60. številka._Ljubljana, v torek 15. marca 1898._XXXI. leto. SLOVENSKI MOD. ihaja vsak dan aveeer« isurMl >edelje in praznike, ter vali« po polti prejemati aa avatro-ogerake daiala aa vat lato 16 gld., aa pol leta 8 gld., sa Četrt leta 4 gld., aa jeden Meno 1 gld. 40 kr. - Z» Ljubljano h res pošiljanja na doni sa in leto 13 gld,, sa četrt leta 8 gld. 80 kr. aa jaden meeec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raCona m po 10 kr. aa mesec, no 80 kr. aa Četrt leta — Za tnja delale toliko vel, kolikor poštnina anala. — Na narocbe, brez istodobne vpoailjatve naročnine, se ne ozira. Za osna ni Is plačuje es od »tiristopae petit-vrate po 6 kr., ce ee oEnauilo jedenkrst tiska, po 6 kr., os m dvakrat, in po 4 kr., ce ee trikrat ali večkrat tiika. Dopisi naj m iavole frankovsti — Rokopisi m ne vraesjo. — Dredniltvo in npravniltvo je na Kongraonem trgu It 12. Opravniltvo naj ae blagovolijo poliljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. vse administrativne st*ari. Telefon sit. 841. Nemškoliberalno veleposestvo in Thunovo ininisterstve Itiniateraki predsednik grof Thnn je začel svoje vladanje z lepim, nvaževanja vrednim uspe hona. Kar ae grofa Badenija navzlic vsema prizadevanju ni posrećilo, to je brez posebnih težav dosegel grof Thun. Itazdrl je svezo nemških strank in pridobil na svojo stran nemškoliberalne vele-posestnike samo s tem, da je vzel njihovega voditelja, dra. Barnreitherja v ministerstvo. S tem ni samo skrčil števila članov nemške opozicije, ampak tadi atrdt I stališče v desnici stoječi nemlki katoliški stranki ter tako znatno otežkočil namene ob-strakcijoniatov, še predno je otvoril vrata političnega bojišča, vrata parlamenta. Popoln pa ta uspeh ni, in kdo ve, če se kmala ne izjalovi, morda šs prej, kakor mislita tista dva moža, ki sta kovala zvezo mej grofom Thnnom in nemškoliberalnimi veleposestniki, Biirn-reither in Chlumeckv. Barnreither je sicer, kakor ▼se kaže, jako vesel, da se je dokopal do minister-skega portfelja in ae gotovo ne bo rad od njega ločil, ali mej veleposestniki se je začelo neko gibanje, ki meri očitno na to, iztisniti Barnreitherja is minisrerstva. Razmerje mej grofom Thnnom in posamičnimi strankami ie ni pojasnjeno in ustanovljeno, Thanov program še ni znan, veleposestniki torej o bodoči •meri notranje politike še nimajo nikak h avtentičnih in pozitivnih pojasni), a vzlic tema delajo svojemu voditelja radi vstopa v ministertvo že Sedaj velike težave. Nemškohberalni veleposestniki is ČeSke in iz Moravske so sicer odobrili vstop dra. Barnreitherja v ministerstvo in si le bolj formalno pridržali akcijsko svobodo proti ministerstvu, toda nemškohberalni veleposestniki iz alpskih dežel, na čelo jim štajerski, »s s tem sklepom svojih tovarišev is češke in iz Moravske ne strinjajo in bi najraje imeli, da Barnreither takoj izstopi iz Uranovega rniniateratva. Štajerski veleposestniki so imeli v nedeljo sestanek v Oradci, na katerem sta nosila zvonec dež. glavar grof A t tema in grof Sturgk, in na katerem LISTEK. Pevec in pevka. (Spiial Alfons Dau det.) Kako naj bi se ne bila ljubila? Oba sta bila lepa in slavna, nastopala sta v istih igrah, vsak večer sta preživela skupaj pet dejanj strasti polnega življenja umetnikov. Človek se ne igra z ognjem, ne da bi bil kaznovan ter ne reče dvajsetkrat v mesecu: ,Ljubim tel" samo zato, da bi slišal svoj glas. S časom se tema pridruži tudi prava ttratt Kmala je vedel ves Pariz o njiju ljubezni ter to je zanimal za njo. To je bila novica sezije. Vse J* občudovalo te krasni zvezdi na glasbenem neba opere. Slednjič — nekega večera, ko je po ognjevitem ploskanju padla zavesa, katera je delila od prianalnih vsklikov odmevajočo dvorano in s šopki bogato potreseno pozorifiče, po katem se je vleklo dolgo belo njeno krilo, tedaj se je polastil obeh pevcev neki nepremagljiv čut, kakor da je Čakala njiju prisiljeno zatajevana ljubav le velikega slavlja, da se razkrije. Njiju roki sta se tesno sklenili; prižge, katere sta menjavala, pa so posvečevali daljni, so izjavili, da od Barnreitberjevega odstopa v Thunovo ministerstvo ne pričakujejo nikakega ugodnega upliva na občni položaj in na stališče nemških strank ter pooblastili svoje poslance, naj sedaj sicer vztrajajo v veleposestniškem klubu, da pa ga naj takoj zapuste?, ako bi klnb ne postopal v njihovem smislu. Še dalje, kakor štajerski veleposestniki, je šel veleposestniški poslanec iz Tirolske, Grabmajr, ki je že razglasil, da izstopi s svojimi ožjimi prijatelji iz kluba, ako ta ne pretrga vsake zveze z Barn-reitberjem in ne bo več hodil roko v roki z ob-atrakcijhkimi strankami. Razpor mej veleposestniki je torej že precej očiten. Moč nasprotstev se pokaže v prvi klubovi seji, dne 19 t m. Morda se že tedaj razcepi veleposestniški klub, a če se to tudi takoj ne zgodi, prej ali slej pride najbrž vender do tega, ker ne izvirajo nasprotstva iz malenkostnih ozirov, iz osebnih antipatij ali taktičnih diferenc, marveč so načelna. Jeden del veleposestnikov se neče odpovedati dolžnosti, varovati najprej in pred vsem državne interese, dobro vedoč, da le če postavlja te interese vedno nad vse druge koristi, si more ohraniti svoje, v naših časih anakronistične privilegije. Drugi del veleposestnikov pa prešinja nemškonacijonalna ideja, in ta del je mnenja, da more izgubiti svoja privilegija, če si nakoplje nasprotstva svojega naroda. Jeden del je najprej avstrijski in potem šele nemški, dragi najprej nemški in šele potem avstrijski, ali pa tudi nič dražega, kakor samo nemški. Ta razdor v načelih se je začel že pred leti, a zdaj se je ta evolucija že precej približala zvršetku, in kdo ve, če se ne konča prej ali pozneje s tem, da se nemško-liberalni veleposestniki razdele na dve skupini. Morda se to sedaj še ne zgodi, morda izstopi Barnreither iz ministerstva, da reši jedinost stranke vsaj za nekaj časa, ali vzlic temu bo to bržčas zadnja usoda nemškoliberalnega veleposeatva, in ta aseda ne bo na škodo, niti državi niti njenim nenemškim narodom. Zanesljive zaslombe grof Thnn pri veleposestnikih pač ne najde, tudi če se seda ja kriza razblini, a skoraj bi rekli, da mn tadi ni dosti zanjo, iz dvorane prihajajoči pohvalni klici. Zvezdi sta se združili . . . Po poroki sta živela nekaj časa sama zase. Ko pa je potekel njiju dopust, sta nastopila zopet skupaj v isti igri. A pri tem nastopu se je pokazalo nekaj do sedaj neznanega. Do tedaj je imel mej pevcema vedno mož prednost; on je bil starejši ter je dobro poznal slabosti in vrline svojega občinstva. V primeri z njim je bila pevka samo vrlo nadarjena nčenka. Njen premladi glas je bil še negotov ter nekoliko pretanek in oster. Ko je torej po svoji poroki zopet nastopila v stari operi, tedaj ni bilo čudno, da je bilo vse zadivljeno ter da se je vse zanimalo samo za pevko, katere polni, krasni glasovi so vreli na dan, kakor srebrna, čista voda studenca. Možu pa so skoraj do cela pozabili ploskati ; in kakor razprostre vsako razočaranje temno senco okrog sebe, čutil se ni nekdaj toli slavni pevec nič manj p režiranoga, nego statist tam v najtemnejšem kotu odra. In vender je bila strast, katera je prešinjala pevkino igranje, katera je vela iz njenega, sedaj podvojeno mičnega in nežnega glasu, zasluga soproga. Jedino on je vžgal ogenj v tem umnem očesu! Ta misel bi ga morala navdajati s ponosom, pa umetnikova nečimernost je bila večja, močnejša. in da bo skušal vzdržati veleposestnike le toliko časa na svoji strani, da dožene nagodbo. Potem bo ž njimi govoril dalje in že danes se lahko sluti, da cela stranka ž njim ne bo hotela hoditi. Kranjskemu plemstvu v prevdarek. m Pravijo, da je avstrijska nemško - liberalna stranka tudi zaradi tega tako malo občnemu razvoju narodov koristila, ker je imela v svoji sreda nekaj veleposestnikov , ki socijalne politike niso marali, in stranka ni mogla po tej poti hoditi, kar bi treba bilo vsled velikanskega prevrata vsega gospodarstva po moderni industriji. Stranka ni gledala ne na rokodelca, ne na delavca, ne na kmeta, Ali ta etapa je prekoračena, danes mora tadi veleposestvo računati s socijalnim vprašanjem. Slovensko napredno strmljenje je izviralo vedno ia skrbi, kako rešiti slovenski narod potnjčenja in — kar je isto, vtapljanja v proletarijatu, in danes še bolj. Naš mali organizem vas veleposestnike kliče, da mu tudi vi delo in s celo dušo opraviti pomagate. Kmetijsko vprašanje vas kliče v prve vrste. Živite sredi kmetij, in strokovnjaki ste v> kmetijskih prašanjih. Niste tako veliki, da bi sa vas bilo treba bati; lat fundij na Slovenskom ni, če odračunamo kneza Anersperga fidejkomis. — Ali tujci ne smete biti več narodu, mej katerim živite« ki je vašim prednikom in njihovim družinam delal in dajal vse za lepo, ugodno življenje in to skozi toliko sto let. A tujci ste tako dolgo, dokler vam slovenska beseda, slovenska pesem ne navdaja srca, ko se tam kje v tujini nahajate, dokler nemško posest v naših krajih varovati pomagate. Vaši pradedje so to morali storiti, — vam tega danes ni več treba, danes ste slobodni možje. Vaši pradedi bi vedeli povedati, da tej slovenski rasi teče kri po žilah, ne voda I Ni sramota, biti temu ljudstvu voditelj ali le sobojnik tudi v zdajšnih duševnih, socijalnih bojih, tesno se zvezati z onimi, ki bi radi videli da to tolikanj nadarjeno, telesno lepo slovensko ljudstvo postane srečen človek na slovanskem jugu. Tudi pred več stoletji stali so vaši predniki na bojnih tleh združeni s tedanjimi Ko se je končala opera, pozval je voditelja ploskanja k sebi, kateremu je trpko očital njega brezbrižnost, češ, da se za njegov nastop ni nihče zmenil, ter da je zaman čakal na priznanje po tretjem dejanji. Grozil mu je, da ga za toži ravnatelju. A naj bi bil Še tako dolgo govoril, naj bi mu bili pIoBkači še nevemkako ploskali, naklonjenost občinstva, katero si je pridobila pevka, je ostala i v bodoče njena last. Mož pa je bil pri vsakem novem vspehu svoje soproge bolj žalosten, nervozen, zdražljiv. Polnila ga je zavest, da je to vzklikanje, to slavljanje ukradeno njemu, čegar je bilo, za katerega se pa sedaj nihče ne briga. Dolgo časa je okušal to svoje trpljenje svetu prikrivati, pred vsem pa svoji ženi, A nekega večera, ko je stopila po stopnicah v nje» govo ložo, držeča v svojih rokah s šopki pokrito krilo, ko mu je dejala: »Danes je gledališče prav dobro obiskano", kar je bilo radi gromkega ploskanja jedva čuti, tedaj jej je odgovoril s tako trpkim in razdraženim glasom, da se je mlada žena začudila ter začela slutiti resnice. Njen soprog je bil torej ljubosumen! A to ni bila ljubosumnost ljubimca, kateri hoče imeti lepo ženo samo za-se, ne, to je bila mrzla, neutolažna ljubosumnost ter zavist umetnika. (Konec piib.) voditelji Hrvatov. Ali bi bilo sramotno, ko bi vas ista vez danes vezala v bojih za kulturo, za izboljšanje gospodarstva, z* boljšo uredbo velikanskega premoženja ki v teh jugoslovanskih narodih in njihovih zemljah le'i? — Popolnoma amalgamirati se je treba z narodom, tako, da se vam pozna tudi v vašem jeziku in v toplem glasu va-žega govora, da ste le morda gospodarstveno, ne pa drugače d.uga tuja rasa. Veliko polje duševnega dela se vam odpr*-, ako vse Slovenstvo, ako ves slovanski jtig v okvir istega vzameti in pravega plemstva vredno bi bilo, ako zastavi svoje delo na tako velikem gospodarskem polju. Vasi predniki so časom primerno delo p steno storili; krepko so vodili, udarili po sovražnih krdelih in tedaj spoznavali kreposti t»'h jugoslovanskih ljudstev, na katerih eneižiji si j« toliko Turkov razbilo glave. Tudi vaem potomcem teh junakov — iu bodite velepo Bfstniki, ali v državnih Hlužbali — ja dosti dela v sedanjem č0eu. „Sehuitor an Sehulter4 z na ni dru gimi imate .stati v idajfnjjih bojih našega narola; daues mu gre hujše za vivljenje, ktkor kd ij v bojih proti Turkom. Bojevati »o mu je danes s;cer tudi za narodno iadu iduvalnost, za dom in rod, ali tu Ji za doma'e ognjišče, zi kruh, za sv.tlejše, jasnejše dni v bodočnosti. To vse mu hočejo tuje rase vzeti ter v naših lepih krajih etablirati svoje gospodarstvo, svoje življenje, niš narod pa pabo ti v proletarijat. Našemu narodu nova evolaoiji sveta ne preti damo vzeti jezik, aoioak tu ii kruh ., Muiu an Burd4 vam kličejo iz grobov vaši predniki, to isto vam klič» nio, ki ž»- dul^o stojimo na teh modernih bojnih tleh. N š narod je v bojih za Av atrijo zaslužil plemstvo. Ali bi vi, potomci onih, ki ao s tem junaškim naroiom bih najlepše boje, do-puščali, da mu vrže tuja rasa vrv proletarijatscva tkolo vrata? To bi bilo nekako : „Dis ist der Dank dea Vaierlajids**! zahvala ouih družm, kojih predniki so imeii tako dobro postlano mej slovenskim narodom. Morda so tuji danes še kaj vredne besede tistega nemškega pisatelja, k: ji rekel: ,WesHea Kreft nicht in der Kraft seines Volkes wurzelt; vvessea Leben und Streben nicht aufs mn gste verbuden ist mit dem L;be.n und Streben seiaer Volk^geno-'sen ; vver aicLi nicht mitgeelut fiihlt durch die Khre seines Vaterlandes und aich m. tir. mit cruiedngt vvess, wenn fremde Machte es unterjo-chen, — — der ist auoh nicht im Stande fiir das VVohlergehen anderer Vo'.ker etvvas fcrkleckbches zu thun4. S. K. V ljubijjillil, 15. marca. Iz nemških krogor. „l'reuss. Jahrbiioher1 pis-jo: Ako nuj Avstrija obitoja, potem mora biti avstrijska tradicija iu ta temelji na voditeijskem stališču nemškega elementa ali, će hočete, avstrijskega, kar je isto Ne zadošča, da se ta trad cija hvali z 1 pimi besedami, priznati 16 mora z dejstvi j Slovani, in pred Vm m Čehi, morajo izvedeti, da vlada A s njo dinaatija, katere moč izvira iz liemške posesti, katero so Nemci zopet iztrgali iz rjk puntarske Prage in turške Budimpešte. Dinastija torej ne more postati nezvesta. Kakor hitro se bodo Čehi s tem dejstvom seznanili, bode možno z njimi razpravljati, prej pa ne . . . GUde obstruk-cije pa pišejo „Pr. J.*: Nemci naj se ne bore več s kolom obstrukcije, neg) z mečem duha, kijti le tako izpolnijo bvojo dolžnost. Le v boju z duha svetlim mečem se morejo družiti vsa nemške stranke, mej katerimi tudi nemško plemstvo ne bode manjkalo .... Rusi o novem ministerstvu. Znani ruski publi ist grof l*. Kutuzov piš^ v BPet VeJomostiJ: Odslovitev Gautschevega mmisterstva in poziv grofa Thuna, odločnega federalista, dokazujeta, da se avstrijska vlada ne da ostrašiti po nemški opoziciji. Ta je v poslednjem času s svojo pretiranostjo Slovanom samo pomagala. Nespravljivi ton nemških poslancev češkega dež. zbora in njihove očitno opo-zicijonalne, skoraj revolucionarne izjave so dokazale Dunaju, da hoče imeti nemški element boj za vsako ceno ter da se ne da potolažiti z n,k, kimi sredstvi. Najboljši odgovor na to je bil poziv Thu-novega niinisterstva, ki bode hodilo dalje po poti grofa Badenija ter se ne bjde balo nikakih groženj avstrijsk* ga neništva. Slovani se naj samo zahvalijo kratkovidni nemški stranki, da se je v posledujem času tuli trudila pokazati vsemu svetu, da je nemška .lojalnost" in „udanost* do monarhije le politična krinka, za katero se skriva pro- gram germaniziranja „Mosk. Včd. menijo, da je poklical cesar grofa Thuna radi tega na državno krmilo, ker vidi v njem državnika, ki ima dovelj energije in sposobnosti, da vodi monarhijo po osebnih micijativah cesarja. Turčija v škripcih I« Cirigrada se poroča, da zahteva Rusija, naj ji izplača Turčija iz grške vojne odškod »ine */* miljon* i mtov kot a conto plačila dolžne vojne odškodnine po zadnji rusko-turški voini. Turčija je prosila za podaljšanje roka, toda Rusija ji je odločno odgovorda, da so ji mora izplačati zahtevana svota do (namota) nedel|e, sicer bode zahtevala naj si ji izplača vua odškodnina ter bode v varstvo svojih zahtev zasedla nukatera j obrežna mesta. Tun j i seveda ni plačala, o uitre-pih Rusije pa ni še nič sar zu.iuega. Slovani v Ameriki „111 pers Magazine" je ; prinesel razpravo o Imsefnskih naseln k h v Ame-r.ki, zlasti pa o Slovanih ki prebi-ajo v severno* zahodnih državah, v Dakoti in BliheeotL Kako t so s »vražili prei Amerikanci prišel ene Irce, Škandi-i navce in N-mce prav tak* smstrajo sedtj Slovane za nevarne konkurente v trgovstvu in ktnstijstvu. ; Pisat-Ij Kirk Munroe je s UD poset.l pokrajin-, v ! kat-r k prebivajo S!o rik»nou golo kamenje. Ztvme rede samo toliko, k d kor jim je potreba. Po zimi puz-jo Slovani na živino in na poljedelska orodia, amerikanski kmetje se ne brigajo niti za jedno niti zs drago. Zato pa se jim pokvari mnogo. A*o pelje Slovan svoje žito na trg, prenočuje n* lastnem vozu ter se živi s hrano, katero je pripeljal suboj z doma. Amerikanac stanuje in se hrami V hotelu, Tudi doma so Slovaui skromni, dočim mora imeti Amerikanec dvakrat na daa meso. Poleg t^ga skrbe Slovani tudi za izomiko svojih otrok ter jih pošiljajo pridno v šolo, ki je seveda večinoma angleška. Mtnroe pravi torej, da b: morali Amerikanci Slovane spoštovati i a podpirati, ne pa sovražiti jih ! Dnevne vesti. V Ljubljani, 15. marca. — (Bob iz Kranja!) V en je bil pogreb pokojnegt Glonočuika, in kdor se je udeležil tega pogreba, imel je občutek, da so vsi pogrebci jedini, to se pravi, da so vsi pogrebci odkritosrčno ialovali nad izgubo občespoštov.^nega in priljubljenega moža. Videti je, da temu ui bilo tako. Prihajajo nam iz Kranja poročila, kojim s početka nismo hoteli dati vere, kojih pa sedaj, ko ae ponavljajo od dne do dne, prezreti več ne moremo. Po teh poročilih diha ravnatelj Kranjske gimnazijo od Glo bočnikovega pogreba sem samo žvepalj in ogenj. In vse to radi pogreba našega Globočmka. Ne ve se, je li gospod ravnatelj v istini prepovedal svojim dijakom udeležiti se omenjenega pogreba, ali ne, to pa je istina, da se je nekaj gimnaz jske mladine udeležilo po cerkvenih obredih veršečega se sprevoda, in ravno taka istina je, da je gospod ravnatelj Hubad pred pokopališčem prežal na to mladino, ter ji ni dovolil, da bi bila smela na pokopališče vstopiti. To postopanje gospoda Hubada so nam že dan pogreba potr Mi različni svedoki, ali zagrnili smo je s plaščem usmiljenja, dasi je postopanje ravnateljevo popolnoma nedopustno, ker imajo dijaki svobodno pravico, da se v prostih Hvojih urah udeleže cerkvenih slav-nostij, in nikdo ni cp-avičen, goniti jih s pokopališča, če se ondi dostojno in pobožno vedejo. Molčali smo, ker smo menih, da se bodo gospoda Hubada živci ohladili, pa varali smo se : na gimnaziji v Kranju je sedaj prava inkvizcija in gospod ravnatelj zasleduje grozno hudodelstvo. Pokojni Globočnik bil je glavni steber dijaški kuhinji Kranjski, in kjer se mu je nudila prilika, nabiral in prosjačil je za omenjeno dijaško kuhinjo. Ni čuda, da so dijaki, udeleženi dobrot tega zavoda, visoko cenili svojega dobrotnika, in ko je umrl, so s proste volje sklenili, položiti na krsto ponižen venec, za kojega se je nabiralo mej penzijonarji dijaške kuhinje. Vsak je položil na altar hvaležnosti pet vinarjev tako, da se je mogel nakupiti ponižni venec, ki pa je bil jeden najlepših, ker je v njem se kazala čista in vsega priznanja vredna hvaležnost. In radi tega venca vodi sedaj naš gospod direktor strogo pre- iskavo, in grozi vsakemu dijaku, ki je donese! svoj grošek za venec, da dobi slabo noto v zadržanji, in jeden se bo baje še celo z gimnazije izključil t Mi se nočemo v disciplinarne preiskave, ki se ti-č-jo dijakov, vmešavati, ali to s* pa sms zahtevati, da se ne pretiravajo na kak nespameten način, kakor ee to — če so naša poročila istinita — v Kranja godi! Pri tem pa se živo spominjamo, da je nekdaj, ko je umrla gospodična Uršika Vidmar-jeva, a* etra bivšega škofa ljubljanskega, gospod ravnatelj Hubad dijaŠtvu zapovedal, da se je moralo korporativno uddžiti pogreba. Pokojni Globočnik pa ni bil vreden te časti, še več, dijake je ravnatelj lastnoosebno podil od sprevoda! Kaj tacega naj ume, kdor more! Nam je vse to neumljivo! — (Repertoir slovenskega gledalieŠa.) D ines se bo leta peli operi „Ksenija" in ,Gii< valleria rustičan a*. Parmo va „Kseni)as pada letos prvič na vra o. Ulogo m on hi Aloksija, k t tem je lani pel g. Binder, pel bo dines g Ras ko v i d, ulogo Tatjane, ki je bila lani v rok th gospe Po-lakove, pa gospodična Horvatov a, katera jo ja pela že v Zagrebu. — (Klub slov. bioiklistiv .Ljubljena1*) ima jutri, v sredo IG. t. m., ob 8. uri zvečer v spodnji kavarni „Narodn g\dom*a hvoj redai občni zbor, na kateri opozarjamo vse društvenike. — (Strokovni tečaji za orevljarje) se prirede letos tudi v Ljubljani. Vsak tečaj traja štiri tedne. Pouk se vrši samo ob delavnikih popoludae in sicer se poučujejo obiskovalci o vseh v črev-ljar*ko stroko spadajočih rečeh. Potrebni materijal morajo obiskovalci tečajev sami poskrbeti. U lelež-nikovnesme biti manj k*kor 20 m ne več ktkor40. — (Izpred porotnega sodišča ) Kikor smo na kratko že omeu.li, vršila se je v soboto pri tuktjšajem po otuem sodišču obravnava proti 27 let staremu samskemu delavcu Alojzija Zalarju, vulgo liilantovemu z Iga, obtoženemu saradi hulo-d^lstva umora Dae 19 februvarja ok »li 11. un ponoći bi je blizu Virantove h fts ni Iga ustreljen 23etni Josip / tiar Ustrelil ga je nammotn« njegov brat Alojzij, kateri dejaije sic-*r priznava, a trdi, da se je to le po nesreći zgodilo. O itožsuec vrnil se je due \4. fibruvarja iz Miriborski kxz-nduice, kjer je prestal petnajstmesečni zao >r. Žo v kaznilaici je bil izvedel, da namerava niegova mati posestvo izročiti njegovemu mlajšemu bratu Josipu, kateri se misli v kratkem oženiti. To je obtožsnca silno razkačilo. Oč tal je to v pismu svo,i materi ter pristavil: „B>mo že vidli. kaj bo. ko prdern domu; pri nas ne bo še hodila ta mlada, dokler bom jaz!4 Grožnji je re-j tadi sledilo dejanje. Po izpovedbi prič razgovarjal se je Josip Z dar v kritičnem časa s svojo ljubimko. V istem času prišal je mimo po esti njegov brat Alojzij ter šel, ne da bi bil kaj spregovoril, naprej proti dom ići hiši. Cez nekoliko čast pa se je zopet vrnil, šel naravnost proti svojemu brata, ga — stopivši pred njega — vprašal, kaj ima tukaj opr * viti ter mu velel: „Tri ,šrite( od mene; ali me poznaš?4 A ko mu je le-ta odgovoril: ,Kaj te ne bom poznal!" udaril ga je brat Alojzij po obrazu ter mu vnlel: „Jaz pravim spat!' Josip Z tiar odšel je potem po vasi, a brat Alojzij za njim. Kmalu potem slišal se je strel. Josip Zilar bil je v tilnik ustreljen in je takoj mrtev obležal Porotniki potrdili so vprašanja glede umora in prestopka zoper § 36. cesarskega patenta z dne 24. oktobra 1852. in sodišče je obsodilo Alojzija Zala rja na smrt na vaša lih. — Pri drugi obravnavi bil je obtožen 18letni bajtarjev sin Prane Ropotar iz Zgornjega Bernika pri Cerkljah hudodelstva uboja, ker je dne 30. januvarja letos z nožem v vrat sunil Ivana Jenka, tako, da je le ta čez pol ure umrl. Obravnava je dognala, da je Jenko, ki je z obtožencem v Svetljevi gostilni sedel pri isti mizi, brez povoda pričel prepir, da je obtoženca udaril s steklenico po glavi in da je le-ta braneč se z nožem v vrat ranil Ivana Jenka. Ker so porotniki izrekli, daje Ropotar dejanje, katerega ga dolži obtožnica, storil v ailobranu, ga je sodišče oprostilo. — — Včeraj bili sta zopet dve obravnavi. Prva vršila se je proti 21 let staremu posestnika sinu Jakobu Repanšeku iz Loke pri Mengšu zaradi hudodelstva ropa. Dne 3. februvarja obiskal je Ivan Z bret iz Dobenega svojega znanca Ivana Urmaša v Loki in ko se je zvečer vračal domov, napadel ga je obtoženec na samotnem kraju blizo Loke, zahtevajoč od njega denarja, ga vrgel na tla ter mu šiloma vzel moŠnjiček, v katerem je bilo okolo šest goldinarjev. Potem se je Repanšek vrnil nazaj proti Loki. Ker so porotniki potrdili vprašanje krivde, obsodilo je sodiščo Jakoba Kepanšeka na štiri leta težke ječe, poostrene z jednim postom mesečno in trdim ležiščom v temni celici dne 3. februvarja vsakega kazenskega leta. Pri drugi obravnavi bili so obtoženi 14letni Franc Dolenc, 15letni Ivan Maček in lGletni Jernej Roje — vsi iz Spodnjega Logatca — hudodelstva ropa, ker so Hagonu Kaštelicu pri igri zgubljeni denar ailonii zopet vzeli. Ker so porotniki krivdo zanikali, bili so vsi trije od obtožbe oproščeni. — (Oakrunba katoliške cerkve) Poročajo sam: V četrtek dopoludne je imel bataljon d uno-tiranskega peŠpolka it 4 v ljubljanski okol ci svojo vajo. Po večurnem utrudljivem tekanja prišel je bataljon na svojem povratku v D. M v Polju. Do spevši na obSirni trg pred cerkvijo, ukazal je bataljonov poved mk, naj se Četa ustavi za kratek po čibek. Utrujeni vojaki so baš odložili svoje tornistre is puške, ko priteče ondotni župnik^Aer začue s skrajno žaljivim glasom zahtevati, naj pobero vojaki nema doma svoja stvari ter se umaknejo izpred cerkve. Začuden in užaljen je vprašal stotnik B-a razjarjenega župnika, zakaj to zahteva. Župnik pa je kričal: .Vojaštvo ekruni s svojo prisotnostjo cerkev, v kateri je Najsvetejše. Zato zahtevam, da za pu nt i pri tej priči to-le mesto!" Svojim ušesom ni.so mogli verjeti stotnik m pričujoči Častniki, ki eo slovenskega rodu. Vojaštvo ekiui.i s svojo prisotnostjo katoliško cerkev ! Kdo je še kaj takega slišal V! Domobranci so Slovenci, katoliški fantje, doma večinoma v ljubljanski okolici, ki hodijo k mašam in k spovedi, — ti slovenski sinovi, ki so pripravljeni vsak lup preliti svojo kri za vero, dom in cesarju, — ti vili domači vojaki žal jo Najsvetejše s tem. da se po naporni vaji vsi trudni odpo-čijejo na cerkvenem trgu?! Kaj takegi še ni nihče drugi trdil, a tudi brali nismo še n.koli kaj tako žaljvepa! Zares, tako more pustop t ti le zagrizenec ! Ogorčenost mej vojaki je bila radi klerikalne prenapetosti velika, in le svoji duhovniški obleki ee mora zahvaliti župnik da ni dobil saslOŠSnega odgovora. Vojaki so bdi plemenitejši od gospoda župnika ter ho na poziv svojega srotmka mimo zapustili cerkveni trg. l/^ubili ho s tem zopet pol ure svojega počitka. Dostojno ignoriranje žaljivega vedenja otidotnega župnika, s katinm so (dgovorili domobranski (.fi cirji temu vede ju, mirno postopanje vojaštva, pa nezaslišano govorjenje original j ega župnika pač zasluži, da Me ov kovači. Prosra Vas 7Hto, g. uiednik, da natisnete te-le vrstice, da izvedo tudi izven kranjski Slovenci in izvenkranjski vojaki kakšne župnike nosi lepa naša zemlja! — (Glas iz učiteljstva.) Piše se nam: Sta-tns učiteljskemu osobju s- ima v kratkem času ao-*itavljati in učiteljstvo izraža svoje sel j ti glede uvr-eČHtjja pojedinčev. Nihče pa se ne domisli učiteljev vojakov, onih mož, kateri sorazun svojih n;ijlep.Š h treh let položili na alta* d-movinski Ae mnogo muk in težav, samozatajevanja in tudi precejšnje s«ote težko prinltiženega denarja Pri vseh stanovih se ozira na doslužena vojaška leta, pri nekaterih so ta celo kategorično merodajna, le pri učiteljstvu se Be npofitevavajb. Pravica že bi zahtevala, da se VM-iii učitelj* m, ki so dejansko služili tri ali več let pri vojakih, če že ne diugje, vsaj pri sustavi „statusa" vštejejo vsa aktivna vojaška leta, h le tcs v vladarjev« m jubilejhkem letu tirjajo vštet^v tudi še diugi oziri. — (G« spa Muzika v Novem mestu ) Piše I «o nam iz Novega uie.-ta: Mej nun g m živahnimi zabavnimi večeri v letošnji zimi sta se » dlikovala , »osebno dva po odličnem nnz katiem užtUu, kate- > rtga eta ti,.m podala, ki sta nam nudila poleg tega ' turi i priliko, širiti si muzikalno obzorje, kakor je jednak h prilik mulo drugodi. Pnr dili so namreč učitelji najboljšega g'asbenega zaveda slovenskega, „Glasbene Matice* iz Ljubljane, gg. H rTmeister, Junt-k in Vedral 12. decembra pr. I in 6 marca dva koncerta. Naj se rabi tudi najstrožje merilo, se smelo lahko reče, da sta bila ta dva koncerta doslej najboljša, kar jih je Novo mesto doživelo in kakorenih ne ob lujete tudi v beli Ljubljani ne. Izvršitev je bila umetniška; zato £0 jamčila imena prirediteljev. Ni ruda, da so izzvali burne pohvale in burnega odobravanja; sosebno je ugajal cellist g. Junek Oporni ili bi pa, da bi bilo bolje, da se mejeebojno spremljevanje na klavirju opusti, in da v prihodnje vse klavirske partije ob violini in cellu .prevzame g. Hoffmeister. Tudi je opomniti, da glede vsebine viporeda drugi koncert ni bil na višini prvega. — Prijetno spremeno in raznoličnost preskrbeli so domači solisti gospa dr. Zitkova, gdč-na. Milka Dolenčeva, gg. Grajland, Kozina iu Toporiš e pevskimi točkami, katere je spremljal nt klav rju g. Hladnik. Rešili so svojo nalogo umetniški višini obeh koncertov primerno povsem dostojno. Da je bilo zanimanje za konte*te veliko, je umevno; ude- I ležba je tudi bila jako dobra; le dežela poslala nam je le malo zastopnikov. Ž luno, da tudi to postane boljše pri III. koncertuj ki bode dne 2 prihodnjega meseca, ki bode pač vreden drug svojih dveh tovarišev. Pele se bodo narodne pesni Hubadove „Rasti Jrožmarin" in „Sem slovenska deklica", Cerinov ,En starček" fer Havdnov zbor ^Nebesje oznanja" iz ,Stvarjenjau ; iu sicer nastopi takrat prvikrat zbor -iez 60 pevcev, t. j. zbor „dolenj»kega pevskega društva* in »Glasbeno šole", kateremu želimo, da v Vedno rastočem vzletu, kakor je pričel, postane še posebnost in ponos Novega mesta. — (Vinoreja na Kranjskem ) Kakor posnamemo uradnemu izkazu, pridelalo se je lani na Kranjskem 138.872 hektolitrov vina, torej za 10% manj, kakor lota 1896. V celi Avstriji pridelalo se je lani 2,774 949 hektolitrov vina predlanskem pa 3.485.121 hektolitrov. Največ vina (770.134 hektolitrov) pridelalo se je v Dalmaciji; potem sledi štajerska s 515.180 hektolitri, Nižja Avstrija s 469.121 hektolitri, Tirolska s 452.103 hektolitri, Istrija z 204.719 hektolitri, M »ravska s 141455 hektolitri. Goriška z 68 396 hektolitri. Češka z 11 594 hektolitri, Trst in okolica s 7884 hektolitri, Predarelska z 2350 hektolitri in Koroška s 150 hektolitri. Najbolje obnesla se je vinska leti na glede kvantitete na Štajerskem in Tirolskem, najslabije v Nižji Avstriji in v Dalmaciji. — (Wolf v Gradoi ) Iz Gradca se nam piše 14 t m.: Da ste jih videli naše nemške nacijo-nalce kako so drli danes v Industriehalle, poslušat \Volfa. Vse je bilo pokonci, a najbolj zanimivo je bilo gledati domače „velike politike-. Kake obraze so ti delali! Raz lica se jim je brala jeza, da jih masa naroda niti ne pogleda, dočim obo'ava svojega VVolfa. Slovenski poslušalci VVoifovih ekspekto-racij pa smo si mislili: Vsak narod ima tacega voditelja, kakršnega zasluži. Nemci so pidli tako globoko, da jim je zdaj že Wolf dober. — Dalje pa. slušaje fanatične napade \Volfove na vlado in na Slovane, ter njegova namigavanja, katera je vsakdo razumel in katerim se je najb Ij ploikalo, smo si mislili: Ako bi se na kakem slovenskem shodu tako govorilo, kakor je na tem shodu govoril Wo!f, bi vladni zastopnik takoj shod ra .pustil in dal vsaj govorn ka takoj odgiati v zapor. VVolfu ni nihče hran I govoriti kar je hotel, a mej tistimi, ki so naifreneticnejše ploskali, je b Io tudi mnogo državnih uradnikov in reservnih častnikov. Shod je sprejel resolucijo, ki naroča nemškim poslancem, pob'jati nagodbo iu desnic irsko večino z najskrajnejšo ob-; struke jo, in jim prepoveduje sploh dogovarjati se j glede jezikovnega vprašanja, d>Hler se ne prekLčejo vse jezikovne naredbe. — (Italijanski visokošolci v Gradoi) so ; povodom slavnosti petdesetletnice italijanske ustava ■ po-dali v Padovo brzojavko, za katero se posebno | graška policija zanima. Policija je izvršila hišno j preiskavo v prostorih društva „Unio ie aeadennca ; it thana" in v predsednikovem stanovanji, ker sumi, da so visokošolci z rečeno brzojavko storili huJo-delstvo veleizdaje. Graška policija se pač se ni povzpela na višek situvacije, ker jemlje stvar tako resno. Na Primorskem se taka dejanja smatrajo parno za oiročarije. — (Razpisane službe) Pri državnem stav-hinskem službovanji na Kranjskem dve mesti s'av-binskih pristavpv m adjuta za stavbiuske prakti kante. Prošnje z dokazi sposobnosti in zninja jezikov do dne H) apnla dež predsedstvu v Lju oljarn. — Pr« višjem dež. s dišči v Gradci mesto svetnika. Prošnje do dne 21. marca predsedstvu višj. dež. sodšča V Gradcu. — V statusu politične uprave na Kranjskem mesto okr. živinozdravnika z do hodki XI. Čin. razreda. Prošnje do dne 28. marca dež predsedstvu v Ljubljani. — Pri okr. sodišči v Gornjem Gradu, evtuvelno pri kakem drugem okr sodišči mesto sodnega sluge. Prošnje do dne 19. aprila predsedstvu okrožnega sodišča v C dju. * (Ženska v iz prase valni komisiji.) Is Haaga se poroča, da je bila s kraljevskim dekretom dr. Katarina pl. Tussenbroeck imenovana členom izpraševalne komisije za zdravnike. To je prvi slučaj, da sedi ženska v komisiji, ki izprašuje moške. Zagrizeni anti-emancipisti, a la profesor Albert na Dunaju, se morajo umikati! * (Strašen dogodek.) V Velikem Becskereku na Ogerskem je 2 1 let no ženo posestnika Kerna nasilno oskrunil sosed Adam Bohn. Nesrečna žena je iz sramote obupala ter menda zblaznela, kajti zadavila je svoje štiri otroke v starosti 6 let do 6 mesecev, potem pa ob-sila še samo sebe! * (Menil je, da je Esterhasv.) Neki učitelj slikarstva, Eugene, v Parizu je vsled Zobne afe-re nakrat zblaznel. Zdelo se mu je, da ga nekdo za-s'eduje, vsled česar je kričal : ,Picquart me je iz-poznal, vse je končano", ter skočil iz četrtega nadstropja na ulico, da je bil na mestu mrtev. * Peščena nevihta) Na kanarskih otokih je bila zadnje dni preteklega meseca čudna nevihta. Nastala je silna megla, katera je sestala iz samega peska. Ta megla je bila tako gosta, da je potemnila sobice in na miljo daleč ni bilo ničesar videti. Hišne strehe in ladije so bile mahoma pokrite z rudečkastim peskom, kateri je brezdvomno do šel iz Sahare, kjer je v tem času vladd gotovo velik vihar. Parobrod „Carl VVoermann" se je vozil vsled te nevihte iz Teneriffo v Las Palmaa mesto 5 ur cele tri dni in tri noči. Darila i Uredništvu našega listasta poslali: Za dražbo sv. Cirila in Metoda: G. AIoj zija Porenta v Smartnera pri Litiji 5 kron nabrala v veseli družbi v gostilni g. Robavsa. — Gospa J sipina Počivavnik v Ljubljani 6 kron iz nabiralnika pri „Lloydu. — Skupaj 11 kron. — Živeli rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki! Književnost. — Stenograf. God. VII Br. 2 ira* to-Ie vsebino: Neš o iz povjesti stenogrtuj■». —VI. glavna skupština hrv. stenog družtva u Zagreba. — Sta-tis lka Gibelabergerove škole — Stenografske priloge 8 «tr. — „Gozdovnik*. Povest iz ameriškega življenja. Poleg Karota Maya III. i*da|e poslovenil H M a j a r — I — Založil in prodaja Anton Tur k, knjg »vozeč v Lmbljani. — I«mjj vseh po-ve-dničarjev, zajemajoč h snov iz burnega, zanimivih dogodkov In presenečenj polnega ara^nške^a življenja je K May gotov o jeden najboljših. N|- gove pojesti so pre edene v vse svetovne jezite ter so priljubljene mej vsemi narodi Prav ie torej, da dobimo tuđi Slovenci nekaj zvezkov M »yevih preza-nimivih povrstij, katere zlasti za mUdino prav posebno toplo priporočamo, Cena 1 krona. Telefonicna in brzojavna poročila. Dunaj 15. marci. Urednu „ iViener Zei-tung" p. i javlja imenovanje svetniškega tajnika pri dež. sodišča 1 ju olj ms em, Adolf i II s uf fen a, d«želnosoduim svetnikom v Ljubljani ter ime novanie S'dnega pristtva v lUdiviiici, Fran* Koblerja, setniškim taiuikoui pri dež. sodišči v Ljubljani. ]Juri",i 15. marca. Nrski je sklical vse člane tega odbora za četrtek ob 10. uri d pdudue, parlamentarna kom sija desn:ce pa je sklic• na na petek. Ouaai 15. marca. Člani desnice gospodske zbornice so imeli danes pod predsedstvom grofa Frana Falkenhavna p.svetovanje o položaju. Dana) 15. marca. Tukajšnjim listom ae poroča, da je Woif na včerajšnjem sh >du v Gradcu rekel mej drugim: Ako i opozicija i najskrajnejša obstrukc ja ne bodeti za listali, da se odpravijo jezikovne naredbe in zigitovi nemSki državni jezik, potem se zgodi, kar sa ne sme izreči. Budimpešta 15. marca. Tukaj In po i si h madjarakih imstli se slavi danes petdesetletnica revolucije na mk » sijajen način Pcšta je v zastavah, \se pndajluice so zaprte V lahalnici je bil dopoludne shod, na katerem so se povzdigovale in proslavljale pridobit e 15. marca 1848 1. Po ulic h hodi na tis-če m tisoče ljudi]. Nr'zni>nska gneča je pred muzejem. Mu/ejski stebri, kjer se je pred 50 h ti razglasila tiskovna svoboda, so okmšeui e zelenjem in z zastavami. Tam ie razstavljen tudi stnj, na kuterem so se t skale 1848 1. znane punktacije, tudi prvotni stavek dotičtiegi oklica je (hranjen in razgrnjenih js tudi mnogo tistih lepakov, ki so naznanjali prvi uspeh madjar-skega gibanja. Budimpešta 15. marca. V Dunafold-varu je bil v nedeljo krvav bi>j mej 2000 delavci in orožniki. Orožniki so streljali na ljudstvo. Tukajšnji listi poročajo p>vse pristransko, uradna poročila pa prikrivajo resnico. Po verodostojnih poročilih je bilo ubitih 32 kmetskih delavcev, ranjenih pa je jako mnogo moških, žensk in otrok. London 15. marca. Ministerski predsednik lord Salisbury je z osirom ua svoje slabo zdravje odložil vodstvo niinisterstva vii an jih del. Začasno je prevzel vodstvo zunanjih del minister lord Balfour. Salisbury želi in dela na to, da postane minister vnanjih del lord Cromer. London 15. marca..Reuter-Oftice" javlja, da je korejsko ministerstvo naznanilo Rusiji, da odslovi ruskega vojaškega inštruktorja in\ fiaančnega upravitelja. Narodno-gospodarske stvari. C kr trgovinsko ministerstvo poroča trgovinski in obrtniški zbornici, da je kralj, španska vlada izdala navodilo, kako treba izkaznice o ozira blaga, ki se vvaža v Španijo, narediti in legalizo-vati, Te izkaznice so nekoliko predrugačene od prejšnjih in se lahko vzorec kakor tudi opombe, ki ae tičejo predrugačenja, vpogledajo v pisarni trgovske iu obrtniške zbornice v Ljubljani. C. in kr. državno vojno ministerstvo raa« pisuje dobavo sekirnih krampov, količev za pritje-vanje šotorov in zapon za hlevne uzde. K izpis dobave in pogoje se lahko vpogleda v pisarni trgovska in obrtniške zbornice v Ljubljani. Gabrijela (Z. K »iltru' Zdravi! Tilttniea uredništva. Oglasite m Cim preje t ured- Izborno dolnje SfTanno-Chinin tinktura za lase ^3 ukrepčuje in ohranjuje lasisče in preprečuje izpadanje las. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom SO kr* Ted.ln.ev salcgrev (386—2) lekarna HI. Leiistck, IJ ubijana Resljeva cesta fit 1, zraven mesarskega mostu. Telefon it. 68 v poljubno porabo. ■tev, «4. Otžilno glidailići t LJubljani. Pr.pr.^s. Operi. V torek, ilne 1B. marca IN9N. Prvikrat v sezoni: Opera v jednem deiania. Spisala *%. Uglasbil Viktor Parma. Kapelnik g. H. Beniftek. Režiser g. J. Nolli. Zadnjikrat v sezoni. Cavalleria rusticana. Melodram v jednem dejanju. Spisala Targioni-Tozzetti in in Meuasci. Poslovenil A. Funtek. Dgtasbil Pietro nfascsgni. Kapelnik g. H. Heniftek. Heziser g, J. Nolli. Blagajnica ee odpre ob 7. uri. Začetek točno ob ",H. uri. Konec pred 10. nro. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. pefipolka St. 27. Prihodnja predstava bo v petek, dne 18. marca 1898. Iz iiraifliicva lista. lavrellne »II ek»fknll»ne drs.be i Franca OBvalda posestvo v SnSji, cenjeno 2346 gld.. dne 18. marca in 1H. aprila v Ribnici. Jožefa Jan C a rja zemljišča v Železnici (preloieno' dne 18 marca in l-.* aprila v Ljubljani. Jožefa Honigmana posestvo v Kotu, cenjeno 811 gld., dne 23. marca m :3. aprila v Ribnic. Valentina So ver j a zemljišče v Slapu, cenjeno 2745 gld, dnu 26. marca in 30. aprila v Ljubljani. Franceta Anzeljca zetnliiiče in pritikline v Hudem vrha, cenjeno 1730 gld. in i*6 gld., dne 28 marca v Loža. Umrli so v Ijuuljaiil: Dne 11. marca: Frančiška Oalle, posestnica. 78 let, Frana Jožefa ceBta St. 3. otrpnenje srca. — Serafina Cecilija Rattinger, namiljena sestra, 72 'et, Radeckega cesta (t. 11, ostarelost Dn* 12. marca: Helena Mertel, zasebnica, 86 let, Stre-liske obse It. 4, ostarelost. — Katarina Pavločič, posestnica, 68 let, Sv. Petra cesta St. 13, otrpnenje mofgan. V deželni bolnici: Drtf 9. marca: Jernej Bambič, hlapec, 72 let, ostarelost. — Marija Kožuh, usnjarjeva vdova, 46 let, jetika. — Lnka ftermec, vrtnar, ^"J let, pljučnica. Dne H', marca: Ida Janaa, tiskarjeva hči, 6 dnij, živ-Ijenska slabost. - Ales Šimenc, dninar, 46 let. jotika. Dn6 11. marca: Jožef Kastebc, posestnik, 77 let, ostarelost. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 3062 m. dne 15. marca 1898. Skupni državni dolg v notah..... 10*2 gld. 25 Sknpni državni dolg v srebra .... 102 . 20 avstrijska zlata renta....... 122 Avstrijska kronska renta 4*/a..... 102 Ogerska zlata renta 4»/o....... Ogernka kronska renta 4°/0..... 99 Avstro-ogerske bančne delnica .... t25 Kreditne delnice......... 362 London vista........... 120 Nemški drž. bankovci za 100 mark ... 58 10 mark............ 11 K) frankov........... 9 Italijanski bankovci.....i . . 45 C. kr. cekini........... 5 70 55 35 45 50 45 75 75 53 66 Naslov v npravni.štvn tega lista. (403-2) Ces, kr. avstrijske *£* državne železnice Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1807. leta. Odhod !■ LJubljane jnž. kol. Prsia eea Trbia Ob 12. nri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec Fransenfeste, Ljubno; Ces Sslsthal v Aasse, Solnograd; ftei Klein-Reifling v Steyr, Line, na Dunaj via Amstetten. — Ot 7. nn 5 m. zjutraj osobni vlak t Trbiž, Pontabfl, Beljak Celovec, FranseuBfsate, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd ; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 50 m. dopoludnt osobni vlak v Trbiž, Pontabel Beljak, Celovec, Ljubno, Seuv thal. Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbil, Beljak, Celovec, Ljubno; čea Selzthal v Solnograd, Lene Oastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Čarih, Oenevo Pariz; Čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj Marijine vare, Heb, Fraocove vare, Karlove vare, Prago, Lip-sko, Dunaj via Amstetten. — Prog« v Novo mest« le v Kočevje. Ob 6. ari 15 m. sjutraj nastani vlak. — Ot 12. uri 55 m. popoludne mešani vlak. — Ob 6. uri 30 m zvečer mešani vlak — Prihod v 1.1ubijamo, j. k. Proga ta Trblsa. Ob 5. uri 52 m. sjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Lipskegsv, Prage, Francovih varov, Karlo vib varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno grada, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beliaka, Fran zensfeste. — Ob 11. uri 20 m. dopoludne osobni vlak z Du naia via Amstetten. Karlovih varov, Heba, Marijinih varov Plznja, Budejevic, Solnograda, Liaca, Stevra, Pariza, Oenev« Curiha, Bregenca, (nomosta. Zella ob jezeru, Lend Oasteina Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. po polu dne osobni vlak i Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka. Ce lovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečei osobni vlak s Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla. — Proge> I« Novega uteasa lii la Ko«ev|av Ob 8. uri 19 m. zjutraj mešani vlak. — Ob 2. uri 32 m popoludne mešani vlak. — Ob 8. uri 35 m. zvečer mešani vlak. — Odhod ta LJubljane d. k. v Hauinlk. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v l.|uhl)nn«> d. k. la Kamnika. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. ar; 20 m. zvečer. (17—60; Ugodna prilika! aEEissu z vrtom, dve njivi in gozd prodajo se tako) <4io_i) xr Kranj! h. ftt. 165. odvetniškega uradnika s lepo pisavo v z prej me takoj M>r. TJ. Lernež odvetnik « Slovenski Bistrici. .402-3) IAHTAL od MIDT Zatre Oopala, kabebo, ▼zbris*'**!*- Ozdravi iztok v 4h nrah. — Posebno učinkujoč pri mehurakih bolesnih in povzroči sčiftč.enje najbolj /--s. kalne vod« Kot jamstvo if,\\'J{) ima vsak tobolfleo ime \ ' y Zaloga. 8. rui Vlvltnne, Parit in v glavnih lekarnah Avstro-Ogrske. poštna I&ćo ee za postni urad Vinica do zn Jninel, o a a Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura ? *c Vetrovi Nebo |l| o, > 14. 15. a 9. zvečer 7. sjutraj B. popol. 735 6 736 9 735 8 5-8 o-s 13 ti si. jzah. sr. sever ar jzah. jasno megla skoro jas. o-o Srednja včerajšnja temperatura M*, za 2-2a nad normalom. *ia*.af« *w« »»» »ar« »■■» *m+*mF+ Vizitnice priporoča NARODNA TISKARNA v Ljubljani. Bilanca mestne hranilnice v Radovljici decembra 1897. za upravno dobo od 1. januvarja do 31. Račnn hipotek.......... Hačnn hipotečnih obrestij : Zaostale obresti I. Ib97 .... Zamudne ohrerti......... Račun zalog........... Račun založnih obrestij: Zaostale obresti od zalog . . . Račun menic: Eskompt. menic......... Račun tekoči........... Račun tekočih obrestij: Viseče obresti.......... Račun efektov . . gld. 10393«.'1 Razlika pri kurzu ._\>'J 01 Račun efektnih obrestij : Viseče obresti.......... Račun inventara: Vrednost inventara....... Ka i" mi prehodni......... Račun uradnih stroškov: Vrednost tiskovin........ Zaostali strofiki......... Račun blagajne. Saldo v gotovini BI. dec 18^8 K ul [ kr i 13321 34 285 79 16 09 979 50 19 74 23675 _ 69784.71 2428|78 1037l'90 15968 561 57 1109 19 272 20 12 65 10993 20 363B84 34 Rnčun vlog : Stanje vlng z do« 31. dec. gld. Kapit. obresti , 80026422' ttft93'73 Račun hipotečnih obrestij j Predplačila za leto 1898 . Račuu založnih obrestij ■ Predplačilo za leto 1898 . litčuu menični: Predplačila za leto l>>98 . Saldo kot čisti dobiček . . eld. kr. 359157 85f/, 2234 15«/, — 58 415 03 2176 62 863984 84 Mostna hranilnica v Radovljici dn* 2. marca 1898. (111) V. Hndovernik s. r. A. RadeBcb. ««. r. tajnik. pisarn ravnatelj. A. Roblek s. r prrd.sednik. V prijazen o^ir! Usojam si p. n. občinstvu naznaniti, da bodem v svoji restavraciji v Gradišči št. 2 od sobote naprej uvedel 1 d katero ae hode točilo naravnost lz soda brox vs&korinesra aparata. Nastavilo se bode pivo v soboto ob 6. uri zvečer. Za prav mnogobrojen obisk prosi najndaneje 097-3) Ha, Fantini. ji F. F.Vidic & Co. v Ljubljani ponujajo po nmJhIž)I1i cenah vnahokall niioiluo zidarske opeke zarezane strešne opeke (Strangfalzziogol) (izdelane iz naiboljft znane Vibnifike glinf) z zraven spadajočo stekleno zarezano opeko in strednimi okni is vlitega železa lončene peči in štedilnike (lastnega izdelka) ZDo-^šlsii □PortlSLro.d.-corri.ern.t kakor vse v stavbinsko stroko spadajoče predmete. Najnižje cene!!! (390-2) Izdajatelj in odgovorni artdnik: Josip Nolli. Lastnina in tiak „Narodno Tiskarne". 25^685