IZHAJA OD LETA 1959 itW'< . Jak Jm ■ mm pa »»Ig ||flllj ?-S— • maj 332 7 2,1 — • — jun. 388 88 2,1 1 12,5 jul. 279 19 6,8 • avg. 266 2 0,7 • • . sept. 295 14 4,7 — .• —- ss okt. 321 14 4,4 — 1 nov. 276 13 4,7 1 7,7 dec. 270 12 4,4 — ggjgjg skupaj 3.960 149 3,8 14 9,4 TABELA II Izvor nesreče Štev. % 1. Udarci predm. . leteči delci 48 32,2 2. Padec poškodovanca 31 20,8 3. Urez 32 21,5 4. Opeklina 20 13,4 5. Stisnjenje 18 12,1 Skupaj 149 100 TABELA IV Vzrok nesreče nesreč 'A 1. Neurejen delovni prostor ali del. mesto 33 22,2 2. Poškodovana ali nezašč. del. priprava - naprava 27 18,1 3. Neupor. osn. zašč. sredst. in opreme 24 16,2 4. Neprav. del. postopek oz. malomaren odnos do dela 40 26,8 5. Ostalo 25 16,8 Skupaj 149 100 TABELA III Poškodovani deli teleda .. Štev. nesreč p 1. Roke 40 26,8 2. Prsti rok 33 22,2 3. Noge 47 31,5 4. Oko 18 12,1 5. Glava 11 7,4 Skupaj 149 100 TABELA V TOZD Kvalifikac. struktura nekvalif. kavlifič. Sku- paj l 41 8 49 2 36 10 46 3 4 — 4 4 3 7 10 5 11 9 20 DSSS 14 6 20 DO Skupaj 149 19. skandinavski sejem razsvetljave Poudarek ročni tehnologiji in designu. Letošnji 19. skandinavski sejem razsvetljave v Goteborgu na Švedskem je bil po številu raz-stavljalcev manjši od lanskega, lanski pa je bil manjši od tistega v letu 1980. Ob tem je zanimivo, da sejem prostorsko ni bistveno manjši, kar pomeni, da so preostali razstavljalci povečali svoje razstavne prostore. Isti odnos vlada sicer v švedskem in deloma tudi v preostalem skandinavskem gospodarskem prostoru: mnoga podjetja so propadla, preostala pa so povečala obseg poslovanja. Razlogi za takšno stanje so seveda zaostrene gospodarske razmere v svetu s poudarkom na specifičnih : težavah Švedske. . Švedski standard je bil-pred časom vzor vsemu svetu, danes pa se tu srečujejo z resnimi gospodarskimi -težavami, ki jih tudi:spremembe na krmilu države niso odpravile. Ob zmanjšanem številu raz-stavljalcev pa tuji proizvajalci svetil vztrajajo na tem- sejmu. Tako je tu že nekaj -let prisoten naš -žahodnonemški kupec — fir- Tudi sicer so bile prikazane lepe in domiselne izvedbe dekorjev.. — odlepk. — na raznih tupicah itd. Posebnost pa predstavlja dekor »prozorna črta« sredi belo barvnega stekla, ki ga je. v različnih I HOLM El ■GAARD! * NilAl.l -N : ambient; zato praviloma želijo dekorirana stekla (lister, barva, odlepke). Na tem področju smo pogosto srečali dekor »Rovirosa«, ki smo ga mi obvladali že pred časom, a nam še danes negre. ma Zimmermann; v zadnjem času pa še en naš žahodnonemški kupec — firma Popp. Oba prikazujeta svoj standardni program, ki seveda obsega precej našega stekla. Med drugimi tujimi razstavljalci imata vidno mesto Glass-export iz Češkoslovaške in Ober-glas-Stdlzle iz Avstrije, Smeri na sejmu ostajajo približno iste, kot leto prej. Seveda smo še vedno v hladnem skandinavskem: ambientu- in zato ostaja toplina svetil tisto, kar pogojuje design za to področje. Ni čudno, da je razstavljenih cela vrsta svetil v .raznih nesteklenih izvedbah — -na primer, furnir, blago, poseben papir, k;erami'ka itd. Na tem področju so Skandinavci strokovnjaki in tu se lahko od njih samo učimo. Področje stekla nam nudi v proizvodnem in oblikovalskem smislu večje možnosti. Za to področje so'zanimiva stekla,- ki jih sicer prodajamo na druga tržišča, na primer serije plafonjer, tulpic itd. Značilno ob tem je; da se izogibajo prozornega -stekla, -saj' gre spet za topel Tipična skandinavska namizna svetilka — kvalitetna izvedba. Zima na Švedskem izvedbah prikazal Oberglas-Stolzle. Gre za varianto'. dekori-ranja »Rovirosa«; sami izdelki'so precej dragi in seveda predstavljajo področje kvalitetne ročne proizvodnje. — .Marmorne prevleke, ki jih je lansko leto v sodelovanju z nami prvi prikazal naš kupec Ivars Armatur AB, smo letos lahko videli tudi pri drugem razstavljalcu. Seveda pa jih Ivars letos, ni prikazal, saj ima slabe izkušnje z nami glede dobave, teh izdelkov. Artikel iz prodajnega programa firme R. Zimmermann Trenutno, spada naš kupec. za Skandinavijo Ivars Armatur AB medtiste,' ki je povečal svoj. razstavni a prostor na • sejmu . v; Gotebdrgu: Če to pomeni, da jev tudi sicer. izboljšal ; svoj., položaj na tržišču, ni jasno,, saj so mnenja njegovih predstavnikov razlikujejo .Bivši lastnik te firme g.' • Ivaršson,. ki deluje kot zastopnik Ivarsa, je mnenja, da bi firma, lahko ' poslovala boljše,' medtem ko odgovorni pri firmi pravijo, da je poslovanje uspeš- , no in da so možnosti za poveča- . nje prométa z nami. Sicer smo sé o'.tem.-obširno pogovarjali z g. Ivarsohom. -. Tz. teh pogovorov, je; razvidno, da jo Steklarna Hrastnik še vedno zanimiv poslovni., -partner,, vendar so prisotne nekatere' pomanjkljivosti,: ki bi jih pri nas}' lahko odpravili. Gre predvsem za hitrejše reagiranje v primeru formiranja cen obstoječim izdelkom ali novim izdelkom itd. Skandinavsko tržišče zagotavlja, ob pravilno izbranem asortima-nu in ob normalnih pogojih poslovanja zanimive ekonomske e-fekte, ki se ob izvozni naravnanosti našega gospodarstva še zanimivejši..;.; Alojz Marčen SODELOVANJE JUGOSLOVANSKIH IN ČEŠKOSLOVAŠKIH PROIZVAJALCEV STEKLA V januarju je bil v Gospodarski zbornici v Beogradu sestanek jugoslovanskih proizvajalcev raz-svetljavnega stekla. Pri tem ge bila, zaradi uspešnega sodelovanja, formirana mešana komisija za industrijsko kooperacijo in specializacijo, pri jugoslo-vansko-češkoslovaškemu komiteju za gospodarsko in znanstveno-teh-nično, sodelovanje. Med 15. delovnimi skupinami se je formirala tudi delovna skupina za lahko industrijo,' dejavnost, katera se bo formirala na naslednjih; področjih;.. — industriji tekstila in konfekcije, , industriji ;kož in obutev, — industriji stekla ih keramiko, — industriji predelave lesa in azbesta. Prvi sestanek stalne delovne skupine za gospodarsko in znan-stveno-tehnično sodelovanje je bil •konec leta' 1981. Na tem sestanku r so. sestavili; protokol, - del -tega ,,šd -nanaša tudi na industrijo- stekla in' keramike,' ki predvideva plan dela za leto 1982. V protokolu je poudarjeno, da obe. strani želita .Sodelovati na znanstveno-telmič-nem in ekonomskem področju, predvsem gre za; — direktno znanstveno-tehnično sodelovanje med zainteresiranimi razvojnimi inštituti; — izkoriščanje pridobljenih re-zultatvov v tehniki in tehnologiji orodja, prodajo licenc, know-how, tehnično dokumentacijo delov Strojne opreme; }— -kooperacijo v proizvodnji in specializacijo proizvajalcev zaradi izkoriščanja instaliranih zmogljivosti in večje efektivosti proizvodnje; ". — . sodelovanje v , proizvodnji strojne opreme; ' — ekonomsko sodelovanje in koordinacijo nastopanja na tretjem trgu. Te naloge bi uresničili na naslednji način: — skupina strokovnjakov bi se seznanila z rezultati, doseženimi v posameznih državah, izmenjala izkušnje, pridobljene pri neposrednih tehnoloških postopkih in posredovala naloge za uspešno tehnično in ekonomsko sodelovanje. .— Češkoslovaška ima dobre izkušnje v proizvodnji »float« stekla in želi sodelovati pri izgradnji jugoslovanskih zmogljivosti; Poleg tega ponuja tudi tehnično sodelovanje in prodaja licence za proizvodnjo steklene volne in penastega stekla. — Ugotovili naj bi možnosti kooperacije in eventualne specializacije v proizvodnji kristalnega in ražsvetljavnega stekla in pokazali možnosti proizvodnje enega dela steklarskih in keramičnih strojev v jugoslovanskih podgjetjih, na -osnovi češkoslovaške dokumentacije. — Proizvodne organizacije; in organizacije zunanje trgOVine bodo; pripravile predloge o možnosti komercialnega sodelovanja; na tretjem trgu. ' V Gospodarski zbornici Jugoslavije je bilo dogovorjeno, da naj posamezni .jugoslovanski proizvajalci proučijo želje in možnosti sodelovanja s Češkoslovaško ih s svojimi predlogi seznanijo zbornico.' Prvi: sestanek strokovnjakov iz Jugoslavije in Češkoslovaške je predviden v marcu 1982, vsem zainteresiranim organizacijam pa so bili poslani tudi programi dela za leto 1982. : ■ Ervin Predovnik, inž. osebnih dohodkov v letu 1982 Okviri za rast Prav gotovo jc gibanje, oziroma delitev sredstev za - osebne .dohodke. zelo zanimivo ¿področ j e za slehernega delavca v združenem delu.. Da. bi se v naši, samoupravni družbi: izognili prevelikim razlikam in neskladjem ter čim bolj uredili porabo na tem področju, so izdelana merila kot osnova za delitev dohodka. Ta, merila} so zajeta v posebnem DOGOVORU o Uresničevanju, družbene usmeritve razporejanja dohodka zadeto 1982. ; Že uvodoma je treba opozoriti, da gre zu republiški dogovor in velja le za področje SR Slovenije. Po tem dogovoru je usklajene-planske akte sprejeti v organizacijah združenega dela do sprejetja zaključnega računa za leto 1981. Pri usklajevanju planskih dokumentov bodo delavci med drugim predvideli razmerja za razporejanje dohodka; tako da bodo usklajeni in uresničevani na ravni delovne organizacije. Za, pravilnost izvajanja dogovora je dolžan skrbeti občinski izvršni svet; kot sopodpisnik dogovora. Čeprav dogovor m novost ; za urejanje delitve osebnih dohodkov, saj1 smo se po njem ravnali že pretekla leta,, je letošnji nekoliko spremenjen oziroma dopolnjen. Konec prejšnj ega leta so namreč delegati zvezne skupščine sprejeli nove osnove za izračun sredstev za normalno reprodukcijo — amortizacijo. Nove obračunske stopnje za to kategorijo so se bistveno povečale, s tem pa avtomatično tudi stroški poslovanja. Zaradi tega se zmanjšuje tudi vrednost delitvene kategorije »dohodek«, kar pa je o-snova med drugim tudi za formiranje sredstev za osebne do- hodke. Tako se ocenjuje, da bo zaradi novih zakonskih predpisov letošnja vrednost, amortizacij e v naši,, delovni organizaciji .večja za. približno' 30 milijonov dinar-j ev,kot bi znašala, obračunana po starih predpisih. Seveda je to le ocena, strokovne službe pa morajo činaprej izračunati novo vrednost 'Sredstev za amortizacijo po minimalnih stopnjah določeno z novimi zakonskimi predpisi. ; Ker so bila resolucij ska načela za 'gibanje dohodka predvidena že pred sprejetjem novega zakona, zato je bilo potrebno v dogovoru upoštevati nastalo stanj e,-Zaradi tega se v dogovoru govori o-¿»primerljivem dohodku« namesto o dohodku. Ta pa se izračuna tako, da se dohodku prišteva amortizacija po minimalnih stopnjah. V resolucijskih načelih je tudi opredeljena rast sredstev za osebne dohodke, ki mora naraščati počasneje od rasti dohodka, oziroma po novem od primerljivega dohodka za 8 % v povprečju. Na osnovi razmerja: planir. rast primerljivi doh. 1982 dosež; rast primerljivi doh. 1981 dobimo povečano rast po tem kriteriju, če bi bila na primer ta vrednost za 20% večja,. bi se lahko sredstva za osebne dohodke povečala le za 18,4 %, oziroma za 8% počasneje. Ta dogovor pa ša posebno stimulira tiste delovne organizacije, ki. usmerjajo svoje proizvode na zunanja konvertibilna tržišča. Tako delovne organizacije, ki; u-stvarjajo s prodajo na tujem več kot 3 °/o od vrednosti celotnega prihodka^ lahko za vsake 3 % ta- ko ustvarjenega prihodka povečajo sredstva za osebne dohodke za . 1 %, Na primer če se na ta način ustvari 15 % prihodka,' se lahko poveča sklad za osebne dohodke za 5 %, kar bi po obeh merilih zneslo 23,4 %>.; 5 Naknadno se lahko sredstva za osebne dohodke povečujejo v primem, da je pokritost uVoza z izvozom najmanj 30 % ter se V letu 1982 povečuje, obenem pa znaša povečanje izvoza na konvertibilne trge, za več kot 5 °/o nasproti doseženim rezultatom v prejšnjem letu. Ob vsem tem pa je treba še posebej opozoriti, da se sredstva za osebne dohodke; ¿ugotovljena in usklajena z dogovorom lahko izplačujejo le pod pogojem, če to dovoljuje dohodek. Ta načela in osnove pa nam bodo služila pri opredeljevanju in sprejemanju planskih dokumentov. Maks Mrcina, dipl. inž. DOPISUJTE V NAŠ LIST Uspešno delo strelske družine RAZMIŠLJANJA IN UGOTOVITVE OB POŽIVITVI DELOVANJA STRELSKE DRUŽINE STEKLAR ške tipa Anxchiitz, za strelišče z zračno puško pa so nabavili in montirali avtomate za tarče in reflektorske luči za osvetlitev tarč. Upravni odbor je od izvolitve sredi lanskega leta do danes imel 5 rednih sej in več kratkih de- Strelska družina STEKLAR je od svoje ustanovitve v letu 1947 pa do danes prešla različna krizna obdobja in tudi čase vsestranskega uspešnega delovanj a,- Kljub temu da je bila leta i977 z velikim trudom in z mnogimi udarniškimi urami končana iz-, gradnja strelskega doma na Dier-mairovem hribu nad hrastniško železniško postajo, je pričelo delovanje strelske družine vse bolj slabiti. Nastalo je pomanjkanje kvalitetnih strelskih rekvizitov, ki bi bili nujno potrebni za nemoteno treniranje in udeleževanje -strelskih lig in ostalih- tekmovanj. Ravno tako je prišlo do osipa mladih članov, ker ni bilo zadovoljivega ^članstva iz pionirskih in mladinskih vrst. Škrat- , ka, danes lahko ugotovimo, da je bila strelska družina'v prvi polovici lanskega leta v takšni krizi, da je grozil razpad oziroma, prekinitev delovanja strelstva v spodnejm delu Hrastnika. "V kolikor bi prišlo do prekinitve delovanja bi biia to nepopravljiva Škoda za strelstvo, kar pa bi kasneje zelo težko nadoknadili. Ne smemo namreč pozabiti, da je poleg rekreativnega in tekmovalnega namena naša naloga tudi usposabljanje občanov za SLO. Ne nazadnje, bi z razpadom strelske družine naredili veliko krivico vsem tistim članom, ki so vložili ogromno časa in truda v izgradnji strelišča in ostalih pripadajočih objektov. Ti objekti so Strelski dom med izgradnjo — v ospredju pokojni predsednik Janez Grohar (v sredini) s člani, strelske družine. danes usposobljeni za izvedbo vseh vrst tekmovanj, od rekreacijskih do republiškega prvenstva,. katerega bomo skušali izvesti še v letošnjem letu. Na občnem zboru sredi lanskega leta, je prišlo tudi do sprememb v vodstvu strelske družine. Pri izbiri članov odborov nas je vodil moto, da naj vodijo strelsko družino taki člani, ki so pripravljeni delati in jim je cilj ohraniti tradicijo strelstva na področju spodnjega dela Hrastnika. Delo družine bodo vodili naslednji člani upravnega odbora: Vidovič Franc — predsednik, Verač Anton — podpredsednik, Knez Alojz — tajnik, Grohar Miran — blagajnik, Bec Emil, Kreže Drago in Volf and Viki II. Nadzorni odbor pa deluje v sestavi: Pavlič Viki, Hafner Ivan in Špacapan Marjan. Seveda pa ima družina izvoljene tudi ostale odbore in komisije, ki skrbijo, da Nešteto osvojenih pokalov in priznanj je odraz prizadevanj in aktivnega delovanja članov strelske družine. Na sliki vidimo le del osvojenih odličij. Družina jih ima še skoraj dvakrat toliko. je delovanje na zadovoljivem nivoju. Po občnem zboru so se iiovo izvoljeni člani z elanom lotili dela in v najkrajšem času in ob pomoči ostalih dejavnikov pripravili družini ; boljše pogoje za nemoteno delovanje in sicer tako na področju rekreativnega kot tekmovalnega streljanja. V ta namen so nabavili kvalitetne pu- lovnih sestankov. Skratka, naloge, ki so si jih zastavili člani odborov SD Steklar so vsi vzeli resno, in jih skušamo izvrševati po najboljših močeh. Ko analiziramo obdobja mrtvila v delovanju družine, lahko u-gotovimo, da je svoje napravila tudi bolezen. Ta nam je v letu dni iztrgala iz vrst najbolj prizadevnih članov najprej blagaj- Referendum O PRIKLJUČITVI KALA H KS DOL PRI HRASTNIKU Le še 43 krajanov, od tega šest' otrok je ostalo v naši naj višje ležeči krajevni skupnosti Kal. Od 37 volilnih upravičencev je bilo 20 starejših od 57 let, število tistih, ki bi še bili nekje sposobni voditi krajevno samoupravo, dograjevati in sodelovati v delegat- ’ skem sistemu in se ukvarjati z-drugo dejavnostjo v KS pa se je zmanjšalo na simbolično številko — 13. O tem, da je v praksi; vse delo ležalo na ramenih 2—3 posameznikov niti ni potrebno poudarjati. Zato se je svet (skupščina Zaradi premajhnega števila krajanov niti ni mogla biti formirana) KS Kal že pred leti odločil, da tako ne gre naprej in da je nujna priključitev k eni večji sosednji krajevni skupnosti. O-., stala je dilema — kam? Ali KS Čeče ali h KS Dol pri Hrastniku, Odločitev seveda ni bila, povsem enostavna, saj so bili in so še interesi posameznikov različni. Končna odločitev je bila — h KS Dol pri Hrastniku. Družbenopolitične organizacije z Dola so o tej želji Sveta KS Kal razpravljale v novembru in decembru 1981. leta ter na osnovi sklepa Skupščine . KS Dol skupno s KS Kal razpisale referendum o priključitvi KS Kal-h KS Dol pri Hrastniku za ne- deljo, dne 24. januarja letos. Ob tem, čeprav je izid referenduma dokaj ugoden, pa se vendarle hi. moč znebiti Občutka, da ; vsaj kar Zadeva KS Kal odločitev o priključitvi h KS Dol ni ravno potekala usklajeno med svetom in DPO Kal. To se je še najbolj izkazalo v dneh pred referendumom in pa v končnem izidu. Nasproti njim, pa je bil izid kot tudi udeležba volilnih upravičencev v KS Dol mnogo baljša, pa čeprav so bili nekateri mnenja, da obveščenost vendarle ni bila najboljša. Vendar že sam podatek, da je v KS Dol glasovalo 1.186 volilnih upravičencev od 1.483, kolikor jih je v volilnem imeniku, najbrž dovolj zgovorno pove, da obveščenost konec koncev tudi ni bila tako slaba, kot nekateri skušajo zatrjevati. Kajti v odstotku tistih, ki niso prišli na volišča, nikakor ne gre prezreti precejšnjega števila tistih, ki so bili upravičeno odsot-, ni (bolnica, JLA, tujina itd.) in tistih, ki zaradi svoje Verske pripadnosti ne prihajajo na opravljanje svojih državljanskih dolžnosti, četudi v svojih zahtevah' do družbe nimajo nič manjših-zahtevkov od drugih. Še Več, ob najbolj svežem dogodku lahko trdimo, da so deležni bonitet, ki jih v določenem primeru nikakor niso zaslužili in nika in strelskega sodnika t.ov. Jožeta Groharja;-; lani ob, koncu leta pa še dolgoletnega predsednika in neumorljivega člana tov. Janeza Groharja. Šele sedaj u-gotavljamo, da je bila verjetno bolezen kriva, da preminuli predsednik Janez ni zmogel vseh naporov, ki jih je bilo potrebno vlagati v: razvoj strelstva in v delovanje dokaj številnega članstva v SD Steklar: • Na žalni seji, ki je bila za preminulim predsednikom, so člani sklenili, da se v bodoče vsako leto v mesecu decembru izvede spominsko tekmovanje. To tekmovanje se bo imenovalo »MEMORIAL | JANEZA GROHARJA« in bi se ga udeležile 'strelske družine s širšega območja. Zasavja. Ker pa je velik del svojega življenja in tudi zdravja preminuli predsednik pustil ob izgradnji doma na strelišču, je bil oblikovan predlog, da se ,na občnem zboru sprejme sklep, da se strelski dom Steklar preimenuje v Strelski dom Janeza Groharja. Člani so mnenja, da se bomo edino tako lahko vsaj deloma oddolžili za trud, ki ga je vložil tovariš Janez V' dom, ki ga imamo danes in nam je lahko v ponos, Ob tej priliki bi se tudi radi strelci SD Steklar zahvalili vsem tistim, kr so nam nudili materialno in finančno pomoč, ki smo je bili še kako. potrebni ob ponovni oživitvi delovanja družine. Na pomoč so nam predvsem priskočili: Osnovne organizacije sindikata DO Steklarne Hrastnik, OO Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik in Telesnokulturni skupnosti Hrastnik. Lojze Knez uspel so .nanje še ■■ manj upravičeni. Z uspešnim izidom j anuarske-ga. referenduma imamo tako odslej v občini Hrastnik; 10 krajevnih1 'skupnosti. Združena KS Dol pri Hrastniku pa šteje trenutno 1520 volilnih upravičenčev in okrog 2.100 prebivalcev. Namesto prejšnjega sveta v KS Kal bo odslej deloval na tem območju vaški odbor, čigar o-srednj a naloga bo še naprëj razvoj krajevne samouprave, komunalne zadeve in nekatera druga vprašanja. Vsa ta vprašanja pa bodo krajani tega zaselka u-rejali prek delegatskega sistema, sveta in skupščine ter DPO čigar sedež bo na Dolu. Za konec naj omenimo še 'izide referenduma s številčnimi pokazatelji. V KS Kal se je referenduma udeležilo 35 od 37 volilnih upravičencev. Dva sta bila upravičeno odsotna (JLA). Za priključitev je glasovalo 21, proti pa 14 volilnih .upravičenčev.'’ V ; odsfot-i kih pomeni to 60% za1 in 40% proti. Neveljavnih glasovnic ni bilo. V KS Dol je na štirih voliščih glasovalo 1.257 volilnih upravičencev ali 84,7 % od 1.483. Za priključitev se je izreklo 1.186 ali 79,97 odstotkov krajanov, le 61 ali 4,1% pa je glasovalo proti. Neveljavnih glasovnic je bilo 10, kar znaša 0,6 %i | j0že premec Mazmišljanje Solidarnost! Kako: lepa beseda, a še lepša ko se spremeni v dejavnost. Na misel mi je prišla težka letalska nesreča, ki se ' je zgodila lani 1. 12. in v kateri je izgubilo življenje toliko ljudi, polnih, načrtov, staršev, otrok, še več otrok pa je ostalo brez enega ali obeh staršev, Koliko solidarnosti je bilo takrat po vsej Sloveniji, Jugoslaviji in: med sosedi ponesrečencev, Kar drži pregovor, da nesreča zbližuj e. ljudi. O teh solidarnih akcijah smo lahko prebrali: »Čeprav živimo sredi nasilnega in. brezčutnega sveta, še vedno zatrepetajo naša srca v skrbi do sočloveka, ki potrebuje pomoč.« V Jugoslaviji imamo to lepo urejeno. Gradimo human socializem in veliko polagamo na solidarnost. Ljudje pa se v raznih nesrečah tudi radi odzovejo. Ko sem se 16. 12. 1981 zbudil, ker se je žena odpravljala na jutranji »šiht«, Sem zaslišal sireno, ki je naznanjala, da nekje gori. Še isti dan dopoldan^ sem izvedel, da je gorelo pri mojem svaku. Z velikim trudom si je postavil nad kletjo manjše stanovali]e, ker je .stara hiša že v razpadajočem stanju. Okrog dveh zjutraj je začelo iz sedaj še neznanih vzrokov goreti na podstrešju, kjer je imel spravljeno pohištvo, (soba ni bila vseljiva) vso obleko, kavč, fotelje, posteljnino, ves fižol, ki ga je med letom pridelal, čebulo itd. Sam svak je bil na nočnem delu v jami Ženo pa je zbudilo močno pokanje strešnikov, ki so popokali zaradi velike vročine. Nastal je preplah. Spet pa-se je pokazala solidarnost in pripravljenost ljudi, da pomagajo sočloveku. Sosed Hafner je bil takoj pripravljen in prišel z vso družino v tem" zgodnjem in zelo hladnem, jutru na pomoč. Še sreča v nesreči, da je rezervoar z‘ vodo blizu in da je bil poln vode. Z velikim naporom se jim je posrečilo pogasiti požar in obvarovati pred njim spodnji del hiše, , staro hišo, ki stoji čisto blizu in gospodarsko poslopje. Ostrešje in vse, kar je bilo na podstrešju, pa je zgorelo. Ko je prišel svak zjutraj iz službe, je bil na robu obupa. Ostala mu je samo obleka in plašč, ki ju je imel na sebi in ravno tako-ženi. A-v nesreči ni ostal sam. Že ob osmih zjutraj sta prišla predstavnika Rudnika in rudniškega sindikata, si ogledala nastalo škodo in takoj ukrepala. Drugi dan so ju že poklicali in sporočili,, da si lahko na račun sindikata izbereta v blagovnici v Hrastniku nekaj perila ter vsak eno obleko in da bo dal Rudnik les, opeko in ljudi, ki bodo napravili novo ostrešje. Obljubljeno — storjeno. Kljub mrazu in sneženju je bilo v nekaj dneh vse opravljeno. Vsa čast rudniku in sindikatu za hi- -tro pomoč. Pravijo: »Kdor hitro da, dvakrat da,« in še kako resničen je ta pregovor, Čeprav je škoda še precejšnja, je streha le zopet nad glavo, Ko sem vse to premleval v mislih, mi; je padlo marsikaj na pamet. Res damo vsako leto enodnevni zaslužek solidarno, ki se potem porabi za primere nesreč in katastrof. Koliko pa bi lahko pomagali v takih in podobnih nesrečah drug drugemu, če bi se sami organizirali. Saj že imamo samopomoč, a ta denar je treba kljub ugodnim pogojem vrniti, V mislih imam drugačno samopomoč. Takole sem računal. Če bi dal vsak član kolektiva na mesec samo 20 dinarjev, pa bi se nabralo na leto okrog 40 starih milijonov. Koliko denarja tako-rekoč zmečemo stran za nepomembne reči in bi tak znesek ne pomenil nobenega izdatka, ki ga ne bi mogel pogrešati. Imamo sindikat. V našem tozdu je tov. Jerman dober organizator a tudi v drugih niso slabši. Prepričan sem, da bi 'se to dalo urediti, čeprav je moja žena drugačnega mnenja. Pravi, da bi se ljudje branili tega izdatka. Pomisliti pa moramo, da »nesreča ne praznu- DELAVSKI SVET v skladu s svojimi pravicami in obveznostmi, ki so določene z akti delovne organizacije, skrbi, da se izvaja in pospešuj e varstvo pri delu po naslednjih zadolžitvah in zahtevah: 1. Sprejema programe in plane za izvršitev ukrepov za zavarovanje ljudi pri delu. 2. Za programe planira in zagotovi finančna sredstva. 3. Ugotavlja na osnovi poročil stanje poškodb pri delu, poklicnih bolezni, delovne pogoje in drugo v zvezi z delom. Že samo naslov nekaj pove. Ponosna sem na' to, zato sem se odločila, da mojega očka kot brigadirja še posebej predstavim. Sam mi je takole pripovedoval: »Najbrž te zanima le svetla polovica brigadirskega življenja. Vendar ti bom skušal opisati vse, kar je v njem zanimivega. Po nekaj lokalnih akcijah sem se, seveda s privoljenjem staršev odločil, da odidem na zvezno brigadirsko akcijo. Povem ti, da sem komaj čakal, da odidem na traso. Utaborili smo se na Otočcu pri Novem mestu. To je bila brigada zasavskih, prekmurskih in hrvat-skih pionirjev in mladincev. Delali smo avtocesto. Oh, ja! Veliko dela je bilo. Poleg dela na trasi sem opravljal še ogromno organizacijskega dela. Bil sem je«. Lahko raznese plin v stanovanju in zgori pohištvo itd. Ob takšnih primerih ponavadi organiziramo pobiranje, ki pa je zamudno in počasno, če pa bi imeli svoj solidarnostni fond, bi. se lahko sestala izvoljena komisija in takoj ukrepala. Se lepše bi bilo, da bi se organizirali vsi delavci v Hrastniku v okviru občine in potem v primeru nesreče pomagali domačinom, pa tudi drugim potrebnim pomoči v Sloveniji, če bi bil denar. Kombinacij bi bilo lahko več, če bi se v treh letih ne porabil noben dinar za pomoč, bi se dve tretjini denarja odstopilo kakšni bolnici za razne raziskave ali prepotreben nov aparat, Zvezi borcev za potrebe bolnih članov ter jim omogočili zdravljenje v zdravilišču, za defektne otroke itd.; tret- 4. Obravnava poročila, katera delovni organizaciji pošilja pristojni organ inšpekcije in odločbe v skladu z zahtevami teh organov. 5. Sklepa o odstranjevanju nepravilnosti in napak v zvezi' z organizacijo in izvajanjem varstva pri delu. 6. Določa ukrepe prek pristojnega organa za uvedbo disciplinskega postopka za primere kršitev delovnih obveznosti v zvezi z varstvom pri delu. namreč komandir čete, Spominjam se, da sem dobil prvi žulj prav takrat ob krampu in lopati. Mislim, da bi ti še Znal pokazati hišo, drevo in obcestni kamen, kjer sem začutil svoj prvi žulj. Vendar mi ni žal. Oh, da, takrat me je naenkrat začel boleti tudi zob. Vendar mi ni bilo hudo zaradi bolečin. Te so bile vse drugačne narave. Resnično mi -je bilo hudo, ker me dva dni ni bilo na trasi. Dva dni je bila tu pisarna prazna, saj sem širom po Dolenjski iskal zobozdravnika. Ampak najbolj zanimivo je bilo, ko smo gradili nek viadukt. Vse ročno, ti povem, prima! Nikjer nobenih strojev. Takrat sem resnično užival.« Rada mu verjamem, kajti vedno, kadar gremo k stari mami in jina pa naj bi ostala.,naprej v fondu solidarnosti. Lahko bi se pa npr. po petih letih štiri petine denarja vrnilo dajalcem, ena petina pa ostala za naprej. Najlepše pa bi bilo, če bi ta denar pustili za humanitarne namene. Seveda bi morali sestaviti statut, po katerem bi se ravnala komisija. V neki družbi sem že omenil te svoje misli. Nobeden ni bil proti, vsi bi bili pripravljeni prispevati določen znesek vsak mesec. Podali pa so pomisleke, da bi ljudje to izkoriščali, češ da bi potem marsikje gorelo in podobno. Morda bi bil res tudi kakšen tak slučaj, čeprav upam, da so ljudje toliko zavedni, da ne bi izkoriščali tega. Lepo bi bilo poskusiti in upam, da bodo sindikat in odgovorni premislili o tem. Ivan Hočevar pri delu 7. Imenuje komisijo za varstvo pri delu. Organi upravljanja imajo db-veznosti tudi do Sindikalne organizacije: 1. Organ upravljanja in drugi organi temeljne organizacije so dolžni pri opravljanju nalog, vključenih v svoje poslovanje, posebno kadar gre za ugotavljanje in uresničevanje neposrednih pravic in obveznosti delavcev, seznaniti o tem osnovno organizacijo sindikata v TOZD. 2. Organi upravljanja in drugi organi TOZD sprejemajo in razpravljajo o predlogih, pripombah in mnenjih sindikata organizacije. 3. Organi upravljanja in drugi organi TOZD so dolžni omogočiti udejstvovanje in sodelovanje sindikata pri preučevanju vseh vprašanj, ki se tičejo življenja, dela in poslovanja. »Varnostni problemi« (izvleček) se moramo peljati prek tega viadukta, začne tolči po volanu in pravi: »Glej ga no, še kar stoji tale ,moj‘ viadukt!« »Ja, veš, Andreja, takrat smo res delali. Tele vaše današnje akcije se lahko skrijejo. Vstajali smo ob petih, ob šestih na delo, ob enih domov. Popoldne pa razni* tečaji, vse, kar si hotel. Nekoč so nas obiskali celo zvezni funkcionarji, se pogovarjali z nami in z nami tudi odšli na traso. Ti povem, cel mesec sem bil ponosen na to. Kaj praviš, koliko časa so trajale naše akcije? Dva meseca. Si presenečena kaj? In nič: očka, pa . mamica, cela dva meseca sem bil odrezan od družine. Nič obiskov in podobnega. Za to ni bilo denarja. Ampak kar napiši v tem svojem spisu, da mi ni bilo nikoli žal. Res je bilo veliko de-(Nadaljevahje ha 12. strani) Moj očka je bil brigadir PIONIR V OBNOVI IN IZGRADNJI DOMOVINE Pomen in vloga varstva Posebnost v verigi odgovornosti za izvajanje in pospeševanje varnosti v delovni organizaciji je stalna, nenehna skupna odgovornost vseh in osebna odgovornost posameznika. To je vse skupaj odraz ustavnega položaja delavca kot nosilca združenega dela pri organiziranem delu in upravljanju z družbenimi sredstvi. ZADOLŽITVE IN OBVEZNOSTI DISCIPLINA Dvajseto zasedanje disciplinske komisije dne 4. 12. 1981 Priimek in ime Rojen TOZD-DSS! Izrečen ukrep Dolinšek Marija 3. 12. 1943 1 Opomin Pavšalna odškodnina 300 din Hubman Valentin " 24. 3. 1949 1 Prekinitev delovnega razmerja pogojno za dobo enega leta Zdravljenje proti alkoholu Keber Mirko 9. 2, 1957 1 Razporeditev na dela krogličarja za dobo treh mesecev Pavšalna odškodnina 2.000 din Kitanovič Ljubimko . 28. 7. 1958 1 Opomin Pavšalna odškodnina 300 din Mustajbašič Sakib 2. 7. 1964 1 Prekinitev delovnega razmerja Pavšalna odškodnina 1.200 din Pap Edvard 26. 1. 1950 1 Prekinitev delovnega razmerja pogojno za dobo 6 mesecev Pavšalna odškodnina 1.000 din Pufler j Ernest 19. 12. 1935 1 Opomin Pavšalna odškodnina 500 din Šunta Milan 15. 5. 1962 1 Opomin Buletinac Dragan 21. 5. 1962 2: Javni opomin Pavšalna odškodnina 300 din Dugojnič Ivan 25. 4. 1932 2 Opomin Pavšalna odškodnina 300 din DžankoVič Osman 7. 7. 1953 2 Opomin Pavšalna odškodnina 500 din Džankovič Fadila 4. 3. 1958 2 Opomin Husanovič Ismeira 29. 1. 1952 2 | Opomin Kojundžič Ramiza 1. 1. 1962 2 Opomin Kirn Bojan ,. 24. I 1954 2 Javni opomin Pavšalna odškodnina 100 din : Škorjanc Alojz - 14. 6. 1951 2 r Javni opomin Pavšalna odškodnina 100 din Vintar Dušan 11. 11. 1962 2 Javni opomin Pokleka Amalija j 12. 4. 1947 3 Opomin Pavšalna odškodnina 500 din Radočaj; Dejan 9. 9. 1964 3 Javni opomin Mahnič Šukrija’ 17. 2. 1962 5 Opomin Pavšalna odškodnina 500 din Kaluža Vinko 19. 7. 1946 5 Opomin Pavšalna odškodnina 300 din Josič Mirjana 21. 5. 1964 DSSS Javni opomin ¡¡j | 0 § | ■ . Pavšalna odškodnina 300 din Tutner Samo 26. 7. 1953 4 Postopek se ustavi Kocman Franc Auflič Ivan Dolinšek Branko Biderman Ivan Rupnik Jože Tovornik Milan 5 Postopek se ustavi Babič Zijad 12. 8. 1959 5 Postopek se ustavi Huzejrovič Derviš 15. 3. 1947 5 Postopek se ustavi Laznik Jože 28. 2. 1929 5 Postopek se ustavi Koritnik Franc 26: 1. 1953 5 Postopek se ustavi Podatke zbrala Predsednik komisije Jelka Urbajs ... . . - Adolf Srenk (Nadaljevanje z 11. strani) la, zato pa tudi razvedrila ni manjkalo. Zvečer smo ob tabornem ognju razglasili udarnike, velikokrat sem bil tudi jaz med njimi. Takrat, ko je tovariš Tito otvo-ril avtocesto, smo «se hrastniški brigadirji med prvimi peljali po njej. Tovariš Tito nas je pohvalil, pohvalili pa so nas tudi ljudje, ki so se po tej avtocesti vozili. In ni me sram priznati, da sem bil na to zelo ponosen.« Tako mi je moj očka pripovedoval o brigadirskem življenju. In kar žal mi je, da ga še nisem okusila. Andreja Knez, 7. a OŠ NH Rajka Hrastnik Pedagoška enota Franca Kozarja Krvodajalstvo v Hrastniku Komisija za krvodajalstvo pri Občinskem odboru Rdečega križa Hrastnik nam je tudi za leto 1982, kot vsako leto doslej, poslala plan programa krvodajalstva za potrebe bolnice Trbovlje. Program in razrez po. mesecih komisija pošilja zato, da delovne organizacije ne bi utrpele prevelike škode in zastojev V proizvodnji. Ta komisija poudarja tudi, da naj bi bil vsak zdrav človek enkrat' v letu krvodajalec in da ne smemo dovoliti, da bi bili krvodajalci vedno : eni. in isti ljudje kot se dogaja sedaj. Iz spiska, ki gaje dostavila komisiji trboveljska bolnica je tudi razvidno, da se teh akcij skorajda ne udeležujejo delavci iz drugih republik, zato jih je- treba seznaniti, da bodo tudi oni ali pa člani njihove družine kdaj potrebovali kri'. Menijo, da da bi bilo potrebno tudi temu problemu posvetiti Več pozornosti;. Ob koncu leta 1981 je omenjena komisija ugotavljala realizacijo plana, in ugotovila, da nekatere delovne organizacije in TOZD ne pokažejo; pravega razumevanja; za to humano dejavnost. Seveda, to ne velja za našo delovno organizacijo, kajti iz razpoložljivih po-datkov smo,-ugotovili, da je kar 112 delavcev Steklarne darovalo kri v letu 1981. A. P. SODELAVCEM Heroj je, kdor do kraj a vztraj a Vse tja prek šestih križev dni. Amortiziran ves do kraja Le po počitku hrepeni. A zame menda ni vse mimo, Veselje v meni še živi, Atoma čas, ki v njem živimo, Mi vedno znova govori: - Počival boš, ko onemelo Razjedeno ti bo srce In kadar več ne bo uspelo Jeziku, da bi sukal se. . A zdaj za. res, nič več za ša-lo. Tihoten, bom odslej postal, Edino kar mi je ostalo Ločitev, si v spomin bom vtkal. Jo hranil bom tja do večera. In vanjo ste prijatelji Vkovali vez mi brez primera, Izakazano v pozornosti. Molče o tem črke govorijo, Odkrito hrani jih srce. Jim daje moč in kar želijo,. Iskreno leva stran pove. Miha Jelenc Alkoholizem v naši O alkoholizmu imamo ponavadi različni ljudje različne predstave, poglede in mnenje. Radi modrujemo, da to problematiko poznamo, a velikokrat se je že prav jasno pokazalo, kako malo vemo o tem družbenem zlu, kako malo storimo, da bi bilo drugače. Zato smo sklenili tej temi v našem, glasilu znova nameniti nekaj prostora, z upanjem, da boste našli čas, da boste sestavke prebrali in se tudi zamislili nad njimi. Nenazadnje smo vsi del okolja in družbe, ki se s to problematiko srečuje, pa vse premalo ukvarja. V naših dejanjih manjka odkritosti, doslednosti, poštenosti, želje pomagati, pa tudi znanja. Pri sestavljanju prispevkov nam je kot osnova služila knjiga dr. Janeza Ruglja Alkoholizem in združeno delo, ki je izšla v letu 1981. Pojem alkoholizma Alkoholizem je družbena motnja, ki se na prizadetem posamezniku razodeva v spremembi vedenja, lahko pa tudi z raznimi telesnimi in duševnimi okvarami in zapleti. Torej Je alkoholizem vsakršno uživanje alkohola, ki ustvarja probleme. Bistvo alkoholizma ni v pitju, temveč v spremenjenem vedenju; kamor spada med drugim sebičnost, površnost, zanemarjanje obveznosti, stagnacija in popolna odtujitev na vseh področjih' človekovega udejstvovanja. Mnogi se ne zavedajo, da je odvisnost od alkohola trajna in : se z abstinenco in zdravljenjem spravi v prikrito Stanje, iz katerega se prebudi s prvim ko--zarcem alkohola, tudi po deset in več letih popolne abstinence. Zato ‘bivši Alkoholik ne sme nikoli več poskusiti niti požirka alkohola. Razvoj alkoholne bolezni 'Alkoholizem je dolgotrajna bolezen, ki: §e: razvija pet, dešgt,/ dvajset in tudi -več: .let, .Začetni zmerni pivec „.preide .več' stopenj,. preden zaradi alkoholizma; .propade. 1. V predalkoholnem ‘obdobju (trajanje od 6 mesecev do 10 let) si bodoči alkoholik poskuša lajšati vsakodnevne stiske z alkoholom, ki mu omogoča, sprostitev in ponuja prijetno omamo!! Postopoma začne piti čedalje večje količine alkohola,' da bi dosegel manjšimi količinami. 2. V naslednjem obdobju (trajanje od 6 mesečev do 5 let), ki ga imenujemo zgodnje alkoholno obdobje, alkoholik že pije tudi na. skrivaj:?; Pije pogosto ali celo stalno in skrbi, da mu ne bi zmanjkalo pijače. Nejevoljno reagira, če se kdo drzne, da. mu omenja: njegov pivski . problem-. Ponavljajo se. mu alkoholne amnezije, to pomeni, da - še: zjutraj, ko se. strežni,, nei.spominja, kaj.jev vinjenem stanju počel. Take izgube spomina postajajo vse bolj pogoste- 3. -To obdobje imenujemo kritično obdobječ Pride namreč: do izgube kontrole nad pitjem ih nad količino zaužitega alkohola. To- pomeni: kadar tak alkoholik popije en sam kozarec pijače, bo - s pitjem nadaljeval toliko časa, dokler ne bo pijan. Včasih ;se?odloči za abstinenco in res bo krajši -ali Celo daljši čas abstiniral zato, da bi sam sebi dokazal, da pač lahko pije ali ne pije. V tem obdobju je alkoholik v veliki nevarnosti, da bd izgubil vse, kar mu je bilo blizu ali drago (družino, prijatelje, službo, lastno zdravje), razen če ga grožnje o izgubi ne spravijo k raz- mišljanju in odločitvi za zdravljenje. Če bo to priložnost zamudil, bo prispel v zadnjo fazo alkoholizma. 4. Končo fazo imenujemo kronično obdobje, to je takrat, ko je zasvojenost alkoholika že dosegla takšno stopnjo, da pride do več dni trajajočega popivanja. Doslej, je bil alkoholik še sposoben, da je svoje težke pivske periode - rezerviral za vikende, medtem ko v tem Obdobju pride do večdnevnega popivanj a povsem nekontrolirano, celo nena-menorria. Slabša: se .’mu zdravje, med drugim tudi zato, ker se slabo hrani, v glavnem samo še pije. Propada moralno in etično. Alkohol človeka namfeč posuto vij a. Vse običajne vrline, kot so čast, spoštovanje, ugled, ljubezen do žene, staršev, otrok, mu postanejo brezvsebinski pojmi. V tej fazi mu ni več mar za svojce —maj ga prosijo, mu očitajo, naj stradajo, ali prezebajo, kaj to njemu mar. Medel in otopel samo še životari, njegova sposobnost mišljenja je okrnjena. Njegovi . možgani. so že tako načeti,., da bo še vedno nesposoben, čeprav bo abstiniral več tednov, da bi sebe in svet okrog sebe pravilno ocenil. Toleranca do alkohola v tem času pade; sedaj potrebuje namreč mnogo manj alkohola, če se hudo. opije. Prične-piti kakršnokoli vrsto alkoholnih pijač ' ali nadomestkov, pač vse, kar mu je na voljo. Pokažejo se. hude zdravstvene okvare' zaradi alkoholizma (ciroza jeter, okvare možganov, drugo). Opisani propad je mogoče ustaviti s pravočasnim in ustreznim zdravljenjem in prevzgojo. Čim-prej se začne alkoholik zdraviti, tem manjše Zdravstvene in druge posledice bodo ostale po zdravljenju. Novo v kmjižniei Hrastnik 1. Roman TIGROV SKOK Spet-smo dobili nov roman. Victorie Holtove, pisateljice, ki še lahko ponaša z nadvse široko. pozornostjo bralcev. To njeno najnovejše.-delo bo brez dvoma deležno zanimanj a. Knjiga sodi v zvrst zabavnega branja, ki pred bralca ne postavlja nikakršnih miselnih zahtev - in ga ne. vleče v poglabljanje. To j.e. delo, ki ga beremo brez . napora,. predvsem zaradi tega, da bi nas zabavalo. Glavna junakinja je Sarah, .in -nj eno življenje spreml-j amo y per strem opisu od -Londona de lek.-sotičnega:. Cejlona. Sarah srečamo' v raznih okolijih, časovnih, raž-' dobjih in- življenjskih situacijah. Tako jo vidimo v Londonu, kjer. doživlja ,lepe ure- ob Tobyju. medtem. ko, nj ena mati zbira u-spehe na ,odrskih deskah.' Zgodbi daje skrivnostnost , Ashingtonov, grad, kjer, srečamo-postarani samici Martho in Mabel, Sarah pa prav v'tem okolju z.ve za obstoj dragih biserov, doživlja pa marsikaj- čudnega. Sarah še poroči š samovoljnim in- brezobzirnim Clintonom in kasneje živita. na Cejlonu, kjer eksotično-okolje -seveda daje svoj nadih romanu. Na Cejlonu izvemo tudi za surove nazore in brezobzirno gospodarjenje plan-tažnikov. Soprog glavne -junakinje je brezobziren pridobitnik in to žena spozna. Spozna pa tudi, kdo je vzgojiteljica v ašhington-Skem gradu, ki je priromala za njo na ta topli otok. Zgodba s Celio pa doseže tragičen' vrhunec. ... 2, Zgodovinski roman VOJAKI LETA ’44 ■ Z leti si je - zbirka Pomurske založbe- s pomenljivim naslovom - ».Pesti« pridobila prav lep ugled med slovenskimi bralci, ki znajo ceniti 'tovrstno prevedeno književnost. Izšla je že vrsta knjig, od katerih je bila večina deležna lepe pozornosti javnosti. Rokopis pričujočega romana je imel' čudno usodo. McGivern je rokopis, predložil Založniku, ta . pa; ga je zavrnil. Vojna tematika naj bi ne‘ bila več aktualna, vsaj tista,' ki Sega v razdobje' druge svetovne vojne. Vendar strokov- njaki vedo, da to ne drži. Romani iz - druge svetovne vojne o-ziroma dela, ki zajémajo dogajanje. tistega časa,- so dandanes prav -tako priljubi,! ena, kot so bila ,v. razdobju - desetletja po: veliki moriji.: In tako se je kasneje,, ko so to knjigo- izdali, res izkazalo, da. je bila deležna silovite pozornosti. Mnogi so roman primerjali .z najbolj priljubljenimi knjigami, .' ki obravnavajo,' tiste čaše . z Golimi in mrtvimi,. Mladi levi, Od tod ,do. véCnosti; z romanom Ne .ubijaj ali priljubljenim delom .08/15. Skoraj; 'vsakdo, , .ki' ga kolikor, toliko ' Zanima doga-. jatije na frontah tega velikanskega „spopada, ve za ardensko ofenzivo leta 1944 .Nemci. so takrat v poslednejm obupnem poskusu ob silni konspiraciji' zbrali na zahodni:fronti svoje poslednje, divizije.-.'ih tankovske 'enote in; udarih po zavezniški fronti. Ta ofenziva/ je ' širši okvir 'zgodbe. Roman je pripoved o vodu a-'. ; meriškega. topništva. O . ljudeh: ’ različnega ' porekla.. v tejenoti-,I ljudeh razne'barve polti, veroizpovedi in, seveda čudi: Onji-. hoyem.. boju in. trpljenju, pogu-. mu. in dvOmih, o junaštvu pa tu- ; . di tistem, kar v konvencionalnem - smislu ne. sodi _v" ta pojem/ Ro-: : mán ni pi'Sañ. belo-črno, kar: mu. - daje še posebno vrednost. V njem so dileme posameznikov, - voj akov : in . častnikov,., v. njem srečamo tudin eniškega polkovnika, ki ne. prenaša nacistične prevare, ko so v zavezniške uniforme preoble-. čeniN emci uničevali na nizkoten način svoje nasprotnike. Ve-: mo, da šo to resnično počeli. ;. Knjiga '- sodi resnično -med bolj- -, še romano o drugi, svetovni Vojni; 15l Steklar rht : in priča, da ta tematika še ni izčrpana,-le dóbér pisec jo mora I prav’ zastaviti in obdelati. 3. Življenjepis LORDA NELSONA Oliver Warner, odlični angle-■ ški avtor, ki je pisal vrsto zgo-j dovinskih del in je pri nas žal premalo znan, piše v uvodnem/ poglavju' svoj.e' knj ige »Portret lorda Nelsona«, da še Nelsonov življenjepisec kakor klasični traged ukvarja s snovjo, ki je dolgo zelo znana. To vsekakor drži, kot drži, da vemo dosti o Juliju Cezarju, Elizabeti Angleški ali Napoleonu Bonaparieju. Vprašanje je pač, kako se kdo le snovi loti in y kakšnem . razmer j u šo njegove /raziskovalne in umetniške ;sposobnosti, da snovi dajo podobo, ob kateri se potem oblikuje razmerje .javnosti — torej znanstveno, umetniško, ali kako drugače zainteresiranega, posameznika, Warner je s pričujočim . delom ustvaril odličen portret admirala:.. ' Slavni pomorščak in. poveljnik brodovj a . za. življenj a in kasnej e; ni. bil le pfedmet neomejenega slavljenja in oboževanja. Doživljal je .rtudi ‘ ostre napade, predvsem.Zaradi svoj ega/ razmerja Z - gospo' Hamiltonove, V šele j Bo ob njem. spomnimo nje ali ob njej njega. V noveišem času: je k temu pripomogel tudi film,: nekoč pa predvsem književnost. Ljubezenska - razmerja .Slavnih ljudi puščajo pač sledove. Dobršen del te' knjige' je temu razmerju posvečen, vendar z mero in toliko, kolikor zahteva zgodovinska natančnost, če želimo življenje „kakšnega človeka reš osvetliti z vseh -strani. - Ohranjenega -gradiva o velikem 'admiralu je mnogo, Seveda pa zavezuje ta obilica k čim vernejši obravnavi, in objektivni presoji. Pisec'je napisal knjigo, ki z zgoščeno popolnostjo pomeni res portret, veliki oris, ki daje vsakomur od bralcev nekaj in nikjer .ne.zanemarja pomorščaka' ali' vojaka na račmi Zasebnega: življenja, - okoliščin in interesov.- To je v resnici objektivna zgodovinska freska o človeku, ki je' za svojo domovino storil o-gromno in dosegel veliko slavo in časti prav v Zadnjih letih življenja, Za puritanske duše, za ozkosrčno gledanje: je madež le njegova strast do lady. Hamilton. A ' prav to razmerje daje temu življenju in tej; knjigi posebnost. Nadvse zanimivo delo , zasluži ■posebno pozornost tistih, ki jim je - pri srcu zgodovina in ki se zanimajo za življenja slavnih osebnosti, Marija Vučetič Šport in rekreacija - iz meseca y mesec ŠPORT, GLASBA, RAZVEDRILO, osrednja vsakoletna tradicionalna prireditev je bila letos že petič. Žal vam tokrat še ne moremo imenovati najboljše (anketa še traja). Zagotovo pa je, da je tudi letošnja prireditev vzbudila precej pozornosti med občani in delovnimi ljudmi Hrastnika. Kaj več pa vam bomo zapisali v naši naslednji številki. Prvi velik uspeh hrastniškega športa v letu 1982 so zabeležile mladinke Kemičarja Vesna Ojsteršek in Jolanda in Polona Novak, ki so presenetljivo, vendar povsem zasluženo osvojile republiški mladinski naslov. Sredi Ljubljane so premagale vse nasprotnice, med njimi tudi trikratne državne in petkratne republiške prvakinje domače Olimpije, za katero so igrale: Tatjana Krsnik, Marinka Reblak in Simona Gregor. Izkazala se je spet Vesna, ki je končala turnir neporažena. Znova pa je premagala tako Krsnikovo kot Reblakovo. Odličen rezultat pa je Vesna dosegla tudi na zveznem in mladinskem turnirju »Memorial Lovre Ratkoviča« v Zagrebu, ko je kar po vrsti premagovala vse svoje nasprotnice. V finalnem obračunu je bila njena nasprotnica znova Tatjana Krsnik, Vesna pa je v razmeroma kratkem'časti že tretjič zapored slavila. Zmaga na enem prav gotovo najkvalitetnejših mladinskih turnirjev pri nas pa je Vesni navrgla tudi kopico nagrad ih priznanj. Med drugimi so jo "zagrebške »Sportske novosti« nagradile z lepo kristalno vazo kot najboljšo igralko celotnega turnirja. 'Nastopilo pa je nič več in nič manj kot 198 igralcev in igralk ,iz 43 jugoslovanskih klubov. Redek in visok jubilej bodo dolski- planinei praznovali letos, ko bodo proslavili 30-letnico nadvse uspešnega delovanja. V ta namen bodo tako kot pred petimi- letr izpeljali akcijo s simboličnim naslovom: za 30 let — tridesetkrat v Gore. Jubilejno značko je pred petimi leti za 25- obiskov osvojilo prek 350 planincev in ljubiteljev planin. Tokrat bo treba za jubilejno značko opraviti pet obiskov več. Upajmo, da bo kdo prišel tudi peš. Tradicionalni novoletni namiznoteniški turnir slovenskega športnega društva iz Sel na avstrijskem Koroškem je tudi tokrat privabil lepo število igralcev iz Slovenije in Koroške. Med prek 100 nastopajočimi je bil najuspešnejši mladi Jernej Zalaznik, ki je prepričljivo zmagal v konkurenci članov in osvojil lep pokal v trajno last. Razočarala je Vesna Ojsteršek, saj je izgubila z malo znano Jeseničanko Štrumbljevo in končala na 3. do 4. mestu. Ista igralka je kolo poprej premagala tudi drugo igralko Kemičarja Polono Novak. Izbor najboljšega športnika, športnice in ekipe leta je letos potekel precej bolj demo- kratično. IO TKS se je namreč odločil, da naj o najboljših odločajo občani; zlasti telesnokul-turni, družbenopolitični in tisti delavci, katerim so športni dogodki bliže in katerih odločitev naj bi dodelila naslove resnično najboljšim. Ne trdimo, da resnično najboljši niso bili tudi izbrani (saj večina je resnično izbirala najboljše: objektivno in nepristransko), vendar so se našli tudi tisti, ki so glasovali lokalistično ali pa klubsko o-barvano. Prenešeno drugače: glasovanje je pri nekaterih potekalo v stilu osebnega gledanja na telesno kulturo. Cilji so znani -v poti pa ne! Nogometaš (bivšega drugoligaša) trboveljskega Rudarja: Džurič je za ne celo sezono (nekaj tekem je pauziral) prejel nad 43 starih milijonov. Ta ugotovitev je prišla na dan po več kot letu in pol. Skupaj s preostalimi devetimi nogometaši, ki so se našli na črni listi dnevnega časopisja pretekli mesec, pa je odnesel iz blagajne trboveljskega nogometnega kluba kar 350 starih milijonov. To pa je več kot je v tem letu (1980) imela na razpolago celotna telesnokul-turna zveza v naši občini. In da ne bo pomote: vsi ti nogometaši so bili »amaterji«! Res, da nekateri pravijo, da gre v tretje rado. Toda ne vedno. Drugi del tekmovanja v namiznem tenisu --- TRIM IGRE 81 — je bil namreč tudi v tretje slabo zaseden. Škoda, ker nekatere ekipe so si s tem zapravile možnost za visoko uvrstitev.' Zato pa so se povzpele druge, ki objektivno niso imele dosti možnosti za veselje. Toda komisija, ki je skrbela za to športno panogo, je bila neusmiljena. Pravilno — red mora biti. Edvard Vecko naš -bivši someščan, evropski prvak iz Lyona leta 1968 v igrah dvojic skupaj z Antonom Stipančičem je več kot devet let preživel V tujini. Bil je trener avstrijske reprezentance, pa igralec in trener v nemški zvezni namiznoteniški ligi, zastopnik firme »Imperial« in še bi lahko naštevali. Po tolikih letih se Vecko vrača v domovino kot eden izmed možnih kandidatov za izpraznjeno mesto zveznega kapetana naše ženske državne reprezentance. Upajmo, da še ni pozabil svojega jezika... Kiel je bil prizorišče letošnjega mednarodnega namiznoteniškega prvenstva ZR Nemčije, na katerem je v naši izbrani vrsti nastopil tudi Jože Urh. Jožetu bo ta nastop prav gotovo ostal v lepem spominu, saj je v prvem kolu tekmovanja posameznikov premagal slovitega japonskega igralca Aboa in pripravil v naših vrstah najprijetnejše presenečenje. Republiška namiznoteniška zveza je objavila jakostne razpredelnice najboljših članov in članic po prvem delu sezone 1981/82, ki pa so, kot kaže u-pravičeno, precej razburili duhove v vrstah hrastniškega Ke- mičarja. Medtem ko je med člani zanesljivo in zasluženo najboljši Jože Urh, pa to nikakor ne velja za prvo uvrščeno med članicami Tatjano Krsnik. Kajti po vseh točfiah o-svojenih od začetka sezone pa do 15. januarja bi morali biti vodeča na lestvici Andreja Ojsteršek. Zakaj tako — pa ve odgovor le sekretar NTZ Slovenije, ki ima očitno nekaj proti Ojsterškom... España 82 bo osrednja športna osrednja športna prireditev leta. Žogobrci iz 24 držav se bodo potegovali za 5.75 kg težko, iz čistega zlata izdelano trofejo »Zlatne boginje« kot jo imenujejo v drugih naših republikah. Po osmih letih bodo med udeleženci tudi naši reprezentant-je. Zvezni selektor Miljan Mi-ljanič je zbral okrog sebe lepo število nogometašev in ne dosti manjše število strokovnjakov. Če je soditi po vseh stroških in dolgih pripravah, potem bi »Zlatno boginjo« verjetno lahko že zdavnaj kupili in jo zaprli v trezor Narodne banke ... Analiza udeležbe na zadnjih občinskih TRIM igrah je pokazala, da se je kljub nekaterim zatikanjem število udeležencev vendarle v primerjavi z letom 1980 povečalo. V letu 1980 je na teh igrah v sedmih športnih panogah tekmovalo 630 rekreativ- :■ cev, lansko leto pa že prek 800. Vseeno pa je to še vedno Bistveno manj kot v letih 1978 in 1979, ko smo beležili že prek 1000 nastopajočih. Ali pa morda laže statistika ...? Cilj akcije »Iščemo najboljšo KS v športni rekreaciji«, ki je na pobudo osrednje republiške zveze stekla v začetku preteklega leta, je: da se v prvi vrsti ugotovi stanje na področju športne aktivnosti v sleherni slovenski KS in obenem spodbudi tudi tiste sredine, v katerih temu vprašanju doslej niso posvečali posebne pozornosti. Akcija je kljub trudu nekaterih posameznikov še vedno v povojih. Odziv je minimalen, kar pa ne pomeni, da je zmanjkalo volje. Nasprotno. Z osebnimi kontakti v posameznih sredinah želi zveza akcijo pospešiti. Tudi v Hrastniku. Informativno bi rad spomnil naše rekreatorje, da je letošnji 15. »Peteroboj 82« — športne igre železarjev, gumarjev, kemikov in steklarjev v Medvodah. To sem storil zaradi tega, da ne bi priprave stekle zadnji teden, kot je bil primer preteklo leto, ko smo ostali brez nepopolnih ekip, ali pa smo ekipe popolnih z nedeljskimi izletniki. Rezultat je bil znan. Leta 1979 smo bili v skupni razporeditvi prvi, leto kasneje tretji in lansko leto zadnji! Upamo, da bo letos boljše. Upamo! Jernej Zalaznik in Vesna Ojsteršek sta se od 17. do 28. januarja udeležila zavzetih mladinskih priprav v Poreču, na katerih so pod strokovnim vodstvom zveznih kapetanov in trenerjev za mladinski namizni tenis vodili domala najboljši. Žal pa kvaliteta in način treningov nista ustrezala nivoju zbranih. Takšno je mnenje trenerja hrastniških igralk Vilija Ojsterška, ki meni, da bi bile priprave doma kvalitetnejše in tudi cenejše. Že res, toda kaj hočemo, ko pa nekateri tudi pozimi radi »lenarijo« na morju. .. Aforizme, ali kakorkoli že hočete" imenovati te kratke zapiske, je tudi tokrat zbral, po svoje u-redil in zapisal Jože Premec. Odbor za razmerja iz združenega dela in kadre v delovni skupnosti skupnih služb RAZPISUJE prosta dela in naloge ZA POČITNIŠKI DOM V PORTOROŽU: 1. Glavna kuharica 2. Kuharica 3. Kuharica II 4. Kuhinjska delavka 5. Servirka — prodajalka 6. Sobarica POGOJI: Delovne naloge se razpisujejo za določen čas od 10. 6. 1982 do 20. 9. 1982. Od kandidatov pričakujemo, da imajo, ustrezno izobrazbo gostinske smeri (možno tudi priučeni). Prosta dela in naloge za POČITNIŠKI DOM V BOHINJU: 1. Kuharica — servirka (1 izvršitelj) 2. Kuhinjska delavka — sobarica (1 izvršitelj) Delovne naloge se razpisujejo za določen čas od 10. 6. 1982 do 20. 9. 1982. Od kandidatov pričakujemo, da imajo ustrezno izobrazbo gostinske smeri (možno tudi priučeni). ROK PRIJAVE: 30 dni po objavi razpisa. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Odbor za razmerja iz združenega dela in kadre v DSSS, Steklarna Hrastnik. Delovni čas za razpisana dela je od 5. do 21. ure s popoldanskim 3-urnim počitkom (za servirke do 22. ure in popoldanskim dežurstvom). Vsem Sodelavcem počitniškega doma je zagotovljena brezplačna hrana.in stanovanje. (1 izvršitelj) (1 izvršitelj) (1 izvršitelj) (1 izvršitelj) (2 izvršitelja) (1 izvršitelj) ZANIMALO VAS BO SKLENILI DELOVNO RAZMERJE TOZD I — ročna in polavtomatska predelava steklene mase Mehmedagič Safet — odnašalec stekla, Mešiček Boris — odnašalec stekla, ČavloVič Zlatka — pomožna delavka - v brusilnimi, Ar—• nautovič Brankica ■ — odnašalka stekla. TOZD II — avtomatska predelava steklene mase Granat Stevo — delavec, v zmesarni, Dimitrij evič Bisenija =—-čistilka poslovnih prostorov. TOZD IV — orodjarna strugarstvo Volf and Božidar — ključavni-čar-varilec TOZD V — energetika in ostale delavnice Rački Marjan —inštrumenta-•rec, Kolar Mihael — -zidar ša~ moter, Abram Igor — elektrome-hanik, Ocepek Jože — elektro-mehanik, Grašaič Dušan — inr-štrumehtafecj Gojgič Milenko — delavec težak pa transportu, Stradar Danilo — delavec težak. ■DSSS Šljivič Gordana — pomivalka posode, razdeljevalka hrane, Vrbnjak Tatjana — delavka v skla,-diščp kartonov, Irpamovič 'Fatija — čistilka v - jedilnici. PREKINILI DELOVNO | RAZMERJE SPORAZUMNO TOZD I ročna in polavtomatska predelava steklene mase Štajner Rozalija — izpihalka stekla KINOPREDSTAVE V HRASTNIKU IN NA DOLU FILMSKI PROGRAM ZA OBDOBJE OD 15. 2. DO 15. 3: 1982 Kino »Delavski dom« Hrastnik MESTO ŽENSK, ¡italijanska drama, predstave v srpdo 17. 2. ob 17. in 19.15 ter v četrtek 18. 2. bb 19. uri. ' ORKAN, ameriški spektakel, predstave v soboto;"20. '2. ob 17. in 19. uri, v nedeljo 21. 2. ob 17. in 19. uri ter v ponedeljek 22. 2. ob 19. uri, MRHA, .angleška erotična kriminalka, predstave v sredo 24. 2. ob 17. in 19. uri (ter v četrtek 25. 2. ob 19. uri. NEPREMAGLJIVA DVOJČKA, italijanska (komedija, predstavi v soboto 27, 2. ob 17. in 19. uri. " STAN "IN' OLIV TUJSKI LEGIJI,' ameriška ''-komedij a' (MATINEJA), predstavi v sobdto "27. 2. ob 10. uri in v nedeljo 28. 2. ob 10., uri. -ŠAMPION.*., ameriška -drama,. .’predstave, v nedeljo 28. 2. ob 17. in 19. uri ter v ponedeljek 1. 3. ob 19. uri. AFERA CONCORD, italijanska-kriminalka, predstave v sredo 3. 3. ob 17. in 19. uri ter v četrtek 4. 3. ob 19. uri. SILVIJA V CARSTVU'STRASTI, nemška erotična komedija, predstave v soboto 6. 3. ob 17. in 19. uri, v nedeljo 7. 3. ob 17. in 19, uri in v ponedeljek 8. 3. -ob 19. uri. ZMAJ UNIČUJE GNEZDO,,.Rong-kong kung-fu, izredna predstava v ponedeljek 8. 3. ob 17. uri. DAMA, KI IZGINJA, ameriška srhljivka, predstave v sredo 10. 3. ob 17. in 19. uri ter v četrtek 11. 3. ob 19. uri. , DEKLETA GREDO . V MÜNCHEN, -nemški erotični -film, predstave v soboto 13. ,3. ob 17. in 19. uri, v nedeljo 14.-3. . Ob -17. m.19. uri ter v.ponedeljek 15. 3.. ob 19. uri. ■ČUDEŽNI KARATE, športno-dokumentarni ;film, matinejski predstavi v soboto 13. ,3. ob 1:0. uri in v nedeljo 14. 3. ob 10. uri. Kino Dol pri Hrastniku KAMION AR JI, ameriška kriminalka, predstavi v soboto 13. -2._-ob.18, uri in v nedeljo 14. 2. ob 17. uri. OBUTI MAČEK, japonska risanka (mladinska predstava) -nedelja 14. 2. ob 15. uri. HOPLA V POSTELJI, danska erotična komedija, predstavi v soboto 20. 2. ob 18. uri in v nedeljo 21. 2. ob 17. uri. ŠAMPION, ameriška drama, predstava V soboto 27. 2. ob 18. uri. NEPREMAGLJIVA DVOJČKA, italijanska komedija, predstava v nedeljo 28. 2. ob 17. uri. STAN IN OLIO V TUJSKI LEGIJI, ameriška komedija, mladinska predstava v nedeljo 28. 2. ob 15. uri. ZMAJ -UNIČUJE GNEZDO, kong-kong kung-fu, predstavi v soboto, 6. 3. ob 18. uri in v nedeljo 7. 3. ob 17. uri. VOJNA ZVEZD, ameriški znanstveno-fantastični -iilm, predstavi v soboto 13. 3. ob 18. uri in v nedeljo 14. 3. ob 17. ■uri. ČUDEŽNI KARATE, športno-dokumentarni film, mladinska predstava v nedeljo 14. 3. ob 15. uri. TOZD III — dekorirnica s satinirnico Kreže Bojam — dostavljalec stekla. SAMOVOLJNO PREKINILI DELOVNO RAZMERJE TOZD I — ročna in polavtomatska predelava steklene mase Zafirovski Dragi — odnašalec stekla, Jularič Marijan ,— odnašalec stekla. TOZD II — avtomatska predelava steklene mase Buletinae Dragan — kontrolor stekla, • Stanič Živa-dinka--kon- trolor stekla. Poizkusni rok: TOZD I ročna in polavtomatska predelava steklene mase Ocvirk Hubert -j# odnašalec stekla. -TOZD II—avtomatska predelava steklene mase Dimitrij evič Bisenija -s— čistilka poslovnih prostorov, Radovanovič Mirjana — pomožna delavka v žigosarni. DS skupnih služb Kurnik Alberta — delavka v skladišču gotovih izdelkov. IZKLJUČENI IZ DO TOZD I ročna in polavtomatska predelava stekla Gergar Jože — odnašalee stekla, Mustajbašič ¡Sakih —- odnašalee stekla. TOZD II — avtomatska predelava steklene mase Pavelšek Magda — kontrolor stekla, Nikolčič Veseljko — delavec na kanalu, UPOKOJENI -TOZD I — ročna in polavtomatska predelava steklene mase Čudovan Zlatko —• ročni pihalec; brigadir. TOZD II =— avtomatska predelava steklene mase Vogrinec Ana M- kontrolor stekla. Vsem upokojenim želimo še o-bilo trdnega zdravja in osebne sreče! DRUŽINSKA POKOJNINA TOZD II—avtomatska predelava steklene mase Učesenek .Pavla — kontrolor stekla. UMRLI TOZD II — avtomatska predelava steklene mase Grohar Janez — izmenski vodja. -kontrole. TOZD IV — orodjarna strugarstvo Bizjak Jože — čistilec delavnic. ODŠLI V JLA TOZD I ročna in polavtomatska-predelava steklene mase Gogič Mij at — strojni steklar MP, Andric Dragan —i odnašalec stekla. TOZD II — avtomatska predelava steklene mase Perkovič Marko — pomočnik -strojnik-a*- Stanič Dragoljub — strojni ključavničar. TOZD V — energetika in ostale delavnice Bešič Nusret — modelni mizar. POROČILI SO SE: Orožen Stanislav II — vodja dežurnih služb TOZD V in Dragar Marjana, Ramič Rarniz >— ■ tehtalec zmesi TOZD II in Džon-lič Faiza. KRVODAJALCI Abram Ivan, Detič Jure, Križnik Ivan, ¡Križnik Anton, Ocepek Franc, Prah Ivan, Rancinger —vsi TOZD - I* Besednjak- Vanda, Velej Bojan ¡¿- oba DSSS in Podimenik Leopold — TOZD V. Krvodajalci, iskrena" hvala! PREGLED GIBANJA ZAPOSLENIH V LETU 1981 SKLENILI DELOVNO RAZMERJE TOZD VOŠ VIŠ SŠ VK KV PK NK Skupaj I - 8 11 89 108 II : pilili — 3 6 18 57 84 IV ’ ■. .-. t j 7 1 ' . 8 V i - —T 3 1 19 — 11 35 DS — 3 7 — — — 32 42 SKUPAJ i 3 10 4 40 30 204 ’ 292 PREKINILI DELOVNO RAZMERJE -TOZD VOŠ VIŠ SS VK KV PK NK Skupaj I 3 12 "23 14 54 106 II i— SEI 1 2 -35 32 13 83 III — — 1 — 2 — 3 6 IV — — — iü . 7 1 1 9 V • —i . h 1 2 6 7 16 DS — 2 8 6 3 9 28 SKUPAJ . ggj 2 14 16 79 50 87 248 PREKINILI DELOVNO RAZMERJE PO KVALIFIKACIJAH TOZD Sporaz. prekih. Samov. prekih. JLA Upok. PoSk. rok Invalid. upok. Izklj. iz DO Druž. pokojn. Umrli Skupaj I 3 37 11 36 8 1 7 1 2 106 II 13 24 18 14 5 - — % 7 1 2 83 III 4 1 1 — — — — 6 IV 1 — 6 — - 1 --r . — 1 9 V 3 5 4 1 | 1 1 . 1 16 DSSS 13 2 4 5 2 gjgg 1 — 1 28 SKUPAJ 37 . 69 43 57 15 3 16 2 6 248 Nagradna križanka L f j BELGIJSKI (VALONSKI) KNJIŽEVNIK (MAURICE) JUŽNO* AMERIŠKA DRÍAVA NEKDANJI. TUNIZIJSKI FUNKCIO*. NAR V OZN (MONGO FILMSKA IGRALKA NOVAK DODATEK, PRIVESEK STEKLARNA | Im FOSFOR AVGUST CESAREC ZMEČKAN KROMPIR 5PREMLJEVAL Ct BOGINJE VENERE UČINKOVITA DOMISLICA V FILMU DRAMA MIR0SUVA KRLEŽE VELIKA, nerodna ŽENSKA KRAJEVNA SKUPNOST MESTKE NA JUGU DANSKE DRVARJEVO ORODJE RADIJSKI NAPOVE* DOVALEC ► •PTICA SAMO SMERKOLJ KRATKA ZGOD* BA O ZNA* MENITEM ČLOVEKU ŽENSKO IME. »RAŠICA T ITALIJAN* SKl SKLA* DATELJ (DOMENICO) PRI PO« VEDNA PESNITEV NASILNEŽ LUKNJAČ POLK ANGLEŠKI ’ FILOZOF * BACON : ‘¿OKRAS* MOŠKEGA OBRAZA IZRASTEK NA GLAVI. REKA V BANATU PRAV TAKO (LATINSKO) AMERIŠKI ASTRONOM MSS7-190P) RIMSKA BO? GINJA JEZE KDOR 80*: LEHAZA i TA8ES0M ' MUZA . PLESNE umetnosti: REKA V ANGLIJI KRANJSKO PODJETJE FIGURA PRI ČETVORKI FINSKO JEZERO • NEKO JURSKI ZEMLJIŠKI GOSPOD FILMSKA •IGRALKA MIRANDA LOVEC NA KRTE SRBSKI KM' ZEVNIK OB* RADOVIČ NEPORAV* NAN DOLG prebivalec: 1 GRČE ZEMELJSKA OŽINA NA MALAKI AMERIŠKI KROKODIL MLEČNI IZDELEK OBLIKA, MODEL VULKAN NA HAVAJIH REKA V SEVERNI NEMČIJI DEL UR». NEGA ME« HANIZMA STARO» GRŠKI DRŽAVNIK » AONIJE SESTAVIL! KARLI PREMEL PESNICA SEIDEL NRAVO« SLOVJE BADMINTON OBDOBJE. DOBA ŽID.RELUG. MISLEC (URIEL) LJUDSTVO OB IZVIRU ' JENISEJA PLESALKA PAVLOVA ČRTA, PROGA INDIJSKI FIZIK, NO* BELOVEC PEVKA redžepoya: 08RSKI VLADAR HERCE« GOVEC SETE HLOD CLAUDI A CARDINELA CORA V ZAH, BOLGARIJI VRSTA PR0* JEKčlJE. ‘ MESTO V FURLANIJI (NASE IME). NOBELU LONDONSKA GALERIJA FR, MESTO NA AŽURNI. OBALI NEKDANJI OSMOŠOLEC AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA BIŽUTEs RIJA POLJSKI . SLIKAR . (EUGENJUS2) W £VE?t0 DRUŽINA IT, IZDELOVAL* CEV GODAL, PRIŠTINA ZEMELJSKI VOSEK RADO • MURNIK UČENJE NUŠIČEVA KOMEDIJA VINORODNA RASTLINA STARINSKI FRANCOSKI DENAR POLJSKA REKA UDELEŽENEC SINJSKE VITEŠKE IGRE KONEC MOLITVE STOLETJE ŽABJA noga AFRIŠKO JEZERO {PREJŠNJE IME) NAGRADNA KRIŽANKA Med reševalce s pravilnimi rer šitvami bomo z.žrebom razdelili sedem nagrad:. _ 1. nagrada 150 din 2. nagrada ‘ ' 100 din 3. —7. nagrada — 70 din Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »Steklarja-«, STEKLARNA HRAST-NIK. Pri žrebanju bomo upoštevali samo pravilne rešitve, kijb.odo uredništvu do petka 26. februarja. I - - • - - NAGRAJENI REŠEVALCI Za januarsko nagradno križanko smo prejeli 76 rešitev. Žreb je namenil nagrade naslednjim: 1. nagrada 150 din: Ervin Oplotnik, 2. nagrada 100 din: Nevenka Uldrijan, 3. —7. nagrada po 70 din: Ivan Restar, upokojenec, Joža Venko, Jožefa Bizjak, Ana Bajda in Jože Holešek. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: stiskano steklo, skleda, Gauguin, akti, Ljig, Orne, kok, glad,, tabu, Nana, obronek, A. O., NM, E. L., škoda, emir, situla, Alžir, adrema, Zalog, ra-njak, Raabe, Inari, Idi, Momo, sodnik, Rog, cekinček, Leila, Iž, A. K., dieta, Birmingham, sekvenca, Erato, R. R., Ptuj, joker, vod, luna, zima, Erard, oda, frak. (D. K.) ZAHVALA . Vsem sodelavcem iz zmesar-ne se iskreno zahvaljujem za darila, ki ste mi jih poklonili, ko sem šel v pokoj. Še posebej hvala za izkazano pozornost Avgustu Novaku, Mirotu Zorcu, Perotu Bradaše-viču ter delavcem laboratorija. Ivan Krašovec steklar QLASILO DELAVCEV STEKLARNE HRASTNIK UREDNIŠTVO: Jasna Rižner-Kosm — odgovorni urednik, člani: Mili Kobal, Aleksej Us dipl. ing., Zdenka Fabjan, Majda Krošlin, Drago Kreže,Ernest Sihur ing., Karli Dremel in Anita Greben. ODBOR ZA OBVEŠČANJE: Hilda Drame, Franc Šuštar, Ingrid Meterc, Jože Godicelj II, 'Samo Klemen, Marjana Polzelnik, Janez Ciglar. Izhaja vsakega 15. v mesecu. Naslov: Steklar, glasilo delavcev Steklarne Hrastnik, tel. 814-622, interno 59 in 55. Tisk in klišeji AERO — TOZD grafika Celje. V ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame, tete, babice in prababice JOŽICE OBERMAJER se zahvaljujem vsem, ki ste bili ž nami v tej veliki bolečini. Iskreno se zahvaljujemo internemu oddelku Bolnice Trbovlje, za nego, govorniku za lepe besedie ob slovesu, pevcem in godbi Svobode II ter vsem, ki . ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje in jo v tako velikem številu spremljali k zadnjemu počitku. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Jože, hčerke Hilda, Silva, Inka, sin Rajmund, vnuki, pravnuki ter ostalo sorodstvo. v i ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi ljubljenega moža, očeta, dedka in brata ' MILOŠA KLEMENA se iskreno zahvaljujem TOZD 3 dekorirnica s satinirnico, vsem sorodnikom, .prijateljem, znancem, sodelavcem in-vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, in: nam.ustno in pisno izrekli sožalje. Žalujoči: žena Angela, hčerki z družinama in sin z družino ter brat. PRAVILNIK o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog Obrazložitev V prilogi današnje številke Steklarja objavljamo Pravilnik o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog. Pravilnik je sprejel delavski svet delovne organizacije po javni razpravi na delavskih svetih v TOZD in DSSS na seji dne 27. 11. 1981. Ta pravilnik je usklajen z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli pri opravljanju določenih del in nalog, ki se uporablja od 1. januarja 1981 dalje. Pri določanju višine nekaterih povračil se upoštevajo zneski povprečnih stroškov, ki jih ugotavljata in objavljata Zavod za statistiko SR Slovenije in Republiška skupnost za cene v Delavski enotnosti. Povprečna višina stroškov se ugotavlja in objavlja za vsako trimesečje, če se stroški povečajo za več kot 5 %. Po sklepu delavskega sveta DO Steklarne pričnejo veljati novi zneski pov- prečnih stroškov osmi dan po objavi v glasilu sindikata — Delavski enotnosti. Novi zneski so bili objavljeni v Delavski enotnosti dne 21. 1. 1982 in pričnejo veljati 29. 1. 1982. Povprečno ugotovljeni stroški pa so naslednji: Stroški za dnevnice: — cela dnevnica nad 12 ur 510 din — polovična dnevnica nad 8 do 12 ur 278 din — znižana dnevnica od 6 do 8 ur 193 din Stroški za prenočišče 425 din Stroški za ločeno življenje -— Stroški za stanovanje največ 3.825 din — stroški za prehrano največ 4.590 din Kilometrina 6, 6 din km Navedeni zneski bodo veljali vse do- kler Zavod za statistiko ne bo objavil novih. Na podlagi 105. člena Zakona o zdru ženem delu (Ur. list SFRJ št. 53/76), 13. člena zakona o ugotavljanju in razpore janju celotnega prihodka in dohodka (Uradni list SFRJ št. 63/80), družbenega dogovora o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog in 30. člena statuta delovne organizacije Ste klarne Hrastnik je delavski svet DO po javni razpravi na DS v TOZD in DSSS na podlagi soglasij DS v TOZD in DSSS na svoji redni seji dne 27. 11. 1981 sprejel PRAVILNIK o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog i. splošne določbe 1. člen S tem pravilnikom delavci vseh temeljnih organizacij in delovne skupnosti v sestavi delovne organizacije Steklarne Hrastnik enotno urejajo: način povračila stroškov delavcem, ki so jih imeli pri opravljanju del in nalog; povračilo stroškov delavcem na službenem potovanju v državi; ||R povračilo stroškov delavcem na službenem potovanju v tujino; — povračilo stroškov delavcem za delo na terenu; — povračilo stroškov delavcem za službene opravke; — povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela; povračilo stroškov za ločeno življenje; — povračilo izdatkov za topli obrok kot poseben ukrep varstva pri delu; — povračilo selitvenih stroškov. 2. člen Delavci TOZD in DSSS lahko koristijo sredstva za povračilo stroškov delavcem, ki so jih imeli, ko so opravljali dela in naloge za temeljno organizacijo v višini planiranih sredstev za te namene. Kadar pa uporabo teh sredstev posebej urejajo ali omejuje zakonski predpis, morajo delavci to uporabo uskladiti tudi z obveznimi določbami zakona. 3. člen Pri odločanju o povračilu stroškov delavci temeljnih organizacij in delovne skupnosti upoštevajo upravičenost in obseg teh stroškov za opravljanje posameznih del in nalog v okviru celotne dejavnosti temeljne organizacije. Ti stroški se morajo tudi vedno gibati v sorazmerju s celotnim prihodkom in dohodkom temeljne organizacije. 4. člen Delavci temeljnih organizacij in delovne skupnosti se moramo pri planiranju teh stroškov in pri odločanju o povračilu teh stroškov zavzemati za zmanjševanje deleža teh stroškov v materialnih stroških glede na celotni prihodek. 5. člen Delavci temeljnih organizacij in delovne skupnosti moramo tekoče spremljati nastale stroške in jih primerjati s planiranimi, tako da lahko pravočasno ukrepamo pri porabi sredstev v te namene v skladu s planiranim obsegom in namenom teh sredstev. O porabljenih sredstvih za povračilo stroškov v primerjavi s planiranimi morajo biti delavci temeljnjih organizacij in delovne skupnosti sproti obveščeni in sicer ob obravnavah periodičnih obračunov in zaključnega računa, med tem pa v primerih, ko pride do prekoračitve planirane dinamike porabe teh sredstev. 6. člen Dela in naloge, s katerimi so povezani stroški, ki jih je treba povrniti delavcem, se morajo opravljati na najbolj gospodaren način. 7. člen Višina povračil stroškov ne sme biti višja od dejanskih stroškov. 8. člen Konkretno višino povračil stroškov za posamezne namene določajo v skladu z osnovami in merili tega pravilnika delavski svet temeljnih organizacij in delovne skupnosti ob sprejemanju letnih planskih aktov. . Delavski svet DO usklajuje višino povračil s povečanjem ali zmanjšanjem stroškov, če se le-ti spremenijo za več kot 5 % v primerjavi s prejšnjim trimesečjem. Pri določanju višine nekaterih povračil upošteva delavski svet povprečno višino stroškov, ki sta jih ugotovila in objavila za zadnje trimesečje Zavod SR Slovenije za statistiko in republiška skupnost za cene. 9. člen Povračilo stroškov se delavcem priznava le na podlagi ustreznih listin vnaprej določenem znesku. 10. člen Delavci temeljne organizacije in delovne skupnosti imajo skupaj z delavci v drugih temeljnih organizacijah, s katerimi združujejo delo in sredstva, pravico vpogleda v izdatke, ki sestavljajo materialne stroške, pravico kontrole nad njihovim gibanjem- in pravico vplivati na njihovo višino. II. POVRAČILO STROŠKOV, KI SO JIH IMELI DELAVCI PRI OPRAVLJANJU DOLOČENIH DEL IN NALOG NA SLUŽBENEM POTOVANJU SLUŽBENO POTOVANJE V DRŽAVI 11. člen Za službeno potovanje šteje potovanje delavca, iz kraja, kjer vsakodnevno opravlja svoja dela in naloge v drug kraj v državi in nazaj, ki ga opravi po nalogu pooblaščenega organa'ali delavca temeljne organizacije ali delovne skupnosti, da bi opravil določene naloge. 12. člen Določbe tega pravilnika o povračilu stroškov za službeno potovanje se uporabljajo tudi za učence v gospodarstvu in učence na praksi v delovni organizaciji ter za zunanje sodelavce. 13. člen Delavec sme opraviti službeno potovanje samo na podlagi naloga za službeno potovanje (potni nalog), ki ga mora dvigniti na dan pred potovanjem v tajništvu DO. Potne naloge podpisujejo za delavce v TOZD individualno poslovodni organi, za delavce v DSSS pa vodja DSSS. Individualno poslovodni organ v TOZD, vodji DSSS in pomočniku direktorja za tehnična vprašanja podpisuje potne naloge direktor DO, direktorju DO pa predsednik odbora za poslovno politiko. V nujnem primeru lahko pooblaščeni delavec ustno odredi službeno potovanje. V tem primeru se nalog za službeno potovanje izda pozneje, najkasneje v 3 dneh. Delavci, ki so pooblaščeni za podpisovanje potnih nalogov, lahko izdajo potni nalog največ za 30 neprekinjenih dni; izdajo potnega naloga za službeno potovanje, ki zaradi narave dela traja več kot 30 dni, pa lahko odobri le Odbor za poslovno politiko. 14. člen Potni nalog je pismen in vsebuje naslednje podatke: — Priimek in ime delavca, ki gre na službeno potovanje, — dela in naloge, ki jih opravlja, — namen potovanja, — kraj, v katerega delavec potuje, — trajanje potovanja (čas odhoda in čas vrnitve), • . — prevozno sredstvo s katerim potuje, — nosilca stroškov potovanja, — znesek akontacije za stroške službenega potovanja, ki je bila izplačana delavcu. — datum izdaje naloga in podpis pooblaščenega delavca. 15. člen Za službeno potovanje v državi ima delavec pravico do povračila: -— stroškov za prevoz, — stroškov za prehrano (dnevnica), — stroškov za prenočišče, — drugih stroškov. Do povračila na službenem potovanju so upravičeni vsi delavci pod enakimi pogoji. 1. Stroški za prevoz delavca 16. člen Delavec na službenem potovanju ima pravico do povračila stroškov za prevoz v višini izdatkov za prevoze s prevoznim sredstvom, katerega uporaba zagotavlja najbolj smotrno opravljanje del in nalog. Prevozno sredstvo se navede v potnem nalogu, delavcu pa se povrnejo potni stroški, ki jih izkaže z vozovnico, računom ali obračunom kilometrine. 17. člen Pri prevozu z javnim prometnim sredstvom se delavcu prizna povračilo: a) pri prevozu z vlakom ali ladjo: znesek vozovnice v II. razredu, če traja službeno potovanje delavca z vlakom ali z ladjo več kot 24 ur ali če potuje delavec ponoči in mora neposredno po končanem potovanju pričeti z delom, se delavcu prizna potovanje s spalnikom; b) pri prevozu z avtobusom ali letalom: se povrne znesek plačane vozovnice. 18. člen Odločitev, da se delavcu dovoli uporaba lastnega avtomobila za službeno potovanje, je odvisna 'od naloge, ki jo mora 'delavec opraviti, ter od pogojev in načina, po katerem bo nalogo opravil. Delavcu se dovoli uporaba lastnega osebnega avtomobila za službeno potovanje: ’ — na relaciji, kjer ni javnega prevoznega sredstva ali so zveze s tem tako Slabe, da je prevoz z njim neekonomičen, ■zamuden in nesmotrn; — če potuje v isti kraj ali na isti relaciji več delavcev zaradi izvršitve službene naloge in je prevoz z osebnim avtomobilom ekonomičen; — če ima delavec isti dan službene naloge v več krajih in jih lahko opravi le, če potuje z osebnim avtomobilom; — če tako zahteva omejen čas za izvršitev službene naloge ali nujnost del, ki jih mora opraviti delavec po vrnitvi s službenega potovanja v določenem času, v.’"— če vozi delavec s seboj material, ki bi se sicer moral posebej pošiljati; — v drugih podobnih primerih, ko jes za izvršitev službene naloge prevoz delavca z osebnim avtomobilom bolj ekonomičen ali smotrn ali ko gre za nujne naloge, katerih odložitev bi povzročila delovni organizaciji večjo škodo. 19. člen Po opravljenem prevozu % lastnim o-sebnim avtomobilom delavec v potnem nalogu navede datum vožnje in podatke o posameznih relacijah prevoza. 20. člen Delavcu, ki je uporabil lasten avtomobil za službeno potovanje, se povrnejo stroški za prevožene kilometre (kilometrina). Kilometrina Se določa v pavšalnem znesku za prevoženi kilometer v višini povprečnih stroškov za avtomobil srednjega razreda. Osnova za določitev kilometrine so podatki o poprečnih stroških za prevoženi kilometer za osebni avtomobil srednjega razreda, ki jih objavlja Republiška skupnost za- cene. Višino kilometrine določa s sklepom delavski svet delovne organizacije. 21. člen Delavcu, ki uporabi za prevoz na službenem potovanju lasten osebni avtomobil brez odredbe za to v potnem nalogu, se za prevozne stroške prizna povračilo, ki je enako ceni za vozovnico z najbolj ekonomičnim javnim prevoznim sredstvom. 2. Stroški za prehrano 22. člen Stroški za prehrano na službenem potovanju se delavcu povrnejo v obliki dnevnic. 23. člen Višino dnevnice določi delavski svet delovne organizacije na podlagi povprečno ugotovljenih stroškov za prehrano na službenem potovanju, ki jih redno objavlja Zavod SR Slovenije za statistiko. 24. člen Delavec na službenem potovanju je upravičen do: — cele dnevnice, ki se obračuna za vsakih 24 ur službenega potovanja, ali . če je službeno potovanje trajalo manj kot 24 ur, toda več kot 12 ur, i A’ polovične dnevnice, Če je službeno potovanje’ trajalo več kot 8 ur, vendar' ne več kot 12 ur in če je potovanje trajalo več kot 24 ur; za' ostanek časa, ki je daljši od 8 ur, vendar ne več kot 12 ur, — znižane dnevnice za službeno potovanje, če je trajalo več kot 6 ur, vendar ne več kot 8 ur, pod pogojem, da gre na službeno potovanje vsaj dve uri pred pričetkom! Svojega rednega dela ali pa ga konca ’ Vsaj dve uri po preteku svojega rednega dela. 25. člen Dnevnica za Službeno potovanje se obračunava od ure, ko delavec odide ha službeno potovanje iz kraja, kjer dela, oziroma iz kraja bivališča do ure, ko se delavec vrne v ta kraj. 3. Stroški za prenočišče 26. člen Delavec na službenem potovanju ima pravico do povračila stroškov za prenočišče v hotelu B kategorije, če' predloži račun za prenočišče, toda največ do zneska, ki je ugotovljen ha podlagi povprečnih Stroškov, za prenočišče v hotelu B kategorije. Stroški za prenočišče se lahko povrnejo delavcu tudi brez predložitve računa; v tem primeru znaša povračilo 40 °/o povprečnega stroška za prenočišče v hotelih B kategorije. Za povprečni strošek za prenočišče v hotelih B kategorije štejejo stroški, ' ki jih kot take objavlja Zavod za statistiko, SRS. 4. Drugi stroški 27. člen Delavec ima pravico tudi do povračila drugih stroškov, ki jih je imel na služ- benem potovanju v zvezi z izvršitvijo službene naloge: — PTT stroški, stroški telexa, stroški bančnih storitev, — stroški rezervacije sedeža na prevoznih sredstvih, cestnina, stroški parkiranja, — Stroški prevoza materiala, ■ — drugi stroški, ki so bili nujni za izvršitev naloge, za katero je bil deiavec poslan na službeno potovanje. Delavcu se stroški iz prejšnjega odstavka povrnejo v celoti po predloženih potrdilih o vplačilih. SLUŽBENO POTOVANJE V TUJINO 28. člen Za službeno potovanje v tujino šteje službeno potovanje delavca iz Jugoslavije v tujo državo in nazaj, iz ene države v drugo in potovanje iz enega kraja v drug kraj v tuji državi. 29. člen Službeno potovanje v tujino lahko opravi deiavec samo na podlagi naloga, ki ga izda direktor DO in na podlagi poprejšnjega sklepa odbora za poslovno politiko. Nalog za službeno potovanje v tujino vsebuje poleg podatkov, določenih v 14. členu tega pravilnika še navedbo države, v' katero delavec potuje ter število in datum sklepa organa, ki je odločil o službenem potovanju. 30. člen Za opravljeno službeno potovanje v tujino ima delavec pravico do povračila: — stroškov Za prevoz, — Stroškov za prehrano (dnevnica) — stroškov za prenočišča, drugih stroškov. Delavec ima pravico do povračila stroškov ža službeno potovanje v tujino v valuti, v kateri je stroške plačal. Del stroškov se v nekaterih primerih plača v dinarskih sredstvih (npr. letalska ali železniška vozovnica), za kar dobi delavec dinarsko povračilo. 31. člen Delavcu, ki gre na službeno potovanje v tujino, se za potovanje po jugoslovanskem ozemlju pri odhodu v tujino in pri prihodu iz tujine povrnejo stroški po določbah tega pravilnika o povračilu stroškov za službeno potovanje v državi. 1 1. Stroški za prevoz delavca 32. člen Za povračilo stroškov Za osebni prevoz na službenem potovanju v tujino ve- ljajo določbe tega pravilnika o povračilu stroškov za službeno potovanje v državi. 2. Stroški za prehrano 33. člen Delavec ima pravico do povračila stroškov za prehrano med službenim potovanjem v tujini v obliki dnevnic. 34. člen Delavcu pripada dnevnica za službeno potovanje v Tujini od prehoda meje pri odhodu do prehoda meje pri vrnitvi iz tujine. 35. člen Višino dnevnice za službeno potovanje v tujino določi odbor za poslovno politiko v višini I. skupine, ki je določena za službeno potovanje v tujino s predpisom o izdatkih za službeno potovanje in selitev v tujino, ki se priznavajo zveznim upravnim organom in zveznim organizacijam med materialne stroške. 36. člen Delavcu pripada dnevnica za službeno potovanje v tujinb po enakih merilih kot Za službeno potovanje v državi. V prime-rU, Če imajo delavci v tujini zagotovljeno bfezplačno prenočišče in brezplačno hrano, še dnevnica zmanjša za 70%, če pa imajo Zagotovljeno samo. brezplačno prenočišče ali samo brezplačno hrano, še jim dnevnica zmanjša za 30 %. 37. člen Delavcu, ki potuje na službeno potovanje v tujino z ladjo, pripada v primeru, če so v ceni za ladijsko vozovnico šteti tudi stroški za hrano, 50 % pripadajoče dnevnice. Enako se zniža dnevnica delavcu, ki potuje z letalom, če so v ceno letalske vozovnice všteti stroški za celodnevno prehrano. 3. Stroški za prenočišče in drugi stroški 38. člen Delavec na službenem potovanju v tujini ima pravico do povračila stroškov za prenočišče le, če predloži račun za prenočišče. Za povračilo drugih stroškov delavcu ha službenem potovanju v tujini veljajo določbe tega pravilnika o povračilih teh stroškov za službeno potovanje v državi. IZPLAČILO POVRAČILA STROŠKOV IN POROČILO O SLUŽBENEM POTOVANJU V DRŽAVI IN V TUJINO 39. člen Delavec, ki, gre na službeno potovanje v državi ali v tujino, ima pravico do akontacije povračila stroškov v višini predvidenega števila dnevnic, prenočevanj in predvidenih stroškov za osebni prevoz. Akontacija se lahko izplača le na podlagi izdanega potnega naloga. . 40. člen ; Po končanem službenem potovanju mora delavec v treh dneh po vrnitvi predložiti obračun vseh stroškov potovanja ter obračunati akontacijo, če jo je prejel. Ce delavec prejete akontacije ne obračuna niti v naslednjih petih dneh po vrnitvi s službenega potovanja, se ta akontacija šteje za akontacijo osebnega dohodka in se poračuna ob prvem naslednjem izplačilu osebnega dohodka. 41. člen Delavec obračuna stroške službenega potovanja v državi na potnem nalogu, stroške v tujini na posebnem obrazcu. Delavec mora v obračunu stroškov točno navesti vse podatke, ki so potrebni za pravilno izplačilo stroškov službenega potovanja: čas odhoda in prihoda, število ur, prebitih na potovanju, število dnevnic, nočnin, vrsto prevoznih sredstev ter stroške osebnega prevoza; relacijo v kilometrih, če je potoval z lastnim osebnim avtomobilom, vrsto in višino drugih stroškov, ki se mu povrnejo po določbah tega pravilnika. 42. člen Obračunu stroškov za službeno, potovanje delavec priloži: nalog za službeno potovanje, račun za prenočišče, — potrdilo o plačilu prevoza (vozno karto), — listine o drugih stroških, ki jih je imel na službenem potovanju v zvezi z izvršitvijo službene naloge. 43. člen Upravičenost stroškov za službeno potovanje delavca potrdi na obračunu stroškov delavec, ki je izdal potni nalog, likvidacijo in izplačilo povračila stroškov pa odredi vodja DSSS. Delavcu se morajo obračunati in povrniti stroški, ki jih je imel na službenem potovanju najkasneje v 10 dneh po predložitvi pravilnega obračuna stroškov in vseh k temu obračunu pripadajočih listin. . ■ . 44. člen O izvršitvi naloge, za katero je bil poslan na službeno potovanje, mora delavec najpozneje v treh dneh po vrnitvi s službenega potovanja dati pismeno poročilo osebi, ki je izdala potni nalog. Odbor za poslovno politiko je dolžan sprotno obveščati delavce o opravljenih službenih potovanjih v tujino v internem glasilu Steklar. III. POVRAČILO STROŠKOV DELAVCU ZA DELO NA TERENU 45. člen Ce déla delavec zunaj sedeža delovne organizacije in svojega stalnega oziroma začasnega bivališča najmanj 12 km, ima za - ta čas pravico do povračila povečanih stroškov (povračilo stroškov za delo na terenu). Povračilo stroškov za delo na. terenu pripada delavcu le, če sta na terenu organizirana prehrana in prenočišče. Delavcu, ki na terenu nima organizirane prehrane in prenočišča; pripada povračilo stroškov za prenočišče in dnevnica. 46. člen Povračilo stroškov za delo na terenu je ob enakih pogojih enako za vse delavce delovne organizacije, ki delajo na terenu. Povračilo stroškov za delo na terenu pripada ob enakih pogojih kot delavcu tudi učencem in študentom na praksi. 47. člen Povračilo stroškov za delo na terenu pripada delavcu za vsak dan dela na terenu ter za dela proste dneve, če je delavec na delu na terenu dan pred dela prostim dnem in dan po njem. Delavec ni upravičen do povračila stroškov za delo na terenu v primeru odsotnosti z dela na terenu ali neopravičenega izostanka z déla. 48. člen Delavcu, ki dela na terenu, se povrnejo stroški za organizirano prenočišče v dejanski višini, stroški za organizirano prehrano pa v višini 70% od dejanske višine teh stroškov. Dejansko višino stroškov za prenočišče in prehrano iz prejšnjega odstavka ugotovi delavski svet delovne organizacije na podlagi stroškov, ki jih ima delovna organizacija, ko za delavce na terenu organizira prehrano. V tem primeru pripada delavcu nadomestilo materialnih stroškov v višini znižane dnevnice. 49. člen Delavcu, ki se vsak dan vrača s terenskega dela v kraj svojega bivališča, ozi- romaki ima med krajem terenskega dela in krajem bivališča ugodne prometne zveze, se prizna terenski dodatek v višini 50 % znižane dnevnice. 50, člen Delavcu na terenskem delu pripada vsakih 15 dni nepretrganega dela na terenu povračilo stroškov za potovanje k njegovi družini v višini cene vozovnice za vlak ali avtobus. , 51. člen čaš potovanja delavca na terensko delo in čas vrnitve s terenskega dela se šteje za službeno potovanje. Za službeno potovanje se šteje tudi potovanje delavca iz kraja terenskega dela v kakšen drug kraj zaradi izvršitve službene naloge. 52. člen Terenski dodatek se izplačuje delavcu na podlagi obračuna. Delavec mora predložiti v treh dneh po končanem terenskem delu oziroma če to traja več časa, najpozneje do vsakega petega v mesecu za pretekli mesec. Delavec ima pravico do akontacije povračila stroškov za delo na terenu, venr dar največ v višini enomesečnega zneska terenskega dodatka. Za obračun in izplačilo povračila stroškov za delo na terenu veljajo določbe tega pravilnika o službenem potovanju. IV. POVRAČILO STROŠKOV DELAVCU ZA SLUŽBENE OPRAVKE 53. člen Delavcu pripada povračilo stroškov, ki jih ima v zvezi s službenim opravkom v kraju, kjer redno opravlja svoje delo in naloge. Za stroške v zvezi s službenim opravkom štejejo stroški za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi ter za prevoz z lastnim avtomobilom. 54. člen Delavec lahko uporabi za službene opravke lastni avtomobil, če mora službeni opravek opraviti hitro in je tak način prevoza najbolj smotrn, če je to potrebno za prevoz materiala, denarja . in drugih, vrednosti ter listin, kar zahteva posebno varstvo, če gre za hitre akcije v zvezi z nesrečo, do katere je prišlo ali ki grozi ter v drugih upravičenih primerih. 55. člen Uporabo lastnega osebnega avtomobila za službeni opravek dovolijo individualni poslovodni organi in vodja delovne skupnosti. ■ 56. člen ' Povračilo stroškov za uporabo lastnega osebnega avtomobila za službene opravke se določa po enakih merilih kot za uporabo takega avtomobila na. službenem potovanju. V. POVRAČILO STROŠKOV ZA PREVOZ NA DELO IN Z DELA , 57. člen Delavec ima pravico. do povračila ■ dela stroškov za prevoz na delo in z dela. Povračilo se' izplača za dneve, ko delavec dela, Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela pripada pod enakimi pogoji kot delavcem tudi učencem v gospodarstvu ter učencem in študentom na praksi. 58. člen Delavcu se poyrnejo stroški za prihod na delo in odhod z dela v višini stroškov prevoza z najbolj ekonomičnim javnim prevoznim sredstvom 'na relaciji bivališča delavca do kraja, kjer redno opravlja svoja dela in naloge, pri tem pa delavec' sam krije 10 % stroškov, če je doma na območju SO Hrastnik, delavci ki so doma v sosednjih občinah, pa plačajo 5 % dejanskih stroškoy prevoza.' Kjer ni možnosti prevoza na delo in z dela z javnimi prevoznimi sredstvi, se delavcu za prihod na delo in odhod z dela povrne za vsak. prevoženi kilometer 40 % povprečnih stroškov za avtomobil srednjega razreda po • podatkih republiške skupnosti za cene. 59. člen Delavcu se obračuna in izplača povračilo za prevoz na delo in z dela vsake tri mesece z akontacijo osebnega dohodka do 15. v mesecu.za pretekle tri mesece. Povračilo za prevoz na delo in z dela se obračuna na podlagi’ veljavnih cen, ki jih ustrezna .služba vSake tri mesece pridobi od delovnih organizacij, ki opravljajo javni prevoz. Povračilo se izplačuje za 11 mesecev v letu, v 12. mesecu pa se opravi poračun ob upoštevanju števila dni dopusta, bolniške itd. VI. POVRAČILO STROŠKOV ZA LOČENO ŽIVLJENJE 60. člen Povračilo stroškov ža ločeno življenje pripada delavcu, ki ga delovna organizacija napoti na opravljanje del in nalog zunaj kraja' stalnega bivališča in je posledica tega: ločitve od njegove ožje družine (žena in otroci). 61. člen Stroški za ločeno življenje zajemajo: — stroške za stanovanje v kraju, kjer délavée začasno delà zunaj kraja stalnega bivališča,',, ■/■.'S stroške za prehrano, ki presegajo običajne stroške, ki bi jih delavec imel, če bi živel s svojo ožjo družino. 62. Člen Delavcu, ki ima pravico do povračila stroškov za ločeno življenje, pripada hkrati s tem povračilom tudi povračilo stroškov za potovanje k svoji ožji družini z javnim prevoznim sredstvom vsakih 15 dni neprekinjenega opravljanja del in nalog zunaj kraja stalnega bivališča. 63. člen Stroški za stanovanje se delavcu povrnejo v znesku v višini 30 % povprečnih stroškov za prenočitev v hotelu B kategorije za 30 prenočevanj po podatkih, ki jih objavlja republiška skupnost za cene. Višino teh stroškov določi delavski svet delovne organizacije. 64. člen Delavcu pripada povračilo za prehrano v pavšalnem znesku 30 % povprečne dnevnice za 30 dni. VII. POVRAČILO IZDATKOV ZA TOPLI OBROK KOT POSEBEN UKREP VARSTVA PRI DELU 65. člen Delavcem, ki’opravljajo dela in naloge, ki so škodljive za zdravje, ter delavcem, ki opravljajo dela in naloge, pri katerih je potrebna močnejša hrana, pripada povračilo stroškov za prehrano in napitek iz materialnih stroškov. 66. člen Dela in naloge v delovni organizaciji, ki so škodljiva za zdravje, ter dela in naloge, pri katerih je potrebna močnejša hrana, opredeljuje pravilnik o varstvu pri delu, razvidna pa so iz kataloga opravil s povečano nevarnostjo za poškodbe ali zdravstvene okvare ter zdravstvene ocene. 67. člen Merila in način povračila stroškov za topli obrok kot poseben ukrep varstva pri delu določi delavski svet delovne organizacije v skladu z določbami družbe- nega dogovora, sprejetega na podlagi zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka. VIII. POVRAČILO SELITVENIH STROŠKOV 68. člen Do povračila selitvenih stroškov ima delavec pravico: — če je sprejet na delo v temeljne organizacije ali v delovno skupnost in se preseli iz kraja sedanjega bivališča v kraj, kjer bo redno delal, ,v soglasju s temeljno organizacijo ali delovno skupnostjo, kjer je sklenil delovno razmerje; 1 če se premesti na delo v drug kraj S stalnim bivališčem; .;tj- če se upokoji in se preseli v interesu temeljne organizacije ali delovne skupnosti v drug kraj. 69. člen Za selitvene stroške štejejo dejanski stroški za demontažo, pakiranje, prevoz in popovpo montažo pohištva ter stroški za prevoz, hrano in nastanitev delavca in njegovih ožjih družinskih članov med selitvijo. Ta opravila po možnosti opravijo delavci DO Steklarne. 70. člen Selitveni stroški se povrnejo delavcu v dejanski! višini po predloženih računih, toda le v primeru, če selitev opravijo zunanji delavci. Selitvene stroške povrne temeljna organizacija ali delovna skupnost delavcu v desetih dneh po predložitvi računov. IX. KONČNI DOLOČBI 71. člen Z dnem, ko začne veljati pravilnik, prenehajo veljati določbe dosedanjih samoupravnih splošnih aktov, ki so v nasprotju z določbami tega pravilnika, 72. člen Ta pravilnik začne veljati osmi ,dan po objavi. Datum objave: 7. 12. 1981 Predsednik delavskega sveta DO Rudi Kirhmajer* 1. r.