M. ILJIN
TISOČLETJA IN PETLETKE
Tisočletja so se v Srednji Aziji borili ljudje s pustinjo. Zdaj nadaljujejo boj drugače, po novem. Ne računajo več na tisočletja, marveč na petletke. Načrt in znanost vodita' ljudi tam, kjer so prej delali na slepo, kjer so rušili, kar so prejšnji dan zgradik
V Sovjetski zvezi se ne bojimo dela za preobrazbo pustinje. To delo se bo Izplačalo tedaj, ko bo pustinja prenehala biti pustinja. Narodom pustinje nismo sovražniki. marveč tovariši m zavez-niki.
Vsaka cesta, ki jo zgradimo, je žila, po kateri se bo prelivalo v telo pustinje oživljajoče delo. Po teh cestah ne poj-dejo osvajalci, marveč delavci. Ne bodo vozili topov, temveč stroje.
In ta cesta ne bo gola cesta sredi gole pustinje. Obdala jo bodo polja in vrtovi, mesta, rudniki in tovarne.
Sovjetska zveza je šele v drugi pet-letki. Ali je doslei v boju s pustinjo že kaj dosegla?
Da, marsikaj smo ji že iztrgali. Ne tako mnogo, pa tudi ne malo. V prvi petletki smo spremenili v rodna tla z namakanjem in posejali z bombaževcem šest in pol tisoč kvadratnih kilometrov.
V Gladni stepi, kjer so carski gene-ralni gubernatorji tako neuspešno gospo-darili, je zraslo največje bombaževo gospodarstvo na svetu — Pahta-Aral. V mnogih krajih Srednje Azije so izkopane nove rečne struge z ravnimi bregovi in z gladkim dnom iz umetnega kamna — betona. Takšnih kanalov ni treba po-pravljati dvakrat na leto, kakor so mo-rali popravljati stare »arike«.
Še pred kratkim je bila okoli delav-skih naselbin pri izvirih nafte ob reki Embi gola pustinja. Sedaj  zelenijo tam
parki Jn v gostem listju topolov žvrgo-lijo ptice.
Toda  iztrgati moramo pustinji še de-settisoče,   ne   samo    tisoče   kvadratnih
kilometrov! V prvi vrsti pa moramo pri-skrbeti vode tovarnam, obrtnim delav-nicam in delavskim naselbinam — na-šim prednjim stražam  v pustinji.