Izred ni pro fe sor dr. Mi lan Orožen Ada mič – se dem de set let nik
1 Uvod
Dr. Mi lan Orožen Ada mič, geo graf, znans tve ni svet nik in izred ni pro fe sor v po ko ju ter nek da nji
ve le po sla nik Re pub li ke Slo ve ni je na Hr vaškem, je 26. mar ca 2016 praz no val se dem de seti rojst ni dan.
Ro dil se je leta 1946 v Ljub lja ni. Še pred šol sko re for mo in upo sta vi tvi jo osem let ke je končal šti ri -
let no os nov no šolo, v le tih 1957–1958 pa je obi sko val nižjo gim na zi jo na Ve go vi uli ci v Ljub lja ni. Iz
geo gra fi je in bio lo gi je je di plo mi ral leta 1971. Kot štu dent se je leta 1969 ude ležil od pra ve pro fe sor jev
in štu den tov bio lo gi je v Se ne gal in Gam bi jo ter iz te teme di plo mi ral. Kot štu dent je bil ho no rar no za -
po slen na Od del ku za vars tvo na ra ve Za vo da za spo me niško vars tvo SRS (1970), po di plo mi je postal
pro jek tant na Ljub ljan skem ur ba ni stičnem za vo du. Leta 1974 se je od zval po va bi lu Sve to zar ja Ilešiča
in se za po slil na Geo graf skem inšti tu tu An to na Me li ka ZRC SAZU. Na Fi lo zof ski fa kul te ti Uni ver ze
v Ljub lja ni je leta 1979 ma gi stri ral in pod men tors tvom Iva na Gam sa leta 1994 tudi dok to ri ral. Leta 1995
je bil iz vo ljen v na ziv znans tve ni so de la vec, leta 1999 je po stal višji znans tve ni so de la vec, leta 2004 pa
znans tve ni svet nik. Svo je zna nje je z ve se ljem po sre do val dru gim. Tako je na Fakulteti za so cio lo gi jo,
po li tične vede in no vi nars tvo (1999) sku paj z geo gra fo ma Ju ri jem Ku na ver jem in Mir kom Pa kom pre -
da val pred met Vo jaško zem lje pis je, od leta 2001 pa je bil do cent ter nato izred ni pro fe sor na na sta ja joči
Fa kul te ti za hu ma ni stične štu dije Uni ver ze na Pri mor skem. Uve del in pre da val je pred met Geo gra fija
na rav nih ne sreč. Bil je (so)men tor pri treh dok tor skih in pe tih di plom skih na lo gah.
Leta 2012 je z upo ko ji tvi jo skle nil svo jo znans tve no-ra zi sko val no pot. V slo ven ski geo gra fi ji pušča
pečat iz vir no sti, is ka nja no vih sme ri in me tod preučeva nja ter slo ves do bre ga poz na val ca na rav nih ne -
sreč, po se bej po tre sov in po plav, ter zem lje pi snih imen in računal ništva.
2 Znans tve no delo
Naš ju bi lant se je kot ra zi sko va lec pos večal pred vsem preučeva nju na rav nih ne sreč, de lo val pa je
tudi na po dročju vars tva oko lja, re gio nal ne geo gra fi je, geo graf ske ter mi no lo gi je in zem lje pi snih imen.
Znan je kot ino va ti ven ured nik in je ce njen pre da va telj. Nje go vo zav ze tost za po sre do va nje znans tve -
nih ra zi skav jav no sti do ka zu je dejs tvo, da je na pi sal prek 750 del. Od tega je 25 znans tve nih član kov
in kar 43 stro kov nih in po ljudnih član kov. Član ki po večini obrav na va jo na rav ne ne sreče, ki jim je pos -
ve til tudi dok tor sko delo. Na pri me ru Ljub lja ne je kot prvi pri nas sin tez no ob de lal družbeno-geo graf ske
155
Geografski vestnik 88-1, 2016 Kronika
Slika1:MilanOroženAdamičmedrazlago
geografskevpetostiPlečnikovecerkvesv.Mihaela
v njegovodomačopokrajino.BL
A
Ž
KO
M
AC
vi di ke po tre sne ogroženo sti. Nje go vo dok tor sko delo je po sta lo za ra di upo ra be geograf ske ga in for ma -
cij ske ga si ste ma eden od te me ljev za vsa ka snejša vred no te nja po tre sne ogroženo sti slo ven ske ga glav ne ga
me sta. Iz sto pa nje gov čla nek o preob li ko va nju na se lij v Re zi ji, z ana li zo po tre sa v Po sočju leta 1998
pa je pris pe val ene ga red kih geo graf skih član kov o po tre sih. Po se bej je po mem ben nje gov pris pe vek
k preučeva nju po plav. So de lo val je v enem naj večjih slo ven skih geo graf skih pro jek tov in pris pe val ra -
zi ska ve o po pla vah Dra go nje in Dr ni ce. Po leg Ivana Gamsa in Kar la Na te ka ga lah ko šte je mo za ene ga
naj po memb nejših slo ven skih geo graf skih poz na val cev na rav nih ne sreč. V po ve za vi z na rav ni mi ne -
srečami se je iz po pol nje val v Združenih državah Ame ri ke (1978) in tri me se ce na Ja pon skem (1985).
Leta 1992 je bil na inšti tu tu us ta nov ljen Cen ter za mul ti discipli nar no preučeva nje na rav nih ne sreč,
ki se je 14. ok to bra 1994 preime no val v Od de lek za na rav ne ne sreče. S po seb nim od del kom je inštitut
pod Orožnovim vods tvom želel po glo bi ti ra zi ska ve na tem po dročju, ki so ime le do nje go ve us ta no -
vi tve že sko raj polstolet no tra di cijo.
Kot di plo mi ra ni bio log se je Mi lan Orožen Ada mič na začetku ka rie re uk var jal z vars tvom oko -
lja. Kot na ra vo vars tve nik se je an gažiral ob načrto va ni grad nji hi droe lek trarn na Soči. Nje gov iz vir ni
znans tve ni pris pe vek ob se ga pred sta vi tev novih znans tve no-ra zi sko val nih me tod, s ka te ri mi je bolj ob -
jek tiv no kot dot lej za jel težko opre de lji ve vi di ke vars tva na ra ve. Nje gov čla nek o vred no te nju Po sočja,
ki je si cer izšel v stro kov ni re vi ji Pro teus, lah ko za ra di me to do loških no vo sti in vpe to sti v ta krat no ak -
tual no družbeno do ga ja nje šte je mo za eno po memb nejših del s tega po dročja v slo ven ski geo gra fi ji.
Leta 1980 je bil iz vo ljen v med na rod no or ga ni za ci jo za prob le me oko lja Taraxacum v Lon do nu. Iz jemno
po mem ben je nje gov pris pe vek k preučevanju in ra zu me va nju nje go ve do mače po kra ji ne – Ljub ljan -
ske ga bar ja. Po pla ve v tej naj večji slo ven ski po plav ni po kra ji ni je po dob no kot Bar jan dr. An ton Me lik
obrav na val ce lo vi to, tudi z zgo do vin ske ga vi di ka.
Od li ku je ga tudi ino va tiv nost pri uva ja nju teh ničnih no vo sti. Na dar jen za ma te ma ti ko in na ra vo -
slov ne zna no sti je začel z uva ja njem računal ništva v ok vi ru Geo graf ske ga in sti tu ta An to na Me li ka ZRC
SAZU ter si pri za de val za raz vi ja nje te teh no lo gi je tako v inšti tu tu kot tudi v ok vi ru ZRC SAZU. Je med
začet ni ki upo ra be računal ni ka v zna no sti, pred vsem pa upo ra be geo graf skih in for ma cij skih si ste mov.
So de lo val je pri raz vo ju pro gra ma Ste ve, ki je združeval funk ci je se da nje ga ure je val ni ka be se dil (Word)
in gra fi ko nov (Excel) ter tudi za me tek GIS-a. Že leta 1985 je sku paj s Pri možem Ja ko pi nom in Ja rom
La jo vi cem na re dil računal niški pro gam »Ma vrični gra fi ko ni« za iz de la vo gra fi ko nov v oko lju ZXSpec-
trum,48K., leto poz ne je pa še pro gra ma »Krožni dia gra mi« in »Stolp ci«. Na pi sal je čla nek (1987) o upo ra bi
teh pro gra mov v te mat ski kar to gra fi ji. Na inšti tu tu je vo dil Kar to graf ski za vod (ka sne je kar to graf ski
od de lek, se da nji Od de lek za GIS). 
Brez dvo ma ga lah ko po leg po koj ne ga Jožeta Žumra šte je mo tudi za ene ga boljših poz na val cev sloven -
ske ga mor ja, kar je ude janjil pri ure ja nju zbor ni ka »Pri mor je«, ki je leta 1990 izšel ob 15. zbo ro va nju
slo ven skih geo gra fov. Pou dar ja mo nje go vo raz pra vo »Pod vod ni re lief Tržaškega za li va in va ro va nje narav -
ne de diščine« in dejs tvo, da je sre di osem de se tih let pred la gal za va ro va nje pod mor ske ga sve ta ob Rtu
Ma do na ozi ro ma »pi ran ski Pun ti«.
Od leta 1995 je bil pred sed nik vlad ne Ko mi si je za stan dar di za ci jo zem lje pi snih imen in pod pred -
sed nik Eks pert ne sku pi ne OZN za stan dar di za ci jo zem lje pi snih imen (TheUnitedNationsGroupof
ExpertsonGeographicalNames – UNGEGN). O zem lje pi snih ime nih je ob ja vil več del, med dru gim
je sou red nik knji ge Zem lje vid Ilir skih pro vinc in knji ge o He nri ku Tumi. Mor da je lju be zen do at lasov
in zem lje vi dov po de do val po svo jem pred ni ku, geo gra fu in zgo do vi nar ju Fra nu Orožnu, ki je bil prvi
pred sed nik Slo ven ske ga pla nin ske ga društva, in je s Si mo nom Ru tar jem pre de lal Haard tov zem lje pi -
sni at las za ljud ske šole. Tai sti Si mon Ru tar je poučeval ju bi lan to ve ga sta re ga stri ca Kar la, ki je med le to ma
1890 in 1894 obi sko val real ko v Ljublja ni. Tako je Mi lan Orožen Ada mič ob pos prav lja nju za puščine
na le tel na oma ro, pol no naj raz ličnejših knjig, pa pir jev, map in do ku men tov: »Potempajemojogeo-
grafskopozornostpritegnilavečja,s trakomprevezanasivamapaz napisomZemljevidi.Listalsempo
njejinnašelsedemzemljevidovs slovenskimgeografskimimenoslovjem,kijihdoslejšenikolinisemvidel
nitinisemslišalzanje.« Sle di la je iz da ja fak si mi la pr ve ga slo ven ske ga sve tov ne ga at la sa v slo ven skem
156
Kronika Geografski vestnik 88-1, 2016
157
Geografski vestnik 88-1, 2016 Kronika
je zi ku. »At lant« je izšel ob 60. obletni ci de lo va nja Geo graf ske ga inšti tu ta An to na Me li ka ZRC SAZU,
le tos pa se spo mi nja mo tudi 70. ob let ni ce inštituta.
Ko le ga Mi lan Orožen Ada mič je dal po mem ben pris pe vek slo ven ski geo gra fi ji tudi v pre lom nih
časih slo ven ske ga osa mos va ja nja pred četrt sto let ja, ko je svo je zna nje računal ništva upo ra bil za ob -
veščanje ko le gov po sve tu o do ga ja nju pri nas. Ta krat je inšti tut obi skal Ran dall Ba ker, ki je o tem ob ja vil
knji go (sli ka 2).
Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU je z ve li kim pris pev kom Mi la na Orožna Ada miča
pri pra vil te melj na slo ven ska geo graf ska dela, ki so Slo ve ni jo ume sti la na zem lje vid sve ta. Je sous tvarjalec
Geo graf ske ga at la sa Slo ve ni je (1998), mo no gra fi je Slo ve ni je – po kra ji ne in ljud je (1998) in te melj ne -
ga slo ven ske ga geo graf ske ga ter mi no loškega dela, Geo graf ske ga ter mi no loškega slo var ja (2005).
An gleška iz da ja na cio nal ne ga at la sa (2007) je po sta la pro to ko lar no dari lo ob pred se do va nju Slo ve ni -
je EU. Po memb na je nje go va vlo ga pri us tvar ja nju Kra jev ne ga lek si ko na Slo ve ni je (1995). Di gi tal no
raz ličico te knji ge je s po močjo ko le gov pred sta vil osu ple mu po slušals tvu na med na rod nem geo grafskem
kon gre su v Haa gu. To je bil na mreč čas, ko so se geo gra fi iz dru gih držav po go var ja li šele o tem, da bi
za svo je države na re di li kaj po dob ne ga v ob li ki knji ge, slo ven ski geo gra fi pa so pred sta vi li in te rak tivno
iz da jo lek si ko na na zgoščenki.
Slika2:StranizknjigeSummerintheBalkans(Baker1994).
3 Ured niško delo
Iz je men je ju bi lan tov pris pe vek k uve lja vi tvi geo graf ske znans tve ne re vi je Geo graf ski zbor nik, ki
jo je dol ga leta ure jal. Pod nje go vim ured ni ko va njem se je re vi ja od pr la sve tu in začela naj prej deloma,
po tem pa v ce lo ti iz ha ja ti tudi v an gleškem je zi ku in na med mrežju. To je močno po večalo nje no pre -
poz nav nost v širšem, pred vsem sred njee vrop skem pro sto ru, in vo di lo do nje ne vključitve v in deks
ci ti ra no sti. So de lo val je v gi ba nju za vars tvo okolja pri Pri ro do slov nem društvu Slo ve ni je ozi ro ma v ured -
niškem od bo ru za Ze le no knji go o ogroženo sti oko lja v Slo ve ni ji (1972) ter v sve tu Teh niške za ložbe
Slo ve ni je (1989).
De lo va nje Mi la na Orožna Ada miča zaz na mu je dejs tvo, da je znal re zul ta te ra zi skav dise mi ni ra ti
v najširšo družbo, po se bej prek so de lo va nja z Upra vo Re pub li ke Slo ve ni je za zaščito in reševa nje
(URSZR). V dol go let nem so de lo va nju s to us ta no vo, po se bej prek Izo braževal ne ga cen tra na Igu, je
za sto pal geo graf ski, kom plek sen pri stop k obrav na vi na rav nih ne sreč, kot ga je pred sta vil že Sve to zar
Ilešič, ki »jepojubilantovihbesedahdesetletjaintoobvsakiprilikiodločnotrdil,dajetemeljnanaloga
geografijerazumevanjeinraziskovanjekompleksnegeografskestvarnosti.Čekje,setoneposrednokaže
pravprinaravnihnesrečah.« Kot član ured niškega od bo ra je tvor no so de lo val pri ob li ko va nju re vi je
Ujma. Ob obi sku na Ja pon skem je na mreč spoz nal re vi jo za ta krat ne čase zelo so dob ne za sno ve in ide -
jo us pešno pre sa dil v Slo ve ni jo. Ci vil na zaščita ga je od li ko va la letih 1988 in 2015.
4 De lo va nje v društvih
Z vi di ka širše družbe je po mem ben pris pe vek Mi la na Orožna Ada miča k slo ven ske mu ja mars tvu.
Kot član Društva za ra zi sko va nje jam Slo ve ni je je bil že kot ta bor nik in di jak vnet ra zi sko va lec slo ven -
ske ga pod zem ne ga sve ta. Leta 1961 se je ude ležil pr ve ga ja mar ske ga se stan ka na Bre gu v Zoi so vi hiši.
Sku paj z ne ka te ri mi dru gi mi vid ni mi pred stav ni ki slo ven skih geoz na no sti (po koj ni geo graf Mat jaž Puc,
geo log Fran ce Šušteršič) je pred do bre ga pol sto let ja pod »Pu ti ko vo za sta vo« so de lo val pri iz jem no od -
mev nem od kri va nju Naj de ne jame, enem naj večjih od kri tij slo ven ske ga pod zem lja ti ste ga časa: »Ob
sobotahzjutrajsosenajprejzglasiliv Najlepšihiši,kakorsedanes(tudiponjihovizaslugi)imenujego-
stilnav Lazah,natopaponikniliv gozdovihinsespetpojavilišelezvečer,nemalokratcelodrugidan,malce
premraženiinkdajtakoblatniodglavedopet,dajihnibilorazpoznati.Hitrosošepostaliv Najlepšihiši,
seokrepčali,zasiloumiliinteklinavlak,kijihjeodpeljaldomov,v Ljubljano.«
Ja mars tvo je v štu dent skih le tih po ve zal s svo jo dru go lju bez ni jo, po tap lja njem in tudi tu kaj po -
sta vil mej nik. Sed me ga av gu sta 1966 sta z Ugom Fon do pre pla va la dva najst me trov dolg si fon med Piv ko
jamo in Črno jamo v Po stojn skem jam skem si ste mu, kar je bilo »s takratnoopremo,kijebilav primerjavi
z današnjotehnikoneverjetnoprimitivna,dosežekposebnevrste.« V le tih 1972–1974 je bil pod pred sed -
nik Slo ven ske po tap ljaške zve ze in v le tih 1976–1980 pred sednik Ko mi si je za pod vod no fo to gra fi jo
v Ju go slo van ski po tap ljaški or ga ni za ci ji, kjer do bil na ziv zvez ne ga inštruk tor ja po tap lja nja.
Ni slučaj, da je na inšti tu tu vo dil geo fo to la bo ra to rij, saj je bil de ja ven na po dročju fo to gra fi je. V začetku
se dem de se tih let je de lo val v FotogrupiŠOLT (Štu dent ska or ga ni za ci ja ljud ske teh ni ke). Nje no poz na -
va nje je iz ko ri stil pri gra fičnem oprem lja nju geo graf skih in dru gih pub li ka cij. NUK hra ni več kot 30
pla ka tov, za ka te re je pris pe val fo to gra fi je. Pris pe val je fo to gra fijo za pla kat, ki ga je ob li ko val Mat jaž
Vi pot nik, in je eno red kih slo ven skih del v Mo MA – Mu ze ju so dob ne umet no sti (MuseumofModern
Art) v New Yor ku (1974). Je tudi eden od začet ni kov pod vod ne fo to gra fi je pri nas: »Leta1965jev klub
prišelMilanOroženAdamič,kijekasneje,s svojimumetniškimpogledomnafotografijopripomogelk li-
kovniplatislovenskihpodvodnihfotografov.Postaljenekakšenidejnivodjainkmalusogapoimenovali
»profesor«.« Je se ni 1973 se je v Pi ra nu ude ležil pr ve ga tek mo vanja v fo to lo vu.
Na kon cu ne mo re mo mimo nje go ve po li tične an gažira no sti, ki se ji je pos ve til pred vsem v zad -
njih de lov nih le tih, čeprav je bil že prej jav no de ja ven. Nje go va želja po jav nem de lo va nju te me lji na
lju bez ni do slo vens tva, za ni mi vo pa je, da je po ve za na z ja mars tvom. Bil je na mreč med mla di mi ja -
mar ji, ki so v Peršino vem brez nu našli os tan ke člo veških oko stij. Ko so o svo jih ak tiv no stih, kot je bila
na va da, po ročali na se stan ku društva, se je ne pričako va no og la sil si cer ved no molčeči sta rejši možakar
158
Kronika Geografski vestnik 88-1, 2016
z brki iz zad nje klo pi in od ločno za po ve dal, da niso našli niti vi de li ničesar; če bodo o tem go vo ri li, da
se lah ko sla bo konča. Tega do god ka si šest najst, se dem najst let star fant ni več iz bri sal iz spo mi na in
je zaz na mo val tudi nje go vo po li tično pot. Kot član stran ke SDS je bil med kan di da ti za ljub ljan ske ga
župa na, kan di dat na držav noz bor skih vo li tvah in vo li tvah za evrop ski par la ment, pred sed nik stro kov -
ne ga sve ta SDS, član sve ta Četrt ne skup no sti Tr no vo v Ljub lja ni ter izred ni in poob laščeni ve le po sla nik
Re pub li ke Slo ve ni je v Re pub li ki Hr vaški (2005–2009). Kot pred sed nik je de lo val v slo ven ski Na cio nal -
ni ko mi si ji UNESCO in bil član osred nje ga iz vršnega od bo ra v Pa ri zu (2005–2010).
5 Sklep
Malo je tako vse stran skih in vi zio nar skih geo gra fov, ki bi bili po leg znans tve no-ra zi sko val ne vpe -
to sti de jav ni v tako raz ličnih, a z geo gra fi jo po ve za nih dejavno stih, s čimer je Mi lan Orožen Ada mič
kot do ber ra zi sko va lec in od ličen or ga ni za tor vid no pris pe val k bo ga te nju geo gra fi je. Od li ku je ga tudi
od lično zna nje an gleškega in fran co ske ga je zi ka. Nje gov pris pe vek je po se bej po mem ben na po dročju
preučeva nja narav nih ne sreč, kjer je k nam pre ne sel teo re tična in me to do loška zna nja iz tu ji ne. Ve liko
je pris pe val h kar to graf ske mu delu geo gra fi je in po se bej te mat ski kar to gra fi ji. Med pr vi mi v Slo ve ni ji
je začel uva ja ti di gi tal no kar to gra fi jo in upo ra bo GIS-ov. S tem je po sta vil te melj za na dalj nji raz voj iz -
de lo va nja zem lje vi dov. Tre ba je ome ni ti še nje gov pris pe vek k izra zo slov ju in ime no slov ju ter av tors tvo,
soav tors tvo in ured ništvo po memb nih geo graf skih pub li ka cij.
Naš ju bi lant je tudi glas be no na dar jen in se je kot lju bi telj živa li uk var jal s čebe lars tvom. Tudi kot
geo graf si pri za de va za šir je nje poz na va nja »kranj ske čbe li ce« (apismelliferacarnica). Je mor da edi ni
slo ven ski geo graf z voz niškim do vo lje njem za vožnjo pri klop ni ka, s ka te rim je svo je čebele vo zil na pašo;
to vor njak je končal svo je poti med ba ri ka da mi v osa mos vo ji tve ni voj ni.
159
Geografski vestnik 88-1, 2016 Kronika
Slika3:MilanOroženAdamičtudipoupokojitvišerednoobiskujeGeografskiinštitutAntonaMelika
ZRCSAZU.
PR
IM
O
Ž
G
AŠ
PE
RI
Č
Ve lik pris pe vek Mi la na Mi la na Orožna Ada miča k slo ven ski geo gra fi ji do ka zu je jo tudi pre jem Srebr -
ne pla ke te ZGDS (1997), zla te pla ke te ZGDS (2004) ter Zla te ga zna ka ZRC SAZU (1999) in Me li ko ve ga
priz na nja (2013). Ob ju bi le ju mu geo graf ski ko le gi čes ti ta mo ter želi mo zdrav ja in miru v dobi živ lje -
nja, ki jo ra zi sko val ni ne mir ver jet no ne zaz na mu je več v to likšni meri kot prejšnje, se pa zdaj lah ko
z ve se ljem in po no som ozi ra na pre ho je no raz no li ko živ ljenj sko pot.
6 Viri in li te ra tu ra
6.1 Reprezentativnabibliografija
Orožen Ada mič, M. 1970: Kako naj vred no ti mo po kra ji no? Pro teus 33-4.
Vi pot nik, M., Orožen Ada mič, M. 1974: 9. kon gres Zve ze so cia li stične mla di ne Slo ve nije. Pla kat. Med -
mrežje: http://www.dlib.si/de tails/URN:NBN:SI:IMG-4071K2L7 (22. 4. 2016).
Orožen Ada mič, M. 1979: Po sle di ce po tre sov leta 1976 v SR Slo ve ni ji. Geo graf ski zbor nik 18.
Orožen Ada mič, M. 1980: Geo graf ske značil no sti po plav ne ga sve ta ob Dra gonji in Dr ni ci. Geo graf ski
zbor nik 19.
Orožen Ada mič, M. 1981: Pris pe vek k poz na va nju izob li ko va no sti pod vod ne ga re lie fa slo ven ske obale.
Geo graf ski vest nik 53.
La jo vic, J., Orožen Ada mič, M., Ja ko pin, P. 1985: Ma vrični gra fi ko ni – upo rab na gra fi ka za Sinc lair ZX
Spec trum, 48 K. Ljub lja na.
Orožen Ada mič, M. 1985: Pre bi vals tvo, po se li tev in pro met na Ljub ljan skem bar ju. Geo graf ski zbornik 24.
Orožen Ada mič, M. 1987: V geo gra fi ji upo rab ni računal niški pro gra mi – ure je val nik be se dil Ste ve.
Geograf ski vest nik 59.
Orožen Ada mič, M. 1990: Po tres in preob li ko va nje na se lij v Re zi ji. Ujma 4.
Orožen Ada mič, M. 1990: Using STEVE in the ma tic car to graphy. Ste ve User In ter na tio nal 2.
Orožen Ada mič, M. 1995: Po tre sna ogroženost Ljub lja ne. Geo graf ski zbor nik 35.
Orožen Adamič, M. Hr va tin, M. 2001: Geo graf ske značil no sti po tre sov v Po sočju. Geo graf ski zbor nik 41.
Orožen Ada mič, M., Per ko, D., Klad nik, D. (ur.) 1995: Kra jev ni lek si kon Slo ve ni je. Ljub lja na.
Orožen Ada mič, M., Per ko, D. 1996: Po tre sna ogroženost občin in na se lij v Slo ve ni ji. Geo graf ski zbornik 36.
Fridl, J., Klad nik, D., Orožen Ada mič, M., Per ko, D. (ur.) 1998: Geo graf ski at las Slo ve ni je – država v prostoru
in času. Ljub lja na.
Per ko, D., Orožen Ada mič, M. (ur.) 1998: Slo ve ni ja – po kra ji ne in ljud je. Ljub lja na
Orožen Ada mič, M. 2004: In geo gra fov po gled na Vo lov jo re ber … Umeščanje ve tr ne elek trar ne na
območje Vo lov je re bri nad Ilir sko Bi stri co. Zbor nik re fe ra tov. Ljub lja na.
Orožen Ada mič, M. 2004: Od se vi začetka pla nins tva – o  Fra nu Orožnu (1853–1912). Pla nin ski
vestnik 109-4.
Klad nik, D., Lo vrenčak, F., Orožen Ada mič, M. (ur.) 2005: Geo graf ski ter mi no loški slo var. Ljub lja na.
Fridl, J., Klad nik, D., Orožen Ada mič, M., Pavšek, M., Per ko, D., Re po lusk, P., Ur banc, M. 2007: Slove -
nia in Fo cus. Ljub lja na.
Orožen Ada mič, M. 2013: Iz Li per to ve v Naj de no jamo. Glas pod zem lja.
Per ko, D., Fridl, J., Klad nik, D., Orožen Ada mič, M., Ur banc, M. 2013: At lant. Ljub lja na.
Gr di na, I. Rant st., J., Orožen Ada mič, M., Kr nel Umek, D., Biz jak, J., Per dih, A. 2015: Dr. He nrik Tuma,
za molčani ra zi sko va lec av toh to ne ga slo ven ske ga kra jev ne ga ime no slov ja v Al pah. Ljub lja na.
6.2 Virivbesedilu
40 let fo to gru pe Šolt – Ljub lja na. Fi nan ce, 7. 4. 2003. Med mrežje: http://www.fi nan ce.si/45167?coo kie -
ti me=1460706883 (15. 4. 2016).
Ba ker, R. 1994: Sum mer in the Bal kans – Laugh ter and tears af ter com mu nism. West Hart ford.
Ber lec, M. 2015: Hr vaška je oze melj sko ne de fi ni ra na država in očitno želi taka tudi os ta ti. In terv ju.
Demokra ci ja. Med mrežje: http://www.de mo kra ci ja.si/fo kus/mi lan-oro zen-ada mic-hrvaska-je-
oze melj sko-ne de fi ni ra na-dr za va-in-ocit no-zeli-taka-tudi-os ta ti (15. 4. 2016).
160
Kronika Geografski vestnik 88-1, 2016
161
Geografski vestnik 88-1, 2016 Kronika
Fur lan, B. 2015: Pod vod na fo to gra fi ja v  Slo ve ni ji. Med mrežje: http://www.bo rut fur lan.com/clan ki/
slo_zgo do vi na.html (15. 4. 2016).
Me re la, M. 2013: Po tap ljaška ja mar ska reševal na vaja Naj de na jama 2012. Ujma 27.
Orožen Ada mič, M., Ur banc, M. 2005: Oko liščine na stan ka At lan ta – od za mi sli za ne se nja kov do knjižnih
po lic na rod no za ved nih Slo ven cev. At lant. Ljub lja na.
Tek mo va nja v pod vod ni fo to gra fi ji na ob močju Ju go sla vi je od leta 1978 do leta 1990. Društvo za ra zi -
sko va nje mor ja in pod vod ne špor te. Ljub lja na. Med mrežje: http://www.drm-drus tvo.si/?q=node/5335
(15. 4. 2016).
Turk, T. Na dnu Pi ran ske ga za li va. Med mrežje: http://www.na tio nal geo grap hic.si/in dex.php?i=189
(15. 4. 2016).
Blaž Ko mac
8. de lav ni ca Inšti tu ta za ra zi sko va nje evrop skih kme tij skih po kra jin (EUCALAND)
Pa ra da de Sil, Špa ni ja, 18.–21. 10. 2015
Inšti tut za ra zi sko va nje evrop skih kme tij skih po kra jin (InstituteforResearchonEuropeanAgricul-
turalLandscapes) je ne vlad na or ga ni za ci ja stro kov nja kov iz evrop skih držav, ki si pri za de va si ste ma tično
preučeva ti značilne evrop ske po kra jin ske tipe. Ne ka te ri med nji mi so bolj raz šir je ni in širše poz na ni,
spet dru gi pro stor sko ome je ni in zato nav zven manj zna ni. So de lujoči stro kov nja ki iz vrst geo gra fov,
kra jin skih ar hi tek tov, pe do lo gov, bio lo gov in so rod nih ved so izob li ko va li pro gram sko mi sel European
CultureexpressedinAgriculturalLandscapes (‘evrop ska kul tu ra, izražena v kme tij skih po kra ji nah’), iz
česar je iz peljan akro nim EUCALAND. Or ga ni za ci ja je te sno pre ple te na z de lom Stal ne evrop ske kon -
fe ren ce za preučeva nje po dežel ske po kra ji ne (PermanentEuropeanConferenceontheStudyoftheRural
Landscape, PECSRL).
Slika1:S soncemobsijaniterasastivinogradinaobmočjuRibeiraSacra,naprisojnempobočjunad
rekoSil.
D
RA
G
O
K
LA
D
N
IK