TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, Industrijo In otart. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 46 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. iix«dništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.958. LETO XIII. Telelon št. 2552. LJUBLJANA, v četrtek, dne 15. maja 1930. Telelon št. 2552. ŠTEV. 58. Zanimivosti iz davčne prakse. S katerim zneskom ne pri odmeri družbenega davka izloči iz odmerne podstave donos zemljišč in poslopij? Pri pregledu odmer družbenega davka je ministrstvo opazilo, da nekatere finančne direkcije napačno tolmačijo določbo točke 3. člena 83. zakona o neposrednih davkih. Od izkazanega čistega dobička odbijajo donos nepremičnin ali v znesku, katerega izkazuje bilanca ali v znesku, na čigar podstavi je odmerjena zgradarina ali zemljiški davek za poslovno leto, ali v znesku, s katerim, ugotovljenim za odmero zgradari-ne, odnosno zemljiškega davka za davčno leto, za katero se odmerja družbeni davek. Za dosego enotnega tolmačenja tega zakonskega določila je ministrstvo za finance z odlokom z dne 10. marca 1930 br. 18439 odredilo, da se sme izločiti i/. odmerne podlage kot donos zemljišč ali poslopij oni znesek, od katerega je bila odmerjena zgradarina ali zemljiški davek v letu, predidočem davčnemu letu za odmero družbenega davka, za odmero družbenega davka za leto 1930, torej po donosu, od katerega je družba plačala zgradarino in zemljarino. V primeru, da je ta donos po oceni davčne uprave večji nego po bilanci, se odbije v bilanci izkazana vsota, ker je stvarno to donos, ki ni zavezan družbenemu davku, temveč se od njega plačuje zgradarina ali zemljarina. Če je pa donos po oceni davčne uprave manjši nego je izkazan v bilanci, se odbije v donos, katerega je ugotovila davčna uprava, ker je samo od donosa plačana zgradarina ali zemljarina. Cenzura odmer družbenega davka še pred izdajo plačilnih nalogov. Ministrstvo za Finance je opazilo, da se odmera družbenega davka ne izvršuje povsod enakomerno. Za dosego enake prakse je že z odlokom br. 5231 od 18. januarja 1929, katerega je dne 24. februarja 1930 pod št. 14141 obnovilo, odredilo cenzuro odmer, katere se nameravajo izvršiti. Z zadnjim odlokom je odredilo, da se v bodoče nobena odločba, s katero se odmeri družbeni davek, ne more dostaviti davku zavezani družbi preje, nego jo pregleda ministrstvo za finance, kateremu se morajo predložiti /. vsemi akti vred. S tem je uvedena cenzura odmer družbenega davka, še predno se odmerjeni davek predpiše tako, da odobri vsako odmero ministrstvo, še predno je družba o njej obveščena. Brez dvoma vpliva to tudi na pritožbe, ker je za reševanje pritožb kompetentno ministrstvo, torej isto mesto, ki prav za prav davek tudi že odmerja, čeprav nominelno izvrši odmero fin. direkcija. Nj. Vel. Kralj Aleksander 1. je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo obeh letošnjih glavnih prireditev ljubljanskega velesejma: X. mednarodnega jubilejnega vzorčnega velesejma od 29. maja do 9. junija in vsedržavne šiimarsko-lovske razstave, ki se vrsi od dne 31. avgusta do 15. septembra. * * . * 0 TOBAKU V JUGOSLAVIJI. Te dni se bo vršilo v finančnem 'ministrstvu posvetovanje zastopnikov monopolne uprave in gospodarstva glede svobodnega pridelovanja tobaka in njegovega eksporta. Predloženi bodo referati trgovskih zbornic. Cilj tfre za tem, da naj bosta pridelovanje in eksport tobaka Kateri izdatki so kot režijski stroški pri odmeri družbenega davka odbitni? Z odlokom z dne 19. marca 1930 je ministrstvo za finance odredilo, da se priznajo za odbitne režijske postavke pri odmeri družbenega davka poleg prejšnjih vojnih in povojnih prebitkov na družbeni davek še 1.) članarina, katero plačajo družbe svojim strokovnim udruženjem (n. pr. udruženju bank, industrijcev itd.; 2.) stroški letnega zbora, skupščine, stroški oglasov, prijave sodišču, tiskanja poročil, objave bilance; 3.) plačilo takse na tantieme in dividende. Ti stroški se upoštevajo pri odmeri družbenega davka le, če se o njihovem dejanskem izplačilu priloži vloženi prijavi prepise predmetnih pobotnic. Obdavčevanje poljedelskih in uradniških nabavljalnih in konzumnih zadrug. Ministrstvo trgovine in industrije je obvestilo ministrstvo za finance, da posamezne zgoraj omenjene zadruge v mnogih slučajih prodajajo blago vsem in vsakomur, a ne samo svojim zadrugam, s čemur povzročajo veliko škodo naši trgovini, s katero nelojalno konkurirajo, pa tudi državi, od katere dobivajo visoko podporo tako v pogledu prevoza, kakor v pogledu davka. Ker so po členu 66. točka 7 zakona o neposredih davkih zadruge in njihove zveze, osnovane po zadružnem zakonu, po točki 8. pa nabavljalne zadruge državnih nameščencev in njihova zveza, osnovane po zakonu z dne 5. decembra 1920, oproščene plačevanja družbenega davka samo v slučaju, da izpolnjujejo pogoje navedenih zakonov, je ministrstvo za finance z odlokom z dne 28. februarja 1930 naročilo finančnim direkcijam, naj od vseh zadrug te vrste zahtevajo, da v zakonitem roku poleg bilance za preteklo poslovno leto priložijo prijavi tudi podatke o številu polnopravnih zadružnikov, o obsegu in vrednosti nabavljalnih poslov s potrdilom, da je bil celokupen promet opravljen samo z zadružniki. Ako se ugotovi, da te zadruge ne opravljajo prometa samo s svojimi zadružniki, naj jim finančna direkcija odmeri davek po čl. 74. do 88. zakona o neposrednih davkih. Direkcija naj v vsakem sumljivem slučaju vpogleda knjige teh zadrug po čl. 85. zakona o neposrednih davkih in naj ob tej priliki posveča svojo pozornost knjigi zadružnikov, na število oseb, s katerimi je bil promet opravljen, in na to, je li so te osebe zadružniki. To je skoro dosloven prevod odloka ministrstva finance glede obdavčevanja zadrug, katerega smo omenili že v eni zadnjih številk. prosta ter da ostane državi samo še prodajni monopol. AVSTRIJA PROTI UVOZU SVINJ. Na glavni skupščini »Landbunda za štajersko« je imel predsednik gospodarske zbornice Reuter zanimiv govor, •v katerem je naglašal, da je v zadnjem tednu aiprila naglo pričel naraščati uvoz nemških svinj na dunajski trg. Prejšnje leto se je uvozilo 35 nemških svinj, letos pa je to število poskočilo na 3000, zato je naravno, da bo vlada morala storiti potrebne korake, da se zagotovi domača reja svinj. Ni dovolj, da se je preprečil uvoz poljskih svinj, marveč je traba v najkrajšem času misliti na to, da se sploh omeji uvoz inozemskih svinj. č) Z a s t a r e n j e § 24. 1. Privataio-pravne zahteve, predvidene v tem zakonu, zastarajo v roku šest mesecev, od dne, ko je zainteresirani zaznal za dejanje ali za škodo in za izvr-šilca škode. Ako se >za nje ni .zaznalo, nastopi zastaranje po preteku treh let od dne izvršenega dejanja, ki se v tožbi navaja. 2. Za osebo, katera trajno vrši gotovo dejanje nelojalne konkurence, začenja rok zastaranja od dne, ko je ta oseba prenehala z dejanjem nelojalne konkurence. Za prekinjenje ali (obustava) zastaranja veljajo splošni predpisi civilnega prava. Drugo poglavje. KAZKNSKO-PRAVNA ZAŠČITA. Kaznjivo dejanje nelojalne konkurence. § 25. Kdor v konkurenci z namenom zapelje koga v zmoto in z namenom doseže materialno korist za sebe ali kako drugo osebo, izvrši v §§ 2., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 15. navedena dejanja, napravi kaznjivo dejanje, za katero se na privatno tožbo khznuje z denarno globo do Din 50.000-— ali z zaporom do enega leta ali z obema kaznima. § 26. Kaznovanje po § 25. izostane, ako so za ta dejanja predpisane še strožje kazni po kakem drugem zakonu. § 27. Za kaznjiva dejanja nelojalne konkurence, v kolikor ne veljajo specialni predpisi po tem zakonu, se porabljajo splošni predpisi kazenskega zakonika z dne 27. januarja 1929, a za njihovo sojenje predpisi kazenskega sodnega postopka z dne 16. februarja 1929. § 28. Tožbo radi prestopka dejanj po §§ 2., 9., 11. odst. 2. in 13. more vložiti vsak konkurent (§ 35.), industrijske, obrtniške in trgovske zbornice in vsaka zadruga, ki ima po pravilih dolžnost, da čuva ogrožene gospodarske interese konkurentov, a radi prestopkov za druge slučaje po § 25. samo oseba, ki je s kaznijivim dejanjem neposredno oškodovana. § 29. Ako se toženi obsodi, določi sodišče v razsodbi na zahtevo privatnega toži-telja, da preprečijo navedbe, katere po-menjajo nelojalno reklamo ali neresnično označenje izvora blaga ali zlorabo obeležja ali zunanje oblike (§§ 2., 9., 11., 12. v zvezi s § 25. Kadar to ni mogoče, odvzame se predmet sam, ako se nahaja pri povzročitelju ali njegovem udeležniku (§ 59. kaz. zak,). § 30. Sodišče more po svojem prevdarku, posebno v slučajih ponavljanja kaznji-vih dejanj, storjenih po tem zakonu (§ 25.) izreči izključitev krivca od udeležbe pri vseh javnih nabavah in licitacijah in to za dobo 5 let (§ 58. kaz. zak.). V ponovnem primeru se more izreči prepoved za vedno. Tretje poglavje. ADMINISTRATIVNO - PRAVNI PREDPISI. 1. Predpisi o označenju števila, merila in težine, izvoru blaga, o znakih za kontrolo in garancijo. § 31. (1.) Minister za trgovino in industrijo more z naredbo predpisati: (Konec.) 1.) da se gotovo blago sme obrtoma v obče ali samo v nadrobni prodaji prodajati ali ponujati tako v inozemstvu kakor ob izvozu v inozemstvo samo v predpisanih edinicah po številu, težini ali samo, če je blago ali njegova oprema (zavoj, posoda) označena s številom, mero, težino ali izvorom, ali če je opremljeno s posebnim ovojem; 2.) da se gotovo blago pred oddajo v promet tako v tuzemstvu, kakor ob izvozu po preidočem pregledu ali po izvršeni kemični analizi opremi s posebnim znakom ali punciranjem za kontrolo in garancijo; 3.) da se gotovo blago ali njegova oprema mora označiti z imenom, s firmo in krajem bivališča producenta ali prodajalca; 4.) način, kako naj se označuje blago, kakšno vsebino naj ima oznaka in čas, kdaj se blago opremlja z znaki. (2.) Ce se z naredbo predpiše prodaja v gotovih količinah ali označenje težine in mere za produkte, ki f)o svoji naravi izgubljajo na teži ali meri, se posebej predpišejo meje, do katere se sme dopustiti nedostatek. 2. Premijski posli. § 32. (1.) Zabranjeno je v trgovini ali ob izvršitvi kakega dela ali posla pridobitnega značaja v ta namen, da se privabijo odjemalci, obetati ali dajati nagrade v denarju, blagu ali v katerikoli obliki in to ne glede na način, kako se daje nagrade, ali s srečkanjem ali z neposredno oddajo (premije). (2.) Za prepovedane nagrade se ne smatrajo bonifikacije, ki se dajejo v zvezi s plačilom plačilne obveznosti, kot kasa-škonto, popust pri takojšnjem plačilu v gotovini, običajni rabat, običajna darila stalnim odjemalcem ob novem letu ali ob drugih prilikah, in predmeti običajne reklame, priloženi kupljenemu blagu. 3. Kupčije po pogojnem sistemu. § 33. (1.) Prepovedano je v poslovnem prometu prodajati s pogodbami, s katerimi se kupcu obeta ugodna nabava blaga ali izvršitev kupčije pod pogojem, da na podlagi njim izročenih kuponov, ki vsebujejo pogoje, dovede ponudniku ali drugi osebi druge kupce, ki prevzamejo od podjetja iste pogodbene pogoje. Ravno tako je prepovedana udeležba pri sklepanju takih pogodb v lastnosti kupca ali razširjevalca kuponov. (2.) Na ta način sklenjene pogodbe med podjetnikom in kupcem ali med zadnjim in drugim posrednikom so neveljavne. (3.) Kupec more s tem, da se odreče nabavljenemu blagu ali izvršenemu delu, ali ob vrnitvi že prejetega blaga, zahtevati, da se mu vrne plačilo. 4. Kazni. § 34. (1.) Kdor zagreši prestopke administrativnih predpisov §§ 31., 32. in 33. ali predpise naredb, izdanih na podlagi §§ 8. in 31., ga kaznuje upravno ob-lastvo I. stopnje z denarno globo do Din 1500-— ali z zaporom do enega meseca ali z obema kaznima. (2.) Če trgovec v smislu po § 31. izdanih naredb ne opremi blaga ali zavoja na predpisan način, more uprav-jio oblastvo 1. stopnje odrediti v svoji razsodbi, da se blago naknadno, even-tuelno po predidočem pregledu označi, ako trgovec razpolaga z istim blagom, dalje da se odstranijo neresnične ali nepredpisane oznake,,odnosno če to ni Zakon o pobijanju nelojalne konkurence. z a h t e iv. mogoče, da se blago, ki še ni došlo v roke kon za men ta, odvzame. (3.) Za zavarovanje teh odredb, ki se morajo izvršiti na stroške obsojenega, more upravno bblastvo I. stopnje že tekom postopanja odvzeti predmete, s katerimi se krši naredba, izdana v smislu § 31. (4.) Kazni, predvidene v tem poglavju, se porabljajo ne le samo napram iz-vršiicu dejanja, temveč tudi napram njegovemu udeležniku. Četrto poglavje. SPLOŠNI IN KONČNI PREDPISI. 1. Poraba tega zakona, pojem konku-renta in blaga v smislu tega zakona. § 35. (1.) Ta zakon se nanaša na ves poslovni promet v produkciji, obrti in trgovini, ne porablja pa se za pobijanje konkurence v drugih svobodnih poklicih. (2.) Za konkurenta se smatra vsak podjetnik, ki proizvaja ali prodaja blago iste ali slične vrste ali izvršuje dela iste ali slične vrste ali v obče dela kot podjetnik v isti ali slični panogi. (3.) Za blago se smatra poleg industrijskih in obrtniških proizvodov tudi pridelke poljedelske, gozdarske in rudarske industrije. 2. Izključitev javnosti. § 36. Pri ustnih razpravah se more poleg slučajev, predvidenih v civilnem, odnosno kazenskem postopku, na zahtevo strank ali prič izključiti javnost, če bi bila pri javni razpravi ogrožena kaka tajnost produkcije ali trgovine. 3. Objava razsodb«*. §37. (1.) Sodišče more tako v civilnem kakor v kazenskem postopku na predlog stranke, ki je dobila pravdo, odrediti, da se razsodba po pravomočnosti objavi v enem ali več časopisih na stroške druge stranke. (2.) Sodišče določi na predlog stranke, ki je dobila pravdo, časopise, v katerih se mora sodba objaviti, višino stroškov za objavo in tudi druge pogoje ter rok, v katerem se mora sodba objaviti. (3.) Sodišče more po prilikah, upoštevaje opravičene interese oseb glede čuvanja njihovih tajnosti, dovoliti, da se objavijo tudi razlogi v celoti ali deloma. 4. Skupni predpisi o denarnih globah in o dohodkih od odvzetih predmetov. § 38. (1.) lzkupilo za odvzete predmete in denarne globe, ki se izrečejo na podlagi odlokov, izdanih od upravne oblasti po predpisih tega zakona, se stekajo v fpnd, ki se ustanovi pri banskih upravah za podpiranje in pospeševanje gospodarskih naprav, v prvi vrsti strokovnih šol. (2.) Minister za trgovino in industrijo je pooblaščen, da predpiše pravilnik o ustanovitvi, sestavi in pravilnem redu teh fondov. 5. Zasliševanje zbornic in zadrug. .§ 39. (1.) V § 7. odst. 2. in 3., §§ 8. in 31. omenjene naredbe se izdajo, menjajo ali ukinjajo praviloma šele po zaslišanju industrijskih, obrtnih in trgovskih ter poljedelskih zbornic, po potrebi pa tudi zainteresiranih zadrug. (2.) Industrijske, obrtniške in trgovske zbornice so dolžne, da dajejo ob-lastvom izjave in pojasnila v sumljivih slučajih, posebno glede vprašanja, je-li kaka navedba v stanu, da povzroči zmoto (§ 2.), ali je-li kako označen je izvora postalo običajno kot označenje vrste ali kakovosti posebne vrste blaga (§ 7.). 6. Razmerje z inzomestvom. § 40. (1.) Inozemcem, ki imajo v naši kraljevini podjetje ali izvršujejo kako obrt, se priznavajo glede zaščite po tem zakonu iste pravice, kakor našim državljanom. . (2.) Inozemec more zahtevati zaščito po tem zakonu — kolikor ne veljajo predpisi državnih pogodb — samo v slučaju vzajemne zaščite od strani države, kateri pripadajo (reeiprociteta). (3.) Obstoj vzajemnosti more dokazati oseba, ki se hoče na isto sklicevati. 7. Prehodne določbe. § 41. (1.) Z uveljavljenjem tega zakona se razveljavljajo predpisi §§ 146, 151 in 154 zakona o zaščiti industrijske svojine z dne 17. februarja 1922. (2.) Ravnotako se razveljavljajo oni še veljavni predpisi zakona, ki so v nasprotju s predpisi tega zakona, posebno predpisi iz zakona z dne 16. jan. 1896, drž. zak. št. 89, iz leta 1987 o prometu z življenskimi potrebščinami in drugimi potrebnimi predmeti, iz zakona od dne 25. oktobra 1901, drž. zak. št. 26, iz leta 1902 o prodaje masla, sira, masti in njigovih surogatov, zakona z dne 17. marca 1907, drž. zak. št. 102 o označenju izvora pri hmelju in zakona z dne 12. aprila 1907, drž. zak. št. 210 o prodaji vina, vinskega mošta in vinske drozge, iz zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne špekulacije z dne 30. decembra 1921, Službene Novine št. 5 iz leta 1922. § 42. Po uveljavljenju tega zakona se more zahtevati zabranitev kakega dejanja ali odstranitev s tem nastalega nepravilnega položaja tudi v slučaju, če je dejanje bilo storjeno s prejšnjim delovanjem ali povzročeno nepravilno stanje še traja. V tem primeru se more zahtevati povračilo škode po tem zakonu samo v toliko, v kolikor je bila povzročena po uveljavljenju tega zakona. § 43. Dokler ne stopi v veljavo zakon o sodnem postopku v civilnih sporih z dne 13. julija 1929, so za civilne spore iz tega zakona pristojna kolegialna civilna sodišča, ki so pristopna za trgovske spore, in odločajo po veljavnih predpisih, kolikor niso bili izmenjani s tem zakonom. V pokrajinah, v katerih zakon o sodnem kazenskem postopku z dne 16. februarja 1929 še ni v veljavi, se porabljajo prejšnji predpisi za zasledovanje prestopkov dotlej, da stopi ta zakon v veljavo. 8 44. (1.) Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi po preteku enega meseca po objavi v ^Službenih Novinalo. (2) Priporočamo našemu ministru trgovine in industrije, da zakon objavi, in vsem našim ministrom, da se brigajo za njegovo izvršitev, oblastvom pa naročamo, da po njem postopajo, a vsem in vsakomur, da se mu pokoravajo. JUGOSLOVANSKI PROMET V SOLUNSKI PROSTI CONI. Promet jugoslovanske cone v Solunu v mesecu aprilu cenijo na 500 vagonov blaga. Ta močni povišek napram prejšnjim zaključkom pripisujejo novemu železniškemu dogovoru ,med Jugoslavijo in Grčijo. V coni se vršijo sedaj obsežna dela; polagajo se tiri, gradijo se skladišča itd. V Grčijo in Egipt se izvažajo preko cone velke množine živine in stavbnega lesa. * * * JUGOSLAVIJA IN PLOVBA I PO DONAVI. »• Jugoslovanski narodni odbor Mednarodne trgovske zbornice je vložil na ministrstvo za zunanje zadeve prošnjo naj skliče konferenco zastopnikov vseh na rečni plovbi interesiranih gospodarskih skupin, zlasti jugoslovanske rečne plovbe. Naloga konference bi bil razgovor o stališču glede vprašanj donavske plovbe, o kateri se bo Mednarodna trgovska zbornica v kratkem posvetovala. •: l-l §) ')[ f . * ... * i 0 VINSKIH IZVOZNIH PREMIJAH. Trgovska in obrtna zbornica v Srplitu je ob priliki zvišanja vinskih izvoznih premij naslovila na finančno in na trgovsko ministrstvo vlogo. V vlogi poudarja, da se bodo prednosti izvoznih premij javile šele v prihodnji kampanji, ko se ‘ bodo tuji trgi pričeli odločati za nakup dalmatinskih vin. Vinskim trgovcem naj se zagotovi sigurnost, da se bo v slučaju, da se premije odpravijo, naznani- lo to 6 mesecev prej; brez te varnosti bi bil izvoz vina zelo riskirana kupčija. fbovdtu Tekstilna tovarna Ehrlich in Auschor v Temešvaru je postala insolventna in je zaprosila za prisilno poravnavo. Upnikom ponuja 50 odstotkov, plačljivih v četrtletnih obrokih. Pasiva navajajo a ca. 17. milijoni lejev, aktiva z 12 milijoni. Češkoslovaške železnice hočejo zvišati osebno voznino za 20 odstotkov, tovorno pa za manjši odstotni znesek. Največji kolodvor Evrope je v Leipzigu ; na dolžini dveh km ima 500 km tračnic, ki so zvezane s ca 900 kretnicami. Hamburško pristanišče ima 170 km železnice in nad 625.000 kv. ni pokritega skladiščnega prostora. Brezposelnih v Angliji je bilo na koncu apnila 1,700.000, za 535.000 več kot leto prej. Električno posojilo v znesku 60 mili jonov rubljev hoče najeti Rusija; posojilo naj daje porabnikom možnost, da si električne aparate poceni nakupijo. Zastopnik evropskih producentov ein-ka je prispel te dni v Newynrkj da ra/v- i pravlja z Amerikanci o njih stališču glede morebitnega sodelovanja z evropskimi, avstralskimi in azijskimi skupinami. Zadnji razvoj cin ko vi h cen bo pogajanja gotovo zelo pospešil. Glej članek. Upravni svet Privil. Agrarne banke je uvedel pospešeno postopanje za rešitev kreditnih prošenj; To velja za čas sezije in poljskih dol. Kakor poročajo iz Beograda, proučuje Privil. Atgr. banka vprašanja znižanja obrestne mere za cela dva odstotka. To bi bila velika pomoč. Vprašanje neposrednega telefonskega prometa med Beogradom in Sofijo ter drugimi kraji obeh držav bo končnove-ljavino rešeno v teku tega meseca. Pripravljalna dela se bližajo zaključku. Ureditev sloni na znanih dogovorili med oborna državama v zadnjih mesecih. Naredba vlade glede davčnih olajšav za malo obrtnike se izvaja od 1. t. m. dalje. Dospelo je veliko prošeoij. Izvoz iz Jugoslavijo v Češkoslovaško je znašal v marcu 20‘3 milijone KC, v prvih troh letošnjih mesecih 67‘8 milijonov; izvoz iz Češkoslovaške v Jugoslavijo v marcu 100‘3, v prvih treh mesecih 385-7 milijonov Kč. Torej smo v vseh treh mesecih izvozili v Češkoslovaško dosti manj kakor je ona v enem samem mesecu nam prodala. Državna Hipotekarna banka izkazuj« pri bilančni svoti v znesku 3800 milijonov Din aktivni saldo 50 milijonov Din. Nemški državni patentni urad je izdal pred par dnevi svoj 500.000 patent, 52 'A leta po dovolitvi prvega patenta v novembru 1877. Avstrijska Kreditanstalt je imela v preteklem letu 9,231.151 šilingov čistega dobička. Dividenda je šil. 3-40, splošni rezervni sklad dobi 800.000 šil. Konferenca glede poenotenja meničnega i* čekovnega prava, sklicana od Zveze narodov, je pričela zborovati 13. t. m. v Ženevi. Norveški bakreni rudnik Roros, otvor-jen že pred 200 leti od nemških rudarjev, je moral te dni vsled nizkih bakrenih cen na svetovnem trgu obratovanje ustaviti* Francoska Union d-Electricite je imela v preteklem letu 35,700.000 frankov čistega dobička in razdeljuje dovidendo 30 fr. (leto prej 29,300.000 in 27-5). Ogrski srednjeevropska zavod se je konstituiral te dni; njegova naloga je, da po zgledu enakih zavodov na Dunaju in v Brnu študira gospodarske razmere V srednjeevropskih državah ter da skrbi za ožje gospodarske stike med temi državami , Nemška trgovina z umetno svilo se je v prvem letošnjem četrtletju poslabšala, t Proti nemškemu in drugemu evropskemu uvozu v Ameriko so Amerikanci ceno domačih izdelkov zelo znižali, in se posvetujejo evropski producenti sedaj o iprotibdredbah. r.u . Jugoslovanska Narodna banka je znižala obrestno mero od 6 na 5 %, sledeč z znižanjem splošni tendenci na denarnih trgih v zadnjem času. Uvoz goveje Živine iz Rumunije v Jugoslavijo je prepovedan, ker se je pojavila v Rumniji slinavka in bolezen na parkljih. X. ljubljanski velesejem. Kje se dobe sejemske legitimacije. Legitimacije za obisk letošnjoga jubilejnega ljubljanskega velesejma od dne 29. maja do 9. junija po Din 30-— prodajajo vsi večji denarni zavodi, trgovske korporacije, županstva, prosvetna društva, tujsko-prometne ustanove in večje železniške postaje dravske banovine. Kjer bi legHknacij ne bilo na razpolago, naj se zahtevajo direktno od urada Ljubljanskega velesejma. Organizacije in ustanove katere bi želele prevzeti prodajo legitimacij, se naprošajo, da se obrnejo na urad velesejma. STAGNACIJA NA EVROPSKEM TRGU ŽELEZA. Na železnem trgu se zastoj v .prodaji zmeraj bolj pozna; posledica je, da glavne dežele produkcije le-to omejujejo. Zlasti v Angliji so. se nabrale zelo velike zaloge iin je zato tudi produkcija temu primerno velika. Morda bo še v teku maja več plavžev ustavilo delo. Prav dober je francoski domači trg, cene so pa tudi v Franciji nekoliko slabše, ker je začela ekspertna kupčija pojemati; 'Nemčija in Belgija trpita na .prodajnih težkočah in bo?ta pač -morali cene znižati. KONKURZ1. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo naslednjo okrožnico o otvorjenih in odpravljenih kon-kurzih in predkonkurzih za čas od 1. maja do 10. maja 1930.1 A) Otvorjeni konkvra. Beograd, Zemun, Pančevo: Lombard-na i kreditna banka a. d., Beograd, Kneginje Ljubice ul. 7; Petrovič Milovan, Beograd, Ratarska ul. 4; Spasojevič Milovan, Beograd, Strahinjiča Bana ul. br. 68a; Vasovič M. Milan, Beograd, Topolska ul. br. 18. Dravska banovina: Jeglitsch Marija, Maribor; Kopač Ivan in Ivan Uranič, Ljubljana, Bleiweisova c. 12; Ribič Rudolf, Ptuj; Semko Peter, Ljubljana. Savska banovina: , ...T 1 Ostali podfttlff, n. pr. kdaj je ugotovitveni nam’’, katero sodiMe je razglasilo konkurz, i-do je konkormi upravitelj, se izvedo v društvenem tajniStvu. Vzrok, zakaj je bilo postopanje odprav- I - no se izve v društvenem« tajništvu. TEDEN^LlUBIiANSKl BORZI rl£>€frnr?p( nočm,. * Iz prakse upravnega sodišča v Celju. Judikati Hnančno - pravnega referata upravnega sodišča. Člen 32., točka 6. Nacionalno-pro-svetne svrhe so tiste, ki*imajo namen, da zadostujejo kulturnim potrebam naroda. (F 148/29.) (Nadaljevanje prihodnjii.) Dr. ,T. Basaj: O obrestni meri pri nas in drugod, (Kanec.) Prvenstveno na razpolago bodo kmetu njegovi prihranki le v domačih, rajfajzenstkih posojilnicah. Naše ljuidstvo je gospodarsko in moralno zadosti zrelo, da si more svoje prihranke samo upravljati in tako upravljati, da služijo predvsem napredku njegovega lastnega gospodarstva. Naše ljudstvo, bodisi kmetsko ali delavsko, danes tudi glede uprave svojih prihrankov ;ne potrebujejo več varuštva meščana. Potom kmetskih posojilnic pride denar najkrajšim potom in z najmanjšo podražitvijo nazaj v kmetske roke za kmetsko gospodarstvo po geslu: »Kmetski denar kmetu, ljudski denar ljudstvu! Če smo omenjali poleg zadružne fronte še fronto bank in fronto regu-lativnih hranilnic, moramo radi popolnosti navajati še državne denarne ustanove, iki se potegujejo mnogokrat na podlagi zakona in posebnih zakonitih privilegijev za ljudski denar. To so predvsem Državna hipotekarna banka, Postna hranilnica in pa poprejšnja oblastna, sedaj banovinska zavoda: Kranjska hranilnica v Ljubljani in Južnoštajerska hranilnica v Celju. Če torej vidimo, koliko je kompe-tentov, 'ki se potegujejo za ljudski denar, tedaj nam bo samo po sebi umevno, da ta močna konkurenca za upravo ljudskih prihrankov sama od sebe povišuje obrestno mero. In res imamo v poslovanju Zveze sto in stokrat priliko slišati pritožbe na to 'konkurenco Ln seveda redno pa iz pritožbe tudi konsekvenco, naj povišamo obresti za naložbe pri Zvezi. Vsem tem zadrugam, ki stojijo v tem konkurenčnem boju iza vloge in ko mnogokrat bridko občutijo, kako se en ali drug vlagatelj izneveri in nese svoje prihranke v konkurenčni zavod, bodi povedano: 1. Vedno moramo misliti, kaj je bistveni namen naših posojilnic, namreč dovoljevati svojim članom, ki za posojilnico neomejeno jamčijo, kredite po nizki obrestni meri. To nalogo si bo pa sama onemogočila taka posojilnica, tki v konlkurenčnem iboju za vloge gre na nevarno pot poviševanja obrestne mere za vloge. Taka posojilnica se je tej bistveni nalogi izneverila, si je izvrševanje te naloge onemogočila in deluje celo nasprotno proti interesom svojih članov in za interes svojih vlagateljev. Ona je v gotovi mferi postala organiziran oderuh in izgubila pravico imenovati se obče-koristna zadruga za vzajemno pomoč članov. 2. Sredstvo, katerega naj se posojilnice v konkurenčnem boju za ljudske prihranke poslužujejo, mora biti izobrazba, zavednost in disciplina ljudstva. Vedno in vedno ob vsaki priliki, je treba ljudem pojasnjevati, da sami sebe tepejo, ako delujejo na poviševanje obrestne mere. Treba je praktično izvajati 'tudi to, da kdor ni poznali ljudske s/kupnosti v zadrugah takrat, ko je imel odvišen denar, ni vreden te ljudske skupnosti tudi takrat, iko potrebuje posojilo in sicer posojilo po nizki, po zadružni obrestni meri. 3. »Nazaj k pravilom!« so sklicali vfei veliki Tefonmatorji, »Nazaj k pravilom!« mora 'bHi tudi geslo naših raji-ajzenskih posojilnic. Ljudske kreditne zadruge so nastale kot izrazita in učinkovita reakcija proti oderuštvu. Ljudske kreditne zadruge se tej svoji nalogi tudi danes ne smejo izneveriti in morajo imeti vednopred očmi predvsem kmeta, člana, dolžnika, ki je potreben pomoči, in njegovo gospodarstvo, katero za napredek potrebuje cenenega kredita. čltajte In razširjajte »TRGOVSKI LIST«. Devizno tržišče. V očitnem nasprotju z dosedanjo pri-lično stabilnostjo malone vseli na ljubljanski borzi beleženih deviznih tečajev je v minolem tednu nastopila ponovno «hausse:% izvzemši pri Curihu, ki beleži nespremenjeno na bazi 1095-90 in pri Budimpešti, ki je bila trgovana na prvih štirih borznih sestankih po povprečnem tečaju 9-8850 in se je šele v petek, dne 9. t. m. okrepila na 9 8872. Nekoliko bolj samosvojo pot je šel tečaj devize Trsta, ker je od ponedeljka (296-44 najnižji tečaj) na četrtek (296-60) porastel za 22 poenov in na petek zopet popustil na 296-50. čvrstoča tečajev je razvidna zlasti iz naslednjih deviznih notic: Dunaj od 7-9654 (6. t. m.) na 7-9781, največ zaključkov je bilo v tej devizi po tečaju 7-9694 od 5. maja; dalje London od 274-85 na 274-94, ki pa je bil trgovan še najbolj po intervencijskem tečaju 274-91 od 6. t. m., potem Newyork od 56-435 na 56-48, ki izkazuje obenem najmočnejši tečajni porast za cele 4y. točke tekom prostega tedna, zatem Pariz od 221-85 na 221-92 in končno Praga od 167-46 (5. t. m.) na 167-62 (9. t. 111.) medtem, ko izkazuje ta deviza največje zaključke po kurzu od 7. maja, t. j. po .167-57, na čegar bazi je bila trgoVana ’ tudi še na sredinem in četrtkovem borznem sestanku. Manjše poraste beležijo Amsterdam (od 22-76 na 22-77), Berlin od 13-4975 (5. t. m.) na 13-5025 (6. t. m.), po katerem tečaju je prišlo do znatnih za- ključkov v tej devizi, ter Bruselj, ki je še najbolj osciliral v prošlem tednu ter bil v stalnem porastu od ponedeljka (7-8894) dalje; njegov petkov tečaj — 7-8948 — je bil obenem najvišji. Tudi v pogledu prometa je zaključil minuli teden z znatnim porastom na-pram predhodnemu (15-150 mili j. Din), ker je presegel 21.739 milij. Din. V naslednjem navajamo številke vsakodnevnega prometa: 5. mn ja 1930 Din 4,244.546-75 London-Wi en 6. maja 1930 Din 5,014.877-70 London-lierJin 7. maja 1930 Din 4,282.057-77 London-Pralia 8. maja 1930 Din 3,713.217-14 Curih-London 9. maja 1930 Din 4,484.578-37 London-ltalija iz katerih je razvidno, da je bil na torkovem borznem setanku baš radi znatnih zaključkov v Londonu in Berlinu dosežen največji in v četrtek, dne 8. t. TO. pa najmanjši dnevni devizni promet. Od celotedenskega prometa je dala tokrat Narodna banka nekaj več na razpolago in sicer je krila vso potrebo po devizi Praga (2-949), po večini pa v devizah Berlin (2-566) in Dunaj (1-652). Privatna ponudba je omogočila gros zaključkov v Londonu (7-874), Trstu (2-338) in deloma v Curihu (1-647). Celokupni promet, dosežen v posameznih devizah (vse v milijonih Din) tekom preteklega tedna je bil sledeči: London 8-066, Praga 2-949, Berlin 2-932, Curili 2-436, Trst 2-397, Dunaj 1*873, Newyork 0-716, Pariz 0-225 ter par zaključkov Amsterdama in Budimpešte. Valutno tržišče. Na četrtkovem borznem sestanku je došlo do prvih letošnjih zaključkov v valutah in sicer je bilo prodanih oziroma kupljenih zlatih turških lir za cca 147.000 Din po tečaju 247-— za komad, tiapoleondorov za cca 142.000 Din po povprečnem tečaju 218-— za komad in končno 20 kronskih zlatnikov za približno 105.000 Din po tečaju 228-8323 za komad. Skupni valutni promet v zadnjem tedu je znašal 394.674-60 Din. Efektno tržišče. Razgibanost, ki se je pokazala v pro-" šlern tednu na. deviznem in deloma tudi na valutnem trgu, se je raztegnila tudi na našp efektno tržišče. Tako je prišlo 7. maja t. 1. do zaključka v Kranjski industrijski družbi po tečaju 302-—, dne 8. t. m. v Ljubljanski kreditni banki > po tečaju 120-— Din* v Strojnih tovarnah in livarnah po 70-— dinarjev in končno v delpicah Kreditnega zavoda po tečaju,, 170— Din ter večji zaključek po tečaju 165"— Din. V efektni tečajnici zadnjega tedna je omeniti le nekaj sprememb pri Kreditnem zavodu, ki beleži od 9. t. m. dalje po 165-— za denar in pri Stavbni družbi, ki notira od 6. maja naprej po nižjem tečaju — Din 40-— — tudi za denar, medtem ko je bila 2%% držav, renta za vojno škodo 8. t. m. nudena po 432 in je istega dne bilo povpraševanje po Kranjski industrijski družbi po tečaju 304-—. Kadi nižjih ameriških tečajev je tudi pri nas močno popustilo 8% in 7% Blairovo posojilo, ki je ostalo brez zaključkov. Tečaji so bili sledeči: dne 5., 6., 7. in 8. t. m. 97-— do 86-— in v petek, dne 9. t. m. celo 96-50—85-50. Tendenca mlačna, zanimanje nekoliko živahnejše. Lesno tržišče. Na lesnem trgu na žalost kljub pozni pomladanski sezoni ne moremo beležiti preokreta na boljše. Da se producenti tesanega lesa, osobito podeželski obvarujejo pred škodo in zastojem blaga, bi bilo priporočljivo sledeče: Producenti naj skrupolozno pazijo, da se izdelujejo izključno trami samo v takih merah, ki jih zahteva trg. Na vsak način naj se izključijo iz produkcije vse mere, ki danes absolutno več ne gredo, vsled česar propadajo potem taki produkti po skladiščih. Producenti morajo v današnjih časih upoštevati brezpogojno zahteve trga, ne pa biti enostavno odvisni in sužnji tesačev tramov. Iz produkcije naj se popolnoma izključijo vsi trami po 6/7, dalje naj se vpliva, da se trami tešejo le od 5 m dolžine naprej; edino mere od 3/3 in 3/4 se lahko tešejo tudi od 4 m dalje, nikakor pa ne 4/4, 4/5, 5/7, 6/8 in 7/9. Mala potreba v 4 meterski dolžini se bo lahko krila iz slabo izdelanih (ošpičgnih) 5-meterskih tramov. Dalje se priporoča, da se tudi mero 4/4, od 5 do 10 m kolikor mogoče malo producira, dočim se mora forsirati i*~ delava tramov 4/5, 5/6, od 5 do 1-2 m. Pri današnjem povpraševanju naj bi se upoštevala sledeča razdelitev: 3/3 od 4—6 m, 3/4 od 4—7 m, 4/4 od 5—10 m, 4/5 ,od 5—10 m, 5/6, 5/7 od 5—12 m, 6/8 od 5—12 m, kar najmanj dolžine po 7 in 8 m, 7/9 od 5 do 7 m, kar najmanj dolžine po 7 in 8 in, 8/10 od 15—12/13 izključiti po možnosti 6 m, samo malo 8 in 9 m, 9/11 od 5 do 12/13 m, dolžine po 6 m kar najmanj. Kakor že omenjeno, morajo biti producenti napranj tesačem rigoroznejši, ker lepo merkantiluo blago mora bjtt otesano na vseh štirih straneh. Blago mora biti polnomerno in hlodi, ki so za tesavo tramov neprimerni, naj se izključijo, ker je škoda plačevati izdelavo lesa, ki spada po uporabi le v celulozni oziroma v jamski les. Le pri taki izdelavi lahko upamo na boljšo bodočnost , te produkcije, ki je glavna in za lesno trgovino v Sloveniji prav velikega pomena. S tem bodo prenehale stalne reklamacije radi slabe obdelave in kvalitete tesanega lesa. Na ljubljanski borzi se je zaključilp: 11 vagonov tramov, 1 vagon hrastovih podnic, 1 vagon bukovih drv in 1 vagon oglja. Porpraževanja. 1 vagon neobrobljene, parjene bukovine, debeline: 27, 40, 50, 60, 80, 100,, 120 min, od 3 m naprej, s 15% od 2 do 2-90 m dffl-žine. — Cena naj se glasi franko vagon meja Postojna tranzit. «... Za dobavo tekom enega meseca se išže sledeče blago: . U' !$!&,' ca* 10 m’ parjene bukovine, f., 27 mm, o«T .2..m naprej; ca. 30 m3, I., 33 mm, od 2 m naprej; ca 8 m*, I., 50 mm, od 2 m naprej; ca. 5 m*, I., 60 mm, od 2 m naprej; ca. 5 ib3, I., 70-mm, od Z m naprej; ca. , 8 jn*, ■ t, 80 mm, od 2 m naprej; ca. 5 m3,I.,r.90 mm, od 2 m naprej; ca. 10 m*, I., 100 mm, od 2 m naprej; ca. 20 m3, I., 38 mm, odi -2 m naprej; ca. 5 m3, I., 70 mm, od 2 m naprej. • ^ v ,, ' "II. ■ . * -u ji rs® a i* i ca. 15 m3 parjene bukovine, I. in 25% II., 27 mm, od 2 m naprej; ca. 10 m* parjene bukovine, I. in 25% II., 38 mm, od 2 m naprej; ca. 5 m3 parjene bukovine, I. in 25%., 50 mm, od 2 m naprej; ca. 50 m* surove bukovino, II., 60 mm, od 2 m naprej; ca. 50 m3 surove bukovine, II., 60 mm, neobrobljene, od 1 do 1'90 m; ca. 10 m3 surove bukovine, I., 60 mm, od 2 m naprej; ca. 5 m3 surove bukovine, I., 50 mm, od 2 in naprej; ca. 10 m3 surove bukovine, II., 70 nun, neobrobljene, od 2 m naprej. Najnižja cena naj se glasi Iranko vagon Split pristanišče (Lučka tarifa). V slučaju, da se ne more ponuditi cele množine, naj se ponudi le delni kvantum. Jelovi rezani morali, ostrorobo in paralelno obrobljeni, z lepo pričeljenimi glavami, I., II., III., a posebno IV. vrsta. Najnižja cena naj se glasi Iranko vagon Sušak pristanišče z navedbo dobavnega roka in kvantuma. V slučaju, da se ne more dobaviti celega kvantuma, naj se ponudi delno množino. Dolžina 4 m, proporcionelno, kakor sledi: Debelina: komadi: ca. nv‘ 48 X 48 mm 10.000 92.000 48 X 75 mm 40.000 576.000 48 X 96 mm 3.000 43.000 75 X 75 mm 12.000 270.000 75 X 96 mm 12.000 340.000 96 X 125 111111 800 38.000 96 X '69 mm 8.000 211.000 150 X 150 111111 200 18.000 86.000 1,588.000 Borovi drogovi: ca. 600 m3 v dolžinah od 7 do 9 111, od 20 do 22 cm premera. Cena franko vagon meja Postojna. Smrekovi remeljni: 500 komadov 5 m dolžine, 7X9 cm širine; 500 komadov 6'50 m dolžine, 4X5 cm širine; 2200 komadov 6 m dolžme, 4X5 cm širine; 4300 komadov 3 m dolžine, 4X5 cm širine; 60.000 komadov l-58 m dolžine, 4X5 cm širine; blago mora biti dobre kvalitete, izvzete so debele grče, na živ rob rezano, z navedbo cene fco vagon meja Postojna. Lepe bele jesenove hlode, od 30 cm srednjega premera naprej, v dolžinah od 2'10 do 2'60 m in od 4 m dolžine naprej. Dobava do 15. maja 1930. Cena franko vagon meja Postojna. Ponudbe: Hrastovi hlodi, od 30 cm srednjega premera naprej, z nekaj izpod 30 cm, dolžina od 2’50 m naprej, 70 do 75% I., II., odnosno 25 do 30% III., cena franko vagon nakladalna postaja. Večina tega blaga je široka od 40 do 80 cm. Trami: 11X11 cm: 4 m 150 kom., 5 m 150 kom., 6 m 50 kom.; 11X13 cm: 4 m 100 kom., 5 m 100 kom., 6 m 100 kom., 7 m 50 kom., 8 m 30 kom.; 13X16 cm: 4 m 50 kom., 5 m 100 kom., 6 m 100 kom., 7 m 100 kom., 8 m 100 kom., 9 m 30 kom., 10 m 30 komadov. Blago je lepo tesano, ca. 140 m3. — Cena franko vagon nakladalna postaja. Bukovo oglje, vilano, inesefino bi se lahko dobavljalo po dva vagona. — Cena franko vagon nakladalna postaja. Bukovi testoni, od 10 do 30 cm širine, 1., II., III., monte, blago originalno. Cena franko vagon meja ali pa nakladalna po- Trami: 3/3” 101/4, 39/5, 22/6 m; 3/4” 90/4, 33/5, 15/6, 15/7, 1/8 m; 4/4” 372/4, 339/5, 320/6, 127/7, 52/8, 5/9, 1/10, 1/11 m; 4/5” 348/4, 403/5, 164/6, 84/7, 33/8, 23/9, 10/10 m; 5/6” 471/4, 399/5, 331/6, 192/7, 71/8, 7/9, 3/10, 9/11, 7/12 m; 6/7” 198/4, 255/5, 431/6, 235/7, 273/8, 110/9, 62/10, 38/11, 5/12 m; 7/8” 7/4, 173/5, 48/6, 136/7, 91/8, 123/9, 146/10, 15/11, 8/12 m; 8/9” 40/5, 52/7, 28/8, 62/9, 58/10, 28/11, 6/12 m; 9/10” 6/5, 45/7, 1/8, 5/9, 4/10, 1/11 m. Cena franko vagon meja Postojna ali nakladalna postaja. 1 vagon bukovih metlišč, 27X27 mm, dolžine največ po 1 in 1-15 m, ca. 3 do 4 in3 bi bilo istih v dolžini po 1-90 in 2-20 m. — Cena franko vagon meja Postojna. Ca. 100 m3 bukovih testonov in več vagonov neobrobljenih bukovih plohov, vse I., 11., III., v uzuelnih debelinah in dolžinah. Cena franko meja Postojna. Hukovi parjeni neobrobljeni plohi, I., II., v uzuelnih debelinah in dolžinah. Črešnjevi, hruškovi plohi, neobrobljeni, parjeni, I., II., III., monte. Bukova drva, ca. 12 vagonov, lanske seč-nje, popolnoma suha. — Cena franko meja Postojna. Bukova drva, ca. 50 vagonov, letošnje sečnje. — Cena franko meja Postojna. žitno tržišče. Povpraševanje po pšenici tudi v minulem tednu ni posebno oživelo. Napravljeno je bilo nekaj zaključkov pšenice za promptno dobavo. Za poznejše termine ni za pšenico nobenega interesa, ker pričakuje konzum z ozirom na dobre izglede nove letine še nadaljno znižanje cen. Nova pšenica se v Vojvodini še dosti živahno trguje, ker je cena Din 170-— franko vagon nakladalna postaja po mnenju kupcev dovolj ugodna. Naš konzum na bazi te cene še noče zaključevati nove pšenice v mnenju nadaljnega znižanja cen. Promet s koruzo je malenkosten, cena koruzi pa je ostala neizpremenjena. Kupčija s pšenično moko ni več tako živahna, kakor je bila pred tednom. Interes za črne moke je slej ko prej prav minimalen, tako da se zaloge lega blaga v mlinih vedno bolj kupičijo. Zaključeno je bilo v minulem tednu sedem vag. pšenice in 1 vag. koruze. Cene so bile sledeče; Bačka pšenica: 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaija, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 252-50—255. Barka pšenica: 78 kg, 2% prim, mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 24550—247. Bačka pšenica: 77 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 237-50—240. Rž: 72/73 kg, 2% prim., mlevska voznina, slovenska postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 197-50. Pšenična moka: 0/G, franko Ljubljana, pri odjemu celega vagona plačilo po prejemu blaga, Din 400—405. Koruza popolnoma suha: promptna dobava, plačilo v 30 dneh, Din 135—137-50. Koruza popolnoma suha: dobava meseca maja, plačilo v 30 dneh, Din 140—142-50. Ječmen bački ozimni: 66/67 kg, Din 167-50 do 170. Ječmen bački ozimni: 62/63 kg, Din 162 50 do 165. Oves bački: navadna voznina, Din 180 do 185. JijtMuttohi boru Tečaj 14. maja 1930. Povpra- ševanje Din Ponndb« Din BBVIZB: AaKenUm 1 h. foM. . . Berlin IM 13-51 1094-40 7-9730 22-795 13-54 7-9069 9-8959 1097-40 8*0030 BraaeiJ 1 beiga Budim pafcta 1 pangS ■ . Burih 100 Ir. ■ Diin*j 1 kiHm , London 1 tuni 275-36 56*565 Faria 100 tr Praga 100 krom Tiat 100 Ur . . 221-15 167-44 296-05 223-15 168 24 29805 Uradne ure pri Glavni carinarnici v Ljubljani. Zbornica za TOI opozarja interesente, da ima Glavna carinarnica v Ljubljani odslej uradne ure ob delavnikih od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah pa od 7-30 do 13-30. Letno poročilo ameriškega jeklenega trusta. 28. letuo poročilo ameriškega jeklenega trusta ~i C S O CM c •2 oo gi O TH O T—1 N 3 O & C o KS 'C 03 O) Železna in manganova •-> OJ S ■C S 0, ruda 30-5 26-6 14-7 Premog 31-8 28-7 10-9 Koks 17-4 15-99 8*5 Surovo železo 1.6-5 15-2 8-3 Surovo jeklo 21-9 20*1 8-8 Jekleni izdelki 15-3 13-97 9-5 Celokupni promet vseh družb jeklenega trusta je znašal lansko leto 1493 miljonov dolarjev proti 1374 milijonom dolarjev leta 1928. Tudi plačila na davkih nam kažejo aboljšanje položaja. Lansko leto je iplačal Trust 54-97 miljonov dolarjev, to znači 3096 miljonov dolarjev več kot leta 1928. Zaposlenih je bilo v trustu 224.980 oseb s celokupno plačo 420 miljonov dolarjev, kar pomeni zaslužek 5‘84 dolarjev povprečno na dan na posameznega delavca, ne vštevši upravnih in prodajnih nastavljencev. Če prištejemo še zaslužke teh, znaša povprečni zaslužek vseh nastavljencev trusta 5-99 dolarjev na dan. Udeležba nastavljencev trusta na kapitalu vedno napreduje. Imenovano poročilo iprinaša na koncu podatke o posesti in udeležbi pri United States Steel Corporation. Da nekoliko presodimo pomen tega jeklenega trusta naj navedemo tukaj nekaj številk. Ta .trust poseduje 09 železnih rudnikov na ozemlju gornjih jezer, v južnem delu pa 12 rudnikov, in v Braziliji 1 manganski rudnik. Dalje obsega 11 železniških družb s 1329 lokomotivami in 54.341 tovornimi vagoni, dalje 31 prekomorskih parnikov, 76 parnikov na Velikih jezerih in 508 manjih parnikov na rekah. Dobave. Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 21 maja t. ]. ponudbe glede dobave jeklenih vrvi. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 22. maja t. 1. ponudbe glede dobave 30 kg kita, raznih vijakov,. 50 komadov «AD> elementov in 30 komadov gumijastih valjkov; do 30. maja t. 1. pa glede dobave cevi in dinamo žice ter glede dobave ležajev. — Direk-. cija državnega rudnika Velenje sprejema do 26. maja 1. 1. ponudbe glede dobave vodovodnih cevi, flanš, ventilov in odtočnih pip. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 30. maja t. 1. ponudbe glede dobave aparatov za merjenje struje. — Pomorska vojna akademija v Dubrovniku sprejema do 1. junija t. 1. ponudbe glede dobave uniform za gojence pomorske akademije- — Dne 26. maja t. 1. se bo vršila pri Komandi mornarice v Zemunu ofer-talna licitacija glede dobave 1000 ton briketov.' — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom n avpogled). — Dne 28. maja t. 1. se bo vršila pri računsko - ekonomskem oddelku ministrstva za gradbe v Beogradu licitacija glede dobave pisarniškega materijala. (Oglas je na vpogled v pisari Zbornice za TOI v Ljubljani, seznam materijala in pogoji pa pri omenjenem oddelku). Oddaja adaptacijskih del vojašnice Kralja Petra v Mariboru se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 5. junija t. I. pri Inženjerskem oddelku Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, načrti n predračun pa pri omenjenem oddelku). JljlU jiflrmiLi Mariborski trg dne 10. maja 1930. Trg je bil kakor običajno dobro založen in obiskan. Slaninarji so pripeljali iz 17 občin na 36 vozeh 97 zaklanih svinj, 1 telico, 8 telet, 3 kozliče, 34 kg jeter, 30 kg črevesne masti in 3 kg svinjskih želodcev na trg. Cene mesu so bile neizpremenjene. Perutnine in drugih domačih živali je bilo okoli 300 komadov. Cene piščancem 12-50—30, kokošim 45—55, gosem in racam 60—80, domačim zajcem 10 do 25, kozličem 100—150, grlicam 35 dinarjev za komad. Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Cene: krompirju 0-50 do 1-25, letošnjemu 8—9, glavnati solati 12, grahu v stročju 10, čebuli 3—3-50, česnu 15, hrenu 10 Din za kg, domači solati 1 Din za kupček, maslu 40—48 Din za kg, jajcem 1—1-25 za komad, bučnemu in olivnemu olju 18—20 Din, mleku 2-50 3, smetani 12 Din za liter. Lesena in lončena roba Din 1—80. brezove metle 1-75—5, lesene grablje 7—9, držala 10—12, lesene vile 12—15 za komad. Seno in slama na mariborskem trgu. Kmetje so pripeljali v sredo 7. t. m. 16 vozov sena in 10 vozov slame, v soboto 10. t. m. pa 21 vozov sena, 6 voz otave in 11 voz slame na trg. Cene so bile senu 65—80 Din, otavi 70—80 Din, slami pa 45—55 Din za 100 kg, slami tudi 2 Din za snop. PRESELITEV! Tvrdka KASTELIC in DRUG trgovina s papirjem na debelo V LJUBLJANI usoja si naznaniti, da Je svoj« uradne prostora premestila s Miklošičeve ceste itev. 6 (hiia Ljudske posojilnice) na Aleksandrovo cesto it. 9, pritličje levo IGN. VOK, LJUBLJANA-ROVO MESTO HKOLESA lili Platljlvo tudi na obroke 1 • • Solidne cenel - - VafiTRQOWNJ| ■ A. ŠARABON v Ljubljani Špecerijsko blago rasaovrsteo Igo^s, moko la dalalaa prt* deike. • Raiaevrstao RUDNINSKO VODO Lastaa praSanaa aa kavo in mMn n dOave | s električnim Najboljši šivalni stroji za obrt in industrijo so samo .GRITZNER* in ,ADLER4 pisalni stroji »URANIA* in pletilni stroji ,DUBIED* Znižane cene, najlepše opreme edino le pri JOSIP PETELINCU Ljubljana, blliu Prešernovega spomenika, ob vodi. Telef. št. 2913. I^ačune, memorandume, cenike, naročilnice v blokih a poljubnim številom listov, kuverte, etikete In ▼•e druge komercljelne tlako vina dobavlja hitro po zmernih cenah TISKARNA MERKUR UUBUANA. Gresoriiieva ulica 23 TBLBFON 2553 ~ Za vetja naročila aahtavajte prorafiael V O Ureja dr. IVAH PLK8S. — Za TrgovAo- Indnitrljcko d. d. >IEIID1< kot isdajatelj« la tlakarja: O. MICHALEK, Ljubljana.