V STALINGRADU SE BIJEJO ZA UUCL.I RUSKO VRHOV. POVELJSTVO NAZNANJA, DA JE RDEČA ARMADA, KI SE TRDOVRATNO BORI NA RAZVALINAH STALINGRADA, PUSTILA DVE ULICI PO SILOVITIM NAPADOM OJAČENIH NEM SKIH CET Zloraba materijala potrebnega za vojno Kot se glasi poročilo i* Washingtona je bilo potom preiskav do gnano, da je 100 raznih podjetij in tovarn zlorabljalo materiial, kateri jim je bil dovoljen za potrebno produkcijo vsakdanjih ameriških civilnih potrebščin. Na drugih krajih gorečega in v dim zavitega mesta pa Rusi drže svoje postojanke proti Nemcem, ki dobivajo nepregledne vrste novih vojakov v veliko in krvavo bitko. Rusko polnočno poročilo pravi, da rdeča armada protinapada severozapadno od Stalitigrada, kjer je bilo v dveh dneh itbitili 2000 Nemcev. S tetini protinapadi hočejo Rusi najbrže odrezati i>ot onim Nemcem, ki so sedaj v mestu, kajti ravno na tem kraju so najprej v Irli v mesto. Poročilo pa dalje pravi, da so Nemci napadli z dvema infaiiterijrtkinia regimentoma južno predmet^tje Stalin-grada v namenu, da bi tudi 11a tem kraju mogli priti v mesto. Kuski možnarji pa so stopili v akcij© ter uničili en bataljon sovražnikov. V bojih, v katerih so Nemci dobili dve ulici, je nek ruski oddelek pobil :i00 neinšktfi častnikov in mož. poškodoval 10 tankov ter uničil 9 motornih voziL Na Kavkazu se Rusi ddhtro drže proti nemškemu pritisku v smeri proti Groznemu. Vrhovno poveljstvo poroča o vročih bojih okoli Mozdoka, toda ne omeni, da bi se bili Rusi kaj umaknili. V bitki za nek hrib je bilo libit i h 100 Nemcev z avtomatičnimi puškami. Poghvitni boji se bi jejo za Stalingrad, ki ga Rusi branijo • tako veliko vs trajnost jo in hrajbtrostjo in kjer si stoje nasproti tako velike sile in so uajpaii in protinapadi tako siloviti, da jim ni primere v zgodovini. "Pravda " pravi, da so to boji, ki nikdar ne ponehalo. Spopadajo se z bajoneti po trgih, jx> uliead in celo v hišah. "Rdeča zvezda" pravi, da se tu ue bijejo samo za vsako hišo in vsako dvorišče, temveč za vsako nadstropje, za vsako sol>o, za vsake stopnice. Ker si Nemci z napadi ne morejo osvojiti Stalingra-da, mečejo sedaj njihovi acroplani nanj vžiga hi e bombe in I>otribe z oljem; mesto na mnogih krajih gori. Za Stalingrad se bijejo boji dveh vrst. Glavna bitka se bije še vedno izven mesta po majhnih dolinah in gozdovih, kjer je drevesno listje že dobilo'jesensko barvo; tu se bijejo največji boji is tanki. Ker Nemci že več dni niso več napredovali, so včeraj ob istem času napadli na dveh krajih v namenu, da pro-dro do Volge. Oba napada pa nista imela uspeha. V enem napadu je en iiifanterijskl polk imel 10 tankov. "Izvestja" poročajo, da so na nekem kraju Nemci pri napadu postavili predse kot zavetje ruske kmete, naj-več žene in otroke, kakor tudi lansko leto pri Sebastopo-lu, ko so bo.> dosegli vrhunec. Rusi pa .so s spretnim manevrom prišli Nemcem za hifoet in so nedolžne ljudi rešili. Nemci dovažajo pred Stalingrad nova ojačenja z ae mplani, toda Rusi take oddelke navadno obkoli ,o in uničijo. Četudi pa v teh bojih igrajo važne vloge tanki in ae roplani, vendar prenaša največjo težo infanterija. Willkie je dejal Rusom, da je za drugo fronto Wendell Willkie se je izrazil, da je zato, da se odpre druga fronta, ter se s tem olajša položaj ruskih armad. Willkie je prisostvoval čas- " nikarski konferenci v Moskvi, potem pa je govoril z Moloto-vijii, komisarjem za zunanje zadeve, ki mu je aranžiral sestanek s Stalinom, kateremu ima Willkie izročiti pesebno sporočilo mi predsednika Koo-sevelta. Glede ruske industrije je Willkie dejal, da je lahko reči, da ne zaostaja za ameriškim Detroitom. Dejal je tudi, da ne verjame, da bi bili Sovjeti izbrali posebne tovarne ali farme za njegovo ogledovanje. Vlada, je rekel, mn je dala prosto, da lahko gre s svojim Tolmačem kamor hoče. Roška morala ne kaže nobe- Predsednik Roosevelt je vprašal kongre>- za dodatno apropriaeijo za mornarico. — Predložil j e zahtevo z a $2,731,154,307 apropriaciijo katera vključuje $100,000,000 za oboroženje trgovke mor na ri-ee. Vzgoja mladih Nemk pod nacijskim novim redom Kakor :-e glasi ,]>oročiio iz Londona, so postale nemške šole za dekleta prave pospeševal-liice razmnoževanja potom neomejenega in nekontroliranega spolnega življenja. Jean Ve reel, ki je pribežala v Anglijo iz Lukseinburške, je dejala, da kakor so dekleta pri čkavtni organizaciji v Ameriki ali Angliji vsak dan vprašane, če s-o naredile kaiko dobro delo za ta dan, tako so nemška dekleta vsak dan vprašane v višjih šolah, ako so kaj storile za domovino v pogledu pomno-ženja nemškega naroda. Dekleta so v šoli učena, da morajo gledati nato, da čimprej postanejo matere in zato morajo seveda- skrbeti, da se intimno družijo s svojimi fanti ali z nemškimi vojaiki, kajti rsaik netnSki vojak bo z veseljem pozdravil otroški jok. ko se bo vrnil iz vojne. — (ONA). Laval bo odvzel državljanstvo vsem tujerodcem, ki so dobili pravnico do istega od 1920. leta Kot poroča < >XA pripravlja Pierre Laval odredbo, po kateri bo odpeto državljanstvo v«em naturaliziranim inozem-cem, ki so postali francoski državljani od leta 1920 nupiej. Ta odredba bo izpojtavilp nevarnosti deportacije okrog en milijon prebivalcev Francije- Bolgarsko tlačenje ONA poroča iz Zuericha, 18. septembra, da je "Zuericher Zeitu-ng" prejel iz Sofije brzojavko, glasom katere so morale ibolsrarske oblasti v Južni .Sribiji, ki je zasedena od Bolgarov, nastopiti z najostrejši-mi ukrepi proti prebivalstvu, ki je dozdaj že pobilo 100 "bolgarskih upravnih uradniko.v Bolgarska vlada je z repre-salijami nastopila tudi zaradi teica. ker prebivalstvo prosto-, voljno podpira vse upornike. Bolgarske obla-sti so prepričane, ua zavezni'aka letala prinašajo četnikom hrano in rouni-ei jo. —J10. Turčija poudarja svoje prijateljstvo napram Rusiji 1« Londona poroča UP, da turški časnikarji, ki s*o na obisku v Londonu, izjavljajo, da' Turčija ne bo nikdar začela j vojske z "Rusijo ter da bo tudi j zvesto čuvala svojo -zvezo z Veliko Britanijo. Prav posebno so povdarjali, da je vrhovna misel turške državne politike stremljenje za obnovo gr-j š'?e in jugoslovanske neodvis-. nosti. t Časnikarji so izjavili, da so | zelo prevzeti od ,napredka angleškega voineara napora. —,uc. Žalostna usoda jugoslovanskih voinih ujetnikov Reuter poroča ht Londona, (18. sep.) da je jugoslovanska vlada v Londonu prejela zanesljiva poročila o pretresljivi u-[ sodi 900 jugoslovanskih vojnih ujetnikov, katere so Nemci prepeljali v Narvik, na Norveškem. Prisilili ?o jih k delu v, najstrašnejših okoliščinah, ta-j ko da so pomrli od tifusa in drogih kožnih 'bolrani. —JIC POIŠČEMO VSO ZAVRŽENO STARINO 1'rudni Wa^limugton je potoni department« za vojno produkcijo pozval Američane vseh . lo.jev, da strnejo vse svoje moči in dobro voljo ter priskočijo na pomoč vojnemu naporu s tem, da .spravijo skupaj vse Kavriene in nerabne predmete iz jekla hi železa, ter gumija. Ijdotako je porriben časopisni papir in stare ter ponožene in nerabne obleke in cunje. Nabiranje rttaresra železa in gumija je *>ev«ua najvažnejše in zato se ibo po vseh mestih in dnugih kraji>h dežele podvzelo temeljito organiziranje za po-H>iranje nerabnih predmetov iz •/pleza in gumija. V mestu New Yonku je list " Xew York Post" priredil ne-kiiikšen kontaat, za katerega je določil vsoto $1,250 za nagra- de cerkvam, šolam, iskavtskim sflfiupinam in zračnim čuvajem, kd ibodo spravili skupaj ua j večjo (količino istarega železa in uromija ter drugih -slienih predmetov. Volitve v švedskem mestu razlj utile Naciie BeHriirski propagand iist, ki je že večkrat napadel »vedsko, kot komunistično gnezdo Evrope, je zopet zdivjal, ko se je po volitvah mestnega sveta v ^ockholmu zveostopanje napram podjetnikom in drugim, ki po nepotrefcnem in za lasten profit zlorabljajo materi jal. ki jim je dovoljen za civilne potrebe produkcije. Nekatere firme bodo morale prenehati obratovati s produkcijo za civilne potrebe, druge •bodo morale plačati globo, med tem, ko nekaterim ravnateljem tvornic preti zaporna kazen. Končana stavka v Mobileu Mobile, Ala. — Tukaj se je 19. septembra vrnilo na delo tisoče ladjedelnih in pomolnih delawev, ko je War Labor Board obljubil akcijo v zadevi njihovih zahtev, katere bodo prižle pre.I Zvezno mornariško komisijo. Državne vojaške čete -s»» bile danes še na straži, pod poveljstvom generala Bena M. Smi-tha, ki je pa rlejal, da se je odstotkov delavcev že vrnilo na regularno delo. ustreujenih '20 talcev za " kazen " radi uboja dveh nemških vojakov. V vzhodni Hrvaški so Pove-ličevi žandarji u/bili v nekem kraju n>oža in ženo, češ, da »ta ixmiagala ubežnim komunističnim ui>ornikom. Jugoslovanski krogi j>oroča-jo, da je bilo pod pretvezo za-vezniskilh mračnih napadov v Zagrebu proglašeno obsedno stanje. Zavezniški krogi do zdaj niso prejeli nikakega potrdila o zračnih napadih na Zagreb. —J IC. Naciji se iznebljaio srbskih vojnih ujetnikov Zurich, Švica. — Žuericher ZeitiMig je prinesla vest iz >lo, da je na Norveškem končalo 900 srbskih vojnih ujetnikov, katere so Nemci pripeljali tja v mesecu aprilu letos: njihovo smrt je povzročil le-gar, pretepanje in mučenje ter lakota. — (ONA.) PREGLEDOVANJE VELIKEGA BOMBNIKA ——t •»• . ^j., ^ (»v- "»"'"V" "" 0ITATELJII Prosimo, poglejte n» [I T k A T^ ^^VTTV A ia nekaj ^ kot I številke poleg naalova xa dan, ko M ■ /1 ^^ % /1 L^ ■ lil /m /f^ na dan dobivate... Vaša naročnina poteče. V teh čaaih I |T| 1 f-\ I * W\ 1 V I V °)jC GLAS N AR ODA" splošnega poviianja cen, potrebu- II V^ JLil JL 1 A A.X W V/ ■ JL. // po poŠti naravnost na dom I je list Vaše sodelovanje. Skušajte j I /Žl^i a™«a v***. i« t**™*™ ■ imeti naročnino vnaprej plačano. ||| List slovenskih delavcev v Ameriki ČITAJTE, KAK VAS ZANIMA mm^mmmmtmmaBSSSSSSmmm__emiiirt* — a«w< ci— mttw Btmrttr tsth. iw it the rut Qffi— u Now twi n. mnim ah w Cho— *t Muh w. itn.___—— —-----— ^o. 188. — >*tev. 188. (Telephone: CHel^a 3-1242) NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 23, 1942— SREDA, 23. SEPTEMBRA, 1942 VOLUME L. — LETNIK I> neg'a znaku šibkosti in ljudje .--o prepričani, da bo borba dol-ffa iu tež-ka, a so pripravljeni stonti vse za svojo domovino. Njih vdanost in ljubezen uo svoje domovine je naravnost občudovanja vredna. Willkie, ki je-govoril t> far-merji in delavci, je dejal, da rti^ko ljudstvo ii|>a, tla bodo Angleži in Američani odprli druyo fronto. Vsako pomoe, ki jo morejo dobiti od zaveznikov prejmejo s hvaležnostjo in čakajo nanjo z velikim pričakovanjem. O kakem "šibkem .miru*' z Nemčijp^zaenkrat ni jarovora, kajti Rusi s o pripravljeni ua tr»lo in dolfjo borbo. Ameriški letalci pregledujejo velik bombnik pred zgodovinskim poslopjem Alamo v ' San Antonio; Texais, . Nelson svari Amerikance Donald Kelson, načelnik sveta za vojno produkcijo, je govoril pred konvencijo ameriških legijonariev v Kansas City ju in je dejal, da preti Ameriki dolga in strašna vojna, ki bo zahtevala od nas predvsem dve stvari: slogo in vztrajnost. Poleg teh dveh lastnosti sej 'bo moral ameriški človek na-! vzeti tuili globokega ter nepo-i pustil ji ve>?a sovraštva do v*e-' ga, kar predstavljajo naši sovražnik in zA kar se borijo, ob-: enem pa se zavedati z jasnost-, jo in neomahljivostjo vredno-; te te#a, za kar se borimo -umi. Xekson je bil strogo-re^en,, ko je poudaril, da tzre sedaj o-krog vse na,4e prwlukeije: za vojpe pot robe. Sredi prihod-; njega leta bo šlo v te namene naše produkcije. j Po mnenju Xekona, >e velik odstotek Američanov še zmi-rom noče Jiavedati, <»a miio v, vojni, ampak misli samo na' !a>tn«^ koristi, udobnosti in dobičke, itd. Temu'bomo mora-J li napraviti konec, je rekel na-( čelnlk za vojno produkcijo, ker! gotovo je, da nas čaka v :>»odoe-; nosti prikrajšanje na inarsi-j čem. Bolgarski vojaki prihajajo k Mihajloviču Xew York, 19. septembra (JIC)— Tukajšnji "PM" prinaša naslwlnjo novi«1«: Bolgarski kmečki prvak. Kost a Tedorav, je pozval 'bolgarske vojaike, naj pobegnejo in se pridružijo generalu Dražu Mi-hajleviou. Ta poziv je imel mnogo ns|>eha, ^co so Mihajlo-vičeve čete prekoračile bolita r^ko mejo in &e spopadle L zasedbenimi oddelki. Bolgarska vlada obtožuje Mihajloviča. ki je bil nekdaj v jugoslovanskem vojnem ]>o-s!ansro<"i-lo potom V P, ki pravi, da velike množine lepakov * podpisom jugoslovanskega kralja, ki pozivajo ljudstvo k odporu proti Xemeem, so bile s pomočjo padobranov jxislane v Jugoslavijo, ikjer četniaki otldelki generala Draže Mihajloviča vodijo borl>o proti osvojeval-i I>na;o Selo je bilo fILAfl NARODA' -i New T« WEDNESDAY, SEPTEMBER 23,1942 VRiMOVUIN ISM JEBR1 KOPKltŠEK in aj««*f TMtxlqjka Polili Na planlacab-^«rait«k fitr. M In DLQUE8NE DNTVK8SITS i TAMBLBfCA — Mv, M ill Za to*, cenik In cene ploM M obrnite na: JOHN MARSICH In«. MS West 42 od Street, New X«(k !| RAZGLEDNIH w Piie Anna Krasna " Kontrabant Kmalu potem, ko so bile po zadnji svetovni vojni določene meje Jugoslaviji, se je pričelo s prenašanjem kontrabant® v novo državo iz krajev, ki so prišli pod italijansko okupacija* Vtihotapi janje blaga v novo Jugoslavijo je posebno mikalo mladino, ki bi si bila rada pri--služila kak novec za obleko in za drnge potrefhščine. To je bilo tnicli povsem razumljivo, kajti razmere v zasedenem ozemlju niso bile v tistih časih zavidljive, posebno ne za fante, ki so se vrnili iz vojne in spoznali, da so odrasti i oblekam, ki so jih pustili doma, ko jih je pozval cesar v vojake, a zadaj ■pa v mnogih primerih ni bilo denarja za nabavo novih. Nekakšen tak problem je bil tudi vzrok, da sva se jaz in moj brat, ki je prišel domov i-z Ukrajine, dogovorila, dft neva s kontrabantom Najprej je bila vrsta na meni, ker braf »sploh ni imel primerne obleke, da bi šel na to pot. Sicer ga je bil krojač v trgu nekaj meril, da bi mu.urezal obleko iz nekaj kosov vojaških s-ukenj. ki; $em jih bila jaz kupila od avstrijske vojske, ko je po razsula Avstrije marŠirala skozi naše kraje.domov. Pa to je je za enkrat po- kaj glasi. Blago se je dobil-> v Trstu in v Tnst se je blio treba peljati z železnico, za ii-lv/.-nioo je bik) trdba denarja in-aa nabavo Maga tufii — mi osiroteli otroci pa nismo imeli uiii solda pri hiši. Kazalo ni torej drugega, kot ee (kje biposodi'' denar. ^ Neki fant, ki je bil že izkušen v vtihotapfjanju blaga, mi je posodil nekaj stotakov avstrijskih kron, ki so takrat bil*-1 še v veljavi, ker Italijani & menda niso bili gotovi ali bo-1'» zares ostali p>o na^ih. krajih a< i ne. S temi atotaki eem šla v Trst in bupila potrebno blago —še danes vem kaklšno je bilo tisto pisano blago, radi katerega sem doživela potem tolik' neprijetnosti. No, blago sem lepo naložila v nahbrtnik in proti večeru Tudi taki se najdejo Newyor&ki župan La Guar-dia je prejel od nekega državljana prtmo, ki navaja, da lafct-nik hiže v kateri atajruje ni naročil premoga ea zimo, k e r smatra, da bo lahko pobiral najemaino tudi tie »svojim najemnikom ne bo dal centarine toptote. Mož, tei je poslal žr*pa-nu pismo i vprašu je i *1 Ali-bomo mortali plačevati isto najemnino, de pam gospodar ne,bo dal topkate.-ta ■: LaGuardia je odgovori L na agornja vprašanje s tem, da ,ie rtkaU^dA^o v jrajiigah porta-, ve, * -katerimi bo -poskrbele 51 preprse^nje grdega izkoriščanja uajemm pv na račun ponvanjkamja p^-mu^a 4n Jrorfva-za^rfetje i» otaaovanj. Tako-, poletje j* rekel župan, je ^krajitir mpatri-jotidtto-in tudi kroto ■ in nečloveško in se ga v mestu New Ua noben način ne bo trpelo. Vsakdo, ki bi naletel na enako Države osia&a bodo poražene, od svobodnih narodov, ki svo- «j bodno sedelujeo vkljoačirvV-i ljud • stva onih dežel, ki jih je Hitler! i zasedel, kajti duh ljudstev tet dežel je o*tal «voboden vzlio i nacijskim vojakom in gesta-; pcvcem. Komaj mine danvrejete svoje hiše — premog, -so prejeli, naj upoštevajo to naznanilo in se udeleže konference v Hartley House na 27. septembra. A. P. Krasna, tajnica Zdr. slov. društev. bomo sle pogledat v I^jmHjnin, ko bomo enkrat prodale . na.; o kontral>antsko robo in ode.a'e ttsto dišečo potico, ki na io je izročila za hčer-štud -mko bogata posetniea in mlin;trica iz naših krajev.' (O usodi tiste potice in nn-I kontrail>ant^ki ismoli pa povr?:i jmtri.4 -> - - - ni več. Sedaj je čas, da se spravijo stran poletna oblačila za njihov letni počitek — iti pa* 13 aite »lasti letos, da se to delo ] dobro opravi — kajti moramo j skrbeti za to, da oblačila, traja- 1 jo inlnogo dalje. ] Skiibno shrapiti dble-ke tekom Letnega časa, ko jih ne potrebujemo, je vaižuo. ker se do- , bro drtžijo in trajajo dalje. Iz-?ilača se malo.pažnje, da bodo obleke zopet takoj za rabo in da.bodo dobro shranjene. DA NE POZABIMO NA ČE-HOSLOV.-JTJGOSLOVANSKI FESTIVAL. Tefltoče vrstice naj služijo v ponovno opozorilo na festival, kateri se bo vršil v petek 25. .septemlbra, na East 72nd Street med ork Ave. a First Ave., v korist prodaje vojnih bondov in znamlk. Kot je bilo že obširno poro-čano, bo stvar zelo zanimiva in posebno bo pri tej priredbi poudarjena narodna «tvar,.zato je potrebno, da pride čim več naših ljudi v narodnih nošah, da bo več pestrosti. Saj veste, kako se olago. Ne poeabite, da se . festival prične ob 7.30 zvečer m je torej važno, da pridete zgo I daj. Za cdl>or, ? ^Vnna P. Krasna. i : . . . - KONFERENCA imEUŽE-. NIH JTJ€rOSLOV AMEB,IČA| NOV V NEW YORKU j Uldruženje Jugoslovanskih Američanov iz New York a in o-klšce, 'bo imelo svojo redno konferenco v nedeljo, dne 27. : septembra v Hartley H5ouse, _ 413 West 46th St., New York, [ u N. Y. ob 2. i>opoldne. Ker se bodo na tej konferenci reševale važne stvari, se na . prc«ša vse na&e organizacije in j društva ter skupine, iki so članice udruženja, da pošljejo' svoje aastopjnike. One organizacije, ki ae niso pristopile k Jugoslovanskemu udneženju pozivamo,, da se nam pridržijo, ter imenujejo -SPANISH In SO LESSONS" — ščinm v 30-tih nalogah. — ŠpMskMn-jlcbka »lovnira. — Spisal jo j« R. O. • 1/ Cortina. Ta kujitfa Je |wi>oliia iii i»rar olC I*ri-krajgana. Od prve do zaduje strani je Je popolnoma ista. kot jo je pisatelj napisal in kot je bila prvotno i»l»na za vi5jo eeno. Cena je aato nizka, ker sso se izrabile prvotne tiskarske forme, iti ker je pisatelj sprejel nižjo ceno. Po tej priprosti atopnjevalni metodi rnci Corinta pomaga, o odobrili učitelji, profesorji, Sole, poslaništva in "ksportne trrdke po eelem svetn. .le praktično, priprosto in nspefino. Prodanih je bilo te nad 2,000,090 Cortipovih knjig. če vas ta knjiga zanimiva, jo lahko ha roSte prt ; KTOIGARM ŠLO\'EVIC PTBTJSH-ING COMPANY, 21« Wert 18th Street, New tork, N, y. — Oeca Je samo f^-- •5r Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSK0-$i0VE!fSKA KATOLIŠKA ^S^JEDNOT A Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki , . . Posluje že 48. leto Članstvo 37.800 Premoieiije $5,000,000 SGLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE KNA^A 127.34% Ce hočeš dobra sebi in »v d jim dragim, zavaruj, ae pri najbirfjat, pa-tU ni in nadsolventni podporni organizaciji. KKAKJSKO 8LOVKN SKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer *e lahko aavarnjeft xm wnrtnioe. ra/ne poškodb«-, operacije, prati boieani in ■ K. S. K. JKDNOTA sprejema aioike in taMke od 16. d« M. leta: »trpite pa takai 9» rojstvo in do 1«. leta pod tvoje *k*l!j*- t v K S. K. JEDNOTA iidaja najmodernejše vrate rertiflkate ae da nje dobe ed $250.90 do $5,909,Q#. Ji. S. K, JKDNOTA je prava mati vdov in sirot. Cr fee niai «ia» ali flaniea (c magoine in bogate kata1i$Ke podporne Mrgnnizaeije, po-M m in pristopi »abaj. Za pojasnila tararavainim in za rae droge pwlrobnosti ■e obrnite na oradnlke In aradniee krajevnih drnttev K. S. K: I »daste, ali pa mt G LAVNI URAD 351-353 No. Chicago Street, Joliei, jliinoia ■ ■ • ——1— ■ ——_», _ j-i— -- -GLAS NARODA" j - setmi načrtni urad, kateremu OPČeljnje Yakoff A- Yakovl^4 } poinožni ljudski kpfniea ; za , zrakoplovno industrijo, ipft tudi to protest, da ^ laliko vzpne vi^je in ga jc lažje po-! i^o^ra^tLf; * Ni vprašanje koliko bosta dali, samo dajte po svoji unooL ____ __77 T--- Domača fronta S---!- ! . Hi Pregleday in spravi v red ►ripravo, ki greje liižo. 2. Držjte .galvanizirane mreže n strehe oziroma podistresja. 3. Instaliraj dvojna o5rna in -^.ata. n 4. Obloži okna in vrata, tako ^ I a veter ne piiha skozi. ^ Pomača štednja. a 'Kcmservacijp za aimerisko d Iružino naj začne doma. Okolo s liže je miste^' jlno prilik za šted ji »j«'- 1. H»e jnorajo biti opleskane k I a »e zavaruje les pred trhlje- t< ljem in guijanjem. S tem se la »osto tudi izognili dragih po- v jravil ki v bližnji bodoČHOstirC norda isploh ne 'bodo mogoča, d barvajte in pleskajte, samo v >uhem vremenu ter v tempera- I uri nad točko zmitznjenja. 1 Xfe»žite galvanizirane mreže r dobrem stanju? s tem. da jih rsako leto enkrat na tenko o- i oleiskate. Bakrene mreže tega 1 ae potrebujejo. . . Jr 3. Nadomestite vse pomanjk- i fjive pilašice na strehah da ne 1 fxxlo paSčale in da se prepreči i iafjni kvar. Zamašite dobro trse spoje in odprtine, koder bi t ^o mogla spuf^čati voda ali ] mrzla garpa. Pregledujte vse < pipe, cevi. žlebove, odtoke do- i ževnioe itd., in sicer v rednih » presTedkili. Popravljajte spro- 1 ti in takoj vse razpokline v 1 plasteriu ali cementu zidov. 1 4. v. Spravite jih stran 1 od vrta, oe le mogqoe pod «tre- J ho. ' l5. Nove tgi-adnje naj bo le r-im manj mcngoče. Dozidave in popravila morajo čakati, dokler bo zopet andr. Amerika prav sedaj potrebuje (gradbeni matenal za mnogo važnejše svnhe. . 6. Vse ©evi za vodo in plin naj se redno pregledujejo pipe za toplo vodo naj «e izolirajo, tako da ee ne izgubi dragocena toplotna energija. T. Sploh ravnajmo se po geslu — troši čim manj, vporaib-ljaj čim manj, trati rim manj — in štedi čim več. Kako naj pomagamo FBI. " Redarji ne morejo biti po-v sold," je rekel Bdcar Hoover, ravnatelj federalnega preiskovalnega. urada (F®.). 4'Ame-rikanci pa so vsepovsod in. ako se ravnajo po nekih enostavnih pravilih, bo sovraižnik ©labo naletel, ako hoče kaj začeti.'* Pravila so: Naznani takoj najbiižjemu FBI uradni vsako osebo, ali vsako vam osebno znano počen jan je, ki bi utegnilo biti nevarno za Združene države. Nikar ne poskušajte sami presoditi vse informacije. Najmanjša podrobnost utegne razjasniti kak slučaj, ki ga FBI preisku je od obali do obali. Tisoč porolčil utegne biti nevte-meljenih, ali poročilo št. 1001 utegne zlomiti zaroto vohunov. Nikar ne posedajte vmes. da ibi igrali vlogo detektiva. Vaša akcija utegne biti v kvar in vničiti mesece preiskovanja Ne jezite se, ako se vam zJdi, da se ni nič storilo po vaši o-vadbi. Dfostikrat je boljše držati take osebe pod nadzorstvom, dokler se dozna, b kom občuje in kod se giblje. Nikar se ne obirajte na prazne govorice, niti ne prenašajte jih. Govorice in čenče so najmočnejša orožja sovražnika v psih ologičnem vo.iskovanju. naperjenem proti civilnemra prebivalstvu. Nevtemeljene govorice povzročajo škodo nedolžnim ljudem in obremenjajo FTBI z nepotrebnim delom. fNe sifniniči samo za to ker kafe človek krm tuje ime. število izldajaMtih inoeemcev je majhno. Zatiranje manjšin je zarejalil&ce za petokolon*še. Shranite dobro svoja poletna Dipevi postajajo krajši, vreme postaja hladnejše in poletja i i I Kanadski Vestrni Poročila ii raniOi niuelbin, kjsr bivajo in delajo »ovenci : ' ['O- t i "i ft V Kanada prednjači vj jasnosti vojnih poročil I VAŽNO FRANCOSKO PRISTANIŠČE DIEPPE Novi upori v Indiji Vesti iz Bondbaya, v Indiji, ee glase, da so v raznih krajih zopet nastali nemiri. Najlmjši izgredi so menda bili v Agri, kjer je množica navalila na davčne urade, ter zažgala rekorde. Ravnotako so bili precej liudi nemiri v Ahqaed-atba-du, kjer je bila podtaknjena bomba na križišče železnice, ki pa ni napravila posebne škode. Vlada j? medtem ofojavila odredbe, po katerih je bilo me-sto Kuhlina kaznovano z globo 30,000 rupees,, (indijski denar) zaradi težkih poškodb, ki so 3 'bile tekom izgredov prizadeja- 1 ne' postnemu poslopju, železni- J ški postaji in brzojavnim ži- * cam. _____ i i PREDSEDNIK OIO V KANADI ( Ob priliki delavskega kon-' { gresa v Ottawi, je tamkaj go- i voril Phillip Murray, predsed- 5 nik Kongresa iudustrijalne or- ( gauizacijo ameriških unij,'ki je 1 kanadske delavce pozival, naj 1 nikar ne oklicujejo stavk, ki lahko škodujejo koristim njih 4 dežele v vojnem času kaikor tu ; j di njih lastnim družinam in de- « : lavs&im unijam varnim. J>ejal < j .je tudi, da eo delavci v Zdru-' I ženili državah spoznali, da ne . 1 sme biti razdvojenosti, ter nted- J st boj nega črnjenja in zlorab- 1 jljanja. ako hočemo zmagati v j tej vojni. . j j Murray je poudaril, da de-! i lovstvo mora ne zgolj vršiti svoj del dolžnosti ^ tej vojni, ampak mora tudi igrati požrt-jvcvalno vlogo, če hoče, da bo-i demo po vojni še imeli v naših ■. deželah delavske unije. Izjavil je dalje, da delavstvo ddbtva čim dali je mogočnejši glas v vladnih department ih, ter celo v administraciji sami. —--!—-"- NIC VEČ ČAJANK V KANADI [Vladni organi so opozorili - kanadske žeitf&e in gospodinje. 1 da se bodo morale odvaditi pri- - jetne navade popoldanskega > čaja s sladkarijami ali peci- - voau. To je potrebno, da se . prihrani zaloga čaja, kave in ? sladkorja za rc> nujne potrebe.1 — - Francosko prigtanišee Dieppe, ki .so ga ne davno napadle kanaidske, angleške in ameriške čete. • - — - « » .» . ^ V » « ' „• „ - l, ■ ■ Kanadske izgube pri Dieppe naraščajo 1 postajo in baterije, ter jim pri- \ zadejali velike i^ube v moštvu' in zajeli precej vojnih ujetnikov. Potopili so tudi eno nem-' ško ladjo in drugo težko poškodovali, da je bila najbrž končno izgnibljena. . Največja zapreka in napaka je bila v tem, da komiandos tretjega oddelka niso mogli spraviti svoje sile na kopno, ker se zapletli v boj z nacij-skim pomorskim oddelkom. Ta cckleldfc je bil določen, da uni-či nacijske obrairfbne. postojanke pri Hernevahi. Kraljevi kanadski regiment, katerega je tudi zadrževalo bojevanje na vodi, je bil 20 minut prepozen pri Puitsu. Kot posledica te-pa se je naredil dan prej, ko šo bili napadalci vsi pripravljeni za enoten napad in kritje pred nen^k'nni obramibnimi napadi. Iz toga razloga so pači ji rano v jutra prizadeli temu ragrmentu precejšnje izgube in sicer na obali vzhodno od reke IV.Vrrjnes. BOJ S PODMORNICO. (Kanadska ladja, Assiniboine je potopila nemško podmornico po dalj časa trajajočem boju, tekem (katerega je prišla ladja tako blizu podmornice, da je ena botiiba, ki so jo z ladje Hpustili v globino pod podmornico, zadela spotoma podmornični krov, se nato sko-talila ob strani v vodo, kjer je eksplodirala. Podmornica je baš pred prihodom ladje, ki je bila del konvoja, potopila eno ladjo konvoja. Ko je bila potopljena ena podmornica, se je kmalu prikazala draga, a se je naglo spustila pod vodo, ko je Assini-boine namerila vanjo svoje topove. Hrugo ju o so zopet opazili zasledujočo podmornico in se je zopet spretno »krila, ravnotako se je prikazala v bližini konvoja podmornica proti večeru, a si oči vidno ni upala blizu. {Ladja, ki je potopila podmornico, je bila nekoliko poško dovana od strelnega ognja, ki ga je nanjo namerila podmornica, en mornar je bil ubit in 13 dragih je bilo ranjenih. I ADVERTISE in "GLAS NARODA' VELIK ANGLEŠKI BOMBNIK za napredclk v svobodi — borba za svobodo pa je potrebna, kadar je ogrožena. Bodočnost vaših otrok in njihove sreče leže v terri vprašanju. Vi sami morate odločiti danes da-li boste jutri svobodni, ali pa la&ki, oziioma nemtški sužnji. Vi morate sami odločati o svoji usodi za eno, dve ali tri stoletja. Ne .pozabite nikdar na Radičev , na«k — glej vedno v bodoč- , nest. Radič vam je tudi po- , vedal, da sq zgodovino nekoč ; sicer gradili vladarji, zdaj pa jo piše narod. Nas kmečki narod, hrvaški delavci in mešani, katerim je treba sezidati novo svobodo,, a zato se zanjo boriti že zdaj. -e JZ ZASUŽNJENE JUGOSLAVIJE (JIC.) — "Naue Ordnung" javlja dne 14 julija, da bodo .v Beogradu zaprli dne 11. avgusta 122 pekarn. • *'N a Bratislave I peresa dne 27. julija, da je hr-va3ki minister industrije in tr-jgovino oanejil prodajo goriva. ; V«aka rodbina »bo .čmela kupiti i kuibične metre lesa in 2;000 kg premega. Samici dobe le en kubični meter lesa in 1.000 kg > premoga. Tudi uradi in druge ■ javne ustanove, ter hiše kjer • je centralna kurjava, dobe natančne predpise glede 'kuriva. i Pred vsalko dobavo mora kupec - podpirati izjavo, da nima no- > t enih a.alog lesa ali premoga. * "Dopau Zgitung" javlja iz j ga^r«lba d»e 1§. jslija, da je izšla je nova knjiga v an-gleščinl o življenju ameriške divjačine pod naslovom mmm WHD LIFE poglavnik izdal naredbo, da morajo dijaki vseučilišča, ter gospodarskih in trgovskih višjih šol vstopiti v obvezno delavsko službo. • Isti list javlja v svoji številki od dne 31. julija, da je poglavnik po set i 1 mesti Postojni-/ ca in Doiberlin, ki eta v bojih zelo trpeli. Razdelil je ob tej priliki mnogo odlikovanj. Tuidi poveljnik nemških čet general Stahl je dobil svojo medaljo. \i Rojake prorimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je nun le priročno V knjigi Je natančno popisano življenje posameznih bivali, Hrefih n« suhem, v morja in v zrak«, -tako jda bo vsakdo, ki ljubi naravo in njeno pestro živalstvo, knjigo bral * velikim zanimanjem, ker bo v njej naSel marsikaj iz življenja divjih živaM, kar mn doaedaj Se ni bilo znano. Prvotno je bilo nameravano to veliko delo izdati v l*?tih knjigah, toda je slednjiC izšla v eni sami knjigi, ki pa pri vsem svojem skrčenja prinaša POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AMERIŠKE DIVJAČINE. Knjigo bo z užitkom bral l«vec. ker navaja in popisuje vse živali, ki jih je-dovoljeno in prepovedano streljati; mer, ker so popisane -živali, ki na polju koristijo ali Škodujejo ter slednji« ribi*, ker so v knjigi naitete V81 HIBE, KI ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH. Poleg poljudnega popisa in pripore dovanja vsebuje knjiga SS7 SLIK (fotografij); 6 slik * naravnih ferah. v velikosti cele strani, ter ima 778 strani. Velikost knjige jeJit hrfev Knjiga opisuje sesavee, ptiče, ribe, Id-«e in živali, ki so ravnotako na »obeti« kot v vodi doma. —-Vezana je v močno platno i zlatimi črkami. POMISLITE, TO KNJIGO LAHKO DOBITE SEDAJ ZA CENO: Sedaj »3.M . Naročilu pošljite .... KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 W. 18th STREET, NEW YORK, -:—1 Aagioški boiUbuik, M xiositj ose^i to® bpgib, na poletu pad ^ontre^lpj®. STEVEN OHZSSOLD O OD J, PORU HRVATOV V JUGO- » SLAVUL 1 {JIC.) — Angleški publicist ] in .pisatelj Steven Ohishold je j gavoiil na londonš&i radio postaji v srbohrvaščini in primerjal bojo na Hrvatlkem z angle- * ško narodno rervohjcijo pred 300 leti, ko se je narod pod vodstvom parlamenta uprl proti ' kralju -r- samodržcu in njegovim pouia^ačem. . Kakor takratni angleški kralj vodita zdaj Hitler in Mussolini «boj za temelj svoje stra- ' hovlade. Tudi modemi diktatorji bi hoteii neodgovorno zapirati soditi in kaznovati, ple- . niti in pobirati davke po svoji samovolji. Hitler v Nemčiji• Mussolini v Italiji in judež Pa-velič na iirvalškean. . "Naš narod je pred 300 leti zahteval svqjo sv-ofbodo, kakor jo danes zahtevajo IJrvati. Tropa reakcijonarskih ijskorjišče-valcev se je vgnezdila v volilnih mestih, ter zda^j pleni kmečko posest, si lasti tuje imetje iip bogati od dela dtugiih. j Favelič, ki govori o "veliki Hrvatski" je svojo^eiuiljo le Se Ibjlj podvrgel tuji peti. "Vsi I pravi sinovi hrvaške zemlje ga i mize in prezirajo in 'bi ga bili, i že zdavnaj strmoglavili, ako ga ne ibi aciii'li nemški in i-talijan-j ek bajoneti. i Toda vsak Hrvat ii>ui v svojih rdkah tajno orodje. Vsak krnet in celo vsaka žena in o-trok morejo,zavihteti to orožje — odreči pokornost svojim, tla-čiteljeiu.in preprečiti izvrševanje njihpvih ukazov in ujibo-vih stremljenj. 2daj je čas s^a delo. Najmanjši nered v Pa-veličevem delokrogu iz^o^e največje teijkoče. Njegova je-je le odi&ev Hitlerjeve jeze. Boriba je naravni pr^K^j n u v »1» iSodee jpo poročilu iz OttaweJ Mavi Kanada dober in posne-j mauja vreden zgled vsem za-' veznihikiiu držuvmn s tem, dal ilaje ljudstvu ja»ne in kolikor j Ukogoce točne in neokrnjene^ vesti o tem, kar ne dogaja na fronti in doma. Prav lahko eej reče, da Kanadčani dobivajo novice, kakršne hočejo imeti in* tukli priiiKwiui pojiienila glede vojnih dogodkov tu in tam. Tekam -zadnjega tedna je časnikarska uradna slu;žba obelodanila polne vesti o potoplje-nju na-cij>ke podmoraice po rušislcu Aissiniboine In o izgufbi pateoliU' ladje Raccoon in ladje < TiarJotteti AVn. iPoročila o izgubah pri na-niadu na Dieppe so bile podane, kakor so bile s proti ugotovljene, ravnotako je b ilo poda- no v pet tisoč botedali opisno ] poročilo o tem naj>adu. O sodelovanju kanadskih letalcih -škndronov pri bomAjar- e diranju Neiulčije, je tudi vedno \ podrobno poročano, kakor so | h talno in točno podane vesti iz drugih zavezniških front. Rezultat te odkritosrčnosti vlade napram ljiuMvu se kaže ( v voejem zanimanju ljndi do ( dnevnih dogodkov v vojni in doma. Ljudje vedo, da se k a- 1 nadski časnikarji nahajajo povsod. kjer so kanadski fantje, ' ter da vestno »lede po teku vse^ ; tra, kar je važno za ljudstvo • doma —*du kRiiadeki časnikarji so šli tudi v Tfieppe in dva '' sta pristala na francoskem obrežju in tako opazovala napad z lastnimi očmi. IZLETNIŠKI PARNIK SE JE POTOPIL. Piknik, s kateiim so proslavili izvršitev vojnega kontrak- k ta pri Midland Foundry and r Ataiohine Co. v Midland, Ont.,'ji se je žalostno končal v Geor-ič gian Bay,*ko se je 75 čevljev'h dolgi izletniški motonii čoln j: naenkrat nagnil, se stresel in d potopil. Na čolnu je bilo 41 s mož in bati se je, da jih je 24 n utonrlo. . Med pogrošaniiiu je tndi B. Corbeau, ravnatelj topilnice, ] čegar la«st je Ml čoln in je bil { pri kumdju, Elmer Shaw iz. .Midlanda, predsednik družbe* j je bil rešen. . \ < Prvotno je bilo naznanjeno,': da je utonilo 25 mož, toda po-! i poldne so našli Stewarda Cheet 1 hama živega na Beau sole il oto-' ku. So še tudi nepotrjene ve- \ \ -ti. da se na otoku nahajajo še trije drugi izletniki, ki so se rešili. . i 1 "Med on mi i, 'ki so se -re&iili, nikdo ne ve natančno, kaj se je • zsgodi lo, kajti .na enkrat -so pad 1 i vsi v ledeno mnaJo vootom svojega zastopstva pri francoski vladi v Viomibne na-! pade, piše nek nemški list takole : 1 "To ni več vojna. To je uni-! čevanje. Apokaliptične prikazni se pojavljajo pred očnri in delajo vtis, da strahote sodnje-ga dne ne lporejo biti straš-j nejše nego je to. j ' ''Priznavamo, da nemški . prebivalci niso bili pripravljeni mentalno na te vrste voje-vanje, katerega sedaj doživljajo nemška mesta. Rostok in Lubek sta doživela presenečenje, toda imeli smo čas, da smo -e pripravili v&eeno, ker vedeli smo kaj nam je pričakovati. "Navaditi se moramo, da ne bomo dali na ftvari, ki jih la-; stujemo, takorekoc nič, ker ne j vemo kdaj nas zadene nesre«5a. i da moramo pustiti vse in oditi, ali pa oelo izgubiti življenje." KUHARSKA KNJIGA: j a m/mm. Recipes §f Ali ; Nations ! .(V angleškem jeziku) j RECEPTI VSEH NARODOV j Stane samo j ^Knjiga je trdo vezana in ima 821 atrani"^l< Recepti ao napisani ▼ angleškem jeziku ponekod pa so] tndi V jeziku naroda, ki mp je kaka jed posebno v navadi] Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za^ kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izveilgati in< izpopolniti. ^ * j pri KNJIGARNI SLCWENIf! PUBLISHING €0, «16 W«rt 18th Strwt Hiw Tor^ H. T, Kako«- je razvidno iz zadnjih številk glede izgub, ki so jih utrpede kanadske čete, ki $o se udeležile napada na IHeppe, je bilo rit apno število kanadskih vojakov poelanih k Dieppe 5000 in d teh je bilo 3,367 ubitih, ranjenih in pogrešanih. . Obran^bni minister L. J. Ralsj i ton je dejal, da jo bila cena te-' ga uapakla velika, toda izkušnja. ki tso jo s tem pridobili združeni narodi glede invazije evropskega kontinenta, je zelo važna za program ofenzive, ki ho prišla v bodočnosti. 'Ralston je svojo poročilo '■■■ 11 f • ' *« i V * ft r . -—-... (t t ■> i •. * A f 4r« WEDNESDAY, SEPTEMBER 23, 1942 fRANOYUIN 1*1 TRUE RODOVI Dogodki iz Dekdanjih dni. Spisal: ENGELBERT GANOL 94 ZANIMIV NEMŠKI DOKUMENT Nadaljevanje —--- u 10. julija do 30. avgusta.' Za to doibo so tu navodila samo , za "delo" na StajeiskeaiL Iz-' l seliti je treba '25.000 nadaljnjih V Slovencev. Rets venu> iz poro-! .. čil, da so v juliju in avgustu ' dovažali v meljsko vojašnico . tisoče in tisoče kmetov, delav- Jt cev Ln nižjih uradnikov, obrtnikov in tako dalje. Sobe in n kleti so bile tako natrpane, da -«-o vse navzkriž ležali moški in J! ženske, fantje in dekleta, otro- ^ ei in dojenčki, zdravi in bodni.',. Odvažali so jih v Srbrjo, \ A Bi*»no v Liko. med tem do- i-} važali nove v Mjelje. Mnogo so1 jih izselili tudi iz ljutomei«ke okolice, iz ptujske, iz celjske', naravnost v tujino. Skupaj JJ jih je bilo res po vsem videzu | v t eni času 25.000 kakor nava-1^ ja ga-.taipovski zapisnik. » Glede žandarjev in uradni-kov je rečeno, da imajo biti po-',^ klani na Hrvatsko v zagreb- .. ško taborišče. Glede tega naan J .je znana opazka v nekem po-'™ ročilu, da je bilo na Jlirvat*kem , spn a mnogo slovenskih urad- . nikov, ki so bili primorani slu-'™ žiti "neodvisni" v ra2mih pi-'Z3 sarnah. ali pa stradati, dasi so f' v srcu odločni Jugoslovani. Po? C zneje so bili mnogi odpuščeni' in iso prt rjavili po Zagrebu,1J cziroma ee pridružili Mihaj- . lovrčevim, četam. j l.)a jjo morali Srbi izprazniti! zagrebško taborišče za Sloven-' oe, je tiKli umevno. Saj so Sr- ni be iz Hrvatske čimprej o(h>ra- ^ vili. t1?1 Od 15. septembra do 31. o k-' bobra. — V tem eatsu je treba I>o tem zapisniku izseliti iz Sta-'?1 j trske nadaljnih 05.000 in sicer skozi liajhenburški "Sammel-! lager" za kar je v slovenskih ^ poročilih tečen izraz: zbiralno !.( taborišče. . j Tu imamo opraviti že z izse- n! lje van jem brežiškega in krškega okraja. Vse prilieno čc uje- V lna. Število je bilo res nekako toliko, saj sta oba okraja sku- ** |>aj (štela nekako 50.000 pie-bivalcev. Nemci so pa v teh o-krajih sicer nekatere pustili, če 71 ravno ne veliko, zato so pa po-searli deloma tudi v litijski in n Šmarski okraj. Vemo tudi iz mnoscih poročil, da so morali ti siromaki večinoma skozi Ra/hortburg, k.>er je bito takrat P v samostanu trapistev zanje ^ pripravljeno "zbiralno tabori- d «če." J a} iz Krškega so izse- 11 Ijenei odhajali naravnost na ^ vlak. t< Ne ujema pa se navodilo 1 v zapisniku jrlede vprašanja. I' kam se imajo poslati ti izseljenci. Sicer nismo popolno-|fc ma prepričani, da smo brali c prav, toda zdi se, da zapisnik 1 pravi: na Hrvatsko ... T Iz mnogih poročil pa vemo, v da so morali v resnici iti v! ^ Slezijo in še drugam v nem- t ški Rajli. Kako naj si to spre- ^ menibo razlagamo? 'Zdi se, da ni težko. Vemo namreč iz razniih drugih poročil, da so pm otno res mislili msp slovenske izseljence pre-.' peljati na jug, torej v Srbijo in i na Hrvatsko. Toda ko so vi-> deli, kako so se Slovenci lepo .1 sporazumeA-ali s Srbi in jugoslovansko usmerjenimi Hrvati, i je prišlo drugo povelje. Ne več ua jug — na sever s temi trdo- - vratnimi Slovenci! Tam gori - med trdimi Nemci ne bodo mogli delati »škode ... I Tudi glede ča&a se skoraj vise ) ujema Znano nam je, daje po- - vel je za izselitev brežiškega in 1 krhkega okraja iašlo dne 20. rktcbia, izseljevanje je pa tra-1 jalo nekaj dni v november, da-. si bi bilo moralo biti končano , s koncem oktobra kakor nava-, ja pričujoči zapisnik. Da se - ni začelo že 15. septemibra, je , zato. .da mogli ljudje po-' e spraviti pridelke. . Kaj pa "Oau Kaernten" v( , tej ddbif Zapisnik navaja, da 5. mora v istem času -zapustiti . 80,000 Gorenjcev **vojo rodno! 'grudo iu iti v tujino. Vsi hi- morali skozi Št. Vid v Srbijo. ^ | To se pa ni zgodilo, vsaj ne v dobi od 15. septemibra do 1 konca oktobra. Spet nastane J vprašanje: zakaj pa ne? Za odgovor se moramo zate- .. či k drugian poročilom. Neko taiko poročilo iz Ljubljane, ki ~ je bilo odposlano sem, oziroma ~ v London, jekako zadnje dni 1 novembra, ugotavlja, da so Go-renjee nehali izseljevati, ker jim je -zmanjkalo prometnih ~ eredstev. Vsa poznejša poroči-ila pa vsaj mimogrede dostav- "" 1 jajc : Na Gorenjskem se izse- "" lljevanje še kar naprej vrši. — Iz tega bi se dalo sklepati, da ~ so Neinici glede Gorenjske u-, krenili nove naredbe. Namesto izseljevanja v masi v tistem ™ kratkem Času naj se vrši pola- ™ gnma in raztegne na daljši čas. " kakor bodo pač. dopuščala pro- " met na sredstva. Morda so tu- > fdi malo popustili od števila 80,000. češ. rndd tem se bodo ljudie prilagodili in se polagoma — poTiemči-li . — I Točna je tudi opazka glede f duhovnikov iz Goren>ke, d« [imajo oditi v Srbijo. To se je A: zsredilo, pač pa mnogo prej. nego v ča?u od septembra do ok-I tobra. I Glede 30.000 Siibov, ki .so na /tem mestu omenjeni,, je težko ft dati razlago, ker večina spremljajočih besedi ni čitljiva. Nekaj .cledečih zapiskov ni mogoče razvozljati. Zdi se, da gre za navodila, kakšen red naj bo v taboriščih. Tcda to 1)1 .ie zg-olj ugibanje. Pač pa je lahko brati zopet o .100 duhovnikih. da naj «e sestavi o njih imenik v desetih dneh, pričenši IS. junija in sicer posebej za cvetne duhovnike, posebej za G< redovnike. Tiste, ki hi ute$rni-li biti najbolj nevarni (komo?) naj posebej naznanijo (najbrž « stražniki.) Da bodo stražniki vedeli, kam, poročati, so jim ^ dali tudi Številko telefona in I posebej naročili, da je treba klicati v-^ak dan o*> pol dvanajstih. <**e gre tu samo za duhovnike ali za v^e netnike skupaj "e ne da ticot^viii k«T- jo epet nekaj besed nečitljivih. Druga stran. ■■ X><> 10. junija je bilo treba zlasti o žandarjili, financ-arjih, policajih in dacarjih dognati., kako je ž njimi. Natančni po-l datki morajo priti. Posebno jej treba na novo preiskati podatke o političnem ndejstvovanj\i ■ teh uslužbencev v Jugoslaviji.' Tako naroča gesdapovski zapisnik na tem mestu. Res vemo tudi iz poročil, da I so Nemci skušali te uradnike 4 obdržati v svoji službi, ako le " mogoče. Vsaj za začetek, ker jeni bilo mogoče naenkrat vseh 2 nadomestiti s prrvandranci.j • Se le polagoma so začeli tudi 1 tem stopati na prste in jih od- '< slavi jati iz služb, če v=o se izjavljali za Slovence. . * * * J Zdaj sledijo navodila, kako - istotako sestaviti listino o že-i lezniiča!jih in voznikih cestne - železnice. Napisati je treba pora. sabej delavce in profesijonalce.. .- Potem pa posebej nižje nastav-o ljence. . Kako pridejo tu noter konduk i, torji cestne železnice, je težko č reči. Vemo, da na vsem olcupi->- ranem ozemflju ni nobene cest-'i ne železnice, £aj jo je vsa Slo-k venija zmogla le v Ljubljani, Ski pa ni padla pod Nemce. To-' e da nobenega dveftna ni, i»ko naj naredijo zapisnike o "Tudi nebo se razvedri. Oblaki, iki se zbirajo za gorami, hipoma pri {riti v a jo nanje, \>e je zopet Črno. Strela si ižče j»ot i is! e dingače." "Ničttiu: ne moremo trditi, zdaj je tako in tako ostane, «ili pa: jutri bo s v Gorjance |x» drva. najprej pregleduješ voz. pretiplješ c-m in t>je in ročice, če je vpe dobro in zdravo. Vse je dobro iri fldravo! Alo. — le pojdiano! Nalagaiš, nalagaš, naložil — hi! — zdnj-le ]>ojdimo ]^roti doiiku. Kolo zaškriplje, os ].HK*i, prelopni kakor šibica — a ti se praskaš za ušesom, češ, £:aj bo.' Glej, in tako .rc- tudi z nami. Vs»e je lepo in pii-pravljt no, da ne more izpcdleteti. A na rame navali peza. življenje pritisne, in ko hočeš naprej — lirk! — noga ti kteone \ kolenu, padeš ]>od pezo, pod nevidno nvočjo. T.-fko vam jHJVvm, možje, mlado gosj>o potare ta skrita pe/^ ^Tajskih zidov!" Tako iso tnodrovali'mozje. a Jellka je mislila drugače. liilo ji je lepo in dobro. Friceta ni S abljala z doma nobena dreržiba. Oče in žena in hči so mru bili vse veselje, vsa dniščina. Zato se Jelka bala povrafka v ZH^-.eb, ker je poznala moževe >lal>osti. Nnjrajše bi ostala tu. . "Kar pri meni estani " jo je prosti istari Zavinščak. * * Rad a bi ostala, a dolžnost me kliče z možem." ;e odgovarjala. . lk>pust je potekel-in Frice je moral nazaj. Tudi žena in N.-idina sta odlšli / njim . • * ♦ "Na -kmetih otrpne človek in iHMlivja," si je mislil Frice. ko j ■ stopafl ]>o zjiigrebškl ulicrfb. "Tu mi zopet svobodno dihajo ]>if-i. Ko hi ostal tan&aj še dalje časa, bi se saan j>o-kmetil, in morda bi mi ugasnila želja 1» mestnem življenju. J'a saj tako se tudi zgodi rlej ali prej. Zato pa treba živeti, dokler imam priliko." Življenj^ je zato, rugega pomena nima. To kratko d<»lw>, ki jo Človek živi na zemlji, mora izko-riščati sebi v prid. Satu it prvi in zadnji. Tisti, ki pridejo za njim, naj s povutgajo, kakor jmkaže l>olje, da izrabijo to krafko ]»ed časa. Ni moževa naloga, da bi čepel doma za pečjo in pestoval otroka. Ljubezen čuti do njega, a t< ljubezni ne more kazat i ^ tako mehkobo, s takim pootroče-i^ein, kalkor to lahko stori žena. Mož čuti to ljubezen, jo skriva v srcu kot nekaj tajnega in svetega, in zato je njegova ljubezen morala biti globlja in iskrenejša nego materina, ki se izpričuje z ljuiblkoyanjem. in bož;injeim. ki je torej bolj zunanja, zato površnejša. p3it\ f jša. Nio žstori svojo dolžnost, in iS tem je opravljeno njegovo delo. Ciste toke mora imeti oficir, je dejal njegov polkovnik. Njegove roke so Čiste. Sanja, zato povnšnejša. jrfitvejša. Mož stori svojo dolžnost., in ponarejenih pismom se je zagrešil proti svoji oficin.-ki časti. A to je bilo tako malenkostno in tako potrebno, da je bila le dolžnost nasproti lastni časti, da se je poslužil tega neznatnega prtstojpka. Od tedaj je nrinilo toliko časa, da je že vse pozabljeno, kakor .-e nikoli ne zgodflo. Zdaj stoji pred njim življenje, a 011 ga ne sme samo gledati, temveč tod i uživati ga mora. Sedanjost mora izrabiti, ker pride bodočnost s svqjimi zahtevami, ki ga odtrga od V(«ele družbe in vrže v samoto, na očetovo me to. . Tako je umeval Price nalogo življenja, in to inu je pri-jttlo. Zopet je bil 1 n glasu veselega, ponosnega častnika, ki so 11111 dostojanstvo in pri v ice stanu več nego vse dnugo. . Jelka je trpela in 's'- privadila. Ni pogrešala nol>ene dr užbe, ker je imela vso sv ( jo srečo vedno pred očmi. Na-Idla je, ki ji je sladila življenje. Njen boter, stari oče Mihajlovič. je naložil za Nadino ta-Koj ob rojstvu v hranilnico precej denarja. Knjižico je izročil Pricetu. Povedati mu je hotel s tem, kako naj ravna s svojimi preostanki. Tega pa Frice ni hote* razumeti. Kadar mru je zmanjkalo denarja, ga ie vzel na Nadino knjižico. In tako ni bilo treb.i niti proti koncu met-eca ostajati doma. Radovedno se je kcpraševala Jelka, odkod dobiva Frice dinar. Zazdelo se ji je, in ustrašila s^ je te misli. In kar naravnost .ie »ekla možu: "Nafchnin denar zaprav-Ijač?" Preseljeno jo je poghtial Piice. "Kako to veš??'* jo je vprašal. "Xatanko vem. In si am te bodi!" In bilo ga je srarrf, A hotel se je opravičiti. "Od tebe ni dobiti krajcarja," je dejaft. "In človek rabi, ker *>o izdatki verity večji nego dohodki. Potem pa ta ma-1 k-nkost. Nadina bo im^Ia dovolj, saj vendar zanjo hraniš >-vtj denar. In čigava bo dediščina po mojem očetu, ako ne njena? Pusti nii vendar- malo življenja. odila iz hkše." _ **Lej) oče «i, to moram priznati"! "Najprej s««m oficir, ;».te^n p ide šele drugo. Živeti moram svojemiu stanu primerno. In niknikor ne morem, dopustiti. da bi nve pomilovalno uledali ljisdje in majali z glavo." Po odhodu Friceta. Jelke in Nadine je bilo v Zavinščako-vr m gradu pusto in <"olgočasno. Vse je bilo prazno, kakor po pogrebu. Stari ZavinŠčak ni imel nobenega veselja. Hodi! je okrog in iobil gn nikjer. Vw» jc bilo prazno kakor po T^enkinem pogiielm. Prehlad i l se je m je >»čel l>olehati. Nikamor ni smel in ni mogel iz gradu. Žab> tno mu je bilo, da bi najrajši uimrl. Saj je /a' čas, tla pride konec. T>oigo je bilo življenje, skit>i, l« žav. brikosti 7>olno, zdaj naj pride počitek. Uredil je vse, Ja bi ne 'bilo nič zmešnjav ako res pride smrt. Ako pa ozdravi, je členil, da pregovon sina, naj pride z rodovino domov, ker je njeanfti očetu, d o vol; vsega. Za«tavi naj Frice. kjer je 11« hal okV. Tako je prebil vtso zimo v sobah. . Pomladno solnce ga je pregrelo in mu vrnilo okrepilo, zdravje. Nič ni bilo hudega, bil je samo hud prehlad. Ko se je čutH dovoij trdnega. odpotoval k sinu. da se domenita. (Nadaljevanje prihodnjič.. ■MM Slovenske Knjige LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v nase domove, odprimo ji srce . . . (Finžffar) POUČNI SPISI AXULE&KO SLOVENSKO BERILO (F. J. Keni) — Zvezano Ona U - Bodo« driavljanl naj n.r^jja KnjUieo — -HOW TO BECOME A CITIZEN OK THE t'MTED STATES" V tej kojlgi no raa izjasnila ln »a bon i ca nawljvurv. Cena 35 cmtov DOMAČI ŽIV IN O ZD H A VNIK Hplftal KraDjo Dn«ar. — 278 Rt rimi. Trd* rn. — 2*4o kori<*tn« knjiga za rsakepa živinorejca; <>!>1« racuih Imlezni !u t Filozofska zgodba (Alojz Jlraaeh) Na različnih potih (Frane Frtsrh) Verne duie w rirab (Prosper Miri me) Knjiga je arojevraten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je r trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem •lovaoatvn do današnjega dne. Knjiga Je verno mrcalo naSega tfvljenja ln trpljenja. in kdor jo prebere bo vedet o Slovencih več kot mu more nuditi katerokoli naAe zgodovinsko delo. IS POGLAVIJ — 413 STRANI V PLATNU VEZANO Cena s2. Poitatos plačana ■■■■■■■MHNMBPnJHMIMIMtPRSrffr' r" ;"" '■■% Po 75c zvezek BelfecM- (Artor Bernede) Po strani klobuk (Daaslr Polgel) Po $ I zvezek Veridiens (Pater Kajetan) Radarska balada (Marija Majerjeva) P Ing vinski otok (Anatole Frane«) Po $1.50 zvezek Zločin ln kazen (P. M. Dostojevski J) KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216-West 18th Street New York City Molitveniki ▼ krasni vezavi importirane iz starega kraja... Slovenski molitveniki: KVIŠKU SRCE — (it. S65) 2% x 3% lnčev — 224 strani v belem celolida Cena 75 centov KVIŠKU SRCE—etv. 415 2% z 8% lnčev — 224 strani Cena 75 rento v RAJSKI GLASOVI — (tt. 4«) 2Va x 4 1 nCev — 259 s trail vstevil Sv. Krliev Pot Cena RAJSKI GLASOVI—415) X 4 inčev — 255 strani vstevil St. Kriier Pot Cena $LM | NEBESA NAS DOM — (it. 415) 2% x 4*4 Inf-ev — 384 lnčev Cena 75e SKRBI ZA DUŠO (M. 416) 8 x 4*4 inčev—512 strani Cena $1.73 NEBESA NAS DOM—(J4. 415) 2% x 4Va InOev—384 strani Cena 75e (Ker se nam je posrečilo dobiti te molltvenike po aeio nizki ceni. Jih tudi moremo prodajati po *orl o znaCeni CATHOLIC POCKET MANUAL v fino a to Je vezano......L— Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y. t "'•drugih skupinah." Za waike-l pra je treba po Izvedet t vsaj to. I te je 4Ikoamtniiat" ali "sovražen do Xtrawv." Xa pr\~i pogled je ta razdelitev "čudna. Mislil bi človek, da bo kafe konmni«t prav gotovo veljaj za "sovražnega Nemca.** Tu je pa videti, da "komunistpomeni toliko kot "Nerneem prijazen" ker drugače bi ne imelo smisla "neprijazne" oairoana "sovražne" posebej oemaičevati. •Zo"i>et nam 'razna druga po-'ročila pomagajo «1o rassrešitve uganke. Obrnem ^uio zo^iet potrjeni v prepričanju, da so ti zapi<4ki nastali žf prav kmahi po okupaciji, najkasneje v maju. Kako to dokazujem"? Privatna poročila trdijo, da ^o takoj po priliodn Nemfc-i 'zelo radi videli komuniste in komunisti so -e blatili z Nemci. !xiso pa bili mfd t«iii "koran-jnisti" zgolj Slovenci in tudi niso bi-li vsi re-- tudi komunisti, j Da