Didakta oktober 2015 29 ODPADNI MATERIAL JE LAHKO TUDI DOBRA IGRAČA / Barbara Koblar, dipl.vzg. / Vrtec Jesenice UVOD Morda ste tudi vi eden od staršev ali vzgojiteljev, na katere se vsuje plaz otro- ških igrač, ko vstopite v otroško sobo ali igralnico. Nekatere od teh igrač imajo verjetno pomen bogatenja domišljije, prepričana pa sem, da večina nima takega pomena, ampak so trenutna marketinška modna muha in na žalost tudi trenutna muha naših otrok. Pri opazovanju otrok vidimo, da so kartonaste škatle, vrečke, kamni, lonč- ki, razni odpadni materiali ter seveda igračke, ki jih izdelamo iz odpadnega materiala sami, lahko zelo dobra igra- ča. Otroku veliko pomeni, če skupaj z njim ustvarjamo in izdelamo igračo, pa čeprav iz odpadnega materiala. Zanje je to lahko tudi popolna igrača. OPREDELITEV IGRAČE Igrača je osnovni element otrokove igre, s pomočjo katere otrok najde okvirno idejo za igro in vpliva na po- samezne elemente igre. Igračo v šir- šem pomenu besede lahko predstavlja vsak materialni predmet, ki ga otrok osvoji in v svoji igri spremeni v sebi želeno igračo (Marjanovič Umek in drugi 1981). Sprva so to deli telesa, kot so prsti, roke in noge, nato obraz in roke osebe, ki otroka neguje, pozneje pa tudi predmeti iz njegovega okolja: odeja, papir, lončki ter »prave« igrače, ki so izdelane doma ali industrijsko (Fekonja v Marjanovič Umek in Zu- pančič 2001). Marjanovič Umek (in drugi 1981) v knjigi Igra in igrače razlaga, da igrača ni samo sredstvo igre, temveč je tudi otrokov zvesti spremljevalec, njegov prijatelj in prvi soigralec v igri. Igračo otrok pooseblja, jo ljubkuje, se z njo pogovarja, zanjo skrbi in se nanjo tudi močno naveže. Hkrati je igrača tudi vzgojno sredstvo, ki otroka spodbuja k opazovanju, razvijanju različnih spre- tnosti, k razmišljanju in kombiniranju, vztrajnosti in sodelovanju. Tako igrača bogati njegovo mišljenje in čustva ter ga hkrati uvaja v vse širše socialno okolje. Upoštevati je treba, da moramo z igra- čami zadovoljevati različne interese in potrebe otrok glede na posamezne sestavine ali elemente njegovega tele- snega in duševnega razvoja (Levičnik in drugi 1991). OPREDELITEV IN KLASIFIKACIJA IGRAČ Marjanovič Umek (1981) igrače razvrsti glede na osnovno funkcijo, ki jo otrok v igri razvija: - Igrače za razgibavanje. Razvijajo otrokovo motoriko in s tem omo- gočajo ter pospešujejo razvoj gibal- nih spretnosti (npr. vozila in žoga). - Ljubkovalne igrače. Te igrače otro- ka pomirjajo, mu nudijo občutek varnosti, topline ter tako ugodno vplivajo na njegov čustveni razvoj (npr. živali iz pliša, lutke). - Igrače ki spodbujajo konstrukcijsko igro. Z njimi pridobiva tehnične izkušnje (npr. kocke, naravni ma- terial: mivka, kamni ...). - Pripomočki za družabne igre. Otroka navajajo na upoštevanje pravil igre ter zahtevajo sodelovanje s soigralci (npr. karte, človek ne jezi se, mo- nopoli ...). - Priložnostne igrače. So različne doma izdelane oz. improvizirane igrače. Otroci jih izdelajo sami ali ob pomoči odraslih. Te igrače so iz različnih materialov ter služijo najrazličnejšim namenom. Avtorica povdarja, da z izdelavo domačih igrač otrok utrjuje zaupanje v la- stne sposobnosti (Fekonja v Mar- janovič Umek in Zupančič 2001). Igralna sredstva lahko razdelimo na igrače, igre in sestavljanke: Igrače. Zanje je značilno, da zahtevajo uporabo domišljije, urijo koordinaci- jo in gibalne spretnosti, so primerne za samostojno igro in so večinoma manj strukturirane. Igrače navadno ne vključujejo tekmovalnih prvin in pravil. Igra z igračami se navadno lah- ko prekine na željo igralcev, v njej pa ni zmagovalca ali poraženca. V igri z igračami otrok zlasti v prvih treh letih življenja pridobiva spoznanja o lastnem telesu ter o fizičnih lastno- stih sveta, pozneje pa spoznava tudi pravila delovanja kulturnega okolja, v katerem živi (Fekonja v Marjanovič in Umek, Zupančič 2001). Igre. Igre so predvsem tiste dejavnosti, ki niso v celoti vezane na igralčevo »srečno roko« in v večji meri vključu- jejo otrokov spomin in znanje, vedno pa postavljajo določena pravila. V na- sprotju z igračami imajo tekmovalen značaj. Navadno igra zahteva več kot enega igralca in se zaključi na vna- prej določen način, po navadi tako, da eden izmed igralcev zmaga (Fekonja v Marjanovič Umek, Zupančič, 2001). Sestavljanke. Sestavljanke so v določe- nih pogledih podobne igram. Tudi sestavljanke se zaključijo z vnaprej določeno rešitvijo, vendar navadno otroku omogočajo samostojno igro. Tudi nekatere igrače so podobne se- stavljankam, npr. avtomobilček, ki ga je treba sestaviti, vendar ta navadno vsebuje načrt in navodila za sestavlja- nje, zato zahteva manj kognitivnega napora (Fekonja v Marjanovič Umek in Zupančič 2001). Ob navedenih klasifikacijah igrač in iger pa je najpomembnejše pravilno vključevanje igre in s tem tudi igrač v vzgojni proces, saj vzgojni pomen igre pozna le vzgojitelj ali učitelj, med- tem ko se ga otrok, ki se z igračami igra, niti ne zaveda niti ni to njegov poglavitni cilj (Marjanovič Umek in Zupančič 2001). Otroku veliko pomeni, če skupaj z nji- mi izdelamo igračo, pa čeprav iz na- ravnih sredstev ali odpadnega materi- ala. V trgovini ni tako popolne igrače, ki bi lahko izpodrinila priložnostno, »pravo« igračko (kot jo imenuje Marja- novič Umek), ki si jo otrok izdela sam. Preprosta sredstva, predvsem pa naše sodelovanje ter odnos do igrač in igre so za otroka najpomembnejši. 30 Didakta oktober 2015 OKOLJSKA VZGOJA V VRTCU Otroci v predšolskem obdobju potre- bujejo nenehen stik z naravo, saj lahko samo ob doživljanju narave spoznajo, da narava vzbudi posebno ljubezen, izžareva posebno lepoto ter da jo je treba zato na vsakem koraku spoštova- ti in varovati. Otroci lahko pod drevesi, grmi počnejo več kot na umetnih igra- lih. Iz vsake trave, kamenčka, vejice lahko naredijo, kar želijo. Tako boga- tijo svojo domišljijo in razvijajo svojo ustvarjalnost (Bezenšek v Balek 2010). Prav je, da otroke seznanimo o pra- vilnem ravnanju z okoljem in naravo že v vrtcu, zato v našem vrtcu vsako leto poteka projekt ekologije. Otroke seznanjamo s pravilnim ločevanjem odpadkov ter kako lahko koristno upo- rabimo odpadni material. Iz odpadne- ga materiala izdelujemo slike, razne izdelke ter igre in igrače. Vključitev otrok v izdelavo le-teh omogoča ra- zumevanje vrednosti recikliranja ter seveda odgovornega vedenja do okolja in narave v vsakodnevnem življenju. Izraz okoljska vzgoja je nastal iz angle- škega izraza environmental education. Pri nas smo ga začeli uporabljati pred nekaj več kot dvajsetimi leti, da bi z njim opisali določeno vrsto vzgoje, ki je nujna pri pripravi človeka za boljše ravnanje s svojim okoljem (Lepičnik Vodopivec 2006). Okoljska vzgoja oblikuje odločanje, pravila obnašanja do okolja in vzpo- stavlja odnos do kakovosti okolja (Le- pičnik Vodopivec 2006). Okoljska vzgoja v vrtcu zahteva medse- bojno prepletanje vseh treh področij. K temu nas usmerja princip celovi- tega načrtovanja okoljske vzgoje in holistični pristop k otroku (Lepičnik Vodopivec 2006). Okoljska vzgoja omogoča doživljanje lepot narave, stik z njo in razumeva- nje sprememb v naravi (npr. iz semena raste rastlina, se razvija, spreminja). Ko otrok doživlja takšne izkušnje, se po mnenju S. Pogačnik-Tolčič (1992) uči postopno vzpostavljati odnos do vsega in vseh v svojem okolju, medsebojne povezanosti in soodvisnosti. Tako se postopno, ob konkretnih dejavnostih, otrok razvija na kognitivnem, emocio- nalnem, socialnem in psihomotoričnem področju (Lepičnik Vodopivec 2006). UMETNOST V VRTCU Otrokova ustvarjalnost se kaže že v vrt- cu, zato imamo vzgojitelji in starši zelo pomembno vlogo pri spodbujanju nji- hove ustvarjalnosti. Če imajo otroci na razpolago razne pripomočke in sred- stva, bodo po njih pogosto posegali in z njimi potešili močno željo po risanju, slikanju, oblikovanju. Pomembno je, da so sredstva in pripomočki pravilno izbrani, tako glede na starost kot tudi na sposobnost otrok, zato da ne doži- vijo strahu pred neuspehom. Ustvarjalnost otrok krepimo na več načinov: - spodbujamo jih, da svobodno iz- ražajo svoje občutke ali mnenje; - spodbujamo jih, da povedo in ocenijo svoje zamisli (npr. z vpra- šanjem: »Zakaj meniš, da …?«); - dovolimo jim, da so izvirni, in jih spodbujamo, da za vsako vprašanje poiščejo rešitev; - z vzgojo, kjer so meje jasno postavljene; - s sprejemanjem ali dopuščanjem otrokove ustvarjalne zamisli, brez podcenjevanja pri dosežkih; - s podpiranjem, ko si upajo biti drugačni; - z zaupanjem v njihove sposobnosti; - z dovoljevanjem dejavnosti, pri ka- teri uživajo; - z dovoljevanjem za svobodno iz- ražanje in priložnosti za učenje in vajo; - z lastnim ustvarjanjem (Einon 2002). Otroci imajo ustvarjalnost že v na- ravi. So spontani, izvirni, če pa jim pustimo še prosto pot in svobodo pri njihovi domišljiji in razmišljanju, se njihova ustvarjalnost kaže v popolni luči. Ustvarjalnost otrok moramo spod- bujati, vlivati jim moramo zaupanje vase in svoje sposobnosti. Z različnimi ustvarjalnimi dejavnostmi bomo še bolj krepili otrokove sposobnosti, kar povzroča še bogatejše ustvarjanje. Žal današnji vsakdan dobro skrbi za to, da so otroci v stalnem stiku z ne- kakovostnim. Mediji so polni oglasov za cenene, nekakovostne, vsebinsko prazne igrače. Vizualno nasičenih vsebin, namenjenih otrokom, pa najsi gre za likovno, literarno ali glasbeno področje, je na vsakem koraku nešteto. Na drugi strani se kakovost ne ponuja tako bogato in agresivno. Zanjo se je treba precej bolj potruditi. Zaradi vsega povedanega je naša pe- dagoška dolžnost, da poskušamo pri otrocih odpreti tiste poti, po katerih bo vanje vstopala umetnost – ta neusahlji- vi vir energije, lepote in življenjskega pozitivizma. IZ TEORIJE V PRAKSO V nadaljevanju članka predstavljam didaktične igre in igrače, izdelane iz odpadnega materiala, s katerimi so otroci spoznavali različna področja v vrtcu. Cilj je, da se otroci pri igrah, ki jih sku- paj izdelamo iz odpadnega materiala, učijo na različnih področjih ter da raz- vijajo in razumevajo svoj domišljijski svet. Seznanjajo se z različnimi mate- riali in tehnikami, se soočajo s svojo uspešnostjo ter krepijo čut za lepo. Ob vsem tem spoznavajo tudi ekologijo in skrbijo za čisto okolje, ki nas obdaja. DIDAKTIČNA IGRA GOSENICE Material za izdelavo didaktične igre Lesene odpadne deske in odpadni zamaški. Izdelava igre Na odpadne deske sem narisala goseni- ce. Skupaj z otroki smo zbrali zamaške, ki smo jih oprali in pripravili za igro. Navodilo za igro Igro lahko igrajo 1 do 4 igralci. Igra se na dva načina: - otrok si izmisli vzorec iz barvastih odpadnih zamaškov ter ga nada- ljuje do konca gosenice; - otroci uporabijo kocki, kocki po- kažeta barvo in število odpadnih zamaškov, ki jih morajo položiti na gosenico, zmaga igralec, ki prvi »obleče« svojo gosenico. Didakta oktober 2015 31 DIDAKTIČNA IGRA SPOMIN Material za izdelavo didiaktične igre Karton, odpadni material (kamenčki, gumbi, papir ...), odpadni zamaški. Izdelava igre Na karton smo narisali polja. Nabrali smo lesene odpadke, steklene odpad- ke, kovinske odpadke ter papirnate odpadke. Zbrali smo zamaške iste ve- likosti in barve. Navodilo za igro Na polja poljubno položimo odpadke ter jih pokrijemo z zamaški. Otroci dvi- gujejo zamaške ter iščejo pare. DIDAKTIČNA IGRA NACEK PACEK Material za izdelavo didaktične igre Karton, odpadni lončki, samolepilna barvna folija, odpadni drobni material (stekleni kamenčki, kartonasti žetoni, plastični zamaški) Izdelava igre Iz odpadnega kartona smo izdelali igralno ploščo. Na sredino in na vse štiri vogale igralne plošče sem narisala barvne kroge. Odpadne lončke smo oblepili z barvno samolepilno folijo. Iz kartona sem izdelala igralno kocko ter nanjo narisala simbole. Navodilo za igro Število igralcev, starost, potek igre: 4 igralci, 4–6 let. Otroci najprej pripravijo igralno plo- ščo za igranje. Vsak otrok dobi svoj lonček ter devet različnih odpadkov (3 x papir, 3 x steklo, 3 x plastiko). Na sredino igralne plošče položijo sme- tnjake različnih barv (moder, rumen, zelen). Začne najmlajši otrok. Otrok meče kocko, ki mu z barvo po- kaže, kateri odpadek mora odvreči v pravilni zabojnik. Modra barva: moder zabojnik: papir. Rumena barva: rumen zabojnik: em- balaža. Zelena barva: zelen zabojnik: steklo. Zmaga otrok, ki prvi pravilno loči oz. razvrsti odpadke iz svojega lončka (ima prazen lonček). Rožica na kocki pomeni, da igralec lahko odvrže katerikoli odpadek. Nacek pacek na kocki pomeni, da: igralec ne sme metati en krog; mora iz smetnjaka na sredini vzeti en odpadek in ga dati nazaj v svoj lonček. Opomba: Igra Nacek Pacek je bila na- grajena s tretjim mestom na 2. nate- čaju “Moja ideja – nova igrača”. DIDAKTIČNA IGRA: OD NAJMANJŠEGA DO NAJVEČJEGA Material za izdelavo didaktične igrače Odpadni kartonasti tulci različne viši- ne in širine, prtički ali toaletni papir, lepilo Mekol, voda. Izdelava igre Tulce sem narezala na različne višine. Otroci so jih oblepili s prtički – tehnika kaširanja. Ko so se tulci posušili, so jih še pobarvali v različne barve. Navodilo za igranje Otroci polagajo tulce od največjega do najmanjšega ali obratno: od najmanj- šega do največjega. Tulce lahko tudi polagajo enega v drugega od najožje- ga do najširšega ali obratno. DIDAKTIČNA IGRA: TOMBOLA LIKOV Material za izdelavo didaktične igre Odpadni karton in vrečka iz blaga. Izdelava igre Iz kartona smo izrezali manjše kar- tončke, ki predstavljajo igralne plošči- ce. Iz preostalega kartona smo izrezali like, ki so jih nato otroci pobarvali z voščenkami različnih barv. Foto: Barbara Koblar Foto: Barbara Koblar Foto: Barbara Koblar Foto: Barbara Koblar Foto: Barbara Koblar 32 Didakta oktober 2015 Navodilo za igro Igro igrajo najmanj trije igralci. Vsak od igralcev dobi igralno ploščico, na kateri so obrisani liki z različnimi bar- vami. Na sredini je košara, v kateri so liki, ki jih igralci potrebujejo za pokri- vanje. Eden od igralcev ima vrečko z barvnimi liki. Iz vrečke izvleče lik, ga poimenuje, in če ga ima igralec na svoji igralni plošči, ga pokrije. Zmaga igralec, ki prvi pokrije vse like na svoji ploščici. DIDAKTIČNA IGRA: COFKI Material za izdelavo didaktične igre Pokrov kartonaste škatle (od čevljev), plastični zamaški, cofki, pinceta in manjša odpadna škatlica (v tem pri- meru kovinska škatlica s pokrovom). Izdelava igre Na pokrov škatle sem nalepila zama- ške. Toliko kot je zamaškov, je tudi co- fkov. Ujemajo se tudi barve zamaškov in cofkov. Navodilo za igranje Otroci s pinceto prenašajo cofke iz posodice v zamaške in obratno. Po- membno je, da vstavijo iste barve cofek v isto barvo zamaška. ZAKLJUČEK Otrokova igra je neizčrpen rezervoar ra- znih idej in možnosti, ki jih verjetno ne bomo nikdar do kraja izčrpali. Treba jo je le pravilno razumeti (Toličič 1981, 15). Kot otrok sem se vedno rada igrala. V igri sem se sprostila, počutila sem se jaz, zdelo se mi je, da vse znam in zmorem. Če se spomnim svojega otroštva, je bilo vse povezano z igro. Spomnim se, kako smo se skupaj z vr- stniki zbirali na bližnjem igrišču in vse, kar nam je prišlo pod roko, uporabili za igro ali pripomoček k igri. Takrat se nismo zavedali, kaj vse z igro dose- gamo, pa lahko rečem, da smo z igro pridobili ogromno. Mislim, da smo se največ naučili takrat – v brezskrbnem otroštvu in z igro. Spomini na moje igrivo otroštvo pa mi pomagajo sedaj, ko sem kot vzgo- jiteljica zaposlena v vrtcu. Vem, kako se otroci počutijo in kaj potrebujejo. Odrasli, starši imamo vse več skrbi, dela, odgovornosti, ki nas velikokrat tako zaposlujejo, da včasih preprosto ne najdemo časa, da bi se z otrokom igrali. Pa vendar ravno igro otroci po- trebujejo in zato jo otrokom v veliki meri podarjam v vrtcu. Z otroki smo izdelali igre ter igrače, ki imajo določen cilj. Ker so pri izdelavi iger in igrač sodelovali ali so spremlja- li, kako igrača nastaja, so nanjo gledali z drugačnimi očmi. Igro so takoj, ko je bila izdelana, hoteli tudi preizkusiti. Opazno je bilo, kako so iz dneva v dan napredovali v igrah. Na začetku so bili še negotovi, kmalu pa se jim je odprlo, in vsi so hoteli biti zmagovalci. Igre in igrače imajo določene cilje in otroci so jih z igro tudi dosegali. Že pred časom sem spoznala, da ima- mo v vrtcu idealno priložnost združi- ti prijetno s koristnim: da se skupaj igramo ter tako učimo. Spoznala sem tudi, da lahko igrače izdelamo sami iz odpadnega materiala in tako pri izdelavi igrače uživamo, se z igračo nato igramo in učimo, navsezadnje pa pripomoremo vsaj majhen delček k čistemu okolju. Literatura Balek M. (2010) Vloga otroka v ekovrt- cu. Maribor: Pedagoška fakulteta Maribor. Einon D. (2002) Ustvarjalen otrok; pre- poznajte in spodbudite naravno na- darjenost. Tržič: Učila International. Kokalj S. in Levičnik I. (1982) Predšolska pedagogika. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Kosi A. (2009) Otroška igra. Maribor: Pedagoška fakulteta Maribor. Lepičnik Vodopivec J. (2006) Okoljska vzgoja v vrtcu. Ljubljana: Založba AWTS, d.o.o. Levičnik I. in drugi (1991) Dobra igrača. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo v so- delovanju s Komisijo za oceno igrač pri Odboru za razvoj družbenega varstva otrok Slovenije. Marjanovič Umek L. in Zupančič M. (2001) Psihologija otroške igre. Lju- bljana: Znanstveni inštitut Filozof- ske fakultete. Marjanovič Umek, L. in drugi (1981) Igra in igrače. Ljubljana: Zveza pri- jateljev mladine Slovenija. Foto: Barbara Koblar Foto: Barbara Koblar