Kazalo_1.pmd

15 AVSTRIJSKA BIBLIOTEČNA INSTRUKCIJA IZ LETA 1778 IN LJUBLJANSKA LICEJSKA KNJIŽNICA UDK 025.2/.6(436-89)”1778” UDK 027.7(497.4 Ljubljana) Branko Berčič S humanistično miselnostjo prežeto znanstveno in literarno delovanje je ob razcvetu tiskanih knjig in z reformacijskim verskim in kulturnim gibanjem že v 16. stoletju sprožilo močno rast fondov dotedanjih samostanskih in plemiških knjižnic in ustanavljanje novih knjižnic (mestnih, univerzitetnih) ter podpiralo zamisli o javnih knjižnicah, ki naj bi bile splošno dostopne, založene s knjigami z najrazličnejših strokovnih področij, odprte ob določenem času in brezplačne. V tem smislu so za prosvetljevanje preprostega ljudstva začeli po angleških, nemških in francoskih deželah ustanavljati župnijske knjižnice, bralna društva z izposojevalnimi knjižnicami in javne mestne knjižnice. Od začetka 17. stoletja so se začele pojavljati prve javne znanstvene knjižnice, kot npr. Bodleiana v Oxfordu (1602), Ambrosiana v Milanu (1607), Angelica v Rimu (1614), Mazarina v Parizu (1645) in malo pozneje Kraljeva knjižnica v Parizu (1735) in knjižnica v Britanskem muzeju v Londonu (1759); takšni preobrazbi pa so sledile tudi starej- še in novo nastajajoče univerzitetne knjižnice ter v večjem ali manjšem obsegu tudi dotedanje rodbinske kraljevske, knežje ali plemiške grajske knjižnice. Med Slovenci sta iz tega časa in gibanja znana dva izrazita primera: knjižnica protes- tantskih deželnih stanov v 16. stoletju in knjižnica Academiae operosorum v 18. stoletju. Ob tem, ko so postajale javnosti odprte in dostopne širšemu krogu izobražencev, so morale zlasti velike znanstvene knjižnice primerno prilagoditi tudi svoje pros- tore in poslovanje. Začela se je uveljavljati nova dvoranska in baročno oblikovana knjižnica, novo javno vlogo teh knjižnic in njihovih bogatih knjižnih fondov pa so usmerjali tudi prvi teoretiki in utemeljitelji bibliotekarske stroke. Vodilna med njimi sta bila francoski bibliotekar Gabriel Naudé s prvim novoveškim teoretičnim delom o knjižničarstvu (Advis pour dresser une biblioth è que, 1627) in nemški bibliotekar Gottfried Wilhelm Leibniz (Meditation über die best Art das Buchwesen zu re- formieren, 1688, in Consilium de Ordinanda), ki sta s svojim razmišljanjem in