Št. 94. V Gorid, v torek due 22. liovembra 1904. Letnik VI. Izhajii vs.i toi'fk in Holioto ob 11. in i pr«*iI piilil ii«¦ z:t nu'slo tcr u\. H. uri i po| . za ili'zflo. Ako pail«1 na l;i iliicva I pniznik i/äde dan prej <>b <5. avi'cer. Stwne [ po poäti prt'jt'inan ali v tiorici na iloin j pošilj;in cHoN'tno K '\, pollehio 4 K in j v (iorici v lu- j liakarnan Schwur/ v Solskill ulifali. j Jellcrsitü. v Niinskili ulicali in Le- I ban na Vonlijrvcin tekaliSču p<> H vin. I I eORICA (Zjutrjuijr izm nirazu in fo^'A vročini skozi celo mesto tja do skrajnoga njogovega konca v äolo, in to po ulicah, ki so zlasti ob Iržnih dneh polno vozov, živine in Ijud- skega vrvenJH, po ulicah, ki so ob de- žovnom vremenu vsemu prej podobne kakor mestnim ulicam, da ne govorimo o drugih nodostatkih in nevarnostih za mladino, ki so posledice take oddaljeno- 8ti od sole. Mislimo, da bi tudi med vami ne našli takega trdosrčneža, ki bi ne smatral v takem slučaju zboljäati in olaj- šati stanja svoje dece za svojo najsve- tejšo dolžnost. Roko na srce in videli bedete, da se bo glasil odgovor z „da" ! Če bi pa vi morali, če bi vas vezala dolž- nost, nam bo pač vsak priznal, da tudi nas veže dolžnost, da tudi mi moramo poskrbeti za svojo deco boljše, kakor pa skrbi za njo mestni zastop. — In zakaj vse to, zakaj so solo naših otrok izob- čili, kakor kakega gobavca, iz mesta da- leč tja, äe za Sv. Rok, zakaj teži in tlači ravno nas Slovence ta železna potreba, da si vzdržujemo svoje ljudske sole v mestu, med tern ko se dovelj italijanskih, i dä, celö nemških jednakih zavodov vzdr- žuje v njegovi notranjosti z javnimi slroški? Pač težko je vprašanje, težko je ' najti za to stvaren odgovor! — More- i biti zato, ker bi bili Slovenci ljudje ne- kako nižje vrste, kakor Ijudje drugih na- i^<)dov. Zdrava pamet pravi, da ne. Po- trjujo jo v toj sodbi vera, potrjujejo t'adi drugi državni zakoni, ki priznavajo vsaj na papirju vsem narodnostim v Avstriji jednake pravico. Tu toraj ni vzroka! — Pa znabiti so rraši otroci popolnoma raz- lični od italijanskih in nemäkih ter ob- darjeni s takimi lastnoslmi, ki jih na- pravljajo nesposobne äolati se v mestu ? Pa tudi tu ni niČ ! Skušnja in opazova- vanja nas uče, da so si otroci kot taki vsi manje ali voč jednaki, k večjem bi se dala najti ta razlika, da so naäi bolj mime krvi, kakor drugi, za kar jih pa ni nikakor podili v solo na periferijo mesta.— Kaj in kje bo toraj vzrok '? Naj- brže bomo zadeli pravo, ako trdimo, da je pravi vzrok tega strah nekojih gospodov pred posledicami, ki bi jih imele v mestu dovoljene mestne slo- venske Sole. Toda če govorimo odkrito- srčno, je ta strah — da bi se namreč iz same neosnovane mržnje proti naši narodnosti branili otvoriti nam solo v mostu, sami sel>e no moremo vrrjoti — prazen strnh. Dokazovali mi tega pa/* ni treba, ker je to jasno slehernemu, ki hoöe pripoznali vsaki narodnosti, kar ji gre po božjem in naravnem zakonu. Da je strah prazen, so se pa tudi gospodje lahko sami prepričali, kajti že več let deluje „Solski Dom", letos smo odprli ' „Mali Dom" in kaj se je s tern doseglo v Gorici, ko bi bilo res upravičeno, da vzbuja strah in skrbi v gospodi, ki naäe sole potiska iz mesta ? Nič drugega ne, kakor to, da otrokom slovenskih stariäev ni treba več zahajati v italijanske Sole, v koje so se prej češče vpisovali radi nedostatka svojih šol v bližini, ampak, da se Bedaj podučujejo v svojih šolah in y materinskem jeziku. Toda pred tem vendar ne sme biti gospodov strah, to je pač najprimitivnejša pravica vsakega naroda, da dobe njegovi sinovi vsaj prvo izobrazbo v materinäcini, öe vas je strah, da ne bodele mogli potem, ko nam sezidate solo v mestu, loviti več slovenskih kalinov na vaše limanice in jih raznarodovati, no, tedaj je to dovelj slabo, neverjetno, da se more dogajati v sedanjih časih, v kojih se toliko hvalisa človekoljubje, v katerih se še celo zušle živali skrbno varuje in poizveduje po pravnem njih lastniku, res žalostno je, da se v teh časih more dogajati to, da se z brutalno silo jornlje narodnosti, ki rtva nima glasu pri kompetentnih oblastih in se no-Y~j(ve h^aniti, prvi pogoj za njeno omiko in obstanek, da se ji trže iz njenega naročja mladino ter se jo skuäa zistematično raznarodovati. Dorelj žalostno, pravimo, in nikakor vrednosinov toliko hvaljene 2000 letne kulture 1 Naravno je, da je naletelo nasil- stvo teh gospodov na odpor, da smo si morali Slovenci sami pomagati. Sedaj vlada mir, a šolsko vprašanje äe vedno ni rešeno, dasi je potihnilo za nekaj č-asa, pa se je šolsko vpraäanje z ino- moško alero zopet oživelo, boj se bo skoraj gotovo začel z nova. Kam pa vodi ta boj, kake posledice bo prinesel i jedni i drugi bojujoči stranki, če se zopet vname v naši ožji domovini? Slepi smo in ne vidimo, da i domačimi prepiri pripravljamo most, nemški most do Adrije. Na Dunaju in v Graden so se posledice dogodkov v lnomostu raztegnile tudi na slovanske dijake. Nemški burši se niso zadovoljili z demonBtracijo zoper Itali- jane, ampak pokazali so, da jih vae ne- nemSke narodnosti bOdojo v o^i, da hočejo oni kot vladajoča narodnost vso oblast imeti • sami, a drugi narodje naj bi glodali kosli, ki padajo od ncmške mize. Namesto pa, da bi se nenemške narodnosti združile in prikrajäale neko- liko nemškemu jelenu prevzetno rogovje, se bodo skoraj gotovo še nadalje mrcva- rile, a nemäki stric se bo smejal v pest. Mislite li, da ne bode Nemcem prav, ko se bodo začeli Slovani in Italijani med seboj prepirati v državnem zboru, kje naj stoji italijansko, naj se li ustanovi slovensko vseočilišče ? Saj se bo na tak način zadeva le zavlačevala, namestu da bi se potom sporazumljenja obeh strank hitro in za vse dovelj ugodno reäila. Seveda, kaj takega bo težko doseči, ker je tudi vlada proti temu, da se združijo so- vražne ji stranke; zato bo rajäe Ita.H- janom vrgla kako boljSo kost, a Slovenci niti oglodane ne bodo dobili, če ne bodo pazni. Zato prosimo naäe in sploh vbo slovanske poalance, naj ne pozabijo med tem, ko se bo bil boj za najvišja izobra- ževališča, na&ih, tako nam potrebnih, a od zaslepljenih sovražnikov zabranjenih nam ljudskih šol na Primorskem, zlasti v mestih in po tužni Iatri. Naše ceste v državnem pro- računu za leto 1905. Razun rednih stroäkov za vzdrže- vanje državnih cest na Primorskem, ki znaSajo 480.800 K, obsega državni pro- račnn za leto 1905 äe raznih izrednih prispevkov za državne in druge ceste, ki znašajo 308.730 K, tako da znaäajo vsi slroški državnega zaloga za državne in druge ceste na Primorskem za leto 1905 779.530. 1. Poprava ceste iz Dekanov k Sv. Antonu v koperekem okrajnera glavarstvu in most na tej cesti čez potok Marter in bodeta stala 10.900 K. Driava bo prispevala k temu t zneskom 3000 K, ki je postavljen v drž. proračun za leto 1905. 2. Preloiitev občinake ceste iz Pod- sabotina v Oslavje in most na tej cesti čez Pevmico bodeta atala 19.500 K. Država je prevzela znesek 5000 K ter postavila ga v proračun prihodnjega leta. 3. Zgradba ceste iz Lokavcav Ajdovščino bo stala vsled načrta in LISTEK. ' Domača glasba. i. Missa in honorem beatae Mariae Virginia Immaculatae. Trium (vel quatuor) vocum cum organo. Auctore Antonio Foerster capelle magistro in ecclesia caJhedrali Labacensi Op. 85. a) Cant, alt. I. et II. b) Cant. alt. I. et. II. — bassus. c) Cant. alt. (II.) — ten., (alt I) OH8H. Part K. 2, voc. separ. a 30 h. La- baci. 1904. Sumplibus auctoris. Tip. Jos. Kberle et Co. Wien. Resnica je, da je dovršeno vsako glasbeno delo, ki izvira iz peresa našega glasbenega prvaka. Süj je itak znano, da ga ludi inozemci visoko cenijo in njegova izborna dela radostno v svoje abirke dprejemajo. Ravnokar pa je izSIa zgorej ozna- ^ena maSa za tri ženske glasove, ki pa kg da peti Se na različne načine ter se dobiva krasno tiskana pri skladalju za bagatelno ceno 2 K partitura, posamezni glasovi pa po 30 vin. Poätnino je plačati naročnikom. 0 posameznih lepotah te izborne maše ne morem govoriti, ker teče vse lako lepo in veličastno, kakor bi bilo padalo skladatelju iz nebes. Slavni Che- rubini je rekel o Mozartovi maši v D-duru, da je v njej vredna vsaka glaska en cekin — enako bi bil mož trdil o omenjeni maäi, če bi jo bil videl. Spremljevanjo na orgljah pa je brilantno in tako mojsterski pogojeno, da takega ne najdem v vsi slovenski glasbeni lite- raluri. Maäo, ki bo izvrstno služila ženskim in meäanim zborom, učiteljiščem itd. naj si vsakdo, komur je mar za krasoto prave cerkvene glasbe, naroči in iato uvrsti v svojo glasbeno zbirko ; služila mu bo izredno kot slovesnica. II. Harmonija in kontrapunkt. Spisal Anton FoerBter. Drugi pomnoženi natis. Dobiva se v zadrnžni tiskarni (prej Milic) v Ljubljani po 3 K 20 vin. izvod. Če je resničen izrek, da je vsako znanje brez teoretične podlage polovično, velja ta še v večji meri za glasbo. Brez teoretičnega znanja ne zamore glaabenik niti zasledovati kompozicij po obliki, vsebini, motivih, sintaksi itd. Da pa je še posebno potrebno razumevati skla- datelju, organislu in osobito dirigentu harmonijo in kontrapunkt, to je tako očitno, da o tem ni treba izgubljati be- sedi, saj prav iz tega neznanja izvira toliko predsodkov, ničevih fraz, g 1 a 8 b e n e puhlostiindomišljije. Večina naših mlajäih organistov bi si pač rada priborila teoretično glasbeno znanje, a v to svrho bi jej bilo treba poseči po dragih nemäkih knjigah, o katerih se ?me trditi, „da ni vse zlato, kar se sveti" ; poleg tega pa je navadno množini naäih slov. organistov nemški jezik neznan. Pred leti je bil g. Foerster sicer spisal „nauk o harmoniji". Ta je bil apisan dobro, bolj splošno (genera- lisirend) za atrokovnjake v avrho pre- davanja v Soli. Ta natis je pošel in na njegovo mesto je stopila zdaj v obče zaželjena knjiga, ki je jasno in lahko razumljivo sestavljena ter bo izvrstno služila samoukom slovenskim, ker je pisana v lepi in gladkotekoči slovenačini, razmotrujoči občno glasbeno teorijo. Evo Vam zlato knjigo slo- venski organisti in glasbenikil Sezite po nji, ne bode Vam žall Knjiga obravnuje sledeče predmete : 1. Občna teorija glasbe. 2. Harmonija. 3 Modulacija. 4. Kontrapunkt. 5. Ka.no- niöne oblike (känon fuga). 6. Harmoni- zovanje starih (koralnih) tonovih načinov. Toraj nam je praznino, ki se je nahajala v slovenski glasbeni literaturi naä naj- slavnejäi mojster s tem svojim delom srečno zadelal. Mene pa äe to izborno delo, ki ga stavim nad marsikatero drago nemško neskončno veseli in sem uverjen, da bo zadobilo priznanje, kakoränega si v resnici zasluii. Danilo Fajgelj, mestne fare organiat. proračuna 16.000 K. Država priapeva k temu delu z zneskom 4000 K, ki je po- stavljen v proračunu. 4. Zgradba občinske ceste iz B o- činja na Kambrežko zahteva še 12.000 K, od katerih je prevzela vlada kfi postavila v proračun 5000 K. ?*'"'' 5. Cesta iz Čresa do Malega Loši nja bo stala 168.000 K. Država bo prispevala k delu z zneskom 84.000 K, katerih 16.800 je postavljenih v dr- žavni proračun za leto 1905. 6. Gesta od Sv. Ivana pri Šterni čez Monlrilj do pnljake državne ceste pri Karojbi atala bo 75.000 K. uržava je prevzela 30.000 K, katerih 10.000 je po- stavila v proračun prihodnjega lota. 7. Preložitev klanca na okrajni cesti M e d a n a-Prevali-M u ä a bo atala 15.000 K. Država prispova z zneskom 8000 K, katerih 4000 K je v proračunu za prihodnje leto. 8. Preloži se državna cesta med Sv. Lacijo in Baöo, med kilomotri 4-26 in 660, kar bo stalo 100.000 K. K tema doprinesejo železniško podjetje, ceslni okraj in občina skupaj 20.000 K, namreč kar bi jih stala dovozna ceata na desnem brega Idrijce brez mostu. Ostalih 80.000 K plaČa vlada, in aicer prvo polovico 40.000 K že leta 1905. 9. Cesta z Vrhpolja ekoz Krasno in Višnjevik do Drnovka je prora- čunjena 27.500 K, katerih 10.000 K prev- zame država. V državni proračun za leto 1904 je bilo poatavljenih v ta namen 3000 K; prav toliko je poatavljenih v proračun za leto 1905. 10. Zgradba ceste od M o 1 i n u t a mimo Peternela ob Kožbanačeku je preudarjena na 56.000 K, katerih 26.000 je prevzela država. V proračun za leto 1904 je bilo v ta namen postavljenih 8000 K, v proračon za leto 1905 pa 9000 K. 11. Na državni cesti po äerapaskem poljn se napravi čez Lijak nov železen most ter se obenem aravna državna cesta na obeh krajih tega moata. Strožki bodo znaäali 49000 K. V proračan za leto 1904 je bilo postavljenih za to delo 25.000 K, V proračunu za leto 1905 pa 14.000 K. 12. Uravnava Birse (Verse) v gradiäkem političnem okraju bo stala 350.000 K. Razun dveh tretjin teh stroä- kov, katere plača država iz melijoracij- skega zaloga, je prevzela država še 35.000 K na breme cestnega zaklada, ker je rečena aravnava tudi na korist državni cesti, ki pelje iz Trsta v Italijo. V ta namen je bil postavljen zneaek 12.000 K v proračun za lelo 1904, ostalih 23.000 K pa v proračun za prihodnje leto. 13 Železen most čez A v ä o v Čer- vinjanu na državni cesti bo stal 50.000 K. Državni proračun za leto 1904 je bil obtežen v ta namen z zneakom 30.000 K, proračun za leto 1905 pa z ostalim znesfeom 20000 K. 14. Gesta z ßaüe skoz Klavže do K neže je v narodno-goapodarskem in vojaškem oziru velikega pomena, kakor jo bila tudi za zgradbo bohinjske želez- nice neobhodno potrebna. Vsi stroäki znašajo 180000 K, od katerih je prevzela država 81.000 K. V državna proračana za leto 1903 in 1904 je bil vsprejet skupni zncsek 32.400 K, v proračan prihodnjega leta je vsprejet nadaljni znesek 16.200 K. 15. Za preložitev okrajne ceste K 1 a v n a-Vrh-P a k a, okrajno glavarstva Volosko, je postavljenih v državni pro- račun poleg že pokritih 21.000 kot 4. obrok še 2000 K. 16. Preložitev okrajne ceste med Barbano in Labinom, politična okraja Pulj in Pazin, bo stala 305.000 K. Država je prevzela 140.000 K; ostalih 165.000 K zložijo dežela in prizadete občine vsaka pol. V državne proračune za leta 1900 do 1904 je bilo postavljenih 100.000 K, v proračun za leto 1905 je ysprejet 6. obrok v zneskn 20.000 K. 17. Poprava državne ceste iz Trsta v Pulj med kilometri 0 8 in 27, kalero poskrbi mesto tržaško, bo stala 624.000 K. Od loh prevzame država 285.000 K. V državne jproračune za leta 1900 do 190 je bil vBprejet v ta namen skupni znesek 210.000 K; v proračun prihodnjega leta je postavljen 6. obrok v zneskn 42.000 K 18. Za obmejne ceste med Idrijo in S o Č o od Vrhovlja čez Kobališče, KoBtanjevico in KambreSfea do Srednjega ter od Golegabrda čez Britof pri Strmcu do Kostanjevice, ki bodo stale približno 440.000 K, od katerih je držara prevzela 80%, to je 352.000 K, postavljen je v proraßun za leto 1905 kot 7. obrok znesek 30.000 K. V proračunih od leta 1899 do 1904 nahaja se v ta namen skupni znesek 140.000 K. 19. Braniäka cesta v političnem okraja goriSkem in sežanskem bo stala po najnovejših prcudarkih 163 500 K. Od teh je prevzela država 126 330 K. V dr- žavnih proračunih za letu 1897 do 1899 se jo nahajal v ta namen znesok 48.000 K, v proračunih za leta 1901 do 1904 pa znesek 70.600. Ostali znesek 7730 K postavljen je v proračun za leto 1905. 20. Preložitev državne ceste med Kobaridomin Trnovem, od ki- lometra 110 8 do 1152, bo zahtevala po 8edanjem atanju gradnje 359.000 K. V proračunih od leta 1897 do .1904 se je nahajal v ta namen skupni znesek 345.000 K. Ostalih 14.000 K je vsprejetih kot 9. obrok v proracun za leto 1906. 21. Uravnava državne ceste ob 1 d r i j c i od Uänika pri čiginju čez Sv. Lucijo in Želin do Idrije na Kranjskem bo zahtevala znesek 280000 K. Od leta 1893 do 1901 je bil vaprejet v državni proraČun sknpni znesek 226.000 K. V proračun za leto 1905 je vsprejet 13 ob- rok v znesku 20.000. 22. Za uravnavo Soče in Tera treba prirediti natančne načrte in proračune, ki zahtevajo delo najmanj dveh let. V ta namen je bil vsprejet v proračun za leto 1904 znesek 21.000 K, in enak znesek nahaja se tudi v proračunu za leto t905 Ta zadnji znesek pa ne spada med cestne, marveč med vodne atavbe na Primorskem. Za nekatere ceste bile so, kakor se nam poroča, namenjene vi8je podpore nego so tukaj navedtme, kiV'^okazuje, da finančno ministerstvo je državne podpore znižalo, kjerkoli je moglo. Pri vsem tem hvala državni upravi, da se nas apo- minja. Dopisi. Iz Prage. — (Praga inaloven- skiviaokoäolci.) — Daje Praga za vzgojo našega višjega razumniätva velf»- pomonljiva, kdo bi o tem dvomil ? Ne le vsovrSena u< i'isca, kjer svetovnoznane si'e delujejo, so dijukom na razpolago, ampak tndi družba jim je pristopna, o kteri se, nko ima kaj dobre volje, kmalo prijetno vdomačijo, posebno priložnost dana v dandanes tako važnem narodno-gospo- darskem oziru se konkretno izobraziti. Saj je Praga glavno mesto in središče najinduslrialnejše in najbogalejäe dežele naše države. V lukajSnj^m mestu, kjer se tako rr.ogočni kullurni toki združujejo, Človek duševno takorekoč sam od aebe raste, ako ima količkaj odprte oči. Aka- demična mladež naäa je v poslednjih letih to uvidela ; dijaštvo naSe se v Pragi množi. Saj pa je res čudno bilo, da se naši mladeniči prej nikamor upali niso kakor v Gradec in na Dunaj, ko dan danes vendar velja : čim kdo vidi več aveta, tem več velja. Premožnim je se- veda lahko učilišča menjati. Zlo pa je za ubožne v Pragi. V nemäkih zavodih izšolani dijak si tu težko zaslužka najde ; da bi pa le bogatejäi smeli uživati pred- nosti tega mesta, to je kruto : p o d p i- ranje potrebnega slovenskega dijaštvavPragi je toraj d o 1- žnost našega naroda. „Podporno društvo za slovenske visokoäolce v Pragi" apelira vnovič na plemenito čutečo našo javnoat, objavljajoč III. letno poročilo za 1903 4. Upamo da ne bo prosvitljonega človeka, ki bi društvu svoje roke morda radi tega odtegnil, ker mu ideali nekaterih tukajšnjih dijakov np ngaJHJo. „Podporno društvo" ima lo en cilj: bedo ter pomanjkanje marljivega 4ier poštenega slovenskega dijaka manjšati. Morda se misli, da so v Pragi nevarnosti za mladega moža ! Kje jih pa ni V Ali v dunajskem mestu feakov ne ?, ali v naj- nemäkej^em mestu ob Muri ne ?, ali sploh kje ne ? — R e v ä č i n e j e p a p n ^ ö d i h u d a. Zatorej : Odpri sroe, odpri rok6 Otiraj bralovske solzš ! Politiöni preg*led. Državnl zbor. V petek in soboto se je nadaljevala rnzprava o govoru minisierskega pred- sednika dr. Körberja. Govorili so razni poslanci ter sodili inomo.'ike dogodke vsak po svoje. Govorila sta pa tndi poslanca grof Sternberg in f" < IV nija, Kokalj Šlefanija, Komel An«, Kovačič Marija, Li car Franja, Lo- re n z n t i Pavla, Martelanc Amalija, Sedej Josipa, Šauli Eleonora, Š t ro- a a r Ljudmila, Š a a t e r S i č Angela, V a- gaja Eliza, Valenčič Katinka; z n e m ä k i m učnim jezikom : C i a n i So- iija (z odliko). Reprobirani Bte bili dvo kandidatinji za Ijud^ke sole z nemSkim, jedna za ljudske Sole z italijanakim uč- nirn jezikom; jedna kandidatinja je od- stopila od izpita za meščanske Sole a slovenskim učnim jezikom. Klepeti'c v Cio§po8ki ulici, ki je po prvem kriminalistu dr. Graziadiu vedno iakal dotike in zveze z italijan- 8kimi liberalci, sramoti naše poslance, kor niso hoteli iti dr. Tumi na limanice ter glaaovati, da se preide o prošnji go- riäkega meata za upeljavo daväcine na vino, katero privatniki v Gorici pridelu- jejo ali kupujejo, na dnevni red, marveČ bo — zveati dani besedi — glaaovali za predlog grofa Panigaia, da ae dotična prošnja oddä deželnemu odbora. Sloven- ski poslanci so ae strinjali v tern, da proSnji goriškega meata treba upreti ae, ako pride do meritorne razprave, z vaemi sredatvi. Zato ao bili naši poslanci za- dovoljni, ko so dobili od avojih italijan- skih tovarišev zagotovilo, da razprava bo le formalna z namenom, da so proä- nja vrne deželnemu odboru, ki jo je bil predložil. Ko je ta zadeva prišla na vr- 8to v deželnozborski aeji, bil je italijan- aki poslanec Naglos odsoten; naši po- slanci bi se bili lahko pridražili dr. Tumi, snedli dano besedo ler vsled enakosti glaaov na obeh straneh pokopali Pani- Kaiev predlog. Dr. Gregorčič je gledö na daljno uaodo te prošnje na kralko opom- nil, da kakor je mogoča njena povrnitev v deželni zbor potom dež. odbora, tako jej povrnitev ni onemogočena, če se o njej zdaj preide na dnevni red, ker me- sto ima pravico ponoviti jo ob vsakem zasedanju dež. zbora. — Poaledica Tu- movega predloga, ako bi bili naši po- slanci glaaovali zanj, bila bi pa po slo- veani izjavi od italijanake strani ta, da 14. seje, o kateri je porbčala zadnja „Gorica", bi ne bilo in da vse tiste pod- pore, ki so bile dovoljene v zadnji seji, bi bile izoatale. Razumemo toraj, da kle- petcu bi bilo nstreženo, ako bi bili naši zastopniki aedli na atavljene limanico, ker potem bi jim amel po pravici očitati to, kar jim zdaj očita iz — nagajivosti in hudobije. Dovozne cestc v deželncm zboru. — Goriško mesto je vložilo prošnjo na deželni zbor, naj se mu dovoli podpora iz deželnega zaloga za dovozno cesto k postaji bohinjake železnice, kakor si jo želi, in za pokritev Korna, ki bi bila s eesto v zvezi. To priliko je porabil dr. Grpgorčič, da je stavil predlog, naj prev- zame dežela stroške za dovozne ceste bohinjske železnice, v kolikor presegajo j enoletno 20% naklado na vse izravne davke, katere plačujejo poaamezne ob- Čine, v katerih ae imajo graditi železniške poataje. Železniški odsek je glede goriške dovozne ceste sklenil, naj ae vlado na- prosi, da preloži državno cesto od mit- nice na Solkanaki cesti mimo železniake postajo do trga na Kornu, ki naj p( tern »luži tudi kot dovozna ceata. To delo bi slalo okoli 600.000 K, od teh naj bi de- iola prevzela 155 000 K, za druge do- vozne ceste, ki bi vse skupaj stale manj Ho to gorisko dolo, naj bi dežela dala 125.000 K. Ko je prišla ta zadeva v dež. sboru na vrsto, oglasil se je za poroče- valcem najproj dr. Gregorčič za beBedo tor je toplo priporočal predlog železni- škega odseka dokazujoč, da obeine ne morojo zmagati po zakonu naloženega jim bremena. V imenu italijanskih po- nlancev jo atayil dr. Marani predloe, da mestu naj ae podeli podpora 80.000 K, deželi pa 40.000 K. Furlanski poslanci so izjavili, da so z mestnimi zastopniki solidarni za ta predlog. Slovenski po- slanci so glasovali za predlog železniškega odseka, ki je padel. Nato je bil vsprejet predlog dr. Maranija tudi s slovenakimi glasovi, ker naSi poalanci so bili aklenili že prrd aejo, da bodo rajäi glasovali za 40.000 K, nego da bi propadel ta znesek in 70 000 K za ceate in poti. „Sočini" žlobudri bi bilo pa ljubše, da bi bili Slovenci izgubili ofca ta zneaka, da bi potem a pravic^"^rihala po nažih po- alancih. A ti niao' mevže, ki bi se dali slrahovali klopetcu. Slava jim ! Dobili Hino in priobčujemo : Zadnja ätovika ..Gorico" nam je naš5tela dolgo vrato podpor in priapevkov, kalore je dovolil doželni zbor v svojem letošnjem zasedanju za raznovratna občekoriatna započetja. Jako bi nas veselilo, ako bi nam „Pajerjevi hlapci", kakor imenuje znani klepetoc našo poalance, napravili vaako leto tako voselje in uzročili tako aploäno zadovoljnost, kakor letos. Zato kličemo iz dna srca: Živili „Pajerjevi hlapci'*, ki se ne bojijo napadov na- rodnib banditov v boju za narodno cast in korist, marveč ponosno prezirajo si- kanje koriatolovcov in äpekulantov, ki zlorabljajo narodnost v svoje osobne namene. „Pajerjovi hlapci" so dojanski dokazali, da čutijo in delajo za narod; njihovi nasprotniki pokazali so ae pa kot Ijndjo, katerim je najviäji idejal samo- hvala in — laatni žep. Zato alava „Pa- jerjevim hlapcem" ter zaničevanje na- rodnim Spekulantom — Pajerjevim be- ričem ! Nadplftfe pri razglednicah go- riške podružulce sv. V. M. — Častita ženska podružnica v Ajdovščini 1 K 50 v; pri svatbi Drafovka-Knndič skupila g.čna L. Koršič 22 K 04 v nad ceno. Srčna hvala! Porotne obravnave v Gorlci, — Včeraj dne 21. t. m. je sedela na obtožni klopi Joahima Stanonik, bivša poätna upraviteljica v Renčah, zaradi po- ^flverjenja. Iz obravnave smo izvedeli, da i5.o'zatoženka žo v Gorjah na Gorenjskem si prisvojila 1200 K, kar pa se je pokrilö, v Renčah pa 1762 K. Izdajala se je colo za hčer,,k. k. Oberlandesgorichtsr»ta". Živela jo jako razkoSno, ae v inoški družbi po cele noči potiknla po gostilnah in krčmah ter tako tuji denar za- pravljala. Z ozirom na to, da je pone- verila denar iz lehkomiselnosti, ne pa iz hudobnega namena, so jo porotniki oprostili. Lctni zbor podmžiiice sv. ('Irila in Uletotla v Kobarldu. — V pondeljek dne 28. novembra t. 1. bo letni zbor po- družnico sv. Cirila in Motoda v gostilni pri „Nemcu" ob 2^., popoldne. Uradni^ko koiwumno dnistvo. — V Gorici snujejo državni in zaaebni uradniki konsurnno društvo. V ta narnen zbralo se jih je v aoboto v hötelu „Pri pošti" kakih 40 in se je baje tudi izvo- lil dotični osnovalni odbor. Uradnike jo prisililo k temu dejstvu to, da ae živila v našem mestu podražujejo večkrat brez vsakrga opravičenega povoda, kar se naj- bolj vidi pri mesu, ki je äe vedno skrajno drago in se mu niao cene prav nič zni- žale, akoravno se je to po drugih mestih že davno zgodilo, takok da se prodaja, kakor smo te dni čitali v nekem listu, meso v Gelovcu po 80 vin. do 1 K klg., dočim prodajajo tukajänji meaarji meso äe vedno po 1 K 64 vin. do 2 K klg. Poskuäen napad. — V nedeljo po noči peljal se je Evgenij Vattolo iz Gorice s svojo družino iz MuSe proti domu. Ko se je pripeljal že blizu Ločnika, pristopil je k njemu neki neznanec ter začel staviti nanj različna vprašanja. Vattolu se je to zdelo samljivo. Hkratu pa zagleda še dva druga človeka, ki sta bila skrita v cestnem jarku in ata usta- jala, da bi se približala vozu. Valtolo požene naglo konja ter zbeži tako ne- varnosti. Lopovi tekli so nekaj časa za vozom. Premeačcnje. — Iz Clorice poro- čajo tržaškemu „Piccolu", da bode pre- meščen suplent Durst, zaradi katerega so tukajänji gimnazijei štrajkali, v drugem Šolskem polletju iz Gorice v Pulj, Yinski senienj v Vipavi. — V nedeljo dne 27. t. ni. priredi vipavaka občina ob 3. uri popoludne v proatorih g. J. PetrovČiča vinski semenj. Točil in knpčijo 8klepal bo vsak vinogradnik sam, ki naj v to svrho prinese seboj eden ali več litrov avojega pridelka za poskuänjo, Istotam in istoga dne bo ob \. ufi po- poludne predaval g. F. Gombač o um- nem kletarstvu. Toga predavanja so sme udeležiti vsakdo. Dnižbi sv. (irlln in Ulctoda v Ljubljani je vplačala tvrdka IvanPordan zopet znesek ij-ioH K kot delež, pripada- joč naai družbi iz prodaje družbinih vži- j galic. Podpirajte rodoljubne Slovenke, j zavedni Slovenci to podjetje in razšir- ¦ jajte porabo družbinih vžigalic, saj ima ! družba do danes od teh vžigalic že — 14.000 K prispevka. Imenovanje. — Preč. g. Pavel Uredniček, c. kr. mornarični župnik itd. je imenovan apostolskim protonolarjem < a ponlilikaljami. Odlikovanje. — Papež Pij X. je podelil težko obolelemu glavnomu ured- niku dunajske korespondoncije „Die In- formation", g. Joaipu Grain, vitežki križec sv. Gregorja Velikega. ManitVHiaciJHkl nbod za h1ov«ii- sko ijndHko Solo v Trstii se je vrSil v nedeljo ob obilni udoležbi. Ljudstva so je zbralo kakih 8—lOtisoč. Vsprejeti ste bili dve resoluciji, katere je depulacija odbornikov političnega druätva „Edinost" lakoj nesla na namestništvo. Deputacijo je spromljala ogromna množica ljudstva, pevajoč med polom razne alovanske pesmi. V odsotnosti namestnika vsprejel je deputacijo dvorni svetnik Schwarz ter obljubil, da izroči resoluciji namestniku. Zatrdil je dopataciji, da se bo vlada o pre8ojanju äolskega vprašanja točno dr- žala načel, izraženih v razsodbi uprav- nega sodiača ter da pospeši rešitev tega vpraäanja. Ko se je deputacija vrnila, spremljala jo je zopet vsa množica na trg pred „Narodnim Domom", kjer ae je dr. Ribaf zabva^' zbranemu narodu na tako obilni u^6^2^' ^ato se Je mn°- žica mirno razšla. Cesarski nainestnik Hohonlohe v Trstu napravlja vedno nove usluge sedai v Trstu vladajoči italijanski stranki. Sedai je v nasprotju z dosedanjimi od- lo^ibami nameatniätva'odlocil, da v III. volilnem razredu uradniki drž. železnic in drž. slugo nimajo volilne pravice. Ve- Iiko veaelje je v Izraelu! Velika poplava. — Glasom poro- čila „Handelablata" iz Batavije, je orkan na'Talaverskih otokih provzročil veliko poplavo. 30.000 probivalcev je brez 8trehe. Hi8e in ladjejjso^bile razdejane. Nasadi so uničeni. Lot^.Jjsk« Stevilke. 19. novembra. Dunaj......27 80 41 25 14 Gradec ... . 44 54 50 21 78 Enega ufenco sprejme koj Iv. Bednarik, knjigovGz v_. Gorici ulica Vetturini ši.v, 3. Anton Fon, ]j klobuöar in gostilničar, Semeniška ulica št. 6, (j ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov ter toči v svoji krčmi j! pristna do mac a vina ! JI in postreže tudi z jako ukusnimi jedili. &QQ9&&QQ9999& U«rai«A okm k*<« «uatti* * pnmt*ani«rri VydroKE žitne kaue j^P-jbKueiTti w»^ Vmiim ara«aaoi|no. ^Bn »oitr* (t k|. *«M|kt « K 60 h «ranco. Spr^DOMACl PRIJATELJ" Ivan Bednarik priporoca svojo knjigoveznico v (Jorici ulica Vetturini St. 3. SMMIMIMIMM Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2. Prodaj a sir oje tudi na teden- ske ali mesečne obroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše, kakovosti. Priporoca se slav. občinstvu. šaMMMISS^ ^Sdoiitoin 325 kosov za 2 gld. 10 kr. Krasiui ura z lepo verižico, toČna, i Ü-U'tnim jamätvom ; izborna Laterna Ma- giea s 25 krasuitni slikami, zolo zabav- na; 1 elegautna zaponka iiajnovejši t'a- Von, 1 lopa kravatna v&Va a siinili-bri- lantom, 1 prokrasni koljer iz orijontal- skili biserov, najmodemejši nakil z;i daim1 s pat. zaklepoin, 1 krasna us/jjata donarnica, 1 eleganten ustnik za suiodko z janterjem. 1 garnitura najlinejših Döble zlalih gumbov s pat. zaklepom za srajco in zapestnikc, 1 žepni nož iz ni- klja, krasno toalctno oglcdalo, belg. stc- klo v zaklopnici, 20 roöi za pisalm» po- trebäöine in 200 kosov raznih reöi za domaČo rabo. 325 kosov z uro, katora je sama toliko vredna, sp dobi proti poätnemu povzetju za 2 gld. 10 kr. od zaloge S. Kohauf, Krakovo st. 16. Za nepristojeno se denar vrne. Veliko pohvalnih piscm. I I Anton Ivanov Pecenko, Gorica Veliha zaloga Pristnih belih in črnih vin in lastnih in drugih priana- nih vinogradov. DoHtavlja na dom iu razpo yllja po železnici na vse kraje avstro-o^erske monarnije vho- tlili od 56 I naprej, Na zahtevo pošllja tudi uzorce. Zaloga piva „Delniške drn&be adru&enih pivovaren Žalec-Laški Trg in plaenjskega piva „pra- zdroj" iz sloveče češke„Me- ščanske pivovarne". Zaloga ledua katcroga se od- daja le nadebelo od lUOkg, napej. Cene zmerne. Postrežba poštena in točna. I V ____ X2T J§)LkTAG T©T A WM,XIIITIX*! A