladek poraz iz prvega dela prvenstva, zaigrale res dobro, tako da je tudi številna publika tokrat prišla na svoj račun. Srečanje je bilo pomembno za obe ekipi, ki ju je na lestvici ločila le točka in tako enim kot drugim igralkam je bilo jasno, da gre za biti ali ne biti, predvsem za Slogo, ki jo v preostalih dveh tekmah čakata ekipi z vrha lestvice. Vedeli smo, da je naša ekipa sposobna premagati Tržačan-ke, vprašanje je bilo le, če bo zdržala psihološki pritisk. Že v prvem setu je bilo jasno, da so se Slogašice dobro pripravile: začele so zelo odločno takoj preprečile nasprotnicam, da bi se razigrale. Po lepi igri so zasluženo osvojile set in bile stalno v prednosti tudi v drugem. Tretji niz se ni začel najbolje, saj je System Volley povedel že z 11:4. Na igrišče je tedaj stopila Alice Spangaro, ki je zamenjala rahlo poškodovano Tanjo Babu-dri, in s serijo zelo ostrih servisov bistveno pripomogla ekipi, da si je opomogla. Slogašicam je uspelo skoraj v celoti nadoknaditi zaostanek (19:20), v končnici pa so bile gostje vendarle boljše. Neuspeh naših igralk ni potrl, v zadnjem setu so spet vzele pobudo v svoje roke in bile v prednosti od začetka do konca, čeprav so se jim nasprotnice skušale na vse načine postavljati po robu. Ob dobri igri celotne ekipe bi izpostavili zlasti Alice Spangaro, Staško Cvelbar in Danielo Ciocchi, ki je kljub poškodbi v tretjem setu v nadaljevanju spet vstopila in svojo ekipo odlično vodila. »Sedmi mož« pa so bili prav gotovo zve- tega so podlegli tudi v bloku, kjer so bili gostje, s Kantejem na čelu, v absolutni premoči. Še dobro za valovce, da se je pravočasno, po izredno slabem začetku, prebudil Michele Ombrato, ki je bil v zadnjih dveh niz absolutni protagonist tekme. Prvi niz se je začel v znamenju varovancev trenerja Peterlina, ki so poskušali trikrat pobegniti s tremi točkami razlike, vendar so jih domačini, zadnjič pri 20. točki, sistematično ujeli. Šele ob koncu jim je uspel odločilni šprint. V drugem nizu so bili varo- KROMA E_ sti Slogini navijači, ki so z bobni in drugimi »pripomočki« zelo korektno bodrili svojo ekipo skozi vso tekmo in jo na koncu tudi nagradili z zasluženim aplavzom. (INKA) Volleybas - Bor Breg Kmečka banka 3:1 (25:19, 19:25, 25:22, 25:23) BOR BREG KMEČKA BANKA: Vodopivec 7, Flego 18, Della Mea 8, Pučnik 10, Grgič 14, Gruden 2, Faimann (L), Žerjul 4, Sancin 1. Trener: Smotlak. Združena ekipa Bora in Brega se tudi iz Vidma vrača brez točk. Domačinke, ki so si z zmago zagotovile obstanek so igrale precej boljše kot v prvem delu, ko so pla-ve gladko slavile. Bolj učinkovito so napadale, boljše pa so bile predvsem v sprejemu in obrambi. Obratno pa je naša ekipa bila preveč statična na polju tako, da je Volleybas z lahkoto osvajal točke. Prvi niz je bil v bistvu enosmeren. Od drugega dalje pa so Smotlakove varovanke vendarle zaigrale bolj borbeno in manj grešile. Svoje nasprotnice so spravile v težave tudi s servisom, nekaj točk pa dosegle še z blokom in vanci trenerja Makuca v stalnem vodstvu in so set osvojili brez težav. V začetku tretjega niza so pri gostih zamenjali podajalca, Bertali namesto Devetaka. Potek je bil izenačen vse do 19. točke, ko so tržaški odbojkarji izkoristili slab sprejem domače vrste. Najzanimevejši je bil četrti niz, v katerem so gostje celo povedli pri 21. točki vendar so morali nato priznati premoč odbojkarjev Vala. Velja omeniti še, da je trener Peterlin lahko občasno izkoristil igralce na klopi za uspešne menjave, kar je za domačega trenerja zasluženo osvojile drugi set. Tretji in četrti sta bila izenačena do konca in ekipi sta se stalno izmenjavali v vodstvu. Videm-čanke pa so bile v končnicah bolj prisebne in so pokazale večjo željo do zmage. (T.G.) ŽENSKA D-LIGA Kontovel - Trivignano 0:3 (24:26, 18:25, 16:25)KONTOVEL: Verša 6, Bu-kavec 11, Zuzič 2, Micussi 6, Cassanelli 2, Pertot 2, Balzano 6, Antognolli, Kapun (L). Trener: Cerne. Kontovelke niso uspele ponoviti predstave iz prvega dela prvenstva, ko so Trivignano premagale po petih nizih. Pri Briščikih so gostje upravičile vlogo favori-tinj in dokazale, da upravičeno sodijo na drugo mesto razpredelnice. Svojo premoč so izkazovale predvsem po manjšem številu napak ter z napadalnimi servisi in urejeno igro. Kontovelke so sicer zelo dobro začele in po predstavi v prvem nizu bi lahko pričakovali pozitivnejši razplet ter mogoče tudi osvojitev niza in točke. Bukav-čeva in soigralke so namreč v uvodnem ni- Makuca v tem trenutku težko izvedljivo. (J.P.) Fincantieri - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 3:1 (23:25, 25:19, 25:19, 25:22) SOČA: Testen 24, I. Černic 10, Juren 7, J. Černic 5, M. Devetak 2, Brai-ni 7, M. Černic (L), Škorjanc 1, I. De-vetak 0, Butkovič. Trener: Battisti. Za obe ekipi se je prvenstvo dejansko že končalo. Sočani so začeli dobro in zasluženo osvojili uvodni set, v katerem so bili stalno v vodstvu. V naslednjih dveh setih so precej popustili v sprejemu in na mreži, kjer so naredili preveč napak. Spet boljše je bilo v četrtem setu, v katerem so izboljšali blok, bolj učinkoviti pa so bili tudi v napadu. V izenačeni končnici pa so Tržičani le igrali bolj agresivno, bili so tudi prisebnejši in so tako gostom preprečili, da bi izsilili igranje skrajšanega petega niza. MOŠKA D-LIGA Cordenons - Naš prapor 1:3 (25:22, 18:25, 19:25, 23:25) NAŠ PRAPOR: Kuštrin 21, Braione 9, Juretič 8, Fogari 5, Brotto 6, Boschini 8, Frandolič (L) 1. Trener: Leghissa. Na tekmi v Cordenonsu je zmagalo moštvo, ki je naredilo manj napak. Briški odbojkarji so bili v določenih trenutkih bolj zbrani in so igrali boljše (predvsem v drugem in tretjem se-tu). Pri Našemu praporu je bil v četrtem setu odločilen Alessandro Braio-ne, ki mu tudi čestitamo, saj je postal oče malega Kristjana. zu hitro povedle s 6:0, nato pa dovolile, da je Trivignano izničil prednost in povedel. V nadaljevanju so nasprotnice dosegle nekaj točk naskoka in celo povedle z 21:24, a so Kontovelke z Balzanovo na čelu izničile vse tri set žoge in izenačile na 24:24. Takrat pa se je nekaj zataknilo in z dvema naivnima napakama je Kontovel prepustil zmago Trivignanu. V drugem in tretjem nizu so se domače igralke kljub podpori številnih navijačev enakovredno upirale samo do polovice niza, nakar so gostje z urejeno igro prevladale. V drugem setu je Tri-vignano naredil samo pet napak, Konto-vel v obeh pa 13. Predvsem v napadu so imele domače igralke največ težav zaradi visokega nasprotnikovega bloka, v zadnjem delu srečanja pa je začela pešati tudi obramba. Govolley Kmečka banka - Volley Gemona 2:3 (25:19, 25:20, 18:25, 21:25, 14:16) GOVOLLEY: Mania' 22, Bressan 13, Antonič 10, Petejan 3, Giuntoli 4, Zonch 0, Hautschild (L), Facchin. Trener: Petejan. Obe ekipi sta lahko igrali sproščeno, ker je Govolley že izpadel, Guminčanke pa so rešene. Gostiteljice, čeprav okrnjene, so začele zelo dobro. Grešile so dosti manj kot ponavadi, bile pa so tudi prodorne v napadu in učinkovite na servisu, tako da so zanesljivo osovjile uvodna seta. V nadaljevanju so igralke Govolleyja nekoliko popustile, gostje pa so se opogumile in so s svojima solidnima napadalkama prevzele niti igre v svoje roke. Že na začetku tretjega seta so si nabrale nekaj točk prednosti, to pa je potrlo gostiteljice, ki niso več znale ustrezno reagirati. Podobno je bilo tudi v sicer nekoliko bolj izenačenem četrtem setu. Peti set je bil vnovič druga zgodba. Govolley je ob menjavi igrišča vodil z 8:4, v končnici pa celo s 13:10, vendar se je pustil ujeti, nato je izničil zaključno žogo Guminčank, pri izidu 14:14 pa, žal, zgrešil servis. Po naslednji akcikji so se zmage veselile nasprotnice. NOGOMET - Jutri V Štandrežu Empoli proti Japoncem S tekmo med brazilsko ekipo Bahia in mehiškim Atlasom (0:0) v Gradišču se je začel mednarodni 25. turnir za naraščajnike Nereo Rocco, medtem ko se bo 7. turnir držav začel danes. Jutri bo pri Juventini v Štandrežu (ob 20. uri) tekma med lanskim finalistom Em-polijem in japonskim Teikyom. Drugo tekmo bo Štandrež gostil v sredo, ko bo na sporedu že četrtfinale. Medtem je prišlo do nekaterih sprememb. Gansko ekipo Black Starlets je zamenjala Rijeka, reprezentanco ZDA pa Slovaška. TURNIR ROCCO, DANES: Osijek -Austria (18.30 v San Vitu al Torre), Garcia -Colo Colo (20.00 v Morsanu), Milan - Empoli (20.00 v Cesarolu), Triestina - Teikyo (18.30, igrišče Cosulich v Tržiču); Black Starlets - Lazio (17.00 na Trbižu); Napoli - Parma (20.00 v Teorju), Udinese - Silkeborg (20.00 v Galjanu pri Čedadu). JUTRI: Cyclones Alexis Garcia - Austria (20.00 v Šlo-vrencu), Colo Colo - Osijek (18.30 v Ronkah), Empoli - Teikyo (20.00 v Štandrežu), Milan - Triestina (20.00 v Seveglianu), Atlas - Ri-jeka (20.00 v Premariaccu), Bahia - Lazio (20.00 v Červinjanu), Parma - Silkeborg (20.00 v Vilešu), Napoli - Udinese (20.00 v Treppu Grande). TURNIR DRŽAV, DANES: Italija - Izrael (18.30 v Gradišču), Go&Go - Slovenija (17.00 v Idriji); Hrvaška - Romunija (15.00 v kraju Kötschacu-Mautchen v Avstriji), Mehika - ZDA (16.30 v kraju Kötschacu-Mautchen). JUTRI: Italija - Go&Go (17.00 v Biljah), Izrael - Slovenija (17.00 v Vipavi), Hrvaška - Mehika (15.00 v Podkloštru), Romunija - Slovaška (16.30 v Podkloštru). DEŽELNI MLADINCI Le Kras s točko Kras - San Giovanni 3:3 (2:2) KRASOV STRELEC: Martini v 17., 38. in 92. min. KRAS: Dedenaro, Zeriali (Križmančič), Dolliani, Pettirosso (Kuret), Kovacic, Pečar, Andrejič, Candotti (Gajič), Martini, Janko-vič, Marino. Trener: Kragelj. V zadnjem krogu deželnega prvenstva mladincev je Kras proti svetoivanski ekipi igral neodločeno. Goste so povedli v deseti minuti, sedem minut kasneje pa je za 1:1 poskrbel Jar Martini, ki se je do konca tekme še dvakrat vpisal med strelce. Do konca polčasa je San Giovanni znova povedel, Kras pa še drugič izenačil. Podobno sliko smo videli tudi v drugem polčasu, ko so gosj po petih minutah še tretjič zatresli Dedenarovo mrežo. V nadaljevanju je sodnik izključil nogometaša San Giovannija, kar pa gostitelji niso izkoristili. Izenačili so šele v drugi minuti podaljška. Jar Martini je tako dosegel svoj 25. zadetek v letošnji sezoni. Kras bo 11. maja nastopil na turnirju v Risanu pri Vidmu. Na prvi tekmi bo igral proti Triestini. Vesna - San Luigi 1:4 (0:2) VESNIN STRELEC: Del Savio v 80. min. VESNA: Sorci, De Pasquale, Zarba, Ba-gatin, Puric, Vidoni (Vaccaro), Kerpan, Vas-cotto, Del Savio, Simonis, Cheng (Madotto). Trener: Toffoli. San Luigi je v Križu že vodil s 4:0, potem ko je Vesna igrala precej neprepričljivo. Za Vesno je deset minut pred koncem tekme častni gol dosegel Del Savio, potem ko je Simonis pred tem zgrešil enajstmetrovko. Vesna bo od 10. maja nastopala na turnirju v Žavljah. Juventina - Monfalcone 2:3 (1:2) JUVENTININA STRELCA: Bizai in Cammarata. JUVENTINA: Petronio, Comelli (Marchiolo), De Luca, Poian, Marchi (Toso), Gramazio (Cej), Morassi, Mauro, Camma-rata, Graba (Franco), Bizai. Trener: Curra-to. Juventina bi lahko ekipi iz Tržiča iztrgala točko. Belo-rdeči so tokrat igrali nekoliko bolj zbrano kot ponavadi. Ostali izidi: Aquileia - Opicina 2:1, Sta-ranzano - Pro Gorizia 3:3, Ponziana - Trieste Calcio 3:1, Fincantieri - Muggia jutri. Trieste Calcio bo igral v finalnem troboju za naslov deželnega prvaka proti Maniagu in Anconi. V BAZOVICI - V torek (ob 15. uri) bo v Bazovici prijateljska tekma med mladinsko ekipo Triestine (primavera) in japonsko ekipo Teikyo. V KRIŽU - Danes (15.00), državni najmlajši: Triestina - Brescia. ODBOJKA - Po zmagi v pokrajinskem derbiju ženske C-lige proti ekipi System volley Sloga List na zeleni veji Obstanek zdaj bližji - Bor Breg se je trudil, a ni uspel - Trivignano premočen za Kontovel - Govolley je bil na pragu zmage Alce Spangaro (Sloga List) je v tretjem setu poskrbela za preobrat 25 SPORT Nedelja, 25. aprila 2010 GORIŠKI PROSTOR / KOŠARKA - Odločitev že krog pred koncem rednega dela deželne C-lige po zmagi proti Albi Bor Radenska v play-outu, pomeril se bo s Fagagno Po porazu proti ekipi Venezia Giulia grozi dodaten boj za obstanek tudi Bregu Proti Albi odličen nastop Nika Štoklja KROMA KOŠARKA Jadran končal s častnim porazom Jadran Qubik caffe - CAF CGN Por-denon 76:80 (26:20, 48:44, 63:58) JADRAN: Ban 16 (4:4, 3:7, 2:5), Slavec 13 (2:2, 1:2, 3:6), Marušič 9 (1:2, 4:7, 0:1), Franco 17 (6:7, 1:2, 3:6), Malalan 4 (-, 2:5, -); K. Ferfoglia 4 (-, 2:3, 0:1), S. Ferfoglia nv, Sosič 9 (1:2, 4:5, 0:2), Semec 4 (-, 2:6, 0:1), Coco (-, 0:1, -), trener Peter Brumen. SON: Jadran in Pordenon 18. Skoki: Jadran 31 (22+9), Pordenon 30 (22+8). Jadran Qubik caffe je v zadnjem krogu državne C-lige tesno izgubil proti prvouvrščenemu Pordenonu. Dvoboj med na papirju najboljšo in najslabšo ekipo se je začel z odlično igro domačinov, ki so takoj povedli s 7:2. Premoč Bana, Slavca, Malalana, Marušiča in Franca nad najboljšo začetno peterko lige je trajala dobrih pet minut, prednost pa je medtem narasla na devet pik (15:6). Gostje so nato strnili svoje vrste in v hipu nadoknadili zamujeno z delnim izidom 7:0. Z odličnim Banom na čelu je Jadran ponovno povedel za osem pik (23:15). Z agresivno obrambo so Brumnovi fantje dobro zaustavljali v glavnem višje goste, ki pa so nemudoma kaznovali vsako nepazljivost. Gostje so sredi četrtine za kratek čas celo povedli (35:36), s trojko in tremi prostimi meti Franca pa je Jadran ponovno prevzel vodstvo. Koš in trojka Bana sta zaključila delni izid 11:0 in najvišje vodstvo domačinov (46:36). Kljub izenačeni tekmi je bivši selektor slovenske izbrane vrste Drvarič v drugem polčasu v bistvu igral brez bivšega A-li-gaša Pol Bodetta, namesto katerega sta igrala mladinca Sandrin in Rizzo. V tretji četrtini je bila tekma zelo izenačena: ekipi sta se večkrat izmenjavali v vodstvu, ob izteku četrtine pa so domačini ponovno pobegnili (63:56). Gostje so se na začetku zadnjega dela takoj približali na dve do tri točke, do odločilnega preobrata pa je prišlo s trojko ob izteku štiriindvajsetih sekund odličnega playmakerja Piazze. Temu je sledila serija neverjetnih napak in izgubljenih žog gostiteljev, Pordenon pa je s protinapadi zanesljivo povedel (69:80). Ze je kazalo, da bo Jadran doživel še zadnji letošnji visok poraz, ko je stopil v ospredje kapetan Franco, ki je v dveh akcijah dosegel kar sedem točk (dve trojki in dodatni prosti met). Pri izidu 76:80 pa je Jadran zapravil pomemben napad in z njim možnost za povsem nepomembno (a prestižno) zmago. (M.O.) JADRANJE Na tržaški regati tudi TPK Sirena Na 2. jadralni trofeji Marlin Challenge, Memorial Franco Ursich (za razred optimist), ki ga je prejšnji teden v Tržaškem zalivu organiziral tržaški klub STSM, so nastopili tudi jadralci in jadralke barkovljanske Sirene. V starostni kategoriji kadetov (letniki 1999-2000) je Nicolas Starc zasedel solidno 5. mesto, Pietro Osvaldini je bil 8., Peter Marzo Magno pa 23. Zmagal je Lorenzo Bergamo (Pietas Julia). Pri mladincih (letniki 19951989) je Max Zuliani na koncu bil 14. Vanja Zuliani pa se je uvrstil na 25. mesto. Prvo mesto je osvojila Carlotta Omari (Barcola-Grignano). Pri kadetih je nastopilo 30 jadralcev, pri mladincih pa 66. Pri Sireni so bili z nastopi svojih tekmovalcev zadovoljni. Ta konec tedna bodo jadralci razreda optimist nastopili na regati v Piranu. Bor Radenska - Alba 74:69 (21:23, 37:36, 59:49) BOR RADENSKA: Bole 8 (1:2, 2:2, 1:5), Krizman 7 (0:2, 2:5, 1:2), Pilat 14 (3:4, 4:9, 1:2), Madonia 8 (3:3, 1:1, 1:4), Štokelj 18 (3:4, 3:3, 3:3), Crevatin 9 (4:4, 1:2, 1:1), Alberti 3 (1:1, 1:4, -), Bocciai 2 (-, 1:1, -), Sila (-, 0:1, 0:1), Šušteršič 3 (-, 0:2, 1:1), Zanini 2 (2:6, 0:1, 0:1). TRENER: Martini. SON: 31; PON: Bole (36. min.), Pilat (39.); SKOKI: 24 (21 v obrabi, 3 v napadu). Košarkarji Bora Radenske niso mogli svojemu predseniku Brunu Kneippu, ki se je v petek srečal z Abra-hom, pripraviti lepšega darila. Na domačem parketu športne dvorane Bojana Pavletiča so namreč premagali dru-gouvrščeno Albo, a žal to ni bilo dovolj, da bi si predčasno zagotovili obstanek v ligi. Vsekakor je sinočnja zmaga zlata vredna, saj so si plavi na tak način v play-outu izborili morebitno tretjo tekmo na domačem igrišču. Zadnji krog bo tako za košarkarje Bora le gola formalnost, saj že vedo, da jih v play-outu čaka Fagagna (Bor ima sicer boljšo koš razliko). Glavna akterja, dobesedno, poleg običajnega Pilata, sta bila tokrat predvsem kapetan Niko Štokelj, ki je v tretji četrtini ekipo prijel za roko in jo pospremil do zmage (18 točk, 3:3 iz razdalje, 3:3 pod košem) ter center Miko Madonia, ki je bil prva sila pod domačim košem (zbral kar 9 skokov). Alba je v obrambi igrala zelo grobo, večkrat na meji prekrška in to je predvsem v prvih dveh četrtinah nekoliko spravilo s tira košarkarje Bora. Pilat si je nabral tako ob polčasu že tri osebne napake. Kljub temu, da plavi niso igrali sproščeno, so obdržali stik z nasprotnikom in končali polčas v vodstvu za eno točko). Odločilna je bila tretja četrtina, v kateri se je razigral ka-petan Štokelj. Zadeval je iz vseh položajev kot za stavo, pod košem pa je kraljeval Madonia, kar je ekipi vlilo novega elana in poguma. Varovanci trenerja Martinija so nato pritisnili na plin in si priigrali 10 točk prednosti. Trener Albe je skušal na vse načine obrniti potek (na igrišče je poslal vse tri visoke igralce Raccara, Muza in Biasizza), toda Svetoivančani so obdržali hladno kri in v odločilnih trenutkih zadeli vse koše. To jim je omogočilo, da so se ob zvoku sirene lahko skupaj s predsednikom in drugimi člani vodstva kluba ter z zvsetimi navijači veselili pomembne zmage. (RAS) Moja domača žival »Ljubezen« je največkrat obojestranska. Jih negujemo, nas kratkočasijo, jih razvajamo, nam vsak dan izkazujejo svojo naklonjenost. Če ne gre za psa ali mačko, je mogoče kanarček, ki čudovito žvrgo-li, hrček, ki v svoji kletki nemirno »nabira kilometre« ali zajec, ki potuhnjeno spi v kakšnem kotu. Karkoli že je, gotovo si svojega domačega ljubljenčka fotografiral, zato pa najlepše, najbolj nenavadne ali preprosto najbolj prisrčne posnetke pošlji na našo spletno stran www.primorski.eu in jih opremi s komentarjem, da bodo ob fotografijah tvojega prijatelja lahko uživali tudi drugi ljubitelji živali. Breg - Venezia Giulia 70:75 (16:13, 34:35, 51:55) BREG: Bozic 17 (6:7, 1:2, 3:5), Pao-lin 2 (-, 1:1, 0:1), Sechet 3 (-, -, 1:7), Lo-katos 14 (4:4, 2:5, 2:5), Gionechetti 4 (-, 2:3, -), Buttignon 17 (0:1, 4:5, 3:3), Ze-rial 5 (-, 1:5, 1:1), Klarica 8 (2:5, 3:10, 0:3), Nadlišek, Bandi. TRENER: Krašo-vec. SON: 25; PON: Paolin, Lokatos, Buttignon (vsi v 39. min.). SKOKI: 21 (13 v obrambi, 8 v napadu). Brežani so na domačem igrišču doživeli tretji zaporedni poraz. Kot je povedal Denis Salvi bo na zadnjem srečanju sezone, prihodnjo soboto, zmaga imperativ, ker drugače Bregu grozi play-out. Sinoči peterka iz Milj sploh ni bila nepremagljiva, saj je nastopila okrnjena (odlični Furigo ni stopil na igrišče), vendar varovanci trenerja Krašo-veca niso bili dovolj zbrani. Brežani so srečanje pričeli slabo. Preveč je bilo metov iz neizdelanih položajev, kar so seveda izkoristili gostje. Po sedmih minutah pa so se gostitelji zdramili in s hitrimi protinapadi in dvema trojkama končali četrtino v vodstvu. V drugi četrtini so Lokatos in soigralci znova igrali nepovezano, skratka pod svojimi sposobnostmi in peterka iz Milj je z delnim izidom 14:5 prevzela vodstvo in ga dejansko ni več izpustila iz rok. Trener Krašovec je sicer poskušal obrniti potek s potezami v obrambi (najprej conska obramba 3-2, nato še mož moža), ki Sokol - Falconstar 77:75 (27:13, 40:34, 62:51) SOKOL: Guštin 7, Spadoni 12, Rogelja 2, Hrovatin 10, Umek 28, Pic-cini 9, Kocman, Malalan 9, Trampuž n.v., trener Emili. Izključen: Spadoni (30). Sokol je doma zasluženo, toda ne brez težav premagal mladinsko postavo tržiškega Falconstarja. Zmagal je, čeprav je nastopil v zelo okrnjeni postavi, saj je manjkallo kar šest igralcev: Hmeljak, Vidali, Doljak, Budin, Križ-man in Vescovi. Nabrežinsko moštvo je vodilo skozi vso tekmo, v zadnji četrtini pa, ko je ostalo brez zaradi protestov izključenega Spadonija, je močno tvegalo, da bi se mu zmaga izmuznila. V zadnjih razburljivih akcijah pa so gostitelji vendarle ohranili mirno kri in zasluženo osvojili dve točki. Poleg Umka, ki je bil z 28 točkami najboljši mož na igrišču, bi pohvalili Petra Hrovatina, ki je prispeval 10 točk, pri tem pa dosegel tri "bombe". V pa niso obrodile zaželejenih sadov. Bre-žani so sicer proti koncu znova zmanjšali zaostanek, toda zmanjkalo jim je kisika (preveč naivnih napak, preveč zgrešenih podaj) in Venezia Giulia je pod streho spravila izredno pomembni točki v boju za obstanek. (RAS) PO ŠPORTELU Terenska vozila iz Štandreža Gostje jutrišnjega Športela (ob 22.30 po TV Koper-Capodistria) bodo člani štandreškega kluba, ki se ukvarja z dirkami s terenskimi vozili. Z Igorjem Malalanom se bodo v studiu pogovarjali Aleš Plesničar, Aleš Feri, Danjel Faganel in David Corva. Prav pred kratkim so namreč na Goriškem organizirali mednarodno dirko s terenci. Športelovi sodelavci bodo obenem pripravili prispevke z odbojkarskih tekem Kon-tovelk, Televite (moška B2-liga) in derbija Val - Sloga ter košarkarske tekme Jadrana in nogometne tekme Primorja. Na koncu bo na sporedu še nagradna igra Poglej me v oči. prihdonjem krogu, v petek, čaka Na-brežince zelo težka naloga, srečanje v gosteh proti vodilni Mossi. (lako) Dom - Barcolana 53:64 (19:17, 42:36, 54:50) DOM: Belli 5, Collenzini, Furlan 10, Čotar, Garra 8, Kos 4, Bon 10, Gratton 6, Kristancic 6, Zavadlav 4, trener Jan Zavrtanik. SON: 20, PON: Belli. Domova kriza v playoffu se nadaljuje, saj so Zavrtanikovi varovanci doživeli že tretji zaporedni poraz v končnici prvenstva. Po tej tekmi so se tudi zadnja, sicer skromna, upanja za napredovanje razblinila. Ponovno okrnjeni domovci (spet sta bila odsotna Cej in Voncina) so tekmo začeli slabo, tako da je Barcolana takoj povedla in tega vodstva ni več izpustila do konca tekme. Ob slabi igri pa je domače igralce doletela tudi smola. V prvi četrtini si je Čotar zvil gleženj, tako da je moral predčasno na klop. Enako poškodbo je v drugi četrtini staknil Collenzini, tako da so domovci ostali v bistvu z enim Domači šport Danes Nedelja, 25. aprila 2010 ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v tržaški športni palači: Televita TS Volley 2010 - Cles UNDER 16 MOŠKI - 10.00 na Opčinah: Sloga Tabor - Olympia Hlede UNDER 16 ŽENSKE - 10.30 v Villorbi di Chions: Fincantieri - Bor Kinemax (deželni polfinale, finale ob 16.30) TENIS ŽENSKA A2-LIGA - 9.00 v Cagliariju: TC Cagliari -Gaja MOŠKA B-LIGA - 9.00 v Bergamu: Bergamo - Gaja UNDER 16 ŽENSKE - 15.00 v Tržežu: Tricesimo -Gaja UNDER 14 IN 12 ŽENSKE - 15.00 na Padričah: Gaja - Grado in Gaja - Eurotennis NOGOMET ELITNA LIGA - 16.00 v Tricesimu: Tricesimo - Kras Koimpex PROMOCIJSKA LIGA - 16.00 v Terenzanu: Pozzuolo - Juventina; 16.00 v San Danieleju: San Daniele - Sovodnje; 16.00 v Buttriu: Buttrio -Vesna 1. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Koprivnem: Capriva - Primorec 2. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Dolini: Breg - Pieris; 16.00 pri Briščikih, Ervatti: Primorje - San Canzian; 16.00 v Trstu, Ferrini: Chiarbola - Zarja Gaja; 16.00 v Gorici: Audax Sanrocchese - Mladost NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Vižovljah: Sistiana -Pomlad NAJMLAJŠI - 10.30 v Bazovici: Pomlad - Sistiana ZAČETNIKI - 10.30 v Repnu: Pomlad - Trieste Calcio B Jutri Ponedeljek, 26. aprila 2010 ODBOJKA UNDER 14 ŽENSKE - 17.30 na Proseku: Sloga -Azzurra □ Obvestila ZSŠDI obvešča, da je seja košarkarske komisije preložena na ponedeljek, 3. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu »I. Gruden« v Nabrežini. AŠD SK BRDINA prireja informativni sestanek s starši in otroci, za smučarsko in tekmovalno sezono 2010/2011, ki bo na sedežu društva, Repentaborska ul. 38, v ponedeljek, 3. maja 2010 ob 18.30 uri. samim organizatorjem igre. Kljub temu pa so Belli in soigralci v drugem polčasu odreagirali in zaostanek zmanjšali na gole tri točke zaostanka ob koncu tretje četrtine. Ko pa so vsi mislili, da bo domačim le uspel preobrat, so le ti popustili na celi črti. Z nepremišljenimi akcijami v napadu in slabo obrambo so namreč nasprotnikom dovolili delni izid 7:0, ki je zapečatil usodo tekme. Za nameček si je v zadnjih minutah tekme tudi Furlan (najboljši domovec na igrišču v tem nesrečnem večeru) poškodoval gleženj in predčasno zaključil tekmo. Barcolana je nato le mirno upravljala rezultat, saj demotivirani domači igralci niso nudili nobenega večjega odpora. Tokrat si noben domovec ne zasluži posebne pohvale, saj so vsi igrali pod svojimi sposobnostmi. Za nadaljevanje prvenstva je treba samo upati, da bodo Zavrtanikovi varovanci spremenili odnos do tekme, saj ni nobenega izgovora, ki bi opravičeval tako slabih predstav, ki so jih domovci prikazali na zadnjih tekmah. (av) PROMOCIJSKA LIGA - Skupina za napredovanje Sokol premagal tržiške mladince Tretji zaporedni poraz domovcev ^NAPOVED ZA DANES Zjutraj bo prevladovalo pretežno jasno vreme, le nad Kanalsko dolino bo oblačnost večja, v Julijski krajini pa bo pihala zmerna burja. Čez dan bo vreme večinoma spremenljivo po vsej deželi, ob obali bo pihala zmerna burja, po nižinah bodo temperature blage. Danes bo na Primorskem delno jasno, tam bo pihala šibka burja. Drugod bo sprva zmerno oblačno, popoldne se bo postopno razjasnilo.Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 10, na Primorskem okoli 12, najvišje dnevne od 17 do 22, na Primorskem do 24 stopinj C. J Območje nizkega zračnega pritiska nad Italijo se pomika proti Grčiji; danes se bo v visokih legah zadrževal anticiklon,v srednjih in nizkih predelih atmosfere pa bo z vzhoda dotekal vlažen, vendar bolj blag zrak. Jutri bo Alpe zajela zmerna atlantska fronta. Plitvo ciklonsko območje se iznad osrednjega Sredozemlja pomika počasi proti vzhodu. Z vzhodnimi višinskimi vetrovi priteka k nam postopno bolj suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.03 in zatone ob 20.04 Dolžina dneva 14.01 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 16.45 in zatone ob 4.05 BIOPROGNOZA Danes se bodo pri občutljivih ljudeh še pojavljale z vremenom povezane težave, tudi nekateri bolezenski znaki bodo še okrepljeni. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 15,5 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.29 najnižje -48 cm, ob 9.25 najvišje 37 cm, ob 15.17 najnižje -45 cm, 21.33 najvišje 60 cm. Jutri: ob 3.60 najnižje -55 cm, ob 10.04 najvišje 39 cm, ob 15.50 najnižje -42 cm, 22.00 najvišje 61 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........1 6 2000 m . 1000 m .......... 11 2500 m . 1500 m............ 6 2864 m . . . 3 . . 1 . -1 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel 5, po nižinah 4 in pol. O GRADEC 7/21 TOLMEČ O 6/18 CELOVEC O 8/20 TRBIŽ O 5/17 O 4/19 KRANJSKA G. VIDEM O 8/25 O PORDENON 9/24 ČEDAD O 9/24 /ml. O N. GORICA 10/24 TRŽIČ £— 6/19 O KRANJ o LJUBLJANA 10/21 POSTOJNA O 8/18 KOČEVJE -s-3 > o 7/19 S. GRADEC CELJE 10/20 O MARIBOR O 7/19 PTUJ O M. SOBOTA O 9/19 & N. MESTO 10/19 o ^ ZAGREB 10/20 O _ o ČRNOMELJ REKA 12/22 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER ^Zjutraj bo prevladovalo bo nižinah in ob obali prevladovalo jasno oz. pretežno jasno vreme, pihala bo zmerna burja, v gorah bo spremenljivo. Popoldne bodo v hribih, zlasti v Alpah in Karnijskih Predalpah, posamezne krajevne plohe, po nižinah in ob obali bo še lepo vreme, pihali bodo šibki nestalni vetrovi; proti večeru bodo posamezne plohe možne tudi po nižinah. (NAPOVED ZAJUTRI Jutri bo sprva jasno, čez dan se bo od zahoda zmerno pooblačilo. V noči na torek bodo predvsem v severni Sloveniji krajevne plohe. V torek bo še spremenljivo s posameznimi plohami, popoldne se bo od zahoda pričelo jasniti. www.primorski.eu Vaš dnevnik, kjer ga ni. Od 7. aprila 2010 dalje je celotna elektronska izdaja Primorskega dnevnika dostopna le proti plačilu. Naročnik, ki bo poravnal spletno naročnino, bo imel dostop do dnevne izdaje časopisa in vseh izdaj v elektronskem arhivu. Možne so naročnine za različna obdobja. Za bralce, ki so celoletni naročniki na tiskano izdajo in želijo imeti na voljo tudi spletno, smo pripravili posebno ugodno ponudbo. Podrobnejše informacije o naročnini dobite na spletni strani Primorskega dnevnika www.primorski.eu Primorski r dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji.